1C V, 209,
V LDM, V mm, One 23. novemurs 1925. Posamezna številka stane 1 '5C orn tElC L!!!.
Naročnina
za državo SHS:
as mesec......Din 20
ia pol leta..... .120
ta celo leto .... . 240
za inozemstvo:
mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno r Jugoslaviji .... Din 60 » inozemstvu. ... . 80

Cene inseralom:
Enostolpna petilna vrsla mali oglasi po Din 1'5U in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din V— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Uin
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvremši ponedeljka in dnevu po orazniku ob 4. uri zjutraj
S tedensko prilogo ,,Ilustrirani Slovenec" PoštninapJeCsnavoolovInL
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6111. Rokopisi se ne vračajo: neirankirana pisma se ne spre-lema o. Uredništva teleton 50, upravniStva 328.
JU
Spomin na 125 lctnico rojstva (26. novembra 1800).
V	takozvani prosvitljeni dobi, v kateri se je pričela ludi slovenščina nekoliko bolj razširjati po knjigah in je prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik »Iliriji sinove budil, svoj dom jih ljubiti, braniti učil« se je Slovencem na Slomu pri Ponikvah dne 26. novembra 1800 rodil veliki širitelj krščanske in rodoljubne omike, Anton Martin Slomšek. Bil je sin dobrih kmečkih staršev, torej pripadnik onega stanu, ki je dal našemu narodu najboljše može. Po obisku domače župnijske šole v Ponikvi in srednjih šol v Celju, v Ljubljani in Se-nju je vstopil v celovško bogoslovnico, kjer je takoj zaslovel za najboljšega poznavalca slovenskega jezika in bil zalo tamkaj določen za učitelja v tem predmetu.
Dušno pastirstvo je oskrboval pri Sv. Lovrencu na Bizeljskem, v Novi cerkvi nad Celjem, v Celovcu kot špirilual, v Vuzenici ob Dravi kot nadžupnik in dekan, v Celju kot opat. Leta 1846. je postal v Št. Andražu na Koroškem škof lavantinske škofije Sedež te škofije je 1. 1858. premestil v Maribor, kar je bilo ogromnega pomena za oživljenje Slovenslva ob naši severni meji.
Slomšek je bil organizator mnogih nabožnih društev in tudi ustanovitelj naše najvažnejše kulturne ustanove, družbe sv. Mohor;a. Njegovo življensko delovanje je bilo osredotočeno okoli razširjenja narodne nrsli, krščanskih načel življenja in razvoja ljudske prosvete, zato je zgodaj pričel izdajati razne knjige nabožne in vzgojne vsebine. Znan je bil njegov mnogoletni zbornik »Drobtinice«, ki jo izhajal od leta 1846. dalje. Z veseljem ljudstvo povsod sprejemalo njegove pesmi in poučne spise. Za nedeljske šole je bila najbolj važna Slomškova vzgojna in poučna knjiga »Blaže in Nežica v nedeljski šoli«, ki je izšla prvič leta 1842. ter doživela tri izdaje. Kardinal Schwarzenberg v Pragi jo je da! prevesti na češki jezik. Ta knjiga je bila za tedanje nedeljske šole zelo primerna in je izpolnjevala načelo: »Ne za šolo, temveč za življenje se učimo!«
V	vseh spisih, ki jih je sestavil Slomšek, najdemo jako pomenlj ve in lapidarne or's'av-ke. Tako ogovarja Slovence v »Drobtinah« leta 1862.: »Dokler beseda materina slovi se narod časti in oživlja; kadar beseda materina umira, peša tudi narodu slava in moč. Slovenščina, beseda mile matere naše, bodi nam ravno tako blaga in draga kakor zenija materina, na kateri je tekla naša zibelka. Beseda naše matere Slave teče gladko, kakor pohlevni potok, kateri zelenje in cvelje rosi. Kratki in krepki so slovenski pregovori in pri-slovice, podobne žlahtnim jagodam v kili govora. Rodovitna je slovenščina v svojih oblikah kakor naše slovenske gorice. Le prizadevaj se spoznavati našo bessdo čedno in olikano in ljubil jo boš, kakor svoje očesce! Prijatelji, no pozabimo rta smo Slovenci! Storimo vse za nebesa in domovino, tako bo slovela naša Slava, ki da Slovencem toliko lepo ime!«
Te besede ostanejo stoletja in stole ja vklesane v zgodovini slovenskega naroda. Goreča ljubezen do našega jezika, katere ms jo učil Anton Martin Slomšek, nas je ohranila kot narod, da n:smo podlegli navalu s'o';rat močnejših narodov okoli nas. Ljubezen do tega jezika jo ohranila vse, kar je lepega v slovenski duši, je storila, da smo jo negovali in se lako daleč povzpeli. To jo treba poudarjati Še posebno danes, ko nekateri nočejo, da bi se naš tako lepi. popolni in izčiščeni jezik, za katerega nas morejo vsi slovanski rodovi zavidali!" žrtvoval in z njim naša slovenska kultura, naše narodno bistvo, naša slovenska katoliška duša. Ne! Kdor hoče biti nam prijatelj, kdor hoče da bomo z njim živeli skuprj zadovoljni in v bratovski vzajemnosti, ta mora spoštoval nedotakljivo dediščino našUi najboljših mož, med katere spada tudi naš Anion Martin Slomšek, mora vedeti, da smo in ostanemo Slovenci, zvesti naši materini besedi in veri očelov, da hočemo zidati svojo bodočnost na svoji preteklosti in da naše najvišje narodne dobrine niso blago, ki se more vreči stran U3 naljubo tujcu ne naljubo bratu.
Belgrad, 25. nov. (Izv.) Na seji finančnega odbora, ki se je vršila predpoldne je govoril poslanec Jug. muslim. kluba K a p e t a n o -v i č. V svojem govoru je posebno nagiašal težko gospodarsko krizo v Bosni in Ilercego-govini. Za njim je govoril samostojni demokrat Demetrovič.
Poslanec Jugoslovanskega kluba Vladimir P uš e n j a k je v enournem govoru izvajal našle lnje:
Predložene dvanajstine so posebno važne, ker so poslednje, ki so dovoljene po zakonu, ker gredo v lelo 1926. preko koledarskega leta, ki je merodrjno za naše davčne zakone. Ponovno zahtevamo, da se čimprej predloži proračun in računski zaključki za poslednje leto. Gospodarstvo na podlagi dvanajstin naj se vendar enkrat ukine! Dvanajstine so se povečale za 786 milijonov, za kar pa ni pokritja.
V svojem ekspozeju, ki je prazen in mr-šav, pravj finančni minister, da so dohodki iz neposrednih davkov carin, trošarin in monopolov večji, kakor jih določa proračun. To se ne more dokazati. V svojem ekspozeju fin. minisler nič ne izjavlja, kakšno politiko bo vodil v letu 1926., v katerem bo potreba začeti z odplačevanjem vojnih dolgov.
Dalje ni nobenega poročila o pogajanjih z Ameriko za na:e!je posojila v tujini. Nič ni govora o posojilu upravi monopola, o našem
Kriza ¥
Par'z, 25. nov. (Izv.) Predsednik Doumer-gue je poveril sestavo nove vlade senatorju Doumerju, ki je danes obiskal Herriola in njegove prijatelje in jim razvijal svoje finančne načrte.
Pariz, 25. nov. (Izv.) Socialistom so ponudili v novi vladi tri porlfelje. V imenu socialističnih skuj in je zahteval Leo Blum 6 portfeljev.
Pariz, 25. nov. (Izv.) Socialisti so sklenili
vlrdo podpirati, eventuelno sodelovali z de-mo!-rati.
Pariz, 25. nov. (Izv.) Doumer je mandat za sestavo vlade vrnil.
Pariz 25. nov. (Izv ) Po vrnitvi mandata za sestavo vlade od strani Doumerja je predsednik republike Doumergue pozval k sebi predsednika zbornice Herriola.
Pariz, 25. nov. (Izv.) Ilerriot je sprejel mandat za sestavo nove vlade.

v panz
Berlin, 25. nov. (Izv) »Vossische Ztg« poroča, da pride Cičerin te dni v Pariz na pogajanja s francofko vi "do. Tudi francoski poslanik v Moskvi IlerLelle jc poklican v Pariz.
Pariz, 25. nov. (Izv.) »Journek potrjuje
Kuri srečko D. P. 0.!
Cc;a ss odpravi - namesto njo se mite {fržaven c-avsl;!
Bolgrad, 25. nov. (Izv.) Na zahtevo St'epa-na Radiča in posl. PucFa je vlada s';lenila ukiniti duhovniško bero. Namesto tega se bo uvedel poseben davek, od katerega se bo izplačevala duhovnikom neka vsota, ostalo pobere državni fi.jl.us.
Fcsioviia figtučova epravlšba.
Belgrad, 25. nov. (Izv.) Italijanski podanik Bordrcro je poslal danes svoji vladi Radijev demanli njegovega govora. Danes je dobil od svoje vlade odgovor iz Rima, da se italijanska vlada ne zadovoljuje s to Radičevo izjavo in zahteva, da se mini ter Stjepan Radič opraviči popolnoma formalno Bordre-ro jc ta odgovor svoje vlade sporočil Pa'iču, ki je takoj poklical Radiča. Ta jc moral nato podati oficiclno sledečo izjavo:
»Čitajoč jutranje liste povodom sinočnje priobčilve popravka mojega govora sem videl, da ni bila moja izjava popolno reprodu-cirana. Posebno naglašam, da se moje besede ne morejo v nobenem slučaju interpretirati kot neprijateljske proti Mussoliniju, ki je kot duhovni vodja italijanskega naroda in organizator vseh novih pozitivnih moči pre-porodil Italijo v teh treh letih, posebno na gospodarskem in finančnem polju, in ki je poleg tega sklenil prijateljski dogovor z našo državo. Pri tem jc popolnoma naravno, da moram kot realen politik in kot član parlamentarne vlade države, ki je Italiji prijateljska, napram šefu vlade nam prijateljske države imeti samo čustva popolne korektnosti in lojalnosti. Istotako ie netočno zabeležena iz-
vest, da pride Cičerin v kratkem v Pariz.
Par.z, 25 nov. (Izv.) Cičerin bo potoval v južno Francijo. Med poljo se bo ustavil v Parizu in -e bo najbrže sesial z Briandom in drugimi politiki.
| java našega generalnega konzula v Milanu Bojoviča, kakor da je njemu Mussolini nekaj govoril o Grkih; gre pa za pojem neke druge politične osebnosti, ki ni italijanska. Jaz sem svoje mišljenje in prepričanje o Mussolinijevi osebnosti podal v izjavi grofici Stelbcrg, ki jo jc ona priobčila v mesečniku Vox populo-rum meseca novembra t. 1 Iz tega se vidi, da je politično in psihološko nemogoče, da bi se mi pripisovale izjave, ki so samo po ncsporazumljenju prišle v časopisje.« Podpis: Stjepan Radič.
CARINSKA DEBATA V FIN. ODBORU.
Bolgrad, 25. nov. (Izv.) Odsek fin. odbora je imel dopoldne sejo, na kateri je nadaljeval razpravo o carinskem tarifu. Razpravljali so o postavkah na steklo. Sklenili so, da se poviša carina na steklo preko 5 inm od 12 na 15 Din, od 15 na 18V2 ,od 18 na 22 Din. Vlada je za-htevala. da se uvede carina na steklo pod 5 mm toda opozicija je to odbila. Od carine so se oprostile električne žarnice.
Dr. Wirth za demokratično
republiko.
Fran kfurt, 25. nov. (Izv.) Bivši kancler dr. \Virlli je na dveh velikih shodih napovedal. da bo svojo akcijo v centrumu nadaljeval, dokler ne bo združil in organiziral vseh socialno in republikansko mislečih krogov. Dr. \Virlh zahteva od centruma brezopogoino priznanje demokratične republike.
Turčija re pripravlja.
London, 25. nov. (Izv.) Carigrajski dopisnik lis'a »Morniig Post« poroča, da se v Turčiji v pričakovanju rešitve mo ulskega vpraša nia vrše obširne vojne priprave.
izvozu. Čudim se, da fin. minister ničesar ne izjavlja o načelih, na podlagi katerih namerava dobili sredstva za regulacijo rek in za melioracijo. To so vprašanja, katera je treba takoj rešiti brez odlašanja.
Dalje ni v dvanajstinah kreditov za izplačilo razlik državnim uradnikom, ne kreditov za prevedbo kronskih upokojencev v dinarske, za izplačilo dolgov iz prejšnjih let, kakor so nagrade veroučiteljem za pokojnine invalidom, za podpore za ceste in mostove, ki so bili poškodovani od poplav itd. Istotako so izpadli krediti, ki so jih zahtevali gospodarski krogi. Ponovno pa je odrejena vsota 66 milijonov za novo orožarno. Nekateri krediti za prosveto so izpuščeni.
Dvanajstine imajo reakcionarne in neso-cialne odredbe Za upokojence je n. pr. zvišano število za pokojnino potrebnih let na 15 let službe, prej p.a je bilo 10 let. Vse upanje, da bodo nove dvanajstine prinesle olajšanje davčnih bremen, so pokopane. Fin. minister ni računal s 'em da so na protestnih shodih v Sloveniji vse stranke složno protestirale proti pretiranemu obdavčenju. Zalo navaja točne številke, koliko plača Slovenija davkov. Predložene dvanajstine prinašajo nova velika bremena, ki so škodljiva za naše gospodarstvo.
Poslnnec izjavlja, da bo glasoval proti dvanajsti nam.
Uprava |e v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserale) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
na u
Dne 12. in 13. t. m. je obiskala Mursko Soboto silna nesreča. Uničujoča povodenj, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje, je hipoma preplavila celo mesto. Tik pred zimo je oropala siromašno prebivalstvo obleke, živeža in živine ter mnogim zrušila domove. Bedni nesrečniki s strahom pričakujejo trde zime; kam naj spravijo svojo družino, ubogo, nago deco!
Z zaupanjem se obračajo ti trpini do usmiljenih bratskih in sestrskih src. Okoliške vasi, ki so same siromašne ter več ali manj tudi po povodnji prizadete, dovažajo kruh in živež, kar ravno sami imajo. Več ne morejo.
Apeliramo na plemenita srca, naj ne zavržejo te prošnje. Kdor zmore, naj nakloni svojo pomoč človekoljubni akciji. Vsak, tudi /lajmanjši dar bo hvaležno sprejet. Pred vsem prosimo za pomoč v denarju ali obleki.
Darovi naj se naslavljajo naravnost na: ♦Lokalni pomožni komite v Murski Soboti«. Ta bo skrbel za to, da bodo naklonila res prišla v roke onih, ki so podpore najbolj potrebni. Darove sprejema tudi upravniStvo »Slovenca«.	«
Lokalni pomožni komite v Murski Soboti.

-S::'- P '
Ker stojimo neposredno pred prvimi volitvami v »Delavsko zbornico za Slovenijo \ na kalerih je zainteresiran poleg našega delavstva celokupni slovenski narod, ne bo odveč, ako izpregovorimo malo podrobnejše o tej ustanovi.
»Delavska zbornica za Sloveniajo« predstavlja vse delavce in nameščence obeli spolov, ki so v službi na ozemlju Slovenije in delajo bodisi za nagrado, bodisi v svrho lastnega izučenja, pa naj bodo zaposleni v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih ali slifnih pod'etjih. Pri tem je vseeno, ali so ta podjetja last zasebnih oseb ali ia nopravn;h korporacij — ali podjetje stalno obratuje, ali pa je čisto samostojno ali pa vezano z drugim podjeljem. Delavska zbornica je torej predstavnica vsega delavstva in uslužbenstva, tudi hišn;h in gospodinjskih poslov (pestunj, služkinj, kuharic itd.).
Glavna naloga zbornice je, ščititi gospodarske, kulturne in socialne interese delavstva in nameščenstva tia ozemlju svojega območja. Pristojnim državnim in samoupravnim organom podajajo poročia. mnenja iti predloge v vseh zadevah, ki se kakorkoli tičejo delavstva jn namešč ncev. Zbornica naj predvsem stremi za tem, rta odgovorna oblastva izvršujejo obstoječe delavske zakone; izjavljajo se o vseh novih ustanovah, tčočih ^e trgovine, industrije, obrti in prometa. Pri sk'c"anju kolektivni pogodb med podjetji in delavskimi strokovnimi organizacijami ji pripada vplivna posredovalna vloga. Zbiranje delavske statistike vseh panog, hranjenje delovnih pogodb in evidence o delavskih strokovnih, politčnih in izobraževalnih organizacijah — vse to so važne naloge, tičoče se uprave Delavske zbornice. Poleg lega posredubjo in intervenirajo direktno pri vseh državnih uradih, napravah in delodajavcih. kadarkoli zahtevajo to interesi delavcev ali nameščencev. Posebno važna pa je še pravica, rta smejo zbornice ustanavljati in organizirati naprave po lastni inicijativi za pospeševanje gospodarskega, socialnega in kulturnega položaja delavcev iu nameščencev.
Vse to so veliki smotri velevažne naloge! In »Delavska zbornica za Slovenijo« bi v kon-soljdiranih demokratični! razmerah utegnila postati odločilen činitelj v celokupni zakonodaji, tičoče se delavskega slami!
Trgovska m obrtna zbornica n. pr. tvori pri nas vendarle forum, preko katerega državne oblasti še danes ne morejo iti z nvrno geslo. še manj pa se bo moglo dogajati to v bodoče, ako bo ostala dosledna svojemu delovanju. In vendar je prav lako potrebno, d i delavstvo organizira svoj spo-ohen stanovski zastop. s pomočjo katerega bo zanioglo takoj in sveže poseči odločilno v boj v vseli vprašanjih, ličočih se delavstva in tudi drugih d "lovnih ciannv. Kako bi bile lahko novzdknile svoi
yla:i latos si-usotiuc Delavske zbornice, da navedemo samo dva primera, ko se je uzakouje-val tlavok t. a ročno delo in pa invalidski za-
k;.n"; Kolikokial bi bila »Delavska zbornica« lahko nastopila solidarno z obrtniki in industriji i v vprašanju davka in zaščitne carine!
Ce se to ni godilo do danes, se bo moralo v bodo: a. Zato pu je nujno potrebno, da se za de! u VSiv O hlU novsko zastopstvo v predstoječem voliviiem boju zavzamejo vsi, ki jim je na tem, da v ctloii prospeva celokupno slovensko — teko pestro — gospodarsko, socialno in kul-lurno življenje.
SDS se i
k-
\rest Jutarnjega lista«, da je dr. Žerjav pri velikem županu protestiral proti demonstracijam zoper Radiča, političnih krogov v Ljubljani ni presenetila. Tu se je celo govorilo, da se je dr. Žerjav zaradi nedeljskih demonstracij opravičeval osebno pri Radiču. »Jutarnji list«, oziroma g. Demetrovič, ki dobiva svoje »upute.: in informacije direktno od Radiča. razkriva ob tej priliki, da se dr. Žerjav, kojega stranka »pruža jednu melariho-ličuu siikiu, že delj časa skuša približati HSS, ker mii ni uspelo se združiti z radikali. Da se dr. Žerjav res zelo trudi, kako bi SDS likvidirala bodisi v radikalni stranki bodisi v nekaki novi >Napredni fronti« ali kakršuiže-koli tvorbi, ki bi rešila njegove pristaše večne politično smrti, to je že precej časa znano. O tej zadevi smo dobili iz Celja sledeče informacije iz dobro poučene strani:
Dr. Žerjav in dr. Ravnihar sla si za svoja politična pogajanja izbrala naše romantično mesto Celje kot nevtralna tla. Dne 24. novembra sta se sešla v Celju in pogajala o pogojih, pod katerimi naj bi celotna SDS kompaktno prestopila k radikalom. Pogajanja so se zaenkrat odložila, čeravno ste obe stranki v principu edini v lem, da mora priti v očiglod grozni nevarnosti ki preti našemu narodu od strani klerikalnega zmaja« do končne združitve obeli dosedaj samostojnih strank. Obe stranki sle pa v veliki zadregi, kako bi to združitev zagovarjali pred svojimi volivci, na drugi strani pa stavijo radikali zelo trde poboje in zahtevajo celo, kakor se sliši, kot planilo za to združitev politično glavo dr. Žerjava. Samostojni demokrati se zaenkrat hudo branijo čeravno uvidevajo, da bodo sicer morali izginiti s političnega pozorišča. Radikali našega mesta se teh pogajanj zelo vesele, ker so itak vedno in posebno v občinskem svetu kooperirali s samostojnimi demokrati. Pri tem
nam prihaja na misel sestanek radikalov, Ui se je spomladi vršil pod vodstvom Ivana Hribarja. Tu je grmelo in bliskalo proti samostojnim demokratom in se je pripravljalo razpoloženje za kooperacijo z SLS, Vidi se tedaj, da so radikali ravnotako dosledni, kakor samostojni demokrati, ki so dosedaj vihteli svojo roko z ognjem in mečem na strujo dr. Rav-niharju. Od naše strani želimo prav iskreno, da pride do te združitve, ker bomo vsaj vedeli, da podpirajo tudi radikali režim, ki so ga zanesli v naše javno življenje samostojni demokrati pod vodstvom dr. Žerjava.
Torej nekaj se kuha iu rezultat še ni viden, ker se pač tudi radikali zelo pomišlja-jo obtežiti svojo ladjo s samostojnodemokrat-skim balastom, ki je tako zelo konipromitujo-če vsebine.
Rudija proti Društvu narodov.
Moskva, 25. nov. (Izv.) Zastopnik Čiče-rinov Litvinov je v nekem govoru kar najostreje nastopil proti vstopu Rusije v Društvo narodov Rekel jc: »Mi ne smatramo Društva narodov za prijateljsko zvezo narodov, ampak kot krinko za družbo takozvanih velesil, ki si prisvajajo moč, tla smejo gospodovati nad malimi narodi. Pristop razorožene in napol od zaveznikov zasedene Nemčije ne more na tem nič spremeniti. Velesile hočejo Nemčijo privabiti v Društvo narodov, da jo izrabijo kot sotrudnico pri izvrševanju svojih protisovjetskih načrtov. Sovjetska vlada, ki smatra neodvisnost in . samoodločbo narodov za edino pravo podlago miru, bi z veseljem pozdravila organizacijo, v kateri bi vsi narodi imeli svoje narodne pravice. Društvo narodov doslej ni opravičilo še nobene vanj stavljene nade. Društvo narodov je diplomatska borza, kjer poravnavajo velesile svoje račune na stroške malih narodov. Sovjetska unija je trdno odločena, da ne vstopi v Društvo narodov
ZAMBONI IN CAPELLO BREZ ZAGOVORNIKA.
Cremone, 25. nov. »Cremona Nuova« objavlja Farinaccijcv članek, v katerem na naj-ostrejši način žigosa opozicijo, ki nima med seboj toliko pogumnih mož. ki bi sprejeli za-govorništvo »atentatorja« Zambonija in fra-masonskega eksponenta gen. Capella ter tako prevzeli tudi soodgovornost. Fašizem je v Matteottijevem slučaju vse drugače ravnal: kljub težkemu razpoloženju v ljudskih množicah se je brez pridržka zavzel za obdolžence. —

Na podlagi štetja po prvem,	drugem in tretjem skrutiniju	dobe:		
	I.	II.	III.	Skupaj
Mažarski krščanski socialisti	.....* . . . 1	o J	_	4
češki socialni demokratje .	........13	9	2	29
nemški nacionalci ....		7	_	10
":eška obrtna stranka	........ 3	9	1	13
nemški socialni demokratje .	........10	7	_	17
Poliaki........	........ 1	—	_	1
nere.ški krščanski socialisti .		7	_	13
komunisti.......	........27	12	2	41
avtonomistična kmečka zveza	........ 1	__	_	1
nemški narodni socialisti .		r>	__	7
		7	1	13
češki narodni socialisti . .		10	1	23
republikanci......	a?	10	3	45
češka ijudsk« stranka . .		8	2	3:1
kmečka zveza.....		6	1	24
iilinkova ljudska stranka .		2	1	23
		Skupaj		. 339
Nekako nerazumljiva je človeška uespa-met, da se vedno in vedno protivi Bogu, pro-tivi njegovi najvišji oblasti nad vsemi stvarmi.
Ta odpor proti Bogu in njegovi sveti volji čutimo in doživljamo vsak dan v svojem srcu. Le premnogokrat storimo vedoma in prostovoljno ravno to, kar naš najvišji Gospod prepoveduje. Le preradi poteptamo z nogami božje zapovedi. O moj Bog, koliko nepokorščine, jeze, sovraštva, preklinjevanja, nečistosti in nesramnosti, koliko krivic, laži, obrekovanja je ua zemlji!
Nesrečni smo. Edina naša tolažba je križani Jezus. On je pred pravičnim Bogom porok za naše neizmerne dolgove. Odplačal jih je s svojim trpljenjem, s svojim življenjem in s svojo smrtjo. Vso to odkupnino, ld je neskončne vrednosti, je zapustil svoji Cerkvi.
Cerkev nam oznanja večne in nepobitne resnice, ona nam omogoči, da se odkupnine Gospodove udeležimo in plačamo svoje dolgove božji pravici.
Da bomo teh dobrot deležni, moramo poslušati in verovali njen nauk, moliti, hoditi k sv. maši in prejemati sv. zakramente. Tako mora svoje mišljenje in vse življenje uravnati vsak človek brez izjeme, vsak, kdor sebe ljubi in hoče doseči svoj večni cilj. Verski nauk. molitev, sv. maša in sv. zakramenti mu dajo ono moč, da spozna in premaga ono svojo ne-spamet, ki ga vodi v boj proti neskončno svetemu in pravičnemu Bogu.
Cerkev pozna našo zaslepljenost in našo preveliko slabost, pozna našo omahljivost v porabi omenjenih, za pravo življenje neizogibno potrebnih sredstev, pa hoteč naše dobro, uporablja vedno nove. času primerne načine, kako bi naj bolj poučila, bolj okrepila in bolj gotovo obvarovala ča=ne in večne nesreče.
Taki načini so razne pobožnosti, razne bratovščine, razne cerkvene, politične, društvene, gospodarske in druge organizacije. Posebno važen pripomoček so dobre knjige in vsakovrstni časopisi. V duhu Cerkve in prav po volji bežji postopamo mi slovenski duhovniki in v resnici izobraženi lajiki, ki snujemo in izboljšujemo razne organizacije, ter Vam nudimo dobre knjige in celo vrsto poučnih časopisov.
Časopisi so izredno važni za vse naše mišljenje in življenje. Pomagajo nam v vsakdanji borbi za pravo življenje v veri in pokorščini do Boga, ali pa nam podpihujejo naše strasti v borbi zoper Boga, zoper Cerkev in nje no poučevanje.
Hvala Bogu, dobrih, v pravem duhu ure-jevanih listov imamo za naš mali narod prav veliko. Nabožni listi so: Glasnik presv. Srca Jezusovega. Katoliški misijoni, Bogoljub; stanovski li.,ti so: Vrtec, Angelček za otroke; Orlic za orlovski naraščaj Vigred za dekleta, Mladost za mladeniče, Slovenski učitelj za učitelje, za dandanes važne politične zadeve imamo dobro urejevani dnevnik Slovenec in zanesljivi tednik Domoljub, za zabavo in pouk družinam imamo prebogato Mladiko.
Te liste, posebno prevažna politična lista Slovenec in Domoljub, Vam priporočam. Ne pozabile jih naročili za novo leto. Pomagali Vam bodo, da boste naš čas prav umeli in v vseh okolnostih tako nastopali, kakor je za pravo Bogu dopadljivo življenje potrebno.
Žal i bog, da se Vam pa tudi slabi listi ponujajo in ua vseh mestnih voglih prodajajo. Pišejo pa v takem duhu. da čitatelja nagibajo na odpor proti Bogu, na mržnjo zoper Cerkev, na zaničevanje duhovskega stanu, in deloma kar naravnost zbujajo in podpihujejo najbolj grde strasti. Vse to delajo včasih očitno, včasih pa bolj prikrito. In kaj čujem! Naši verniki take liste kupujejo, grde povesti slastno
?mm i i Amerike.
Chicago, 6. novembra.
Srečno sino so vrnili ameriški slovenski romarji nazaj v našo novo domovino in sedaj žo vsi .-edinio za svojimi pisalnimi mizami, zakopani v stare skrbi in delo, kakor prej, ali hitimo za raznimi drugimi dolžnostmi, katere aani nalaga sian. Od vsega našega lepega romanja v K . opo, posebno v lepo našo staro doi :. , kij, nr.m pa ni ostalo drugega, kakor sladki spon di, kateri nam bodo ostali globoko našem srcu do naše smrti. Da, da, lepo je bilo doma! Nehote in nevede kdaj nam uhaja .-oomin tja v Vaše krasne hribčke in mile dolinice, pa tudi na visoke vrhove, ki kipe tako mogočno in tako junaško proti nebu. O lepa si, lepa slovenska domovina! Vi, ki ste e doma, ljubite jo! Vso vašo ljubezen zasluži! Čudno e ini zdi samo, da pri toliki roma i '■'.(• i lepok, zlasti pod tako mogočnimi velikani, ni naš narod bolj idealno nadahnjen in i "lj junaško bremenit in mogočen v svojem >.»;;: aj:i. Najbrž ga je ubila sužnost, v kateri jc \cdno ječa!, odkar ga pozna zgodovina.
Šo enkrat iz naše nove domovine prav isk no in prisrčno pozdravljamo vse svoje f".e,'i: ■ bl"go prijatelje in znance, katere smo src .vali po raznih krajih Slovenije, kjer smo se i .rdili. Vsem se še enkrat prav prisrčno iu . kreno zahvaljujemo za vso naklonjenost, za vso .<.'. »stoljubnost in prijaznost, katero so na u v tako obilni meri »kazali povsod. Veli-I.oiva! smo bili v resnici ginjeni. Bog vam vsem ilcupaj plačaj! Ml vas ne bomo tako kmalu pozabili, in prosimo vas, da tudi vi nas ne pozabite.
Odpuščanja pa moramo prositi vse tisie čč. iig. in rojake, katere smo nameravali obiskati, kjer smo se tudi že napovedali, pa nam je časa zmanjkalo, da nismo mogli priti. Naši rojaki tukaj v Ameriki iz teh krajev niso bili nič kaj veseli, ko smo jim povedali, da nismo bili tam, da je zmanjkalo časa. Tako smo morali opustiti obisk lepe Belokrajine od koder je v Ameriki toliko najodličnejših mož in žena, toliko naših dobrih župljanov in bojevnikov za Boga in narod. Res, prav žal nam je in se skoraj kesamo, da si nismo vzeli nekoliko dni, da bi še tja šli. Bo pa drugikrat Be-lokrajina prva in glavna.
V Ameriki ne rastejo klobaso na plotovih.
Ne vem, ali smo s svojim nastopom v domovini naredili na narod utis, kakor da smo vsi milijonarji, ali pa smo tako dobrega in usmiljenega srca. Odkar smo namreč doma, kar dežuje od doma raznih prošnja za podpore. Naj bo že kakorkoli, žal mi je, da moram kakor v imenu svojih tovarišev tako v svojem povedati, kar smo že doma tolikokrat, da, pri vsaki priliki poudarjali, da doma nikar nc mislite, cla tu v Ameriki treba samo hruško potresti, pa se nam dolarji vsujejo v naročje! Mi tukaj živimo v jako revnih in težkih razmerah. Naši rojaki tukaj bolj trdo delajo za svoj denar, kakor pa doma Naravnost povem, da sem si doma v več slučajih mislil, »ko bi mi v Ameriki takole delali, kakor smo videli doma, bi še neslanega kropa ne imeli«. Kako se nam je čudno zdelo, ko smo videli vsako opoldne vse trgovine zaprte do dveh ali do treh. Da. doživeli smo slučaje ko srno bili v ■ trgovini in je bilo poldne, pa smo morali pu-
stiti kupljeno blago in nas je trgovec odslovil, češ, da naj pridemo ob dveh, cla mora sedaj k obedu. Tu pri nas ne uradništvo ne trgovci nimajo obeda. Seboj si prineso košček »paja« (nekak štrudel iz sadja), kak košček mesa in kave in lo hitro v kakem kotu povžije, ako ima čas, čc ni kupcev, ali steče v kako restavracijo spit skodelico kvae. Ako so kupci, je pa brez obeda. Banke so pri vas odprte samo od O do 12. Nobena ameriška banka, tudi največja, bi si ne upala samo v treh delavnih urah na dan narediti toliko trgovine, da bi mogla i obstati. Od 9 do 3 se dela kakor bi šlo za življenje in smrt. Manjše banke imajo odprto do 4, ob pondeljkih in sobotah pa do 9 zvečer. Trgovine imajo večinoma odprte do 8 ali celo do 10 zvečer. Delavstvo po tovarnah dela res po osem ur, pa kako dela! To ni delo, to je drvenje! Marsikdo mi je že rekel, >ko bi jaz doma tako delal, kakor moram tukaj, bi mi ne bilo treba hoditi v Ameriko«. Izjemo bi jaz naredil samo pri raznih strokovnih delavcih, kakor so mehaniki, monterji, zidarji. Ti imajo predpisano, koliko smejo narediti na dan. To pa ne bo trpelo dolgo, ker se že vse pritožuje.
Poleg tega naj omenim, cla imamo tudi tukaj pri nas toliko potreb, za kaiere se zbirajo darovi in prispevki, da nosijo katoličani velikanska bremena, da vse to vzdržujejo. Vsak dober katolik je član svoje fare, kjer se vedno kolektira. Vsako nedeljo mora dati, vsak mesec mora dati in poleg tega še dati ob najrazličnejših prilikah. Davek morajo plače-i vati za publične Šole. Vendar, ker so to brez-verske šole, morajo si »e lastne šole vzdrže-I vati. Naša chicaška šola sv. Štefana nas je do
čitajo, lažnivim obrekovanjem Cerkve, pape. ža, škofov, duhovskega stanu hitro verujejo!
Dragi moji verniki, pred takimi listi Vas svarim! Prepovedani so že po naravni postu, vi, ker nasprotujejo Vašemu pravemu, ver-skelnu in nravnemu življenju, Vam vzbujajo strasti in celo verske dvome. Prepovedani 60 pa tudi po cerkveni postavi. Novi cerkveni za. konilc ostro prepoveduje vse časop;se, ki so pisani v duhu veri in Cerkvi sovražnem, ki imajo protiversko smer, pa bi se čitatelji takega veri in Cerkvi in Bogu zoprnega duha po. lagoma navzeli in bi tudi izgubili spodobno spoštovanje do papeža, do škofa, do duhovskega in rodovniškega stanu
Istotako strogo so prepovedane knjige, so prepovedani časopisi in sploh vsi spisi, ki opolzke in nesramne stvari uče in opisujejo. Oh, kako grdi in nesramni in pohotni so premnogi podlistki v nasprotnih časopisih!
Dragi verniki, ali boste take knjige in ča-sopise naročevali, čitali, svojim otrokom dajali? Ali bi hoteli um svoj napolnjevati z tiso-depolnimi zmotami in lažmi? Ali bi hoteli domišljijo svojo in telo svoje joskrunjevati s poželjivosijo in nesramnostjo? Ali ne boste poslušali svoje vesti, poslušali glasu svele Cerkve in po nagibu zdrave pameli take nevarnosti odbijali od sebe in od svojih otrok? Pomislite na sodbo božjo in na večnost!
Te samoobsebi razumljive nauke in opomine Vam iz ljubezni do Vas sporočam za mesec december, ko boste določevali liste, na katere bi se naročili. Ne kupujte strupa, ki bi Vam škodoval za časnost in večnost, marveč kupujte dobre dušne hrane, cla ostanete zdravi na duši in na telesu.
Pozdrav in blagoslov.
V Ljubljani, dne 19. novembra 1925.
f Anton Bonavontura,
škof.
Koiajža velja! Včerajšnje »Jutro« cinično ponavlja svojo umazano denuncijacijo, da so se demonstracij proti Radiču v Ljubljani udeležili samo »klerikalci«. To trditev ponavlja iz strahu pred morebitnim maščevanjem g. Stjepana Radiča nad demonstranti. »Jutrov« trud, da opere svoje zamorce, pa je zastonj. Dejstvo je, da so bili na kolodvoru pri prihodu Stjepana Radiča navzoči tudi samostojni demokratje in razni njihovi trabantje, ki so prav pridno demonstrirali na psronu in pred kolodvorskin: poslopjem in ne pred univerzo, kjer so bile tudi demonstracije, a iz drugega vzroka. Da na kolodvoru niso demonstrirali samo klerikalci, ampak tudi »orjunaši«, potrjuje dopisnik belgrajske »Politike« s svojirt podpisom, in isti dopisnik potrjuje, enako s svojini podpisom, da so »orjunaši« demonstrirali tudi v nedeljo pred Narodnim domom, ki leži prccej daleč od univerze. Na podlagi opazovanj radovednih, a strankarsko prav malo zainteresiranih domačinov in na podlagi poročil v »Politiki« smo mi vsa ta dejstva ugotovili že v torek, da primerno odgovorimo na »Jutrovo« in »Narodovo« obdol-žitev, da so demonstrirali le klerikalci in nihče drugi. Verjamemo ■ pa prav radi, da so naše ugotovitve in zlasti ugotovitve - Politike« samostojne demokrate silno neprijetno zadele, deloma, kakor smo že omenili, iz strahu za matericlno dobrobit v samostojno-demokratskih dijaških društvih organiziranih dijakov, dclcina pa iz še večjega strahu pred novim kurzom v ministrstvu za prosveto, ki ni toliko nevarno klerikalcem, ki že pod prejšnjim režimom niso uživali nikakih ugodnosti, ampak v prvi vrsti samostojno-demo-kratslcim učiteljskim organizacijam. To so vzroki, ki so dovedli dr. Žerjava tudi do
sedaj stala 115.000 dolarjev samo stavba. Kje je vzdrževanje? Kje učiteljske plače? In to poleg cerkve in duhovščine! 10 000 dolarjev moramo imeti vsako leto rednih dohodkov, ako hočemo plačevati samo redne stroške. — Dolga imamo pa še sto tisoč dolarjev. Vse to pa vzdržuje in plačuje komaj dobrih 400 družin. Izračunajte si, koliko pride na vsakega! Vzdrževali si moramo svoje škofije in škofijske naprave, zavode, semenišča, škofijske pisarne, škofijske sirolišnice, bolnišnice itd. Za novo semenišče je bila naša župnija taksirana dvakrat po 2800 dolarjev. Potem pride naše katoliško časopisje, pridejo drugi katoliški zavodi, pridejo misijoni. Potem pa še društva, podporna in karitativna. Zato smo že doma povedali, da naši rojaki tukaj po naših župnijah zbirajo večkrat za vas doma za bronaste zvonove, mi smo pa z železnimi zadovoljni, za vaše kamnite in mramornate stavbe, mi smo pa z lesenimi zadovoljni, za zlate in srebrne plašče in mašno obleko, pri nas smo pa s kakimi starimi, katere kje izprosimo, zadovoljni.
Po vojski smo vkljub vsemu temu veliko storili za domovino. Po vseh naselbinah so se zbirale najrazličnejše zbirke za najrazličnejše namene doma. Naši katoliški lisli so bili polni samih prošnja za stari kraj. Potem so bile znane »kišlec. Vse to smo radi in z veseljem storili. Danes? Ljudstvo se je utrudilo in poskusili smo že z nekaterimi prošnjami, da smo jih priobčili in priporočili ljudstvu, pa ni bilo nobenega rli skoraj nobenega uspeha. Danes naj damo slo prošnja v listo niti en človek se ne odzove več, da bi kaj poslal. Zato teh prošnja ne moremo več oriobčevati.
inane njegov c opraviCbe, s katero je hotel irniliti neprijeten vtis »orjunaških« demon-: Iracij proti Radiču in vso krivdo zvaliti na Idorikalcc. Toda kjer dejstva govore, je zastonj vsako opravičevanje in proti dejstvom tudi dtr.uncijacije »Jutra« nič ne zaležejo. Ce smatra »Jutro« »objektivno poročanje za ij\ ojo dolžnost«, kakor se včeraj hvali, naj kar lepo pt:~na, kar je, kakor jc tudi dr. ;'j.rjav 2e s svojim opravičevanjem priznal. Qui s' cr.cuic, :«' accuse.
Dr. Žerjav — radikal. Dr. Žerjav postane r;.c!il ;.l. Nam je prav, boeta vsaj po znanem i reku dr. Tavčarja v Sloveniji kmalu zopet dve stranki manj.
Foni.i |e potrebni »napredna fronta« v Slavoniji. S tem vprašanjem se peča v zagreb-> ili "Slobodnih Novinah« dr. H. Dobovišek (Krško). Navaja v:;a preganjanja in krivice, ki jih je zagrešil v Sloveniji PPŽ režim in pravi: I3ili so to strašni časi, ko ni nihče več imel čula, da živi v svobodni in pravni državi!« Dalje opozarja člankar na afere finančnega značaja, v katere je bila zapletena SDS, in prihaja do zaključka, da je SDS naj-reakcionarnejša politična tvorba v Sloveniji, s katero nobena skupnost ni mogoča.' Sploh je pa — piše dr. Dobovišek — napredna fronla v Sloveniji potrebna satno »mladinom«, ker vedo, da bo njihova stranka sedaj, ko ni več na oblasti, propadla, pa si hočejo pomagati z r,napredno fronto«, da bi jih obdržale s svojimi ramami druge, nekompromitirene stranke.
Gubec do Brežic, Radič do Ljubljane. Pod tem naslovom poročajo o Radičevern nastopu v Ljubljani »Slobodne Novine«. Poročevalec podaja cel niz nezmiselnosti in protislovij iz Radičevih izjav. Med drugim žigosa žalitev pokojnega Kreka, ki si jo je dovolil Radič, imenujoč Kreka »sužnja«. List ugotavlja veliko Krekovo delo za Slovenijo in nadaljuje: >Kako majhen je nasproti dr. Kreku g. Radič, ki poleg toliko svojih pristašev ni bil zmožen, da vzdrži le eno močno gospodarsko ustanovo, ki so mu propadla razna gospodarska podjetja — vsa, vsa razen njegove lastne knjigarne, lastnega vinograda in lastnega doma pod imenom seljaškega.« — Svoje poročilo zaključuje list: ;Mi čestitamo g. Radiču in vsem onim, ki ga smatrajo resnim. Na srečo je našel v Sloveniji malo takih.«
Končujemo dobato o »Malem listu«. Kon-statiramo na včerajšnjo ugolovitve .'»Narodnega dnevnika«, da se je previdno izognil stvarem, ki so svobodomiselcem neprijetne. Kar tiče nacionalizma in pisanja -'»Malega lista«, čestitamo »M. 1.«, da sc nahaja v najboljši družbi. Ce ne zadostuje ime Mahničevo, naj si .gospoda prebere, kaj je v zadnjih dneh tozadevno izjavil voditelj nemškega centra. — Svoicgtr cilja svobodomiselstvo z napadi na »Mali list« zaenkrat ni doseglo.
Hevne novice.
Vsem,
ki priznavate delo volikara ANTONA MARTINA SLOMŠKA, ki se ga spominjate te dni, da ga nam je Bog
poklical in dal, da hodi pred nam i I Ta velikan še nima spomenika v Mariboru. Postavimo mu ga, da bo pričal o naši hvaležnosti, o naši ljubezni! Pa nočemo mrtvega, na grob ali v park postavljenega spomenika! živega hočemo, ki bo kakor tempelj njegovega duha in njegovega vodnega delovanja v naših dušah! Postavimo mu kot spomin SLOMŠKOV DOM!
Perila m »eecfe
...
ffmc. izdelek, krasni vzorci; nogavice izred. trp.:2-nj, modne potrebščine, kupite vedno naibo!;e pri
mm SCHKAB - LMIIana.
Umrl je dne 21. nov. gosp. župnik Janez Kozinc v Slivnici pri Celju. Zdrav iu vesel se je vlegel v petek zvečer k počitku, v soboto jutro pa so ga našli mrtvega. Rajnki jo bil pobožen, priprost in ponižen gospod in radi tega priljubljen pri tovariših in ljudstvu. Župniko-val je v Slivnici nad 33 let. V mlajših letih je veliko romal. Bil je v Rimu, Lurdu in v Sveti deželi. Zadnjih 8 let jo bil popolnoma slep. Svojo bolezen je prenašal potrpežljivo in uda-110 v božjo voljo kakor svetopisemski Job. Bil je vedno vesel, dasiravno reven in slep. V pokoj ni stopil, ker bi bil moral pri pičli penzio-nistovski plači v par mesecih lakote umreti. Močno oporo v svoji slepoti je našel v gospodih A. Polutniku in F. Lavrincu, ki sta ga vsak po po dalje časa vodila v cerkvi in mu bila v ne-nadomestlj;vo pomoč v vseli opravilih. Pri pogrebu nui je govori! ganljivo slovo g. dekan Mikuš, njegov prijatelj že izza dijaških let. Na zadnji poti ga jo spremljalo 11 duhovnikov iu velika množica vernikov.
Društvo pravnikov v Zagrebu je imelo včeraj sestanek, na katerem so razpravljali o novem tiskevnem zakonu. Poročevalec je bil Honigsberg, svetnik ban skega stola. V debato so posegli državni pravnik dr. Žilic, dr. Polič, odvetnik dr. Politeo iu drt gi. Ugotovili bo, du je novi tiskovni zakon nejasen. Dr Polileo je naglasil, da novi tiskovni zakon nima drugega namena kot da se morejo z njim preganjati po-lit čni nasprotniki. Z njegovim stališčem so se strinjali tudi ostali.
Izdajanje brezplačnih voznih listkov. Iz Belgrada poročajo: Prometni minister je izdal naredbo o izdajanju brezplačnih voznih listkov osebam, ki imajo pravico do tega. Generalno in oblastna ravnateljstva bodo izdajala brezplačne vozne listke železniškim uslužbencem in državnim uradnikom Oblastna ravnateljstva so pooblaščena, da izdajajo vozne listke dijakom, vojaškim osebam, fizičnim delavcem in vojnim invalidom. Opravičenci naj se obračajo neposredno na la ravnateljstva
Kciispetenca v možnih prestopkih Svoj čas je bila vlada zagrebški mestni občini odvzela reševanje zadev v potvarjanju živil in podobnih prestopkov ter poverila kompetenoo v teh stvareh policiji. Sedaj bo v živežnih prestopkih postopala zopet mestna oblast.
Ilazardne igralnice po železniških postajah Belgrajski listi poročajo da je dobilo generalno železniško ministrstvo v Belgradu v zadnjem času iz vrst potujočega občinstva več prijav, da se po železniških restavracijah veliko hazardira. Hazardiranja se udeležujejo tudi železniški uradniki. Gen. ravnateljstvo je iz-daio odredbo, ki strogo prepoveduje hazardi-ranje po železniških restavracijah; uradniki, ki bi se teli iger vdeleževali, bodo strogo kaznovani.
Akcija državnih uradnikov na Hrvatskem.
Organzacija državnih uradnikov na Hrvatskem je te dni poslala vsem vladnim in parlamentarnim krogom spomenico, v kateri zahteva: da se končno izplača uradništvu dolžna razlika, da se mesto Zagreb uvrsti v 1. dragini-ski razred, da se popravijo krivice pri prevedbi uredništva in da se kron-ke pokojnine iz-premene v dinarske. — V tej stvari bo na merodajnih mestih v Belgradu posredovala še posebna deputacija.
Po volitvah v pridobninsko komisijo. Pod trm naslovom smo v št. 265 objavili notico iz Tržiča, v kateri neki »Opazovalec« zafrkava vodstvo Obrtne zveze v Tržiču. Ta dopis nam je bil podtaknjen in je vzbudil med našimi so-m šljeniki-obrinjki v Tržiču upravičeno ne-i voljo. S tem naj bo napaka popravljena. Vod-! sivo Obrtne zveze v Tržiču je zlasti zadnji čas v najboljših in najčistejših rokah, zlasti seda-
nji predsednik g. Toporiš .loško si je s svojo spretnostjo in priljubljenostjo stekel že velikih zaslug za našo slvar. Omenjeno notico je pa najbrž pisala užaljena jezica.
Obrtna šula. Tudi za velenjski okoliš se je ustanovila obrtna nadaljevalna šola. V začetku oktobra se je začel pouk. Šolo obiskuje nad šestdeset učencev. Vzdržuje jo občina, prispevek v znesku 2000 Din je poslala Obrtniška zadruga v Šoštanju.
Smrtne nesreče. V pondeljek zvečer jo povozil brzotovorni vlak na postaji Št. Jurij g. Boliorča. posestnika v Št. Juriju. Ponesrečene!: se je mudil v Slov Bistrici ua sejnin Ker pa omenjeni vlak ne stoji na šentjurski postaji, jo skočil iz vlaka, a se pri tem smrtno ponesrečil. — Na postaji Škofeljca jo v toreu povozil vlak učenca II. realke Tinka Rusa. sina železniškega strojnika na Grosupljem. Kako se. ie zgodila nesreča, ni znano, ker so mrtvo truplo z odtrgano glavo našli na tiru, ko je vlak že odpeljal s postaje. — Na progi Topčic'er—Mala Krsna pa je vlak povozil železniškega kurjača Savo Nikoliča. Pri padcu je prišel pod kolesa in ga je vlak vsega razmesarjenega precej časa vlekel seboj. Ugotovili so da se je dogodila nesreča, ker je bil Nikolič nekoliko vinjen.
TTnior v Vaša h pri MedvodaJi še vedno ni pojasnjen. Kakor smo že poročali, ro prijeli kot osumljenca posestnikovega s;ua in konjskega mešetarja Janeza Jarca in ga vtaknili v preiskovalni zapor. Nadnljne preiskave ne vodi več torej policija, marveč ;e prevzelo c lo zadevo državno pravdnišlvo. odnosno preiskovalni sodnik dr. Kravina. Kdor bi vedel kako pojasnilo ali bi imel kakšne važne podatke, naj se ne obrača več na ljubljansko policijo, marveč naj se oglasi pri preiskovalnem sodniku. Dr. Kravina je osumljenega Jarca že večkrat zaslišal, predočii m:t je več dokazov, Id pričajo o njegovi krivdi, vendar pa fant trd ovratno vztraja pri svoji trditvi, oa cm ni morilec in da so ga popolnoma po nedolžnem videvali in ga drže sedaj v preiskavi. Zagovarja se popolnoma mirno in odgovarja včasih naravnost cinično. Poleg cele mreže težkih indicij, kakor sledov krvi, njegovega ponesrečenega alibija, obiska dveh go-tiin v kritičnem času, razkritja sledi na njegov dom po nolicijs'-em psu, ga pa še posebno obtožil.;'.' zelo značilna in jasna izjava pokojne Angele Kopače e. katero je dala par dni pred umorom. Priznala je namreč svojemu očetu, gotove ker -e je že bližal kritičen čas poroda, da jo imela res znanje in tudi razmerje z. Jarcem, toda r.e iz nagnjenja, ampak iz strahu pred njegovim nas'1-nira značajem. Povedala mu je tudi, da jo je Jarr že preje večkrat suval, pretepal in naravnost mučil, vendar p<i si tega ni upala 'ii-komur povedati. Dalje je izjav.'1 očo, da mu je dekle kratko pred ubojem reklo izrecno tole: rCe me boste našli prihodnjo dni enkrat ubito, potem veste, koga imate prijeti...« In res so se te besede, kot bi dekle že i l iilc svoj nesrečen konec, popolnoma izpoln ie. Dnktdo-skoptični poskus odtisov krvavih prstov in roke na zidu, na vratih in na kiju, s katerim je zločinec pobil svojo žrtev, ni imel noben "ga pozitivnega uspeha, ker so odtisi ravno vsled obilice krvi. ki je sledove že zalila popolnoma nerazločni. Preiskava se nadaljuje.
Odbita prošnja »a našo državljanstvo. Dr. Anton \Vienerroither, okrožni zdravnik v Sevnici, je 1. novembra t. I. zaprosil za spre j; m v jugoslovansko državljanstvo. Ministrstvo za notranje zadeve je prošnjo odbilo.
Popravek. V včerajšnjem članku o pred-stoječih volitvah v »Delavsko zbornico za Slovenijo« smo pomotoma poročali,da zna'ajo doklade za Delavsko zbornico 5% od bolniškega
zavarovanja. Te doklade pa znašajo dejansko
Poizkušcn samoumor. Janez Marn, posestnik v Jezeru pri Trebnjem si je dne 23. t. m. prerezal vrat z britvijo v hipni zmedenosti. Poslali so takoj po zdravnika in duhovnika. G. kaplan Peter Flajnik mu je podelil sveto odvezo in sprnl rano ter obvezal, ker je g. zdravnik bil ravno obolel in ni mogel priti. Dal ga je prepeljati na postajo, odkoder so ga spremili trije vaščani v bolnišnico v Kandijo. Upati je, da že okreva.
fikrlatinka se je zopet pojavila v Martinji vasi pri Mokronogu. Smo mislili, da smo že prostj te morilke, pa je zopet napadla svojo i žrtve.
Lisjak se obesil. Tz Mokronoga nam poro-; čajo: Dobra je bila Kolenčeva goska, tudi ne i slaba Bizjakova putka — tako si je mislil star ! velik lisjak ki se jo naselil na Gori pri Mo-; kronogu. Vse je zdihovalo in tarnalo, ker jo bila perutnina vedno bolj v nevarnosti. Preteklo nedeljo zvečer se je priplazil lisjak zopet j v trg. Iskal je plena, pa moral je bežati; zažene se čez visok plot, glava mu smukne med lale in drugi dan so našli otroci obešenega lisjaka na plotu. Prav mu je — so dejale ženske, zdaj bo pa zopet mir.
Stroj, ki izdeluje tisočake. V vasi Belo j Brdo pri Osjeku je živela vdova Marija Džam-liis s svojim sinom Štefanom v prav dobrih razmerah. Zato je Uživala pri vseh svojih so-; sedih velik kredit in zaupanje. Nedavno je prišel k vdovi neki slepar, ki ji je ponudil v nakup siroj za izdelovanje lisočdinarskih bankovcev. Žena se je stroja polakomnila in si izposodila na menice pri svojih sosedih 100.000 dinarjev, da je mogla plačati čudodelni stroj. Komaj pa je začela vdova izdelovati tisočake, f,o jc na stroju nekaj polrlo jn ni šlo za nobeno ceno. Stroj so na vse načine previjali in mazali, a vse ni nič pomagalo, zaželjenih tiso-' čnkov r.i hotelo biti Med tem se je pa pribli-:.! dan plačila menic. Ker stroj ni hotel nikakor dajati cd sebe tisočakov, je prišla v hišo rubežen iz Osjeka Mati in sin pa na kom* si jo !i;?ia čakala, ampak sta oba pobegnila z uro'--I nim strojem vred. Komisija je našla v hiši Io šc sinovo ženo in otroka, mati in sin pa posku-, šata svojo srečo s čudodelnim strojem neznano kje.
Zahtevajte povsod le prvovrstne in preizkušene čajne mešanice znamke »Buddha«.
'	32
OBČINSKE VOLITVE V I	LJUBLJANI.
Veliki župan ljubljanske oblasti je po nalogu ministra za notranje zadeve naročil ge-. rentžkemu svetu v Ljubljani, da razpiše ob. črnske volilve za Ljubljano na nedeljo, dne 7. marca 1926. Volitve se r.e bodo vršile po čisto proporčuem sistemu, ampak tako kakor zadnjič po redu, ki ga je izdelal dr. Žerjav za rešitev samostojno-demokratske stranke.
NI SE GOSPODOM ŽELJA SPCLNILA!
Še nam je v prav dobrem spominu, kako ja bila gospoda od SDS letos razpisala občinske volitve v Ljubljani, določivši, du se morajo kandidatne liste vložiti v osmih dneh in S to najkasneje do dne 8. februarja 1925, torej j baš na dan državnozborskih volitev, pri kate-i t ih je gospod Mohorič tako lepo propadel. Be-mokralska gospoda je špekulirala, da se stran-i ke v najhujšem volivnem boju pač ne bodo | megle sporazumeti, nakar bi SDS mirno sedla . na mestni magistrat in v upravni odbor mestne hranilnice. Toda že sam pojav »Ljubljanske samoupravne zveze«, ko so jo tvorili vsi pošleni Ljubljančanje proti SDS, je špekulan-

-	'	TT1:/.--.-JL'

Naj omenim še. da sedaj delamo mi frančiškani svoj kolegij. Kar smo si do sedaj postavili, so samo lesene bara! e, v katerih ne M doma nihče niti stanovali hotel. Za ta kolegij se tudi nc-prestano kolektira, pa še no pride, kakor bi si želeli.
Sestre frančiškanke so si začele postavljali materno hišo. Enako. Vse bo leseno in revno do skrajnosti. Pa jih bo še dušilo leta in leta, preden bodo mogle izplačati.
Zato prosimo rojake, naj si prihranijo znamko in trud s pisanjem v Ameriko za pomoč za razna namene. Ako poznajo kake Posamezne rojake, morda ožje rojake, naj se obrnejo osebno do njih. Ako dobe kako do-iro srce, ki se v kaki naselbini hoče zavzeti za kako vašo stvar in iti po hišah prosit, bo morda še kake beraške cente skupaj spravil, še več pa bo sam dobil zabavi j ic.
Pošiljatov ameriških L stov v staro domovino.
Ker sem čul od veliko slovenskih čč. gg. duhovnikov, kako bi želeli bolje poznati naše življenje tukaj v Ameriki in naše verske in narodne razmere, in smo videli, kako v resici vlada po celi domovini popolno nepoznano naših ameriških ccrkvenih iu narodnih rn z mer, sem pisal pred odhodom vsem duhovnikom in jim predložil načrt, po katerem bi mogli naročiti naše ameriško katoliško slovensko časopisje. Do sedaj sem dobil nekako K15 odgovorov, ko so se čč. gospodje varočili "a vse ali na en ali drugi list. Vsem . 1110 zabeli pošiljati lisic že z mesecem novembrom, (dede naročnine bomo pa počasi pošiljali vsem naročnikom, kakor smo se zavezali, oziroma, kakor .so se oni zavezali slorili.
Vsake številke bomo pa pošiljali v Ljubljano na dr. p. A n g e 1 i k a T o m i n c a, frančiškanski samostan, nekoliko več. da vsakdo lahko reklamira številko, katere bi ne dobil. Pot je namreč dolga, pošta v Evropi je pa prccej daleč od popolnosti. Preveč je odvisna od kapric posameznih poštnih uradnikov ob mejah ali pa na raznih poštah. Imeli smo že žalostne skušnje. Tako n. pr. je neki poštar na Dolenjskem cele mesece meial vso pošilja-lev »Edinosti« v koš, ker je bil zagrizen liberalec. Posredovati je morala ameriška državna oblast, da smo naučili tega poštarja, da so poštne mednarodne postave eno, osebno prepričanje poštarja pa drugo. Zaio, ako bi kdo čč. gospodov ne dobival redno lista, naj liani sporoči, da bomo vedeli storiti potrebne koiake.
Protest ameriških Slovencev proti jugoslovanski delegaciji.
Te dni se jo mudila tukaj v Ameriki jugoslovanska delegacija, ki je prišla sem v \Vashington na interparlamenuuno konferenco. Bila je tudi tukaj pri nas v Chicago. Povabljeni smo bili tudi mi katoliški Slovenci, da bi se udeležili prireditev in banketa njim v čast. Seveda smo tudi chikaški Slovenci s svojo neudeležbo protestirali proti krivici, da ni bil v komisiji niti ©den Slovenec. Kaj nimate v celi Sloveniji niti enega moža več, ki bi bil loliko zmožen zastopati Jugoslavijo, kjer so tudi Slovenci, kakor kak Hrvat ali Srb? Katoliški Slovenci smo uradno povsod popolnoma prezrli to komisijo. »Amerikanski Slovenec« ie v krepkem članku povedal misiji vzroke, zakaj nas ni bilo. Povedal je vsem iz
srca. Jako nas je vse zabolela izjava g. Jan-koviča, ko je rekel, da bi morala vlada upoštevati tudi Nemce in Maža.re, ako bi upcšle-vala Slovence pri takih prilikah. Torej s;ie vi Slovenci v očeh vladnih krogov ramo iriiko še, kolikor so Nemci ali pa še celo Mažari. Nas je ta izjava zadela globoko v srce ia ko bi bili mi doma, bi od tega gospoda zaMcvali ob povratku nekoliko pojasnila. Tako brcati bi se pa že ne pustili. Mi tukaj smo priseljenci, pa če bi se o nas kdo tako poniževalno izrazil, bi mu dobro posvetili.
Naraščanje katoliško zaves'.!.
Tu med ameriškimi Slovenci se nadalje razmere ugodno razvijajo. Katoliške manifestacije in shodi se nadaljujejo po naselbinah, kjer jih še ni bilo, v veliko korist katoliške zavesti med narodom. Shodi so se te dni vršili v South Chicago, kjer ga je sklica! župnik Rev. Benvenut VVinkler, poleni v Youngsto\vn O., kjer ni slovenske župnije, pa je shod sklicalo katoliško slovensko društvo. Te dni bo v Springfieldu III, kjer je shod sklical župnik Rev. France Mažir.
Predsednik KSK Jednote g. Anton Grdina je dobil ob povratku domov v Ameriko posebno krasen dar od katoliške ameriške Slovenije. Poklonila mu je z velikimi slavnoslmi 1000 novih članov za organizacijo, katere predsednik je. Slavnostnega pozdrava in izročitve tega daru se je udeležil tudi clevelandski škof Schrembs, kar kaže, kako visoko čisla tega moža.
Naši nasprotniki pod vodstvom »Glasu Naroda-' na eni strani in lisia »Prosvete« na drugi, divjajo vedno hujšo. Kolikor tioli so
narod probuja in vrača nazaj k veri in cerkvi svojih očetov, toliko bolj divjajo. Njihovi listi so polni grdih in ostudnih napadov na vse katoliške osebe, katere kaj delujejo javno. Posebno besni so napadi na g. Grdino, katerega bi radi uničili in zlasli spodkopali pri narodu zaupanje, ker vedo, če pade ta mož, bo padlo tudi sedanje bujno procvitanje katoliškega prepričanja. Žalibog, da se najdejo tudi v našem taboru možje, ki so tako kratkovidni, da se družijo s temi ljudmi in jim pomagajo. Ne vidijo, da v lastno skledo pljuvati jc grdo za vsakega in nagnjusno, pa tudi neolikano. V lastno skledo pa pljuje vsakdo, kdor so druži s kateregakoli malenkostnega vzroka z nasprotniki. To so izdajalci lastne zadeve. Sicer pa, kakor čilamo, je doma isto.
Priprave za svetovni evharistični kongre«.
Velikanske so priprave, katere se vrše v Chicago za prihodnji svetovni evharistični shod. ki bo junija meseca 1926 v Chicago. Do sedaj jc napovedanih šest kardinalov iz Rima, ki bodo prišli sem s kardinalom Gasparijem na čelu. Sprejeti bodo z velikanskim slavjem. Pridela sem tudi španski in belgijski kralj. Iz Jugoslavije pričakujemo prevzv. gg. škofa Jegliča in Karlina in več drugih dostojanstvenikov. Železnice bodo dale duhovnikom posebne olajšave in morda ludi laji-kom. Enako se kardinal Muiidelein pogaja za znižane cene tudi s parobrodnimi kompanija-mi. Nad en milijon udeležencev se pričakuje Velikansko vprašanje je, kako vso to množicc prenočiti in nasititi. Kar bo slovenskih gostov bo dolžnost Slovcncev, da bomo za nje po skrbeli.
tom zmešal možgane. Šli so in so volitve, ki jiii bili sami razpisali — odgodili! Fiasko, k, bi moral sam po sebi demokratskim voliv-. :n koučnoveljavno dokazati, kako slepo je sodstvo SDS.
Naznačene volitve bi se bile tudi morale vršiti na delavnik, dne 18. marca. Gospoda od :',[)S je torej poleg vsega hotela neštetim delavcem in uslužbencem onemogočiti udeležbo pri volitvah To velja, »la si Ljubljančani dobro zapomnimo!
Sedanje volitve so po poročilu »Sloven-s ega naroda« razpisane na nedeljo 7. marca. Gospodje od SDS si torej že lahko mislijo, da ljubljanska oblina ne bo padla kot zrel oreh v njihove roke kot lepo darilce za god! Volili bomo na nedeljo 7. marca, a ne na delavnik 18. marca, kot je bilo mišljeno spomladi! In dobro bomo volili!
» • •
Časnikarski koncert v Ljubljani. Ljubljanska sekcija JNU priredi na narodni praznik dne 1. decembra v unicnski dvorani koncert, ki bo po obsegu in bogatem sporedu gotovo ena najodličnejših prireditev, kar jih pozna Ljubljana. Letošnja sezona nam ni dala še nobene večje družabne prireditve, in zato bo časnikarski koncert za Ljubljano res nekaj izrednega. Naše najboljše glasbene ustanove so se radevolje odzvale vabilu časnikarskega udruženja, da sodelujejo pri koncertu in pokažejo, kako uspešno se razvija pri nas tudi glasbeno življenje. Vsakoletni časnikarski koncerti so obenem največja tekma naših odličnih pevskih društev, ki so neumorno na delu, da pribore lepemu petju ono mesto, ki ga po pravici zasluži. Nobena druga prireditev v Ljubljani ni zasnovana v tako velikem obsegu in pri nobeni ne sodeluje toliko najboljših moči na glasbenem polju, kakor pri časnikarskih koncertih, ki so se med našim občinstvom že tako uveljavili, da si proslave narodnega praznika brez njih ne moremo misliti.
Vstopnice za igro »Roza Jelodvorska«, viteško dramo v petih dejanjih (7 slikah), ki jo vprizori Ljudski oder v Ljubljani v nedeljo 29. novembra ob pol 8 zvečer, se dobe vsak Sneg sv. Katarine. Včeraj proti peti uri popoldne je pričelo v Ljubljani snežiti. V večernih urah je sneg že prvič v letošnji zimi pobelil strehe in ulice. Stari ljudje sicer pravijo. da ima sneg sv. Katarine železna rebra, upamo pa, da se ta pregovor ne bo uresničil, dan od 5 do 7 zvečer v pisarni Ljudskega odra, čez dan pa v društveni nabavni zadrugi (Ljudski dom, I. nadstropje).
Kap je zadela včeraj računskega nadsvet-nika in šefa krajevne kontrole monopolskih jiStnnov v Ljubljani g. Frana 11 o v a r j a. Bil " je takoj mrtev.
Narodni muzej bo za splošen, brezplačen nedeljski poset otvorjen samo še prihodnjo nedeljo 29. novembra. Znova se otvori prvo nedeljo po veliki noči. to je 11. aprila 1926. Posetni red ob delavnikih ostane neizpre ne-njf n.
Državna borza dela v Ljubljani. V času od 8. do 14. novembra je bilo v državni borzi dela razpisanih 53 službenih mest. 137 oseb je iskalo dela, v 50 slučajih je borza posredovala z uspehom in 50 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 14. novembra je bilo skupaj razpisanih 5139 prostih mest. 7255 osel) je iskalo dela, v 3062 slučajih je borza dela podedovala z uspehom, 2005 o«eb je odpotovalo.
Ljudski oder v LJubljani
Nedelja, dne 29. nov. ob p«1 8. uri zvečer: -ROZA JELODVORSKA«, vitežka drama v 5. dejanjih (7 slikah). Predprodaja vstopnic vsak dan od ■f;. do 7. ure zvečer v pisarni Ljudskega odra, jez dan pa v društveni nabavni zadrugi. — {Ljudski dom, I. nadstr.)
»ROZA JELODVORSKA«, drama v petih dejanjih (7 slikah) na Ljudskem odru v Ljubljani. Vodstvo Ljudskega odra se je odločilo dati ua repertoar tudi starejše že znane in priljubljene igre, zlasti take z nabožno in širšim slojem vsprejem-Ijivo vsebino. >Roza Jelodvorska« sicer v Ljubljani še ni bila igrana, pač pa jo z velikim uspehom uprizarjajo na drugih odrih in tudi Ljudski oder
v petek zvečer ob 8. uri pri V. prosvetnem večeru v Zadružno-gospodarski banki.
K poročilu o občnem zboru Prosvetne zveze v Mariboru dostavljamo, da se ga je udeležila ludi zastopnica Slovenske kršč. ženske zveze v Ljubljani, gospa Josipina Cvel-bar. Ker je pozdrav vsled neljube pomote izostal, naj ta izjava priča, dn smo Slovenski krščanski ženski zvezi hvaležni za njeno pozornost!
Za Orlife priredi orlovski odsek v Mariboru v petek popoldne Miklavževo. Stariše opozarjamo, da pravočasno vse uredijo.
Manifestacijo na predvečer narodnega praznika 1 dec. bodo priredila vsa društva v Mariboru prod vodstvom Jugoslovanske Matice. Zbirališče na trgu Svobode ob 19., nato snrevod po ulicah: Ciril-Metodovi, Slovenski, Kolodvorski, Strossmaverjevi. Koroški, Glavnem trgu. preko mosta, po Ruški cesti, Dvor-žakovi ulici, po kralja Pelra trgu na Glavni trg, kjer se sprevod razide.
Osebna vest. G. Janko G o r š i č, revirni nadzornik, je končno vendar preveden, kakor mu gre. K prevedbi ki jo je dosegel, mu prijatelji in tovariši častitamo.
Nekleri hišni lns'niki so znčeli zahtevati od najemnikov zonet odškodnino za odvoz fekalij in smeti, čiščenje, dimnikarja i. dr. Društvo stanoyaniskih najemnikov opozarja ponovno najemnike, da niso obvezani zlačati teh zneskov, ker nimajo bišni lastniki do njih pravice ne po stanovanjskem ne po državljanskem zakonu, ako ni posebno pogojeno. V konkretnem primeru je razsodil v tem smislu tudi stol sedmorice v Zagrebu. Kdor dobi od svojega hiš"ega posoodarja ali od odvetnika kak tozadeven plačilni nalo<r, naj se poda nemudoma v pisarno stanovanjskih nai>m-nikov (Rotovžki trg 1), kjer dobi pojasnila in pravno zaščito.
tej priliki ostro obračunali s samostojnimi demokrati in izjavili, da je vsaka napredna fronta s SDS nemogoča, ker je s svojim dosedanjim delovanjem pogazila vsak najmanjši čut demokratizma in naprednosti v Sloveniji.
Iz Ptuja.
Nesreča. V soboto zvečer so pripeljali v ptujsko bolnišnico g. Hojnika, uslužbenca pri tvrdki »Petovia«, ki je bil na eni strani telesa čisto ožgan in v nezavesti. Dognano je, da se je s kolesom peljal proti domu v Podvince. Kako se je nesreča zgodila, pa ni znano, ker mož ne more govoriti, da bi povedal.
Iz Trbovelj.
Iz Celja.
V drami ni tistih običajnih ljubezenskih aferic, ki se jih je uho in oko že naveličalo pač pa jo preveva ona druga ljubezen, ki gane še bolj, namreč junaška ljubezen otrok do staršev in obratno. Motiv četrte božje zapovedi, na katerega se etopnjema pripenjajo žalostni in veseli dogodki, praznuje končno zmagoslavje. Mestoma močna tragika privabi so'ze v oči, ki pa jih kmalu spet posuši nepristen humor. — Kolikor je znano je vodstvo Ljudskega odra glede scenerije in kostumov ukrenilo vse potrebno, da bo uprizoritev čim dostojnega.. Rezija in glavne vloge so v dobrih rokah. — Igra je zelo primerna tudi za Marijine družbe.
Smrt pri snaženju revolverja. V nedeljo zvečer se je pripetila v Žalcu huda nesreča, ki je zahtevala mlado življenje. Ernest Janič je namreč istega dne snažil svoje lovsko orožje, medtem tudi neki revolver, v katerem je ostala še ena krogla, ne da bi to Janič vedel. Pri snaženju orožja se je pa revolver sprožil in zadel Janiča. ki je vnuk veleposestnika V. Janiča v Celju, v trebuh tako nesrečno, da je vsled notranjih izkrvavitev drugi dan v mestni bolnici v Celju umrl.
Občinska seja, ki se je vršila dne 24. t. m. na našem magistratu, je bila za naš politični položaj skrajno zanimiva. Predmet te občinske seje je bil proračun za leto 1926 in so posamezne stranke imele priliko zavzeti svoje stališče napram veČini v mestnem zastopu. Vse stranke so ostro obsojale drago občinsko upravo ter so morali tudi samostojni demokrati priznati, da se občinska uprava mora poceniti, ker je neizmerno draga. Tretjina vseh potrebščin gre samo v ta namen, za uradništvo samo pa skoroda 400.000 Din. — Dr Ogrizek je kot zastopnik opozicije stavil predlog, da se naj izvoli odsek, ki bi imel nalogo pregledati občinsko upravo in predlagali r'p"n reformo. Zastopniki NSS so pri
Slike novo bolnice. V izložbenem oknu trgovine I. del. konsumnega društva so razstavljene slike iz slavnostne otvoritve nove bolruce. Fotografiral je vso svečanost gospod Feliks Borušak, in se slike lahko tudi tam naroče. — Srebrno poroko sta obhajala v ožjem krogu svojih sorodnikov kantiner na Doberni Anton in Kristina Pelko. — Kako se spoštuje stanovanjski zakon. Ako greš po cesti mimo nove bolnice proti Trbovljam, za-gledaš na desni malo hišico z polovico razkrito streho. V tej hišici je prebivala stranka, ki bi se je bil lastnik rad znebil. Zato je šel in odkril streho, češ da hoče zidati novo hišo, in s tem je bila stranka — seveda delavec — primorana se izseliti. Ker stanovanjski zakon veleva, da se mora pred takim činom predložiti na pristojne oblasti načrt in z delom takoj začeti, smo radovedni, ako se je načrt predložil. V Trbovljah je stanovanjska kriza prehuda, da bi se smelo s stanovalci tako ravnati, ker zakon je gotovo za vse enak. Hišica je razkrita že več mesecev in jako bode v oči mimoidoče. — Občinski kamnolom. Na prihodnji seji gerentskega sosveta se bo pretre-sovala, kakor se čuje, zadeva občinsk. kamnoloma, da se občina izogne mnogim pritožbam prebivalstva in izrabljanju kamnoloma. Govori se, da se hoče oddati kamnolom v najem privatniku za več let. — Naknadna prisega. Za zamudnike se vrši naknadna prisega vojaških obvezancev v nedeljo, dne 29. novembra t. 1. od 8. ure naprej v Delavskem domu.
Ponarejevalci denarja v ptujski okolici.
Ptuj, 24. nov.
Kakor znano, so v Mariboru zaprli ponarejevalca denarja Potočnika. Zasledili so centralo v Brunšvigu, s katero je imel Potočnik baje zveze. To bo najbrž tista čedna družba, ki so jo zasledovali pred letom že na Kranjskem. Tam se niso več čutili varne 1 in so se pomaknili bliže avstrijski meji. Tukaj pa jih je zasačila roka pravice. Potočnik je bil že prej zaprt, a je ušel. — Pripoveduje se, da je neki užitkar dal 5000 Din za to, da bi se naredilo kaj denarja. To svoto je dal za priprave in kemikalije. Ker.j, je mož zapravil svoj denar, je prišel pod kuratelo. — Za zadevo r-o oblasti zvedele po tajni ovadbi. O
Iz Maribora.
Mariborski katoliški dijaki bodo praznovali 8. dec. zopet svoj praznik. Na predvečer ob pol 6. uri je pridiga in litanije v cerkvi sv. Mojzija (pridiguje č. g. Jožef Krošl). Drugi dan, na praznik, bo v isti cerkvi pridiga (govori č. g. dr. Jeraj) in slovesna sv. maša. Ob pol 11 uri je v dvorani Zadružno-gospo-darske banke slavnostno zborovanje, kjer bo poleg drugih govoril g. dr. Sušnik. Ob 5. uri popoldne pa je akademija v isti dvorani. — Fodrobnejši spored še objavimo. Danes le -poročamo javnosti, da že zdaj misli na to, la se oddolži idealnemu prizadevanju naših at. dijakov.
V Mezopotamijo nas popelje s svojim preda, anjein in skioptičnimi slikami dr. Jeliart
ni ^"i^Va mnUaiU« oi.niui. !y\ ..',.,«".»»«•>
rB*vijanle	z uporabo	,u> vso koim.
sti-anjuje tuitl 8\a	buriuau, """.f. sohioo" «''
gladko 1(07.0 PO'U b. o o htv:iv.- "	mski
Uistosu- kako J. ^ ;ul a uco	j(,
črno pcge.mo^iji. £ SK.. m „u M ' k„:,l iiv„
ponarejenih bankovcih se po Ptuju in okolici mnogo govori in se zbijajo tudi bridke šale, kot n. pr.. Zakaj da država rmš denar v Ameriki tiskati, ko pa na Ptujskem polju znajo delati celo amerikanske dolarje? V rodbinah prizadetih pa je jok in stok, ker so se nekateri družinski člani dali zapeljati po pohlepu in niso premislili, kake posledice jih čakajo.
Od ljudi, ki poznajo Franca R u p n i k a, ki je baje glavni krivcc in načelnik družbe za ponarejanje denarja, izvemo, da je bil dolgo časa v Ljubljani fotograf in slikar. Obiskoval je tudi obrtno šolo ter dolgo časa služil pri vojakih kot podčastnik. Ljudje pravijo, da je jako prebrisan mož. — Delavnico so vozili ponoči iz kraja v kraj. Če se niso čutili v kakem kraju več varne, so se preselili v varnejše zavetje. Ljudje so jim dajali na razpolago skrite prostore ter jih zalagali z živežem. Seveda so tudi vsi taki kaznjivi. Rupnik in Potočnik sta bila najbrž v zvezi ter sta vzajemno delala. Eden je izdeloval denar, drugi je pomagal, tretji je širil po vaseh tajno agitacijo za delavnico. Po vaseh v ptujski okolici se vrše še nadaljnja poizvedovanja in zasledovanja.
Angleška bojna ladja »lmplaoable«, ki se je pod poveljstvom Nelsona 21. oktobra 1. 1805. udeležila slavne bitke pri Trafalgaru, kjer je angleški admiral za dolgo uničil pomorsko silo Napoleona, oziroma Francije. Angleži sedaj one ladje, ki so se te bitke udeležile in so se še ohranile, z velikimi stroški obnavljajo, da bodo še po.nim potomcem spomin na najslavnejše dneve angleške mornarice. Razun »Implacabla« so dozdaj renoviiiali tudi ladjo
>Victory«, admiralsko ladjo Nelsona.
GE
Mesto svetnikov, ne svetnikov je Dunaj.
Na Dunaju imajo 47 vrst svetnikov. Ker ni mogoče vseh nazivov prevesti v slovenščino, jih naštevamo v nemščini: 1. Arbeiterrat, 2. Archivrat, 3. Armenrat, 4. Baurat, 5. Beirat, 6. Betriebsrat, 7. Bezirksrat, 8. Borsenrat, 9. Bundesrat, 10. Ehrenrat, 11. Elternrat, 12. Fi-nanzrat, 13. Forstrat, 14. Fursorgerat, 15. Gei-stlicher Rat, 16. Gemeinderat, 17. Hofrat, 18, Inspectionsrat, 19. Kommerzialrat, 20. Konsi-storialrat, 21. Landesgerichtsrat, 22. Landes-rat, 23. Medizinalrat, 24. Ministerialrat, 25. Na-tionalrat, 26. Oberbaurat, 27. Oberforstrat, 28. Oberfinanzrat, 29. Oberlandesgerichtsrat, 30, Oberpolizeirat, 31. Oberpostrat, 32. Oberrech-nungsrat, 33. Polizeirat, 34. Postrat, 35. Rech-nungsrat, 36. Regierungsrat, 37. Reichštat, 38, Sandatsrat, 39. Sectionsrat, 40. Staatsbahnrat, 41. Staatsrat, 42. Stadtrat, 43. Stadtshalterei-rat, 44. Soldatenrat, 45. Schulerrat, 46. Ver-vvaltungsrat in 47. Wohnungsrat.
Odškodninske zahteve odstavljenih vladarskih rodbin v Nemčiji. Odstavljene nemške vladarske rodbine zahtevajo od današnje Nemčije ogromne odškodnine, ki so jih deloma že uveljavile sodnijskim potem. Med Hohenzol-lernci in Prusijo bo kmalu sklenjen sporazum, po katerem pripade rodbini Hohenzoblern ogromno premoženje v vrednosti 600 milijonov zlatih mark. Wittelsbachovci na Bavarskem so dobili več graščin in 60 milijonov mark. Vojvode vviirtemberški so dobili ogromna posestva in letno 75.000 mark. Sedem vladarskih rodbin na Turinškem je zahtevalo vsote, ki morajo njihove deželice upropastiti, če bi jih morale plačati. Vojvoda Meiningen je dobil 10 milijonov mark odškodnine. Veliki vojvoda weimarski bo dobival letno 100.000 mark. Z ozirom na te ogromne zahteve je vlada predložila parlamentu zakon v varstvo prebivalcev pred preveliko ljubeznijo nekdanjih deželnih očetov do denarnic njihovih nekdanjih podanikov.
Odličen monarhist jc po »Prager Tag-blattu« avstrijski polkovnik \Volf. On je legi-timist v najostrejšem pomenu besede in ne mara o nobenih prelendentih na avstrijski oziroma ogrski prestol nič slišati, zlasti ne o tozadevnih poskusih bivšega nadvojvode Albrehta, ampak zagovarja dosledno le kandidaturo prvorojenega Karlovega sina Otona. Te dni je imel na Otonov rojstni dan pred svojimi pristaši govor, ki zasluži zaradi svoje učinkovite originalnosti, da ga objavimo v kolikor mogoče vsebinsko skladnem prevocm Rekel je: »Človeku se kar želodec obrača, če gleda, da tudi v cesarski rodovini ni nobenega reda in nobene discipline. Cesarica Žita naj bi vendar tega Albrehta poklicala k sebi v Lequeitio, mu slekla hlačke in mu jih namazala 25 na zaclr.jo plat. Gombos (vodja ogrskih »čistokrvnežev«) je kavalir v opan-kah. To je tisti prascc, ki jc dal na ccsar;a Karla streljati. Ali monarhisti nočemo o njem nič slišati. Sedaj gremo v osmo leto republike. To leto bo republikanske glorije konec in cc-sarska rodbina se vrne zopet v Avstrijo.
Koliko je človek vreden? Dr. C. Mnye v Rochesteru je izračunal, da ni človek več vreden kot 6 francoskih frankov. Pri oceni Ivi je upošteval vrednost snovi človeškega tele: a-Mast normalnega človeka zadostuje za napravo sedmih kosov mila. Iz železa, ki ga ima človek, je mogoče napravili srednjevelik že-belj. Fosforja je za 2200 vžigalic, ma^nezijc jc za noževo konico, s kalijem jc mogoče odda!' en strel iz otroške puške. Žvepla je toliko, da i bi lahko psa rešili iioih. Sladkorju je pol kozarca. Vrednost teh snovi znaša (i frankov.
Slev.
fn, < .
3 s7^ o darstvo.
k^tirzfr Italije.
Prct! vojno ituli.anska industrija ni pome-n'la dov.li. Premoga, železa Italija nlina in se zato ua podlagi le.i su.-ov:u industrija v Italiji ni mogla razviti. Uspehe je mogla izkazovati samo industrija svile in bombaža. Druge panoge industrije pa sploh niso bile v večji meri v Italiji zastopane.
S svetovno vojno pa so se razmere izpre-menile. Nenadoma v/nkle polrebe so forsirale vslauavijanje novih industrij. Prejšnji italijanski konkurenti niso mogli več dobavljati blaga za italijanski trg in linij ji je naenkrat zmanjkalo industrij-k h produktov. Čez noč so nastale v Italiji nove industrije, stari obrali so se razširjali in naenkrat se je začela Italija iz agrarne države izpreminjatj v industrijsko.
Za ilustracijo navajamo par številk. Leta 1914. je bilo v Italiji okoli 3000 industrijskih in trgovskih delniških družb s kapitalom 5 in pol milijarde lir. Lani pa so našteli 8365 trgovski in industrijskih delniških družb s kapitalom nad 28 milijard lir. Če upoštevamo še razvrednotenje lire v tej dobi, so je kapital povečal za 13 milijard lir, kar pomeni velik korak naprej v industrializaciji Italije.
V	prvih povojnih let-h ie postal razvoj industrije nekoliko počasnejši, toda z lanskim letom se je začela zopet ekspanzivnost italijanske industrije, ki se je letos le še ojačila.
Stavbinska industrija je začela zopet graditi. Elektrotehnična industrija, metalurgija vse panoge industrije so se začele razširjati.
Raz.voj italijanske industrije temelji na izgraditvi vodnih sil. Ze delajo velike načrte za elektrifikacijo tudi v J; žni Italiji. Računajo, da bodo hidroelektrične naprave letos oddale 6 milijard kilovatnih ur toka. Industrija hidro-električnih instalacij mora vedno bolj razširjati obrate, da zadovolji vsem naročilom.
Industrija svile, volne in bombaža dela s polno paro. Preskrbljena je z naročdi z.a več mesecev naprej. Italijanska industrija umetne svile je sedaj že druga na svelu, takoj za ameriško.
Industrija klobukov je naravnost sijajno zaposlena. Tri petine vseh v Italiji napravljenih klobukov nosijo inozemci.
Avtomobilna industrija se vedno bolj razširja.
Metalurgija razširja obrate in je prenatr-pana /. naročili.
V	prvi polovici t. 1. je bilo ustanovljenih 100 delniških družb večinoma industrij. Ravnotako je 895 delniških družb pov ečalo svoj kapital za razširjenje obratov. Sk. pno računajo, da je bilo v prvi polovici letos investiranih nad 4 in pol milijarde lir.
Za italijansko industrijo postaja domači trg premajhen. Posebno na Balkanu in v Levim I i uspešno konkurirajo italijanski fabrikati z angleškimi in francoskimi.
V	zvezi z industrializacijo 'talile je tudi imperializem Italije, ki se javija v vsej italijanski zunanji politiki, Italija s smolreno trgovinsko poliliko poskuša napraviti balkanske države in Jugoslavijo z.a svojo interesno sfero. V vsaki pa tudi najmarjši stvari, ki ,io doseže njena diplomac-iia, vidi italijanska industrija korist zase. Sistematično si Ital ja osvaja Jugoslavijo in balkanske države.
Če nam leži na srcu gospodarska in poli-tična neodvisnost države, se moramo zavedati, kakšna nevarnost je z.a nas v postopanju naše zunanje politike napram 1'aliji. Ravno zaradi le postaja tudi italijanski gospodarski imperializem vedno močnejši iu če bomo Italiji dovoljevali »penetration pacifique« v našo državo
bo kmalu gospodarski z.magi Italije sledila politična.
Oddaja plemenskih petelin štajerske pasme v mariborski oblasti.
V mariborski oblasti se sedaj razdeljujejo potom subvencije čistokrvni petelini rjave štajerske pasme. Živali dobijo zanesljivi rejci, katere so strokovni referenti pri okrajnih glavarjih za to priporočili. Vsak okraj dobi po šest petelinov; kjer je posebno veliko zanimanje, kakor v Murski Soboti in v Ptuju, tudi več. Nekaterim zanesljivim rejcem, o katerih se domneva, da se bo pri njih dalo ustanovili kokošjerejsko središče te pasme, se dasta poleg petelina še dve kokoši. Vsi, ki prejmejo subvencijske peteline in kokoši, se z zaveznim pismom zavežejo, da bodo te živali redili dve leti v plemenske svrhe, da bodo polagoma odpravili vso drugo običajno brezpasemsko perutnino odnosno, da bodo svoje dvorce spo-polnili s čisto štajersko pasmo. Nadalje se zavežejo razširjati to pasmo z oddajo naraščaja in valilnih jajc svojim sosedom, odvišne živali pa ponuditi vsako leto okrajnemu glavarju v odkup. Vsi dvorci, ki so prejeli subv. živali, so vpisani v poseben seznam pri okrajnih glavarjih in so pod stalnim nadzorstvom okrajnega ekonoma. Rejska središča, ki vzgajajo peteline in kokoši za oddajo potom državne subvencije, se vodijo po navodilih živinorejskih strokovnjakov mariborske oblasti in kažejo lep napredek. Začenja se že tudi s kontrolo nesnosti potom zaklopnih gnezd, ki omogočajo vzgojitev naraščaja od res najboljših jajčaric. Opaziti je torej razveseljivo gibanje na polju kokošjereje v mariborski oblasti, kar je spričo čisto posebnih prilik v teh krajih velikega pomena. Želeti bi bilo, da se poprime te panoge tudi podeželska inteligenca, zlasti naše učiteljstvo, ki bi lahko tudi na tem polju prav tako uspešno delovalo, kakor že deluje pri sadjarstvu, vrtnarstvu in čebelarstvu.
• • a
Paclcc francoskega franka. Franc, frank je v pondeljek in torek katastrofalno padel. V sredo je not;ral v Curihu že pod 20, kar pomeni, da je padel pod petino predvojne vrednosti. Sedanji padec je katastrofalen. Francoski frank sledi drugim valutam. Vendar pa ta padec ni pripisovati toliko špekulaciji, ki se je lani pri padcu in dvigu toliko naučila, da je sedaj oprezna. Frank pada radi notranjih finančnih neprilik Francije. Obtok bankovcev je dosegel že 48 milijard frankov. Gospodarsko življenje Francije se razvija \ isti smeri kakor v državah, kjer smo videli katastrofalni padec valut.
Poljski premog v Franciji. Iz Rouena poročajo, da je tja prispela prva ladja, ki je izkrcala 2950 ton poljskega premoga.
Otvoritev borz v Ru3iji Komisarijat za notranjo trgovino je dovolil otvoritev blagovnih borz v več mestih sovjetske Rusije.
Italijanska pristanišča. V mesecu septembru letos je prišlo v italijanska pristanišča 13.110 ladij, ki so izkrcale 1,847.000 ton blaga in 212.000 potnikov; odplulo pa je v islem mesecu 13.170 ladij ki so vkrcale 048 000 ton blaga in 119.000 potnikov. Italijanska zastava par-ticipjra na prometu s 76%.
Kupujte srečke podp društva v Ljubljani!
orj-aCT.-BTOznz^ri--»

Borze.
26. novembra 1925.
Denar.
Zagreb. PeSta 7.89—7.99, Berlin 13 8920 do 18.4920 (18.398-18.493), Italija 227.33-229.73 (227.34—229.74), London 272.74—274.74 (272.78— 274.78), Nowyork 56.20—66.80 (56.10—50.70\ Pa-riz 218—222, Praga 166.44—168.44 (180.40-168.40), Dunaj 7.91-8.01 (7.91—8.01), Ztlrich 10.8550 do 10.9350 (10.854-10.934).
Curih. Belgrad 9.1750 (9.175), Pešta 72.70, Berlin 123.50, Italija 21 (21), London 25.1375 (25.135), Newyork 519 (518.75), Pariz 19.55 (20.15), Pragu 15.625 (15.36), Dunaj 73.12 (73.10), Buka-rešta 2.85, Sofija 3.7750, Varšava 75.
Dunaj. DoTiie: Belgrad 12.58, Kodanj 176.05, London 31.3125, Milan 28.59, Newyork 70P —, Pariz 26.75, Varšava 101.65. Valute: dolarji 707.25, angleški funt 34.26, francoski frank 26.45, češkoslovaška krona 20.9525.
Prasa. Devize: Lira 136.375, Zagreb 59.985, Pariz 127.50, London 163.50, Newyork 33.75.
Vrednostni papirji.
Ljubljana 7 odst. inv. pos. 74.50-75.50, vojnn škodnina 195—297, dec. 297.50—298, Hrv. esk. 116 zadolžnico 20—22, Celjska 200—204, Ljubljanska kreditna 210 den., Merkantilna 100—105. Praštediona 930-950, Slavenska 09 den., Krel. zavod 175-185, zaklj. 175, krojne 123 den., Vevče 120— 125, Nihag 84 den., Stavbna 100—110, ftešir 146 do 153.
Zagreb. 7 odst. inv. pes. 74.50-76, vojna od-šokdnina 195—297, dec. 297 50—298, Hrv. c'sk. 116 do 117, Hipobanka 65-06. Jugobanka 110—111, Praštediona 935— 940, Ljubljanska kred. 210 den., Srpska 144—146, Eksplo;:tacija 44-48. Sočornna 475-500, Ni^ng 34 bi., Gutmann 880 bl„ Slnvox 146—147.50. Trbovlje 325 den.. Vevče 120 zaklj.
Dunaj. Don.-savska-jadr. 655, Zivno 782, Al-pine 276.500, Greinitz 132, Kranjska industrija 2P5, Trbovlje 412.100, Hrv. esk. 145, Levkam 150, Ilip. banka 82, Mundus 938, Slavonija 54.
Blago.
Ljubljana. Les: Hrastova drva, suha, fco nakladalna postaja 2 vag. 18 zaklj. 18. Borovi kri ji od 24 cm premera naprej, med. 35 cm, I., II., od 3—7 m, fco nakladalna postaja 285 bi. Bukovi blodi od 24 cm prm. naprej, I., II., od 2.20 m napr., fco nakl. post. 225 bi. 2 i t o in poljski pridelki: Pšenica bačka 76, 2 odst., fco v,-g, Ljubljana gor. kol. 285—805. Pšenica slavonska 76-77, 2—3 odst.. fco vag. Osijek 1 vag. 250 zaklj. 250. Koruza stara, fco vag. Stari Boče.j 1 vag. 157.50 zaklj. 157.50. Koruza stara, par. Novi Sad 160. Koruza stara, ruinenczobata, 100 odst., fco vag. Ljubljana gor. kol. 190—220. Koruza stara, okrogla, fco vag. Ljubljana gor. kol. 190—220. Koruza umetno st;šcna, par. Novi Sad 145 bi. Koruza nova, par. Novi Sad 115 bi. Otrobi drobni, pšenični, v vrečah, fco vag. Ljubljana 140 bi. Oirobi debeli, pšonični. v vrečah, par. Novi Sad 115 bt. Oirobi debeli, juta-vreče, fco Poslojna tranz. 185 den. Ovos bački ali slav., fco vag nakl. post. 170 bi. Ajda domača, par. Ljubljana 265 bi. Proso dom., fco vag. Postojna Iranz. 230 bi. Orehi po vzorcu, v vrečah, b-n, fco vag. Ljubljana gor. kol. 870 bi. Krompir beli, fco vng. Veržej 65 bi. Stročnice in s o m e n a : Fižol beli, banaški, v vrečah, b-n, par. Postojna tranz. 275 bt. Fižol rjavi, v vrečah, b-n, par. Postojna tranz. 200 bi. Fižol ribničan, fco vag. Ljubljana 820 den. Fižol prepetičar, fco vag. Ljubljana 320 den. Fižol mandolon, fco vng. Ljubljana 855 den. K on apno seme, v vrečah, b-n, fco vag. Ljubljana 420 bi. Seno, slama : Seno sladko, fco štaj. nakl. post. 72.50 bi.
Zagorje ob Savi. Zveza kulturnih društev je priredila 22. nov. na Lokah predavanje o postanku sveta. G. Do'žan ga je razložil čisto brez Boga. Za vkmečko poslušalstvo« pa se mu ni zdelo vredno držati se napovedanega naslova, da bi govoril o postanku prvotne materije, zakonov in življenja; govoril je le o Kant-Laplacovi teoriji, o kateri bi pri nas nas že vrabci znali čivkati Zagorjanom je prišel Ie povedat, da ne ve, odkod je prvolna tvar in odkod je življenje. To pa mu jc povc'il g. kaplan, torej jo vendar nekaj odnesel iz Zagorja. Drng'č bomo pa bolj hudi.
Iz Polhovega gradca nam poročajo: Poleg vsakd-inje poštne zveze z Ljubljano imamo že teden dni tudi avtomobil, ki vozi med Polhovim gradcem in Ljubljano. Iz Polhovega gradca odhaja zjutraj ob 7 in prihaja v Ljubljano ob 8, odkoder se vrača ob pol 16 in prihaja v Polhov gradeč ob pol 17. Odhod v Ljubljani je z dvorišča gostilne »Pod lipo« na Rimski cesti. Da nam je pod-
Nedosegljiva oiede trajnosti m i a ko s ti žar eni a!
jetnik z upeljavo avtomobilne vožnje jako ustregel, se umeje samo oh sebi. — Zima je prod vrati. On-dan je že padlo nekaj snega. — Zadnje deževje in narasla Gradaščica ni sicer napravila občutne škode, vendar pa je ukinila električni tok in smo bili brez lepe in praktične luči par dni.
Ka! prosvetno društvo v Dol. Logatcu je priredilo pretočeno nedeljo dne 22 nov. jako dobro obiskano predavanje z skioptičniinj slikami. Predaval jo g. univ. prof. dr. A. Snoj iz Ljubljane o papeževi pomoči stradajoči Rusiji v letu 1922-23. z 60 slikami. Ob zadnji sliki paneža Pijs XI je zapel pevski /.bor omenjenega društva Na mnogain lje-ta«. G. predavatelj jo >el splošno odobravanje, istotako se zahvaljuje odbor Kat. prosv. društva za prekrasno rezlago in /elimo, oa nas predavatelj še večkrat peseti v Društvenem domu!
Ljutomer. Naše Prosvetno društvo vprizori v nedeljo dne 29. t. m. v Katoliškem domu petdejan-sko dramo našega jmsnika Aniona Medveda >čino-šoIcm. Igra jo polna pretresljivih prizorov in nam stika borbo človeka, ki mu šele trpljenje odpre oči, da najde pot nazaj k svojemu pravemu poklicu. Začetek bo ob pol štirih popoldne. Ker bo na dan predstave velik naval na blagajn'., priporočamo občinstvu, dn vstopnice kupi že v prenpro taji v Gospodarski zadrugi. — Letošnji vremenski preroki nam prerokujejo milo zimo. pa obilo snoca. Ker pa se vremenski preroki velikokrat motijo, si bo vsak pameten človek priskrbel kurjavo vnaprej — Lepo priliko, dragi čitatelj. Tj nudi efektna loterija društva »Katoliški doni*', pri kateri lahko zakleneš za bore 5 Din se žen j drv. Samo no odlašaj in si takoj naroči si očke 1 V Mariboru jih dobiš tudi v tiskarni sv. Cirila. Žrebanje so ne vrši kakor je na srečkah določeno, ampak poznejši čas, ker so prodajalci srečk prosili za podaljšanje ro! a — znamenje, da se srečke pridno kupujejo. Sezite po njih!
Stanovanjske razmere v Rusiji
Stanovanj ko krizo so začeli čutiti v Rusiji že lela 1915. Takrat je prenehala vsa stavbena delavnost, čeprav se je vsled dobrega zasluži,a pri vojni industr.ji na tisoče in tisoče ljudi preselilo z dežele v mesta. Dolgo so mislili, da sc bo položaj po vojni zboljšal, ker se lxxlo ljudje začeli seliti zopet nazaj na deželo. Zato se niti bivša caristična niti poznejša revolucionarna vlada ni mnogo brigala za zidanje novih hiš ampak je pobijala stanovanjsko bedo samo z. upravnimi odredbami. Tako je n. pr. določila moratorij za plačevanje najemnine. Sovjetska vlada pa je hotela stanovanjsko vprašanje sprva rešiti s socializacijo stanovanj.
Politika čistega komunizma, ki je trajala do leta 1921., stanovanjskih razmer nikakor ni izboljšala, ampak jih je celo poslabšala, zlasti za delavce. Sistem državnega vseljevanja ljudi in izseljevanja je imel za posledico, da se za vzdrževanje stanovanj v dobrem stanju ni nihče brigal. Stanovalec nikdar ni bil siguren, da ga jutri zopet ne postavijo na cesto in zato mu ni bilo na snagi in lepoti stanovanja nič ležeče. Leta 1921. je bilo v Moskvi nad 40.000 neporabnih stanovanj. Od tedaj pa so začeli novo politiko. Nasilne izselitve so bile dovoljene le v primeru »višje potrebec, hiše, ki nmajo več kot 5 prostorov, so postale proste in najemniki so postali v svojih stanovanjih zopet sigurni. Neki drugi ukaz dovoljuje zasebnikom graditi hiše, ki ostanejo 25 let zasebna last graditeljev. Od takrat naprej ko so prenehali s strogim komunizmom, pa do
ULujam»«i»mnumiijiu»rjiM
135
(Hrofe kmkm Granta.
(Potovanje okoli sveta.) Francoski spisal Juies Verne. — Poslovenil A. B.
Torej
„ je v Glenarvan, in tudi Pagancl
pustinji naselbina, je spregovoril ovci, zakaj to sta lovska psa. je že cdprl usta, da pove svojo nočno 'logodbieo, ko sla se prikazala dva mlada gospoda na epih, čistokrvnih konjih, pravih dirkačih.
Gentiemana sta bila oblečena v elegantno lovsko obleko. Ko sta zagledala cigansko taborišče Glenar-vanovo Četine, sta ce ustavila. Nemo sta se spogledala, *aj pomeni oborožen oddelek na njunem svetu, ko sta zapazila popotnici, ki s!a stopali z voza.
Stopila sta s konja in se jima bližala s klobukom v roki.
Lord Glenarvan jima je šel naproti. Kot tujec jima je prvi povedal ime in stan. Mladeniča sta se priklonila in eden od njih, starejši, je spregovoril:
—	Mylord, dame, tovariše in vas same prosiva, da naju počastite s svojim obiskom in si odpočijete v naši hiši.
—	Gospoda sta ...?
—	Mihael in Aleksander Patterson, lastnika hot-tamske naselbine. Nahajate se že na naših tleh, do hiše imate le še dobre četrt milje.
—	Gospoda, je odgovoril Glenarvan, nerad bi Porabil gostoljubnost, ki sta nam jo ponudila tako prisrčno...
—	Mylord, je povzel Mihael Patterson, če sprejmete najino povabilo, vam bosta zelo hvaležna dva
■oga samotarja, ki bosta presrečna, da vas moreta zgostiti v svojem pustinjskem domu.
Glenarvan se je priklonil v znamenje, da sprejme »vabilo.
—	Gospod, je spregovoril tedaj Paganel Mihaelu Pattcr. onu, ali sem mogoče malo preveč radoveden, če vas vprašam, kdo je pel včeraj zvečer arijo iz božanskega Mozarta?
—	Jaz sem jo pel, gospod, je odgovoril gentle-man, in bratranec Aleksander me je spremljal.
—	Če je tako, gospoda, potem sprejmila odkritosrčno častitke Francoza, ki je navdušen oboževalec te godbe, je pristavil Paganel.
Učenjak je ponudil gentlemanu roko, ki jo je mladenič z veseljem stresel. Nato je pokazal Mihael Patterson z roko na pot, po kateri je bilo treba iti. Konje so izročili Ayrlonu in mornarjema, da jih vodijo.
Mladeniča sta kazala pot, popotniki pa so šli ž njima, kramljali in občudovali Holtam-Station.
Naselbina je bila v najlepšem redu, nasadi so bili čisto po vzorcu angleških parkov. Kakor daleč je segalo oko, so se razprostirali neizmerni pašniki, ograjeni s sivim plotom. Po njih so se pasli tisoči volov in milijoni ovac. Rogato in kosmato vojsko so čuvali številni pastirji in rezko pokanje biča.
Proti vzhodu je obstalo oko na vrsti mijal in gu-mijevcev, nad katerimi je kraljeval mogočni vrh sedem tisoč petsto čevljev visoke gore Hottam. Na vse strani so se vrstili kakor žarki zvezde zeleni drevoredi zimzelenega drevja. Tupatam so bili travniki posejani z desel čevljev visokimi grmiči, podobnimi pritlikavi palmi, kojih dolgo, ozko listje je slično zelenemu slapu. Zrak je bil nasičen z vonjem metinega lavorja, ki je baš cvetel. Iz šopov belega cvetja je dehlel blagodišeč vonj.
Med te ljubke zastopnike domačega avstralskega drevja so bili pomešana drevesa, presajena iz evropskega podnebja. Popotniki so z veseljem pozdravili stare, že dolgo pogrešane znance; breskve, hruške, jablane, figovce, pomaranče in celo hrast. Ko so
se nagledali ljubega domačega drevja, se zopet niso mogli načuditi ptičkom, ki so skakljali po vejah, posebno >satenovemu ptičkuc s svilenim perjem in njegovemu tovarišu v razkošnem kožuščku, napol iz zlata, napol iz črnega žameta.
Med drugim so imeli tudi priliko ogledati si »me-nuro«, ptička z liro, ki ima rep podoben nežnemu Orfejevemu* glasbilu. Skakljal je med grmičasto praprotjo. Če je z repom zadel ob vejico, se je človek nehote začudil, da ne sliši ubranih zvokov. Paganel je dejal, da bi rad poskusil igrati na divni instrument.
Glenarvanovi pa niso samo občudovali vilinskih čudes te zelenice v avstralski pustinji. Hkrati so poslušali povest obeh mladih gentlemanov. V Angliji in povsod drugod v civiliziranih deželah bi morali povedati svojo zgodbo najprej novodošleci, odkod prihajajo, kam gredo. Tukaj pa sla menila Mihael in Aleksander Patterson, da se morala prva razodeti gostom, ki so ju posetili. Prav v tem se je zrcalila njuna nežna prijaznost in hvaležnost za obisk. Povedala sla torej, kako sta prišla v Avstralijo.
Njuna zgodba je bila zgodba vsakega mladega Angleža, ki je pameten in podjeten in ki ne misli, da mu ni treba delati, če je bogat. Mihael in Aleksander Patterson sta bila iz družine bogatega londonskega bančnika. Ko jima je bilo dvajset let, je dejal oče: ~>Fanta, tu imata milijon. Pojdita v kako daljnjo kolonijo in začnita kaj pametnega. Spoznavajta v delu, kaj je življenje. Če se vama posreči, bom vesel. Če vama spodleti, nič hudega. Ne bo mi žal denarja, ki sem ga potrošil, da napravim iz vaju moža.« Mladeniča sta ubogala in si izbrala Avstralijo. Prišla sta v viktorijansko provincijo in začela sejati očetove bankovce. Nisla se kesala. Po treh letih je njuno gospodarstvo že cvetelo.
Eliljill
Sbe
^ C S 0)
S * 3 3.2 T", s
a"
5 E c .
= 3 1.
* B =
B
-S ^
-M -J. -r V 4 6
I rt
ju - Q
> .- T'?
o t
SO P A 4 — .
M
= « i) btf o >- Sjo13 .
rJV ii -i
*■ " i ^ « N 2 s
1»
.o NT ►
M = O
£ ^"« m > g
O —> r-
.i: - c O o o.
S j.
o • ... C
o «- 2. ® *£ R S
a
Njs
^ •** — TS
ssiHS
- i s , S
o o I *
OS
CL u O V X d 3 is j* Q 4)
'o oo i?
I ^
• Pravljični grftki pevec, ki je s svojim glasom genfl drevje
in kamenje.
lilEIIIE 111=111=
Odšla je od nas danes dopoldne naša predraga soproga, boljša mali, tašča in slara mati, gospa
posestnica v Brežicah
po dolgem, mukepolncm trpljenju, previdena s tolažili svete vere.
Pogreb sc vrši v četrtek dne 26, novembra ob pol 16, uri na pokopališče v Brežicah.
Maša zadušnica se bo darovala v petek 27. novembra ob 8 url zjutraj v župni ccrkvi v Brežicah.
Brežice, dne 24. novembra 1925.
MARTIN SLANIC, soprog. — MARIJA KN1FIC, hči.
KNIFIC, zet. - MARIJA in TEDOR, vnuka.
FRANC
BlBHi
se štedi čas In deSo se sledi denar sc »ledi perilo!
Mlado, nadebudno življenje, moj preljubi it, naš vnuk in nečak, gospod
jc postal žrtev tragičnega slučaja ter danes 23. novembra v 24. letu starosti, po sprejetju poslednjega sv. zakramenta preminul.
V	četrtek 26. novembra ob pol treh pop. ga spremimo od mrtvašnice mestnega pokopališča k v.čne:ru počitku ob strani njegovih prerano umrlih staršev.
Maše zadušnicc sc bodo brale v petek dne 27. nov ob 8 zjuiraj v fa-ni ccrkvi sv. Danijela v Celju in v soboto 28. nov. v farni cerkvi v Žalcu
V	globoki žalosti obveščamo o tem vse sorodnike in znanec.
Žalec - Celje, dne 23. novembra 1925. Rudoli Janič, brat. - A~alija Jarič-, sta-a mati. - Ktks in Oto Jarič, strica. - Ela in Margit Schmorl, teti.
konca leta 1924 so sezidali le en odstotek celokupne potrebe. Zalo je pomanjkanje stanovanj v Itusiji še vedno jako veliko, posebno v industrijskih mestih. Leta 1925. pa je vlada znatno zvišala najemnine za aocializirane hiše, da izvrši vsaj najnujnejša popravila v svoji režiji.
Tako je tudi na polju stanovanjske politike sovjetska vlada krenila na stara pota. Pri vsi skrbi za najemnike ni mogoče hiš vzdrževati brez denarja in tega morajo spraviti skupaj končno le najemniki sami.
Prosvetna prireditve.
Mladinski dom na Kodeljevcm. — V nedeljo, dne 22. t. m. se je vršil tu ob priliki otvoritve nove dvorane jako skrbno pripravljen koncert. — Ljudstvo je napolnilo lepo in okusno urejeno dvorano. Spored jc bil zelo pester in zato še bolj vabljiv. Nastopale so dobro izvežbnne moči, med katerimi zaslužijo še posebno priznanje gdč. Nada Brejčcva, ki je v več točkah s svoj:m roPodonečm p'asom in dobro interpretacijo dala obilo užitka z ranemu občinstvu. G. Rado Kristan je zapel Nedvcdovo: Ave Marija, na glasovirju pa je spremljal z mojstrsko spretrestjo pevske točke gosp. I. Rančigaj. G. 2cnho Hribar, nadebuden konserva-torist je v treh točkah pokazal, kako mojslers'-o obvlada instrument gozdni log. Želimo mu še nrnojo uspeha pri njemu tako priljubljenem instrumentu. — Nato je nastopil številen domači mešani zbor. Zapel je tri pevske točke in pri tem vsem v začudenje pokazal velik napredek. Želimo, da nas še večkrat razveseli s svojim nastopom. 1 ■ Ml—mu'	..........
ORGANISTI-CERKVENIKI !
Ker se je ob spremembi Župnika oddaja ccrkv. službe zavlekla in zmešala, razpisujemo znova službo
orčanista-cerkvenika
pri tukajšnji farni cerkvi. — Cecilijanci, vajeni dela v hranilnici in v prosvetnem društvu, so posebno dobrodošli. — Prošnje je vložiti do 15. Hec"~lva. — Žun-i urad SV. KRIŽ pri Litiji.
Kemično podje'je sprej-ne
tovarniško DELAVKO
30—40 let, ki je zmožna samostojnega dela. V poštev pridejo samo marljive, poštene in trezne osebe. Ponudbe na up-avo lista pod
šilro: »Delavka«.
Pr'dno in po-l\ULas Elrb f{cno, katera ra-ume tudi dru^a gospod, deta, sprejmem takoj. Starost od 24 do <50 let. Meseč. plača 200 Din. Fani Folanc, valjčni mlin, Radeče pri Zidanem mostu.	7893 !
Veseli nas, da imamo zopet en prostor, dvorano, ki naj služi izobrazbi naše slovensko mladine.
Učiteljski vestnik.
V petek popoldne bo ob 3. uri važno posvetovanje in zborovanje vsoh onih upokojenih učiteljev in učiteljic, ki so bili upokojeni po starih prejemkih. Posvetovanje se bo vršilo v Ljubljani na II. mestni deški šoli (Cojzov graben). Gre za skupen nastop vsega tako upokojenega učiteljstva vse kraljevino Sila brez ozira na polilično pripadnost.	š.
Odborova soja »Slomškove zvezo* bo danes popoldne ob 6. uri v tajništvu. Dnevni red zelo važen.
Zborovanje centrale. V bož!čnih praznikih bomo imeli večje zborovanje v Ljubljani, na katerem se bo sklepalo o dalekoscžnih organizato-ričnih zadevah. To naj vzamejo vsi naši člani in Članice v vednost, da se ne bodo podružnice v kakih sklepih prenaglile.
Duhovno vajo za učPelje in profesorje. O božičnih praznikih bodo v 5'l)omu duhovnih vaj;: duhovne vaje za učitelje in profesorje, na kar že danes opozarjamo.
Knjige in revije.
Ob Slomškovem jubileju opozarjamo na Slomškove izbrane spise, ki so izšli v Erjavec-Flerctovi izdaji »Slovenskih pesnikov in pisateljev«, zlasti ker so do danes žal edini spisi velikega škofa, ki jih je dobiti na knjižnem trgu Spisom jc pride-jana tudi obširna monografija o S'omškovetn ž'v-ljenju in delu, ki bo sh'ž;la zlasti predavateljem po naših prosvetnih društvih. Knjigo je dobiti po vseh knjigarnah.
Naznanila.
Odbor društva Pravnik opozarja svoje Mane še enkrat na izredno glavno skupščino, ki se bo vršila dne 29. novembra 1925 ob 10. uri dopoldne v dvorani št. 79 deželnega sodišča v Ljubljani. — Dnevni red: Razgovor o drugem kongresu pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, četrtek, dne 3. deembra ob 8. uri zvečer pri Kra-Mcrkurjcv jour fix. Prihodnji jour fix bo v pežu, restavracija »Zvezda«. Petje na sporedu. — Odbor.
Darovi.
Podporno društvo slepih nam poroča: Gospod kavarnar Tonejc Anton je daroval 3U0 Din za slepe mesto venca pok. gosp. prokuristu L Moro in rodbina Alojzij Vodnik 200 Din mesto venca na grob F. Belca. Iskrena hvala. Odbor.
Poizvedovala.
Našel sc jc zaboj sladkorja. Dobi se v žitni trgovini Kregar in Komp., Ljubljana.
Prošnja. Odbor zveze vojnih invalidov, vdov in sirot, podružnica v Ljubljani vljudno prosi vse one, ki so prejeli položnice in prošnje v svrho bo-žifnice svojim članom in članicam, da se po možnosti odzovejo in to čim preje, ker čas se b!'ži, a primanjkuje nam sredstev. Polož'te dar najbednej-šim, to je revnim vojnim invalidom, vdovam in sirotam! Vsak dar bodr<d v denarju ali blagu se hva-lfž"o sprejme. — Odbor.
ttero&rfe ,5ECVSRC3*!

Zahvala.
Domžale. Zahvala dobrotnikom šole. Osnov,-na šota in obrtna nadaljevalna šola v Domžalah sta prejeli od ravnatelja *Bistre» g. Matka Jevako raznovrstnih učil v skupni vrednosti nad 3U00 D Vodstvo obeh šol se g. ravnatelju najtoplcje zahvaljuje za vneto nabiranje denarnih prispevkov, darovalcem pa za darove. Vsem v imenu šolska mladine: srčna hvala! — Darovali so po Din 200: Majdič Fr., 150:: Jevak Mat., Scnica Jos., 10:): lv Kuralt, lir. Ladstiitter, 70: KcrJmanc lv., 50: Bi-stra, Slokar Andr., Skok Ant., Obeivvalder Ja!;., Rus Jos., Trgovska banka, Cerar Fr., Lionač Iv., Kape Jos., Krmpotič Sergej, ki je izdelal in daroval 21 hranilnikov za rudnine, -10 J. Vode, 30: Adamič Jos., Podgoršek Fr., Koslič G , 25: Setina lig., Polič K., Grtgorič B., Kreuer, SkuSek Iv., Matičič lv., Jenčič Mil., 20: Dr. Hočevar, Škrlep Iv., Kavčič M., Kavč č Jos., Pavlin Fr., Popovič T., Pavlica, lerlatovič M., Kipič U., Boli ar J., Bar č A., Stary, 15: Vrankar Sr., Maček Al., 10: Breznik Fritsch, Menart Jak., Birk J., Korenjak Avg., Se-ljak R., Lukan Iv., Kuralt Jos., Oset Fr., Veider P., Bergter Jos., Šubert Mir Weitb, Rape Per., Šubelj G::brič lv.. Kožar Fr., Zcmanek Ferrl., Kleintercher Fr., JakSa, Bizjak Fr., 5: Jenko, Cedilnik, pričnina 2,~9 Din, družba 100 Din, razni 560 Di'i. Skupaj 3000 Din
Z dirom na o^laa mojega očeta v včerajšnjem »Slovencu« izjavljam, da rhe.Ti nikdar in ne boa d:lr.l nikoli rikalah dolgov na njegovo ime.
Lecpold Tratnik mlajši.
Popravila
šivalnih strepv
točno in ceno. - GCOEC, Cosposvetska cesta št. 14.
Prodati
Kupim dobro ohranjen
PISALNI STROJ.
Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Vid"a pisava« štev. 7914.
za	oseb, v
V tO n-j^oli. stanju, kakor tudi JEDjLNO o:od e (srebrno), sc kupi. Ponudbe na upravo »Floven<~a« pod: »IViklavž« št. 7905.
Frimereii prostor
za adaptacijo PEKARIJE v Ljut>ljani. iščem. - Naslov v upravi lista pod štev. 7885.
BAKRENA"PEČ
iopalna, doHro oh-anjena, cinkasta banja in lončene peči naprodaj. - Naslov v upravi lista pod štev. 7C69.
Diesel motor70 HP
kompleten, z 10.000 kg re-zervarjem za olje in prevoznim vozom za 10"0 kg, se radi povečanja obrata proda. Motor je v obratu. — Vprašanje na štev. 7857.
Plačilnih knjig
za zidar, in tesar, mojstre,
okolu 10"0 kom. trdo vezanih, z vsemi potrebnimi tabelaričnimi podatki iz teh dveh strok, prodan po zelo ugodni ceni. - Naslnv p ve uprava lista pod štev. 7895.
Hiša v
enonadstrepra, z več stanovanji, v sred. mesta in lepi lc^i, z volik:m vrtom, se proda. - Vpraši sc: Ma ibor, S omfkov trg 18/1. 7892
v bližini Kranja. Cena samo lso.noo Din. Hiša, hlev za 8 glav živine in gospodar, poslopje, vse novo in z opeko krito, v najlepši ravnini, vse. obsejano. Voda in elektrika pri hiši. Na željo kupca se dobi ves živ in mrtev inventar. - Naslov se izv v upravi lista pod štev. 7903.
Proda se HIŠA
z vrtom na Dunajski cesti (v bliž. pokopališča sv. Krištofa). - Naslov v un-avi »Slovenca« pod štev. 7713.
Meblovano SOBO
o''dam. - Naslov v unravi »Slovenca« pod štev. 7902.
Pozor!	Pozor!
NAJVIŠJE PLAČUJEM
stare moške obleke, čevlje in pohištvo. Zadostuje dopisnica, da prid-m na dnm. D?.AME - LuMja-a, Gallusovo nabrežje št. 29. 7907
Žsmsio vino iz IeHarne ds\ li Ficco i
Ljubljana, Dunajska cesta ft krepča malokrvne, nervozne, oslabele odrasle in otroke. Naročila se točno izvršujejo.
»WERTHEIM«
BLAGAJNE in JEKLENE denarne OMARE za vzi-danje priporoča Lju':Ijan ka kcmerciial-a družba, Ljubljana, B!e:wcisova 18.
V najem se odda
usnjarsko DOi'je'j~
z vserri potrebnimi lokali in objekti. Naslov v u-vavi »Slovenca« pod št. 7759.
rjiEMOG-CEKIN
Vfollova ulica l/II. - Telelon
raxocera.
fr. mm
Ljubljana, nasproti hotela »Union«
-.'-Vin,
znamk za leto 1926, z M strani in k temu '.'5 raznih rumunskih znamk, dobite, ako mi pošljete Din 5'— Izidor Steiner. nnistarejša trgovina znamk, Brod n/S.
Kdor hoče
opremili svo[e stanovanje ali pisarno res udobno
s solidn m, trpežn m in
modernim pohištvom
na', se obrne na ve'ezalogo pohištva, tapetniških del, žime in morske trave
Peter Kobal (Kranj) podružnica Ljubljana -Kolizej
Zanesli vim plačnikom tudi na obroke.
-m:
ie pravi pomočnik marljive gospodinje!
S ie meobhodoo pogreben v j 'ai:4s š vsalitm gospodarstvu l
| pomaga šlediti
gospod.nji!
vse bcTo vse člslo vse bleščeče vse diuiileče.
y
proJajamo iste do 13. d-ce-r.bra t. 1. BREZ VSAKEGA DOB:1 KA. — Izrabite urtodno prdiko in oglejte si našo veliko zalogo raznih ČEVLJEV za gospode, dare in clrokc, k^ker ludi vseli vrst doiraiih čevljev, copat itd
Fran Derenca in Cie, — Oc'delek za čevlie Ljubljana — Eijavčeva cesta št. 2.
iz dobre rodbine, z dobrimi šolskimi spričevali, ki ima zanimanje izobraziti se za nianipu.anta v USNJARSKI STROKI, sc za tovarniško podjetje takoj sprejme. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šlev, 7911.
					
	m	mmBBB	fMmMm	n	Ii
				mmm	■nj
Osebja »monopclslrih ustanov« v
L;:.bijani naznanja pretužno vest, da je danes nenadema preminul njihov tovariš, gospod računski nadsvelnik
še! krajevne kontrole.
S preminulim izgubi tukajšnji urad vrlczaslužnega in nadvse vestnega tovariša ki ga bo ohranil v nepozabnem spominu.
V Ljubljani, 25. novembra 1925.
Javna zahvala.
Podpisani izrekam tem potom najprisrč-nejšo zahvalo cenj. občinstvu, katero na:n je s podarilvijo šopkov in vencev ter mnogo-brojno udeležbo pri pogrebu naše nadvse ljubljene, prerano umrlo hčerke in sestre
PoSc^ke Sclicner
pharnilke uradnice pri stavbeniku g. Ročnku
izkazalo globoko sožaljc. — Posebno zahvalo izrakam g. R. Ročaku in njegovim coni. gdč. hčerkam za trud in sožalje ter g. Finž^arju, lastniku poi'reb. zavoda ?a strokovno pomoč.
Nikdar pozabljeno pokojnico priporočamo v trajen spomin.
Trbovlje, dne 24. novembra 1925.
Josip Sckoner z družino.