Pofiatoa olaCaaa s «ol<wto,
Leto X, it. 189
Tiubljand, četrtek 15 avgusta 1929
Cena 2 D n
NmdMh	MMteo « D* m
taooanafo «Q Di«._
UruMiliU
U*||"|. fadHm 1 TMn Urn
3132, »123, hm, «US k MM.	i
Maribor: Afekaaodrav« taU U. TtUa I iL 4tt	\
C«0ci Koceewra «.». T«Mo« K—.MO,
BofeopM m m vračata. • (MmI po tartfck
Ljubljana, 14. avgusta.
Jutri se sestane v Zagrebu glavna letna skupščina Udruženja jugoslovenskega učiteljstva. Razni predznaki kažejo, da skupščina ne bo potekla povsem gladko. V Udruženju se že dalj časa opažajo razna nesoglasja, ki so deloma sicer osebnega, v glavnem pa organizatoričnega značaja, a so baš zaradi tega precej težka. V naši javnosti »e o teh vprašanjih ni razpravljalo, tem več diskusije pa so povzročila v hrvatskih in zlasti v srbskih učiteljskih krogih.
Predvsem je treba ugotoviti, da se v tej diskusiji stalno in krepko povdarja, da stoji in ostane UJU strogo na osnovi narodnega in državnega edinstva. Diskusije, ki so se svoučas baš v tem vprašanju vodile povodom krize v slovenskem delu UJU, ne igrajo nobene vloge in baš zastopniki reorganizacijske ideje jih najodločnejše odklanjajo. Tu ne dovolijo niti srbski niti hrvatski člani UJU nobenega dvoma in smatrati je, da je tudi med slovenskimi svoječasno tozadevno omahovanje nekaterih krogov popolnoma premagano. UJU se danes proglaša kot ena od onih vsena-rodnih organizacij, ki za vsako ceno vztrajajo na ideji narodnega edinstva do zadnjih konsekvenc, kar je važno glede njenega slovenskega dela v toliko, da programsko obvezuje v tem oziiru tudi one svoje člane, ki so bili somišljeniki političnih struj, katere so baš idejo narodnega edinstva odločno zavračale.
Sedanji spor v vrstah UJU obstoja v sledečem: Dosedaj se je centralna uprava volila po večinskem principu. Naravno so pri vsakokratnih volitvah odločale večine, ki so bile več ali manj odvisne od kraja, kjer se je glavna skupščina vršila. Tako se je opetovano zgodilo, da so prišli v upravni odbor zastopniki poverjeništev, s katerimi večina članov dotičnega poverjeništva ni bila zadovoljna. Zlasti se je v zadnjih letih javil odpor iz srbijasskih krogov in beograjska sekcija, ki je najmočnejša. se osobito upira, da je predsednl-štvo UJU izročeno osebi, ki je sicer njen član, a ne uživa njenega zaupanja. Iz beograjskega poverjeništva je zato izšel projekt, naj se način sestave centralne uprave UJU preosnuje po proporcijonalnem sistemu in se tako za vedno onemogoči — upravičena ali neupravičena — pritožba, da je bilo pri volitvah katerokoli poverjeništvo majo-rizirano. Beograjsko poverjeništvo je to svojo zahtevo na svoji glavni skupščini pred dobrim mesecem soglasno sprejelo ter jo prinaša v Zagreb kot nekak ultimat, od katerega sprejetja je odvisno nadaljnje sodelovanje Srbijan-cev v glavni upravi UJU.
Proti tej zadevi se pojavlja v glavnem iz okolice dosedanjega predsed-ništva oster odpor. Očita se temu projektu, da meri v glavnem na federali-zacjjo UJU, ki naj bi torej sledila številnim drugim dosedaj enotnim organizacijam ter se tako že po svoji sestavi odmaknila od načela narodnga edinstva. Zagovorniki beograjskega predloga ostro zavračajo ta očitek, odklanjajo vsako diskusijo o načelih kot nedopustno in nezdružljivo s samo osnovno idejo UJU ter navajajo kot dokaz, da beograjsko poverjeništvo ne namerava izrabiti proporca v tej smeri, predlog. po katerem se beograjsko poverjeništvo zadovoljuje s 16 od 37 članov glavnega odbora, akoravno je po številu daleko močnejše. Trk pred zagrebško skupščino je predsednik beograjskega poverjeništva končno odkrito povedal, da gre Srbijancem predvsem za razčiščenje predsedniškega vprašanja, ker ne morejo prenesti, da vodi UJU osebnost, ki ne uživa njihovega zaupanja.
Nam se zdijo argumenti beograjskega poverjeništva tehtni in je težko pre-Preko njih. Ako bi imel predsednik UJU svoj sedež v Ljubljani in ne bi tudi zaupanja ljubljanskega dela UJU bi gotovo tudi nastala nemogoča situacija in slovensko učiteljstvo bi upravičeno protestiralo. Rasen tega je princip proporca že na sebi simpatičen ter se zlasti v naših kompliciranih prilikah izkaže dostikrat kot edino zdrav izhod u sicer težkih situacij. Slovenski delegati, ki se udeležijo zagrebške skupine, zato pač ne bodo imeli načelnih pomislekov, da se v principu odločijo za beograjski predlog, tudi če sicer nimajo razloga biti z dosedanjim predsedništvom nezadovoljni. Osebnosti v takih momentih, ko gre za veliko stvar, ne smejo igrati odločilne vloge. Kakor se zatrjuje, so za beograjski predlog tudi nekatere druge sekcije.
Vsekakor se napoveduje o beograjskem predlogu silno živahna debata in ni dvoma, da bo ostro trčilo mnenje ob mnenje. Delegati ljubljanskega poverjeništva UJU 90 poleg drugfli postavljeni pred težavno ali hvaležno nalogo, da posredujejo in trezno blažijo nasprotstva. Kakor čujemo, je ljubljansko UJU r tem ozira tudi že
Danes je krst
Velike priprave na Bleda
Bled, 14. avgusta Na Bledu se vrše danes zadnje priprave za svečan krst tretjega kraljeviča. Toda priprave niso v teku le v kraljevskm dvorcu v Suvo-boru, kjer se bo izvršili krst v najintimnejšem krogu kraljevske rodbine, temveč tudi med blejskim prebivalstvom, ki je ponosno in srečno, da se bo krst tretjega kraljeviča izvršil v njegovi sredi. Kot predstavniki vlade so prispeli davi iz Beograda z brzovlakom predsednik vlade in minister notranjih del general Peter Zivkovič v spremstvu trojice najstarejših ministrov, gospodov Nik. Uzunoviča, namestnika ministra financ, generala Stevana Hadži-ča, •ministra vojske in mornarice in doktor Mate Drinkovica. ministra za socijalno politiko in narodno zdravje. Zvečer prispe še minister za šume in rudnike dr. Korošec.
Od kraljevske rodbine bodo krstu prisostvovali Nj. Veličanstva s svojo kraljevsko deco, princ Pavle in prince-zmja Olga, kakor tudi sestra naše kraljice bivša grška kraljica Elizabeta. Že nocoj se je Bled nakinčil z zelenjem in z državnimi in slovenskimi zastavami. Jutri bodo zarana budnice otvoril« sve-
Beograd, 14. avgusta p. Jutri izide v »Službenih Novinah« povodom svečanega krsta novorojenega princa ukaz o amnestiji, ki ga je Nj. Vel. krali podpisal na predlog ministra pravde in na temelju čl. 3. zakona o kraljevski oblasti in o vrhovni državni upravi. Ukaz se glasi: A.
1.	Dajemo splošno amnestijo za tiskovna kazniva dejanja, ki se kot taka kaznujejo po zakonu o tisku in ki so bila storjena zaključno do 6. januarja 1929 leta, ne glede na to, ali je razsodba izrečena ali ne, ali je izvršena ali ne, oziroma ali ie že uvedeno kazensko postopanje ali ne. Izvzeta so dejanja, kazniva po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi, kakor tudi kazniva dejanja iz poglavja 9. kazenskega zakonika za kraljevino Srbijo.
B
2.	Oproščamo osebam, ki so bile obsojene od strani civil. in vojaških sodišč na zaporne kazni, ki ne trajajo deli ko dva mc-seca, kakor tudi denarne kazni do 1000 Din oziroma ostanke teh kazni, izvzemšj za uvrede in klevete, ki se kaznujejo samo po privatni tožbi.
C
3. Oproščamo osebam, obsojenim od strani civilnih in vojnih sodišč na zaporne kazni, ki trajajo več ko dva meseca, a ne več ko šest mesecev, v celoti, oziroma njen neizvršeni ostanek, a dve tretjini kazni kadar znašajo nad 6 do 12 mesecev pod pogojem, da pomiloščene osebe v roku petih
: v Suvoboru
- Kako se bo krst izvršil
čane dogodke radostnega krsta v kraljevski rodbini. Ob 10. se bo vršila na čudotvornem blejskem otoku svečana maša, ki ji bodo prisostvovali predstavniki oblasti in prebivalstva. Ob 11. dopoldne bo svečan krst tretjega kraljeviča v prisotnosti Nj. Veličanstev, članov kraljevske rodbine, članov vlade, diplomatskega zbora ln članov vojne in civilne hiše. Krstno opravilo bo opravil dvorski prota g. Mrhajlo Popovič, ob asistenci protojereja za Slovenijo g. Dimitrija Jankoviča. Po krstu bo dal maršal dvora generalštabni polkovnik Dimitrijevič novinarjem potrebne informacije. Opoldne bo kralj sprejel čestitke občinskega odbora na Bledu. Nato bodo čestitala nacljonalna in kulturna društva, a v čakalnici bo razstavljena knjiga Nj. Veličanstev za vpis čestitk. Nj. Veličanstva bodo pritegnila gori navedene predstavnike blejskih lokalnih oblasti in javnih društev k obedu. Ob 4. ponoldne bo v žironi cerkvi na Bledu cerkveni koncert. Ob 8. zvečer pa bo priredil Bled batno iltimina-cijo. Na Bled so prispeli številni domači in tudi nekaj inozemskih novinarjev.
let od dne uveljavljenja tega ukaza ne store nobenega zločina ali prestopka iz ko. ristoljubia, kakor tudi ne dejanje, kaznjivo po zakonu o zaščiti varnosti in reda v državi ali dejanje iz poglavja 9. kazenskega zakonika za kraljevino Srbijo, izvzemši uvrede in klevete, ki se kaznujejo le po privatni tožbi.
Od amnestije pod A. in pomiloščenja pod B 2 in C 3. tega ukaza so izvzete osebe:
1.)	ki so bile obsojene po zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi ali za kazniva dejanja iz poglavja 9. kazenskega zakonika za kraljevino Srbijo;
2.)	ki so kot državni, samoupravni ali drugi javni organi bile obsojene zaradi sprejemanja podkupnine.
3.)	ki so v zadnjih petih letih pred tem ukazom bile obsojene zaradi prostega zlo-činstva (obsodbe za politična in vojaška kazniva dejanja se ne računajo) in
4.)	ki so bile že od sodišč samo pogojna obsojene.
Poglavje D vsebuje delna pomiloščenja kaznencev v civilnih kazenskih zavodih, ako je kazen višja od 12 mesecev; poglavje E pa zmanjšuje kazen dosmrtne ječe v 201et-no ječo.
Vojaška amnestija
Istočasno je Nj. VeL kralj podpisal ukaz o obsežni amnestiji vojaških oseb. Tudi ta ukaz obsega deloma popolno oprostitev kazni in kaznivega dejanja, deloma pa znižanje kazni.
Newyork, 14. avgusta o. Ravnatelj družbe za zgraditev umetnih otokov za pristajanje letal na Atlantskem oceanu je izjavil po plenarni seji tehničnega vodstva družbe ameriškim novinarjem, da bo tekom prihodnjega leta zgrajen prvi umetni otok in montiran na določenem mestu. Vse načrte so pregledali najboljši ameriški in evropski strokovnjaki ter jih z malimi popravki odo brili. Oddana so tudi že dela za železne konstrukcije, ki jfn bodo izvršile ameriške m evropske tovarne. Vsak otok bo 1300
čevljev dolg, 200 čevljev širok ter se bo dvigal 70 čevljev nad morsko gladino. Na otoku bo hangar za rezervna letala in velike mehanične delavnice. Poleg hangarja bo zgrajen modem z vsem komfortom opremljen hotel in restavracija. Hangarji bo do imeli tudi velike zaloge bencina in olja. Končno bo še na robu vsakega otoka zgrajen velik stolp z močnimi reflektorji, z električno centralo in radio oddajno in spre jemno postajo.
Upraralitv*« Uufcfoo*. Pteieroov« « 14 Teiefoa tt 1122, >123, >124. 312S. 3124 lOMratai oddeleki Uuhftaaa. Prešerno«*
oBca i •Telefon fit 2492 Podružnica Maribori tteksanrfrara (Mt
It IA Tetefoo St «56 Podružnica Celje: Koceaova riica U l
Telefon It 100 Računi pri polt 6ek eavodih Ljubljana fc. 11.842; Praha fcsio 78.180; Wie» Nr 105-241
Obsežna amnestija in pomiloščenja ob krstu
tretjega kraljeviča
Povodom današnjega krsta je Nj. VeL kralj deloma brisal, deloma znižal kazni za dolgo vrsto kaznivih dejanj
Pred učiteljskim kongresom v Zagrebu
Prihajanje prvih udeležencev — Danes bo skupščina zagrebškega poverjeništva, jutri pa splošni kongres
Zagreb, 14. avgusta, č. Tekom dneva je došlo v Zagreb okoli 200 učiteljev, da se udeleže skupščine poverjeništva UJU
za Hrvatsko in Slavonijo, ki bo jutri dopoldne v dvorani učiteljišča v Medu-ličevi ulici, ter kongresa UJU, ki se prične 16. t. m. v dvorani zagrebške borze. Mnogo učiteljev je došlo že tudi iz Srbije in raznih drugih pokrajin, drugi se pričakujejo še za nocoj in za jutri. Učitelji bodo nastanjeni večinoma v privatnih stanovanjih, ki jih je dalo me* ščanstvo na razpolago.
Današnji dan so uporabili učitelji za ogled 'mesta in raznih kulturnih ustanov. Jutri ob 9.30 dopoldne bo otvor-jema pregledna razstava razvoja hrvatskega osnovnega šolstva; razstava je nameščena v šoli na Kaptolu. Jutri ve-
čer se bo v prostorih zagrebškega zbora vršila velika zabava za udeležence kongresa.
Danes ob 16. je imel sejo širši odbor poverjeništva UJU v Zagrebu; na seji so razpravljali o raznih predlogih, ki bodo ma dnevnem redu jutrišnje skupščine.
Srednješolski zakc predVZS
Beograd, 14. avgusta, p. Vrhovni zakonodajni svet je imel danes popoldne od 4. do 5. po daljšem odmoru svojo sejo. Na seji so razpravljali o zakonskem načrtu o srednjih šolah. Ker pa člani VZS še niso mogli načrta proučiti, je bilo sklenjeno, da se razprava: o tem zakonskem načrtu od« h " do prihodnje seje, dotlej pa poverijo člani odbora dr. Arandjelovič. dT. Baza I a in dr. Škrlj, da zakonski načrt prouče. Prihodnja seja se bo vršila v petek ob 4. po» poldne.
Imenovanja v notranjem ministrstvu
Beograd, 14. aivEiasta p. Kralj ie m predlog
jM-edisedlncIka vflade in notranjega ministra podpisali ukaz o večjem imenovanju načeMkov oddelkov za mspektorje. TaJoo je imenovan za spefoforja I/3a dr. Fran Svete*, iračetfMk oddcika za S1ove(rit>o v notramjem ministrstva.
Vnad bolgarskih komitašev
Beograd, 14. avgusta, a. »Avala« poroča, da so 11, t. m. okoli 22. štirje bolgarski komitaši prešli preko meje pri An t ib On aru. Došlo je do spopada komitašev i našimi orožniki, ki so na njihovo streljanje od-
________________govorili s streli iz pušk. Grške oblasti so
ske narodne kulture najboljšega USpe- j podvzele vse potrebno, da razbojniki ne ha.	preidejo na njihovo ozemlje.
storilo primerne sklepe in se izreklo za pameten kompromis. Tak kompronrs je gotovo dosegljiv: v okviru upravičenega načela proporca so solucije, ki bodo omogočile skladno sodelovanje vseh poverjeništev pri polnem varovanju enotne organizacije in temeljnih osnov UJU.
Sedanja akutna kriza v UJU se mora za vsako deno prebroditi, ker je enotna organizacija narodnega učiteljstva predragocena občen a rodna zadeva, da bi se smela izročati opasnostim trajnega medsebojnega nezaupanja. Mi smo prepričani, da se bo v Zagrebu našel zadovol.iujoč izhod, in želimo velikemu zboru pionirjev jugosloven-
Pomnjenje na haaški konferenci
Dosežen sporazum v vseh spornih točkah - Zadovoljene bodo zahteve Anglije in malih držav
Pariz, 14. avgusta, a. Današnja seja finančne komisije je trajala od 10 do 11.30, nato pa je bilo zasedanje te komisije odloženo do 17. avgusta, da oi mogli dotlej strokovnjaki v medsebojnih razgovorih obdelati nastale finančne probleme.
Na seji sta bila zaslišana francoski minister Loucheur, ki je pojasnil francosko stališče o reparacijskih dajatvah v blagu in predsednik grške vlade Ve-nizelos, ki je podrobno utemeljil zahteve grške vlade. Vest o odložitvi seje finančne komisije je bila sprejeta v vseh krogih z zadovoljstvom. Smatra se, da je to znak, da bodo pogajanja glede Youngovega načrta uspela in da se v tem izraža splošna želja za sporazum.
Haag, 14. avgusta, a. V političnih krogih haaške konference naglašajo, da bo postalo poročilo politične komisije šele tedaj izvršno, ko bo stopil v veljavo Youmgov načrt in ko bo Nemčija sprejela vse potrebne zakone. Kar se tiče angleških terjatev, je možno, da bodo te terjatve v mejah upravičenosti zadovoljne. V informiranih krogih se nadalje zatrjuje, da so pogajanja z malimi silami uspela in da je bil dosežen sporazum tako glede Youngovega načrta. kakor glede stvarnih reparacij. Naglaša se, da je bil dosežen prav resen napredek glede rešitve vprašanj, za katera se zanimata Rumunija in Jugoslavija. Danes sta francoska ministra Cheron in Loucheur sprejela tudi Ve-nizelosa in Politisa, ki bosta na jutrišnji seji finančne komisije branila grške zahteve.
Pariz, 14. avgusta, o. Po mnenju dobro poučenih političnih krogov bo Anglija sprejela posredovalni predlog francoskih in bel«*iskih delegatov, ki so ponudili delno zvišanje angleških anuitet za letnih 30 miliionov zlatih mark. Baje je angleška vlada že sporočila ministru Snowdemx, naj pristane na ta predlog.
London, 14. avgusta, a. Dopisnik »Evenimg Heralda« poroča iz Haaga, da tamkaj prevladuje naziranje, da se bo ugodilo angleškim zahtevam . Eden najuglednejšh evropskih državnikov je izijavil temu poročevalcu, da bo Youn~
gov načrt po potrebi revidiran od posebne komisije, ki bo zasedala v Ženevi.
Izjave zastopnikov malih držav
Haag, 14. avgusta o. Zastopniki nekaterih malih držav so dali novinarjem različne izjave o stališču njihovih vlad napram reparacijskemu načrtu in sprejetju Youngo-vega načrta. Tako je izjavil predsednik Venizelos, da Grčija pod nobenim pogojem ne more odstopiti od stavljenih zahtev, ker bi pomenjalo vsako najmanjše popuščanje usodno oškodovanje življenskih interesov z nedoglednimi posledicami. Portugalski delegat Ulrich pa je zadnje dni opustil proteste ter izjavil, da je Portugalska v interesu splošnosti pripravljena pristati na sprejem Youngovega načrta v celoti brez sprememb. Ministrski predsednik rumunske vlade pa je zopet izjavi!, da želi Rumunija spričo nove odmere reparacijskih anuitet, da bi ostal v veljavi Dawesov reparacijski načrt, četudi prejema po njem samo stvarne reparacijske dajatve v nasprotstvu ^ Youngovim načrtom, ki določa zanjo tudi denarne reparacije. To zaradi tega, ker je uverjena, da bi stvarne reparacije v resnici prejemala, dočim bo denarne le tedaj, če bo še kaj ostalo velikim državam.
Izpraznitev Porenja bo izvedena še letos
Berlin, 14- avgusta o. Zasebni razgovori med nemškimi in francoskimi delegati o izpraznitvi Porenja so že tako daleč dozoreli, da je pričakovati še ta teden določitve datuma končnoveljavne izpraznitve. Dosežen je bil tudi sporazum glede francoskega predloga o sestavi posebnih komisij, ki bi proučile finančno stran izpraznitve Porenja. Francozi so obljubili nemškim delegatom, da bodo to svojo zahtevo umaknili ter pristali na izpraznitev brez sklicanja teh podkomisij. K popustljivosti Francozov so mnogo doprinesli angleški delegati, ta trdno vztrajajo pri sklepu angleške vlade, da bodo angleške čete odpoklicane iz Porenja najkasneje do decembra meseca. Angleškim delegatom so se pridrui-* popolnoma nepričakovano tudi Belgijci, ki izjavljajo, da želi Belgija kar najhitrejšo izpraznitev Porenja.
Po mnenju nemškega obrambnega ministrstva imajo zavezniki v zasedenem Po-renju 63.000 mož zasedbenih čet. Od tega je 6.200 Angležev, 5.500 Belgijcev in 51.300 Francozov.
Beianski vztraja pri izpovedbah proti Tuki
Dr. Tuka zavrača težke obdolžitve Belanskega kot plod bolne domišljije — Obremenilne izpovedi bivšega tajnika slovaške klerikalne stranke, župnika Koza Macejeva
Bratislava, 14. avgusta, s. Včeraj popoldne je bil po enotedenskem odmoru Belanskv zopet zaslišan kot glavna priča. Po njegovih izvajanjih je imel Tuka daljši govor, v katerem je vztrajal pri svojih izpovedbah in o obtožbah Belanskega, da so nastale po av-tcsugestiji izmučenega človeka. Ko je Tuka vprašl Belanskega. kako je mogel za svojega sina izbrati človeka za krstnega botra, o katerem je bil prepričan, da je špijon, je napetost v dvorani dosegla višek. Pri soočenju Tuke s Snackim, je Belansky vztrajal pri svojih izpovedbah. Izjavil pa je, da bo najsrečnejši človek, ako bo sodišče oprostilo Tuko in ako bo razprava dokazala, da se je zmotil. Nato je bil zaslišan priča Koza-
Macejov.
Bratislava, 14. avgusta, s. Na popoldanski seji je bil zaslišan ena najvažnejših prič Koza - Macejov, bivši glavni urednik »Slovaka«, ki je 6amo zaradi Tuke izstopil iz stranke. Pri njegovem zaslišanju je brani-telj Tuke stavil priči toliko vprašanj, da je predsednik izjavil, da bo prisiljen, sam odločiti o tem, ali sme obramba staviti di-rekt?.a vprašanja na pričo. Priča je obrazložil razmere v stranki, ki so se zaradi Tuke tako poostrile, da je izjavil vodstvu stranke, da bo izstopil iz stranke,, če ne izključijo Tuke. Stranka pa je držala dr. Tuko, ker je od njega dobivala denar.
Strahovita nesreča japonskega vojaškega
letala
Pri poskusni vožnji fe treščilo letalo na zemljo in pokopalo pod seboj deset višjih častnikov in tri pilote
Tokio, 14. avgusta, o. Na letališču Tašikava so preskušali nova velika japonska letala za bombardiranje. Letala so bila izdelana v japonskih letalskih tovarnah ter so popolnoma iz kovine. Prvi poskusni poleti so se zelo dobro obnesli. Zato je včeraj proti večeru bil napovedan skupni polet vse eskadrilje novih bombarderskih letal. Poleta, ki ga je podvzelo 10 letal, so se udeležili tudi visoki častniki generalnega štaba, med temi šef operacijska<ra oddelenja general Ogava. V višini 800 m so nena-
doma odpovedali motorji na letalu, v katerem so bili častniki generalnega §taba z generalom Ogavom. Navzlic obupnim poskusom pilotov, izvesti pristanek, je letalo treščilo s strašno brzino na tla ter pokopalo pod seboj posadko. Takoj po padcu je letalo pričelo tudi goreti. Izpod razvalin razbitega letala so potegnili na pomoč došii vojaki zmečkana in ožgana trupla 8 častnikov. generala Ogavo. treh pilotov in roditelja bombarderske eskadrilje polkovnika Nogija.
Gradba prvega umetnega otoka za letala
2e prihodnje leto bo zgrajen prvi železni otok na morju — Na njem bodo zaloge goriva za letala, vremenska postaja, delavnice in hotel
Stanje letošnjih kmetijskih pridelkov
Uradno poročilo ministrstva za poljedelstvo — Pridelek žita je prav dpber — Vino gradi kažejo srednje
Beograd, 14. avgusta., a. Ministrstvo poljedelstva je izdalo pregled o stanju poljedelstva in živine koncem meseca julija. Iz poročila posnemamo:
Pšenica je letos prav dobra, čeprav pridelek ne dosega lanskoletnega. V ostalem pa presega letošnji pridelek povprečni pridelek v 1. 1920 do 1928.
Pridelek ječmena, rži in ovsa je letos tako po kvaliteti kakor po kvantiteti prav dober.
Pridelek koruze bo po dosedanjih poročilih odličen; prav dober bo tudi
v ljubljanski oblasti. Fižol bo obrodil v ljubljanski oblasti prav dobro, v mariborski oblasti pa dobro. Stanje krompirja in repe je zadovoljivo in se pričakuje zadovoljiv pridelek, v ljubljanski in mariborski oblasti pa dobe'. Sladkorna repa je v splošnem dobra.
Vinogradi so v ljubljanski oblasti dobri. v mariborski nekoliko slabši.
Stanje domače živine ie v pogledu prehrane zadovolijvo, a glede nege nezadostno. Živinskih kug ni bilo v več/ meri.
Dunajski ponarejevalci kolekov pod kliunem
Nakana je bila preprečena, pre dno so bili izdelani prvi ialzifi-kati — Rubčič pravi, da je hotel tiskali le reMamne tablice
Dunaj, 14. avgusta, a. Preiskava proti aretiranim ponarejevalcem taksnih znamk je bila danes končana. Naš državljan Peter Rubčič in Avstrijec Albert Langer, ki sta znana kot profesi-jonalna ponarejevalca kolekov, sta bila izročena sodišču. Ostali so bili izpuščeni na svobodo. Kakor se trdi, je dal Rubčič pri nekem fotografu osemkratno povečati komad koleka za 1000 Din. Povečani posnetek je odnesel k tiskar-narju Gronnerju, ki je svojčas izdeloval koleke po naročilu države. Gronner je takoj videl, da gre za ponarejanje in je odklonil naročilo. Langer je nato potoval v Berlin in Budrnrpešto, da bi poskusil tamkaj srečo in mu je bila za
ta primer obljubljena nagrada 2 in pol milijona dinarjev. Rubčič se izgovarja, da je hotel tiskati samo reklamne tablice z originalnimi taksnimi znamkami j po 1000 Din. Jasno pa je, da bi bil on te { znamke spravljal v promet. Rubčič je že pripravljeno ponarejevalsko ploščo po sporazumu z Langerjem uničil. Langer v svojem priznanju zelo obremenjuje Rubčiča, ki pa vse zanika, dasi so v enakem smislu izpovedale tudi ostale priče. Med zaplenjenimi predmeti je tudi Langerjevo pismo Rubčiču. ki slednjega težko obremenjuje. Avstrijski zakon predvideva za ta zločin kazen do petih let ječe.
Po neprevidnosti zakrivljena velika nesreča
Sremska Mitrovica, 14. avgusta £. Na železniški progi med Mitrovico in Indjijo se je pripetila težja nesreča. Osebni vlak, ki je ob 7. odšel s postaje Rume, je zavozil v kmečki voz, ki je prav v istem trenutku pripeljal na progo in čigar lastnik je bil seljak Nikola Plemič. Lokomotiva je voz popolnoma razbila in ubila na mestu oba konja. Plemiča je vrgel vlak v stran, pri čemer je dobil tako težke poškodbe, da bržkone ne bo ostal pri življenju. Nesrečo je zakrivi! Plemič sam, ker je na vozu zaspal in ni opazil, da prihaja vlak.
Požar v beograjski garaži italijanskega poslanika
Beograd, 14. avgusta, a. V pretekli noči je nastal požar v garaži italijanskega po* slaništva v Miloša Velikega ulici. Pozneje se je ugotovilo, da je šofer po popravljanju avtomobila pustil odprt rezervoar bencina, ki se je vnel. Avtomobil je popolnoma pogorel. Grozila je nevarnost, da se ogenj razširi tudi na trgovino za čevlje tvrdke Bata, ki se nahaja v istem poslopju. Povzročena škoda se ceni na par sto tisoč dinarjev.
Poincare zapustil sanatorij
Pariz, 14. avgusta a. Poincarč je davi ob 10.15 zapustil sanatorij, kjer je bil operiran.
Kmečki strah v okolici Kamnika
Okoli 100 raztrganih ovac — Brezuspešen lov na medveda
Kamnik, 14. avgusta.
Pomladi 1927. so sporočili nosestniki iz Gornjega Tuhinja sreskemu ooelavarstvu v Kamniku, da iim ie neznana zver raztrgala 23. maia 6, prihodnjega dne pa 4 ovce. Kmalu za tem ie preielo omeni eno sresko poglavarstvo podobno poročilo iz občine Šptalič. Posestniki so prosili za pomoč s pripombo, da se boie pasti živino po okoliških planinah. Večini ovc so bila oregriz-niena ušesa in sneden drob. nri drugih oa snedeno meso in drcb puščen. Čez poletje ni bilo posebnih pritožb. Prinodnio pomlad in ooletie se ie to ponovilo. Število raztrganih in pogrešanih ovc se ie dvignilo nad 30. Nihče pa ni mogel povedati ničesar točnega, kdo bi to povzročal. Mnogi so bili mnenia. da to delajo osi. ki so iih večkrat srečali v omeniene-n okolišu. Največkrat so videli rjavega resastega brska v družbi črnega z belo liso na glavi. Pri enem so celo onazili pasi o marko na vratu. Kakor v 1. 1927. in 1928.. so tudi letos našli več raztrganih ovc. posebno na Menini planini.
Klateči se psi ali medvedie...
Ko ie letos 19. maja videl posestnik Gio-zini dva osa. ki sta baje prišla iz Štajerske, goniti ovce. so to takoi sporočili v Gornii grad. Od tam Pa so prejeli odeovor. da škodo ne povzročajo Dsi. marveč medved, ki se že dalje časa klati po tamošnjih gozdovih in gotovo prehaja tudi nreko meie.
Odsindob tudi Kranici niso več videli Psov. marveč samo medvede. Eden ie videl črnega, drugi rjavega in večina oa ga ie slišala lomiti oo gozdu. Neki nosestnik iz Trojan se ie moral rešiti pred medvedom, ki tooot slučaino ni znal plezati, na drevo. Edino, kar mu ie medved napravil. ie bilo to. da mu ie odtrgal hlačnico.
Sresko poglavarstvo se ie zadevo zanimalo in prejelo sijajna poročila. Tako so poročali iz Motnika: Da ie res medved morilec ovc. priča dejstvo, da so našli odrto ovco. Medved ie meso Poiedel. kožo in drob oa ie popustil. Ko se ie naiedel, ie šel k bližnjemu koritu in se naoil vode. Prt koritu da so našli medvedjo sled. Še bol) zanimivo ie drugo noročilo: V mesečini ie opazil neki delavec sredi Doseke velikega medveda. Medved ie stal nri štoru in iede! iz lonca polento. Ko ie žlica v loncu zaropotala. ie medved treščil npsodo na tla ih zbežal.
Ninče več si ni upal v gozd, niti po drva niti po maline. Celo pred cerkviio so izkli-cali. kako nevarno ie v teh hudih časih hoditi v gozd.
Zakupniki lova so bili prisiljeni posvetiti zverini posebno pozornost. Zgradili so visoka čakališča. pod katera so orivezali ovce in prebedeli več noči. Ali pošasti ni bilo od nikoder.
Med tem oa so prihajala is drugih krajev poročila: Medved se ie spremenil v medvedko in vodil s seboi dva mladiča. Torej cela familiia. kakor so —očali! Pred približno tremi tedni so našli na Menini planini mrhovino bika. ki so io trgali triie osi in sicer dva večia in en maniši. Ali tuds tega greha ie bil kriv medved, ki ie baie bika umoril in ga nato prepustil psom. Kasneie so strokovniaško motovili, da ie poginil zaradi bolezni. Pred par dnevi pa so baie zanesljivi liudie v okolišu, kier so bile umoriene ovce. našli pravo medvedjo sled in tudi dlako, toda brez mrhovine in tudi raztrganih ovc ni bilo v bližini.
Le to ie bilo ....."d. da so danes priredili
velik lov na zagonetno pošast.
Medvedii tov.
V torek večer ie bik) v Kamniku izredno živahno, vse ie govorilo le o »bauernšre-ku*. Mnenja so bila zelo različna. Eni so trdili, da ie medved, drugi, da so osi. eni da bo zver padla, drugi da ne.
Davi na vse zgodaj so zaropotali do Kamniku vozovi, na katerih so sedeli domači in okoliški lovci, oboroženi od nete do glave. Peljali so se v raznih smereh, kajti določeno ie bilo. da orimeio medveda kar od štirih strani, in sicer oddelek Drvi nod Menino planino, oddelek drugi od Ko-staniske Dlanine do Savintske neči. tretii v okolišu Črnivca, ostali Da so odšli v Gaisko planino. Ob 8. so bili vsi. kakih 100 lovcev po številu, na čakal ščih in Dogon se ie oričel. Okoliški kmetje, ki so bili za Doganiače. so zaroDotali in prepodili mar-sikako srno. zaica. lisico in veverico. Jerebi in divii petelini so frčali oo posekah, »le medveda pa od nikoder ni!<
Šele. ko so se lovci Vračali oreko Črnivca. so osledili medveda, ki ie baie Dred na* dnevi odšel proti Kamniškim Dlaninam.
Povzročitelji škode.
Iz vsega bi se dalo sklepati, da se v okolici Kamnika res nahaia medved, in sicer najbrže tisti, ki je še lansko leto bival v Bornovem lovišču nad Tržičem. Sledili so ga in tudi oarkrat videli. Škode oa ni povzročal tarrrkai nobene kliub temu. da ie prebival skozi dve leti v sredini izredno bogatega lovišča. Ta medved se ie naibrže preselil, med ko so osi. ki se večkrat lotijo drobnice, trgali ovce, o čimer pričajo razne prijave. Ko so oa usledili medveda, ki morda ni popolnoma nedolžen, ie ta moral sDreieti vse grehe na svoie kosmate rame.
Na medvedovo kožo so klali ovce tudi dvonožni medvedie. kar naibolie oriča namer. ko ie medved ovco odri. kožo in drob popustil, meso pa poiedel. Baie so na neki ( koči našli tudi Dribito ovčio kožo.
Zanimivo pri kamniški pošasti ie gotovo to. kako se ie vsa dogodovščina spletla, še najbolj pa je značilna ljudska domišljija, ki je zadevo napravila tako zagonetno. Če bi bil medved tako krvoločen, kakor so ga j obsodili, bi se bil gotovo lotil tudi govdi. ki ie ne manjka oo planinah. Ali dosedai ni bilo slišati za noben tak orimer razen onega, ko ie bilo dokazano, da ie bik poginil naravne smrti.
Anketa o vinski krizi
Beograd, 14. avgusta, č. Vinska kriza, ki obstoja v vseh vinogradniških krajih, in ki je zlasti občutna v pasivnih pokrajinah, zahteva, da se podvzamejo potrebni koraki že pred trgatvijo. Ako bi se odpomoglo pomanjkanju kleti in sodov, ki je zlasti občutno v Dalmaciji, kjer imajo še od lani velike količine vina, ki ima zelo nizko ceno, bi se znatno olajšala obstoječa kriza. Dne 25. t. m. se bo vršila v Splitu anketa, ki se je bodo udeležili producenti, trgovci, izvozniki, vinski strokovnjaki ter delegati zainteresiranih ministrstev in na kateri se bo sklepalo o naslednjih vprašanjih: 1. no-vj vinski zakon in pravilnik o trošarini na vino ter njegov vpliv na promet, porabo in izvoz vina; 2. sedanje prevozne tarife in njihov vpliv na promet v državi ter iz* voz vina v inozemstvo; 3. razni predlogi za povečanje konzuma in izvoza vina iz Dalmacije.
Tragična nesreča mladega letalca
Sremska Mitrovica, 14. avgusta č. Včeraj je pri Indjiji padlo iz višine 200 m na zemljo vojaško letalo, ki se je popolnoma razbilo. Pilot Josip Pinc je ostal le po naključju pri življenju, dobil pa je težke poškodbe po vsem telesu in so ga morali prepeljati v bolnico. O dogodku je bilo obveščeno takoj zrakoplovno poveljstvo v Novem Sadu. Pilot Pinc je včeraj popoldne priletel v Indjijo, kjer ima svoje starše. Ker jih ni našel doma, se je dvignil v zrak in odletel do njihove pristave, kjer so se nahajali pri mlačvi. Po polurnem razgovoru s starši je zopet odletel; hotel pa je svojcem pokazati svojo umetnost v zraku in začel izvajati razne akrobacije. Pri tem je izgubil ravnotežje in se ponesrečil.
Premestitve na trgovskih šolah
Beograd, 14. avsuisita a. V ministrstvu trgovine in industrije so bile izvršene naslednje iz-preimeimibe nas.! aivroikov v Sloveniji.: GrudtTi Ivam, profesor trgovske akademije v Ljublijami, je premeščen v istem svojstvu na dn-crazred-no trgovsko šolo v Ljiubliamii. Preželi JoSko, sm-pleirnt trgovske akademije v Mariboru, je premeščen v istem svojstviu na trgovsko akademijo v Ljublfjani.
Herriot na Kosovem polju
Kosovo, 14. avgusta, p. Davi je prispel z avtom v Kosovo bivši predsednik francoske vlade Herriot. Po ogledu Kosovega polja in njegovih zgodovinskih spomenikov se je g. Herriot odpeljal proti Sokplju.
Ujet hajduk
Beograd, 14. avgusta, a. 14. patrulja je prejela v Bukoviku pri Arandjelovcu zloglasnega in od oblasti zasledovanega raz« bojnika Rusima Vučičeviča, rojenega v Belugah pri Trnjavi. Hajduk je bil izročen sreskemu poglavarju v Trnjavi, ki ga zaslišuje.
Weekend v kopališču Ilirije
Vse je že bilo pod solncem, vse se obnavlja. V tistih starodavnih časih, ko še ni bilo športa in družabnega umetnjačenja, je veljalo glede Ljubljančank tako, kakor je zapisal Prešeren: Od nekdaj lepe so Ljub-ljanke slovele, al* lep'še od Urške bilo ni nobene. Urška je bila po naturi in pravici Miss Ljubljana in se živ krst ni upal pro* testirati. Vzel jo je šele povodnji mož. V zadnjih stoletjih smo pa toliko napredovali, da ne priznamo več absolutne lepotne veljave eni sami ljubljanski Urški, marveč skušamo v skladu z velikim svetovnim ženskim parlamentarnim sistemom voliti svoje »miss«, pa naj že bodo Urške ali Gret« ke, samo, da se v njih noosebi soglasna ljubljanska potrditev, da lepe Ljubljanke lahko slovijo še dandanašnji. V ta namen je tudi priredil ljubljanski Aeroklub na krasno preizkušenem kopališču »Ilirije« svoj weekend, ki so mu včasi dejali »faj-ront« ali »delopust«. Vse je padlo v sre« dino tedna, toda Ljubljančani smo že taki, da smatramo srednjo reč še vedno za najboljšo reč, — in zato je tudi sinočnji weekend uspel izvrstno.
Čez dan so Ilirijani z odborniki Aero-kluba vršili najvestnejše priprave, izkazalo pa se je kmalu po peti uri popoldne, da Ljubljani niso kos, a obratno so se Ljubljančani, ki so začeli polniti prazne prosto« re na terasah kopališča »Ilirije«, zopet enkrat dobro preizkusili v lastni paroli: »<Po» magaj si sam!«... Nosili so vse navkup stole in mize, borili se za dostop k bifeju in mimogrede z vsem »fajrontskim« zanimanjem opazovali, kakšne lonce bodo napletli v girlando in kakšne špage bodo nategnili ilirijanski faktotumi z onim famoz« nim instalaterjem Bloudkom vred. Napeli so veliko vrv preko bazena, privlekli iz kehe oni gromoglasni megaton, instalirali kolosalno električno razsvetljavo in se prizadevali, da na vseh koncih in krajih in« stalirajo elektriko, kakor da hočejo z njo vred zanetiti tudi eksplozijo homeTskega razpoloženja. Zbralo se je mnogo elegantne in še več vesele publike. Creme de la creme.
— Halo, halo! je zatrobil skozi radio kolosalen bariton. — Vršila se bo najprej waterpolo-tekma med državno in ljubljansko reprezentanco.
Da vidimo! In smo videli. Igrali so zelo udobno. V polčasu 4 : 0, konec 9 : 0. Tako se je pričakovalo.
Nato senzacijonalna točka: volitev miss Ilirije. Radio vabi kandidatke vkup, zbira« jo se v sobi rešilne postaje, pa so vse tako strašansko sramežljive, kakor Urška svoj čas ni nikoli bila. Zbralo se jih je končno devet in so ob taktu vojaške godbe strumno prikorakale iz vestibula ter se izposta« vile ljubljanski sodbi. Bile so gospodične: Almira Sirca, Tatjana Inkiostri, Vlasta Hiter, Nives Novi, Elza Pogačnik, Vali Smer-kolj, Ivica Hubanek, Američanka Marion Burger in Sinaida Brencetova. Ob velikanski pozornosti zbrane publike so zapored pošetale po nizkem odru in se nato skupno poklonile občinstvu. Operater Stella-filma je bil odpovedal, ali kakor je spo» ročil radio: ponesrečil se je v Samoboru. Zato je takoj bil na mestu gospod Badiura s svojim izvrstnim aparatom in je posnel vse konkurente. Vsa čast jim, posebno še njihovi korajži! Korajži zato, ker je tovrstna konkurenca bila prva v Ljubljani in aranžman v toliko ni bil posrečen, da bi k njej s simpatično jx>kroviteljsko gesto pritegnil čim večje število lepih udeleženk •vveekenda. Filmanje se je vršilo v prvem mraku. Možno je zato, da posnetki ne bodo jasni. V tem primeru se bo snimanje ponovilo eno prvih nedelj, o čemer bo javnost pravočasno obveščena. Če pa je vsa stvar »ratala«. bodo Ljubljančani že v par dneh imeli priliko, glasovati v kinu Ma« tiči za in proti.
Kolosalna je bila naslednja točka: šaljivi skoki. Med mnogimi šampijoni se je seveda najizvrstneje odrezal sloviti Ramo« na, ki je nato briljrral tudi v trebušnem plesu s spremljavo bobnov in zamorske himne: »Eja pinta!« ...
Tekmovanje v škafih in z gorečimi sveč« kami je vzbujalo mnogo smeha, prav resna in atrakcijska točka pa so bili izvi-stni desetmeterski skoki Ilirijanov Strnada, Čer-čka in Žvana. — tem efektnejši ob sijajni razsvetljavi dveh močnih reflektorjev. Mno« go odobravanja.
Čarobna je nato bila iluminacija. Ugasnile so vse številne žarnice, sam mesec se je klaverno poveznil nad Ljubljanskim gra« dom, ko so začele visoko v zrak švigati krasne rakete. Vse učinkovitosti pirotehnike so prišle druga za drugo na vrsto in publika je z divljenjem občudovala prekrasne eksplozije zvezd in pestrih utrinkov visoko v zraku. Zablestele so končno najpestrejše figure, med njimi izvrstna pi« rotehnična konstrukcija zastave SK Ilirije in — najbolj obžalovani: KONEC.
Luč, zopet luč. Večer, krasen večer. Ples, Ramona. Creola, voiaška godba, radio-g ram o f on, petje, pljuski v vodo. Razpolo« ženje bajno. Ponovimo to reč s parolo: izvolitev — povodnega moža. Živele Urške!
Devet remijev v Karlovih Varih
Spiebnann še vedno vodi in Capablanca se mu bliža
Karto vy Vary, 14. avgusta h. Rezultati v 12. kolu so bili naslednji: Capablanca je premagal Johnerja po 48. potezah. Yates se je v partiji proti Colleju po 55. potezah vdal. Niemcovič je premagal Mattisona. Remis so bile naslednje partije: Spielmann-Bogoljubov po 62. potezah, Maroczy-Rubin-stein po 50 potezah, Canal-dr. Vidmar, Griinfeld-Menšikova, Tartakovver-Thomas, Samisch- dr.Becker, Marshall-Euwe. Končali sta se tudi partiji Gilg-Menšikova in Grunfeld-dr. Treybal, ki sta ostali remis.
Stanje je sedaj naslednje: Spielmann 9 in pol, Capablanca 8 in pol, dr. Vidmar, Niemcovič 8. Bogoljubov 7 in pol, dr. Euwe, Griinfeld 7, Rubinstein 6 in pol, dr. Becker 6, Canal, Colle, Gilg, Johner, Mattison, Marshall, Samisch 5 in pol, dr. Tartakower 5, Maroczy, dr. Treybal, Yates 4 in jjpl, Thomas 3, Menšikova 2.
Jutri igrajo: Canal-Spielmann, Capablan-ca-Mattison, Niemcovič-Griinfeld, Yates-dr. Vidmar, Bogoljubov-Maroczy, dr. Euvve -Samisch, Rubinstein-dr. Tartakower, dr, Becker-Gilg, Treybal-Marshall, Thomas -Johner in Menšikova-Colle.
Deveto kolo
KarIovy Vary, 11. avgusta Ako je bilo osmo kolo karlovarškega turnirja kolo odločenih partij, je bilo včerajšnje deveto kolo kolo remijev. Odigrane so bile naslednje partije: Thomas 0, Vidmar 1 (dam. gamb. slov. obr.) Bogoljubov 1, Gilg 0 (ShonewaIl) Becker 1, Mattison 0 (ital. partija) Maroczy Vi, Johner Vi (špan. partija) Tartakower Vi, Spielmann Vi (dam. gambit, ind. obr.)
Rubinstein Vi, Colle Vi (igra dam. kmeta) Canal Vi, Samisch Vi (franc. partija; Yates Vi, Marshall % (dam. g. z Lb4) Euvve Vi, Capablanca Vi (1 d4, Sf6; 2. c4,
e6; 3. Sc3. Lb4) Treybal '/t, Niemcovič Vi (franc. partija) Menšikova-Griinfeld — v enaki poziciji prekinjena partija.
Sodba ameriških industrijalcev o Rusiji
Moskva, 14. avgusta o. Sovjetski listi objavljajo številne intervjuve z delegati ameriške komisije industrijalcev, ki so prepotovali vso Rusijo in proučili njene gospodarske in socialne prilike. V teh izjavah se ameriški industrijalci izražajo dokaj zadovoljivo o stanju gospodarstva v Rusiji in izrekajo za vzpostavitev trgovskih odnošajev med ameriško industrijo in sovjetsko Rusijo. Dalje poročajo listi tudi, da je bila podpisana med zastopniki ameriške Austenove družbe in sovjetsko vlado pogodba o ustanovitvi velike avtomobilske tovarne v Nižjem Novgorodu.
Francosko nezadovoljstvo z nemškimi turisti
Pariz, 14. avgiusta a. »JouTnaU objavlja vesit, da se obnašajo nemški i-zleinilki, ki obiskujejo francosko trdn.jaivo Verdom, izzivalno in da zlasti rad j razobešajo nenuške državne zastavice s črnil orlom.
Priprave za sprejem Herriota v Grčiji
Atene, 14. avgra-sla a. V Grčii se vrše velike priprave za prihod bivšega predsednika HerTio-ta, ki bo v Grčiji gost grške vlaide. V Atenaji ga bo sprejel v imenu Saveza grških občinskih predstojnikov bivši atenski župan Paifeon ki sedam; i župan Menku-ris.
Prvi letalci evropskega krožnega poleta v Orlyju
Pariz, 14. avgusta, e. Na letališče v Orly so danes prispeli prvi letalci evropskega krožnega poleta. Kot prvi je pristal letalec Lobardi (Italija), ki je prispel kmalu po B. uri. Sledili so mu Botalla (Italija), Knerr (Nemčija), Weiss (Francija), Charrberry in mis6 Spooner (Anglija), dalje Roeder, Sie-del, Luser, Delmott, von Dungern, Poss (Nemčija), Klepš (Češkoslovaška), Offer-mann (Nemčija), Kirsch (Nemčija) in Mor-zik (Nemčija).
Železniška nesreča na Poljskem
Varšava, 14. avgusta, s. Davi sta pri Lo-dzu trčila dva tovorna vlaka, od katerih je bil eden natovorjen z vojaškim materijalom. Osem oseb je bilo ubitih, 16 pa je ranjenih.
Pisatelj knjige »Na zapadu nič novega« prejme Noblovo nagrado
Stockholm, 14. avgusta, o. Kakor poroča list >Svenska Morgenblad«, misli podeliti uprava Nobelove nagrade pisatelju znane knjige: >Na za padu nič novega r, Remarqueu, Noblovo mirovno ali literarno nagrado.
Otvoritev reškega velesejma
Snšak, 14. avgusta, č. Davi ob 9.5o je do-sjjel na Reko italijanski minister za narodno gospodarstvo Martelli, ki je takoj po prihodu odšel v prefekturo, kjer je ob 10.30 sprejel zastopnike reških oblasti. Nato je odšel k otvoritvi reškega velesejma. Opoldne je bil na čast ministru prirejen v parku kraljice Margberite svečan banket
Avtobus treščil v globok jarek
Madrid, 14. avgusta, o. Pri Llamosu je treščil na potu v Laspalmas potniški avtobus preko cestnega nasipa v globok jarek in se popolnoma razbil. 14 potnikov je bilo težko ranjenih, šofer pa se bori s smrtjo.
Avtobus zavozil v voz električne železnice
Berlin, 14. avgusta a. Danes sta v centru Berlina trSla voz električne žetemice in avtobus, ki je razbcJ zadivii ploSčnfk eieJfltriične«a voza. Pri tem so bile štiri osebe tedSko, več pa laWko rančeniJi.
Eksplozija na portugalski torpedoVki
Usabona, 14. avgusta a. V pristanišču Porto je eksplodiral kotel neke portugalske tonpedov-ke. Pri tem je bi-k) pet mornarjev težko rantjenih
Požar vpepelil gledališče
Tonr«, 14. aveusta »■ Danes je straibrvrt požar vip«peji! mestno gtedalršče. MateniaPna škoda prrese.ga 2 milijona frankov. Gledališče je pagorefc) do temelienr.
Do remijev je prišlo šele po upornih borbah. Tako je bil n. pr. Rubinstein ves čas v premoči, Yates pa je imel partijo tako rekoč že v žepu, a je zavrgel pol točke z neverjetno lahkomiselno igro.
Dr. Euvve je produciral s Capablanco izvrstno in vsebinsko bogato igro, da se je moral »Capa« braniti na vse kriplje. Gledalci so smatrali njegov poraz že za gotov, ko ie bila dosežena naslednja pozicija: Euwe (beli): Kf3, Th 6, Pe4. f2. g2, h2; Capablanca (črni): Kd4, Td6, Pf6, a4. Capablanca je forsiral svobodnega a-pešca, za katerega je moral Euwe dati stolp. Par potez kasneje je bila slika tale: Kf6. Pe4, f4, g2, h2 — Kc3, Tal. »Capa« je še pravočasno prihitel s kraljem in ustavil lavino napredujočih pešcev.
Tartakovver je storil vse, da vendar enkrat dobi kako partijo, Spielmann pa je vse napade spretno pariral. Canal ni mogel realizirati svoje minimalne premoči. Tudi v partiji Treyba!-Niecmovič je bilo z obeh strani mnogo brezuspešnih naporov. Becker je dobil z močnim napadom na kralja, Bogoljubov pa je igral v onem stilu, s katerim je dobil turnirje v Bratislavi in Moskvi 1. 1925.
Dr. Vidmar je briljiral s svojo taktično umetnostjo. Prepustil je napad nasprotniku za kmeta. Pri prekidu je bila konstelacija naslednja: Thomas (beli): Kgl, Dg4, Tel, g3, Lbl, Sf3, Pa2, e5, f2, g2, h2: Vidmar (črni): Kh8, De7, Tc8, d8, Lc4, Sh7. Pa7, d5, e6, f7, g6. h6. Thomas je sedaj žrtvoval lovca in konja, ker se je nadejal, da bo ulovil damo, Vidmar pa je računal dalje in videl, da bo beli moral damo vrniti. Sledilo je: 1. Sh4, Tg8; 2. LXg6, Sf8; 3. Dh5. FXg6: 4. DXh6+. Dh7: 5. Dg5. Dh5; 6. Di6+, Tg7; 7. SXg6+, SXg6. Zdaj je beli opazil, da na 8. Th3 sledi DXh3, v. gXh3, Tf8 in beli tudi izgubi damo. Duhovita in globoko zamišljena past! Sir Thomas je zato igral 8. DXe5, Tf8: 9. DcS (zdaj zopet ne gre Th3 zaradi Gh4!) . . Df5. In beli je kapituliral. Dr. Lj. Astaloš.
Motociklist se zaletel v voz brez luči
Nevsrno ranjenega motociklista so prepe* Ijali v bolnico V nezavestnem stanju
Ljubljana, 14. avgusta.
Nocoj med 30. in 21. uro je razburila prebivalce Kozarij huda nesreča, ki se je zgodila nedaleč od gostilne pri Klobasarju. V omenjenem času se je vozil z motoci-klom skozi Kožarje proti domu znani posestnik in gostilničar iz Notranjih goric g. Valentin Mrak, star 35 let. Pred njim se je počasi peljal neki kmečki voz brez luči. Mrak v temi ni videl voza in ga zaradi ropota motorja tudi ni mogel slišati, zato se je nenadoma z vso silo zaletel v zadnji del voza. Udarec je bil tako silen, da je vrgel Mraka na cesto, kjer je po« nesrečenec obležal nezavesten in začel krvaveti iz nosa in ušes. Velike poškodbe je utrpel tudi motocikel.
Na mesto nesreče so prihiteli posamez« ni vaščani, ki so nevarno ranjenega Mraka prenesli v gostilno pri Klobasarju, nakar so telefonskim potom piozvali reševalni avto, ki je prepeljal ponesrečenca v javno bolnico.
V bolnici se ponesrečenec do 22. ure še ni zavedel, vendaT se sodi, da ne bo podlegel poškodbam, ako ne nastopijo komplikacije.
Plenarna se ja načelstva Zveze gcstilničarskih zadrug
V restavraciji gosp. Kavčiča na Privozu v Ljubljani se je včeraj vršila plenarna seia načelstva Zveze gostilničarskih zadrug za ljubljansko oblast, na kateri je bilo od 31 zadrug zastopanih 28. V razpravi so bila važna aktualna vprašanja, ki pridejo na dnevni red kongresa jugoslovenskih gostilničarjev in hotelirjev, ki se bo vršil prihodnje dni v Beogradu. Na tem kongresu se bo razpravljalo o važnih vprašanjih, ki se nanašajo na pospeševanje tujskega prometa in na načrt novega obrtnega zakona, s katerim se ima urediti gostilničarska obrt v naši državi. Sejo je otvoril in vodil zvezni načelnik gosp. Kavčič. Soglasno je bilo sklenjeno, da Zveza pod gotovimi posroji pristopi k Osrednji organizaciji gostilničarskih zadrug v Beogradu in da se prispeva letni znesek ^000 Din.
Tajnik Zbornice za TOI dr. Pretnar je nato pozdravil načelstvo v imenu Zbornice ter je zastopnike zadrug opozoril na načrt novega obrtnega zakona, ki vsebuje posebne okvirne določbe za gostilničarsko obrt, ki so zelo važne.
Plenarna seja je nato sklepala o predlogu gostilničarskih organizacij izven Slovenije glede ustanovitve samostojne gostilničarska zbornice. Po iako živahni debati je bilo končno soglasno sklenjeno, nai zavzame Zveza ob priliki kongresa gostiln-farskih organizacij v Beogradu načelno stališče, da ostane go-stilničarstvo še nadalje v okviru Zbornic za TOI. da pa zahteva v zbornicah svoje lastne sekcije, ki bi povsem avtonomno odločale o vprašanjih, ki se tifeio gostilničarstva. V tem sanslu naj se uredijo tudi zbornice v novem enotnem zakonu o zbornicah.
Živahna in zanimiva debata se je nat» razvila o vprašanju revizije taksnega zako na glede točilnih taks, kakor tudi glede taks na gostilniške račune. Dalje je bila raznra-va o potrebi preuredbe trošarinskega zako na in niega pravilnika, o zapiranju trgovskih točilnic in o delovnem času v gostilniških obratih. Splošno so se cule pritožbe t. dežele, da se gotove zadruge, ki tudi to čijo alkoholne pijače, ne drže striktno zakona in da nudijo pijače tudi nečlanom. Sklenjeno je bilo. naj Zveza skuša končno doseči odpravo točilnih taks in računskih taks ter spremembo1 trošarinskih predpisov v tem 6mislu, da se zopet pobira državna trošarina šele. ko se nastavi vino, kalcor je bilo to prejšnja leta.
Pri raznoterostih se je razvila živahna debata o mnogih perečih vnmšaniih, ki in-teresirajo posamezne gostilničarske zadruge, kakor tudi skupno ffoetilničarstvo Slove-niie. Povdarjalo se je zlasti, da morajo bili interesi gostilnifarstva v Sloveniji glede nn procvit tujskega prometa bolje zaščiteni, kajti tujski promet je v veliki meri odvisen od dobre go«tiln i carske \ obrti Zastopniki zadrug 90 bili končno p.Szvani. da se kongresa v BeogTadu udele;ajo v čim večjem številu.
1 tU
Darilo propagande »Dečve« Nj. < Vel. kraljici in slovenskemu
kraljeviču
Propaganda »Dečve« v Ljubljani je poklonila za krstni poki cm kraljevskemu slavljencu kot hraniteljico prvih potrebščin in listin našega slovenskega kraljeviča v mmijaturi izdelano staro-gorenifisko skrinjico.
V nedeljo je ponesla gdč. Sorčeva s Svojo nečakinjo obe opravljeni v pristno dečvo, vozeči se v koleslju, to v svilo povito skrinjico v grad Suvobor, kjer jo je prevzel upravnik g. major Br. Pogačnik.
Kilar Jernej -osemdesetletnik
FTe dni smo imeli dva jubilarja: mestnega župana in fizika. Dva javna moža agilna, zaslužna, popularna. Ali oba sta s svojimi 50. leti prav za prav še zorna mladeniča v primeri z jubilarjem računskim nadsvetni-kom Jernejem Kilarjem, ki doseže čil in zdrav jutri, dne 16. t m. jubilej dopolnjenega svojega 80. leta.
Nikoli ni deloval v javnosti, vendar ga poznajo tisoči križem naše domovine. Saj je bil odličen, vzgleden uradnik, ljubezniv družabnik in kot suho zlato pošten mož kremenite narodne zavednosti. Čvrsta veja je, vzrasla iz mogočnega debla po vsej Sloveniji razprostrte narodne rodbine Ki-larjev.
Rojen je bil 16. avgusta 1849. v Škofji Loki, v enem najbolj nesrečnih let bivše monarhije. Oče Matija mu je bil krznar in posestnik. V mladosti je bil oče Matija sošolec kasnejšega notarja Janeza Triller-ja, očeta tudi že rajnega poslanca in ljubljanskega podžupana dr. Karla Triller.ia, Usoda pa je združila bivša sošolca in Janez je notaril, Matija Kilar pa solicitiral.
In Matiji se je narodil naš današnji ju-bilar Jernej. Zaradi slabotne telesnosti je stopil pozno na kranjsko gimnazijo, takrat seveda še iz večine nemško in z učitelji Nemci. Med njimi pa .ie bil vrl, pogumen Slovenec, katehet Anton Brodnik. Ta je že na dečke narodno močno vplival in jim budil slovenski ponos. Brodnik je postal tudi žrtev nemškega režima in bil iz službe odpuščen. Tovariši že v 1. gimnazijskem razredu so bili Jerneju rajni dr. Franc Zupane. Jaka Avšič, župnik Brence, dr. Artur Mahr L dr. S 3. razredom pa je Jernej prestopil na ljubljansko gimnazijo, kjer je maturiral julija 1873. Od 6. razreda sta si bila tovariša in najboljša t prijatelja Ivan Vrhovnik in Jernej Kilar. Še kot gimnazijec je Jernej poučeval v Waldherrovi osnovni šoli tri leta, bil vzgojitelj dece gra-ščaka Galleta v Bistri pri Vrhniki ter se preživljal z lastnim trudom. Po maturi sta z Vrhovnikom družno stopila v semenišče. Ostal pa je v njem le Vrhovnik, a Kilar je prestopil k davkariji. Nato je služboval v Črnomlju, v Škofji Loki, Tržiču in Velikih Laščah. Povsod je agilno deloval po narodnih društvih in bil v Tržiču v izvrstnem kvartetu odličen tenor izredno lahkih višin. Kot vzgleden, temeljit uradnik je prestopil k računskemu oddelku pri deželni
Pri ishijas« sledi na kozarec naravne »FRANZ JOSEFOVE« grenčice, popite zjutraj na tešče brez mu je izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki - strokovnjaki pripom',njajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in prijetno tudi pri kongestijah proti jeitrom in danki, ter pri krčnih žilah, hemoroidih, obo-leM prostati in mehur nem katarju. Dobi se v vseh lekarnah, drogeniah in špecerijskih trgovinah.
Skrinjico "je napravil g. Joško Tabor v Rožni dolini po osnutku prof. Saše Šantla. Velika je 50 krat 25 cm in je vsa vložena z gorenjskimi ornamenti.
Kakor znano, se Nj. Vel. kraljica zelo zanima za vse narodne stvari in ima posebno iljubljezen do vsake pristne narodne starine. Zato jo bo ta skrinjica, ki je v vsem najvernejši posnetek stare gorenjske skrinje, gotevo razveselila.
vladi v Ljubljani, kjer je od 1. 1893. naglo napredoval do nadsvetnika. Po 38-letnem službovanju je stopil še čvrst v pokoj. Z zadovoljstvom zre častitljivi jubilar na preteklo svoje delo v uradu in narodnem življenju; vzorno je odgojil svoje 4 sinove in hčer, in prijateljev ima po vsi domovini, ki se ga danes spominjajo s presrčnimi Čestitkami in voščili.
Živel še dolgo zdrav in bister!
Planinski dom na Mirni gori
V nedeljo bo otvoritev idiličnega planinskega doma na Mirni gori.
Nova hiša sezidana iz klesanega kamna in z lepim balkončkom priča, kako okusno umejo Belokranjci svoj planinski dom. Ob
hiši je lep vodnjak, v hiši sami pa lepe, svetle in prostorne sobe. Razgled, ki se nudi, je nekaj, kar človeka naravnost ukle-ne. Kot mogočno zvalovano morje se zdi vsa pokrajina. Tam na vrhu vala svoji cerkvica, tam v dolini pa vas. Tam ob meji pa je opasana ravan s srebrnim pasom. Kolpa se iskri v dalji, solnce ji daje lesk. njen zaviti tek pa lepoto in romantiko. V skrajni dalji kipi proti nebu božjepotna cerkvica Žeželj in strmi na Vinico, domovino našega poeta Zupančiča. Bliže, vendar daleč dviga svojo glavo sredi ravnine dvo-stolpa dragatuška cerkev, ne daleč od tam pa se dviga naravnost iz zemlje gost dim: premogovnik pri Črnomlju. In še malo na desno: evo Črnomelj. Čisto razločno ga je videti. Kot bi se stiskal in iskal zavetja v gozdu se nam zdi, ko ga gledamo z vrha. Sv. Sabastijan, njegov čuvar, pa govori s svojimi nemimi usti, da je teden in močan zaščitnik metropole Bele Krajine. Tudi Metlika stoji na periferiji Bele Krajine kot nekak čuvar pri vstopu na slovensko zemljo.
Daleč na Hrvaško seže oko, vse do Sle-menov in globoko do liškega Višavja. Proti severu pa se vidi dolenjsko gričevje, go-rejske gore pa le v silni dalji kažejo svoje vrhove. Neposredni sosed je Rog in njegovi sosedi: Kočevski hribi.
Lepo je tu. da se človek težko odtrga. Po polurni hoji po planinskih livadah, ki so
Veseli muzikanitje na naši plavalni olimpijadi
K splošnemu razpoloženju pri zadnjem plavalnem tekmovanju za državno prvenstvo je v precejšnji meri pripomogla Cvimova godba, ki je pri slionih prireditvah prav uslužna. Neumorno je svirala vse vroče dni najboli razburljive šlagerje, brhke Dalmatinke so kar po-fkakoval po poskočnih taktih.
Gospodje muzikantje so bili sicer precej utesnjeni v ograjnem prostoru, zato so pa svoje obilne instrumente izza plota »vun« obesili. Muzikantje v »staji« so zabavali vse kopališče in so bi® zato deležni aplavza in marsikaterega posrečenega dovtipa,
poraščene z ostanki alpske flore, prideš v vas Planino. Gotovo niso pota v naših slovenskih hribih nikjer tako vestno markirana kakor ravno tu.
Babejič straši dalje
Vest o smrti zloglasnega hajduka Ivana Babejiča se ne potrjuje. Zato se nadalje dnevno vršijo progoni od strani orožnikov. Vsekakor je lokavi Babejič potom številnih svojih zaveznikov in zaščitnikov spravil v javnost vest o svoji smrti. Kako je spreten, dokazuje že samo dejstvo, da oblasti nc vedo prav nič točno, ali se še nahaja na teritoriju požarevačke oblasti, ali pa se bo morda lepega dne pojavil grozovit in izsi-ljevalen bogve kje na drugem koncu.
Ivan Babejič je star 30 let, velik in močan. V svetovni vojni, za časa okupacije, se je začel družiti z odmetniki, ki jih je vodil čuveni hajduk Zivo.iin Blagojevič -Belja in od tega se je naučil raznih haj-duških okretnosti. Pravi Babejičev revir je homoljski okraj, kjer je pobral ljudem že sto in sto tisoče. Izposojati so si jih morali zanj iz Homoljske banke v Zagubici. Kogar Babejič »oceni«, zanj ne pozna milosti. Doslej je menda nabral vsega že nad pol milijona Din, izvršil pa je poleg drugih zločinov že 40 umorov in ubo.iev. Njegova krvoločna maščevalnost je strašna. Zato se ga posebno v homoljskem okraju vse bo.ii in ga posebno ženske ščitijo. Izprva se je ženskega spola bal, zdaj pa je popolnoma preobrnil svoje nazore . . . Pričel je, kakor izpovedujejo aretirani njegovi zaščitniki (ia-taki), tudi žganje piti in to je dober znak, da bo v kratkem padel v roke orožnikov.
Še je luštno...
Na članek pod tem naslovom od 9. t. m. smo prejeli naslednji popravek: »Ni res, da bi morala plačati vsaka družica za »deviški« venec najmanj 300 Din, ampak res ie, da nisem od nobene zahteval ničesar. Prav tako ni res, da bi se nabralo v gotovini 50 tisoč Din, ampak res je, da niti petina tega. Nadalje ni res, da bi se pojedlo v 3 dneh primicije toliko naštete živine, ampak res ie, da niti ena četrtina tega. Potem tudi ni res, da bi se izpilo 36 hI vina, ampak res je, da mnogo manj. Tudi ni res, da je bilo na primiciji okrog 300 ijudi. ampak res je, da jih je bilo 400. Rudolf Hanželič, novo-mašnik.
Vlomilski obisk
Ljubljana, 14. avgusta
Na glincah na Tržaški cesti št. 18. se je odigral v noči pravcat filmski dogodek, v katerem so nastopali kot akterji zakonski par Martič ter dva neznana vlomilca.
Bilo je okrog 3. ponoči. Pekovski mojster Leopold Martič je bil zaposlen na dvorišču v pekarni, dočim je bilo vse naokrog popolnoma mirno in je bilo čuti le od časa do časa puhanje vlakov, ki so pripeljali mimo za Travnovo hišo. V sobi v podstrešju nad pekarno je spala Martičeva žena. poleg nje pa par me.c"~ev staro dete. Nenadoma pa sta se priplazili na dvorišče dve temni senci, švigali sem pa tja, nakar sta neznanca iztaknila nekje lestvo, jo prislonila k steni in se povzpela na streho. Plazila sta se na-lik mačkam čez streho in dosnela slednjič do malega strešnega okenca. Po nekaj minutah sta se že splazila skoji okence in se spustila tiho, kakor sta prišla, v podstrešje. Hip nato je švignil žarek električne svetilj-ke. ki je prerezal temo in sta se vlomilca nahajala pred nekimi vrati. Cula sta znotraj dihanje živega bitja, nakar pa sta se navzlic temu opogumila in se splazila v sobo, kjer je spala Ema Martičeva. Slučaj pa je hotel, da je eden izmed obeh vlomilcev zadel ob neko mizico, kar je povzročilo ropot. Prihodnji trenutek se je Martičeva že zbudila in ugledala pri okencu neznanega moža. Vsa prestrašenja je žena skočila pokonci, se zagnala proti oknu ter pričela moža odrivati od okna proč. Istočasno je pričela klicati na pomoč, pa ji je nenadoma zmanjkalo glasu. Kot bi trenil se je namreč pognal proti preplašeni ženski drugi vlomilec, ki jo je pograbil za vrat in ji za-tisnil usta. Klici na pomoč pa so vse eno privabili na dvorišče Leopolda Martiča in sta ga oba napadalca tudi čula. Videč, da se jima namen ne bo posrečil, sta si napadalca hitro pošepetala par besed, nakar sta izpustila svojo žrtev ter odhitela iz sobe po podstrešju, se povzpela skozi okno zopet na streho, zdrsnila do žleba ter se pognala po lestvi navzdol. Martič je pričel kričati, da je od nekod prihitel tudi patru-Ijajoči stražnik, vendar sta med tem že oba storilca izginila v noč. Stražnikovo zasledovanje je bilo zaman.
Pozneje sta Martičeva našla poleg strešnega okna vojaško šajkačo ter listnico z 240 Din gotovine, ki sta ju storilca vzela iz omare, in pa električno svetiliko. k: sta jo pozabila. Drzna vlomilca, ki sta se bržkone namenoma opravila v vojaško obleko, je opisala Martičeva kot mlada, 20 in 26-letna fanta. Eden je bil male, precej zavaljene postave, dočim je bil drugi bolj suhljat. Viška stražnica je zadevo takoj javla policijski direkciji in skuša sedaj policija oba tolovaja na vsak način izslediti ter izročiti oblastem.
Nevaren vlomilec pod
kiju
* čem
Ljnbliana. 14. avgusta
Te dni Je bilo izvršenih na Gorenjskem pa tudi v ljubljanski okolici in na Dolenjskem par drznih vlomov. Vse vlome sta izvršila dva mlada človeka, in sicer po opisu nekaterih prič sodeč Alojzij Oman in njegov drugi tovariš, s katerim sta bila izpuščena šele pred dobrim tednom iz ljubljanskih zaporov. Čim sta bila Oman ter njegov tovariš zopet na prostih nogah, sta se odpeljala skupno na Gorenjsko, kjer sta vlomila že prihodnje dneve v restavracijo poleg kolodvora v Kranju. V gostilno sta vdrla v nočnih urah ter odnesla nekaj nad 2.000 'Din gotovine.
Dne 9. t m. sta se pojavila v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer sta se splazila ponoči skozi okno v delavnico čevljarskega mojstra trafikanta Slavka Omejca. Od tam sta odnesla 9 parov čevljev, moških m ženskih, 10 kosov črnega boks usnja, 6 kož rujavega boks usnja in več parov gornjega usnja za čevlje. Iz trafike sta pobrala 23 škateti cigaret in večje število kolekov. Pograbila sta dalje tudi 300 Din kovanega
adostna s vežo si.
Ako imate brezhibno polt, tedaj vsak dan mislite tudi na to, da si to srečo ohranite. Na tisoče žen in deklet uporablja dosledno le Elida Ideal milo. Vse so navdušene o njegovi učinkovitosti in to po pravici, ker je uporaba tega mila takorekočpredpogoj za triumf uspeha.
Elida Ideal milo je izredno voljno in čisto — razkošno decentno skozi in skozi parfumirano — zelo prijetno in osvežujoče. Komadi so priročne oblike in lepo zaviti. Kupite še danes Elida Ideal milo ter pričnite takoj z racijonelno nego Vaše polti.
ELI DA ideal "MILO
denarja, tako da sta oškodovala Omejca skupno za okrog 8.000 Din. Tatova pa s tem še nista bila zadovoljna. Kam sta spravila pri Omeicu nakradeno blago, seveda ni znano. Ze dva dni nato ju je bilo opaziti na Brodu pod Šmarno goro, kjer sta vdrla v podstrešno stanovanje Kristine Jugovičeve ter odnesla 4.100 Din gotovine. Po izvršeni tatvini sta se podala tatova na Dolenjsko, kjer sta vdrla v kopališče v Toplicah in ukradla tamkaj železno blagajno z vsebino okrog 1.000 Din.
Z ukradenim denarjem sta se drzna vlomilca pripeljala predvčerajšnjim v Ljubljano, kjer sta našla nekje bivšega kroiačka P. in ga naprosila, da jima pripelje kaka dekleta. Krojaček. ki je znan kot vedno žejen dečko, je bil brž pripravljen ustreči obema lopovoma, ki sta se bahala z denarjem. Peljal ju je v neko kavarno v Kolodvorski ulici in ju tamkaj seznanil z znanimi vlačugaricami. Tedaj so vsi pričeli veseljačiti po mestu. V omenjeni kavarni so ostali le nekaj časa, nakar so se podali v Florijansko ulico na neko privatno stanovanje. Tam so preživeli burno noč, se prespali in odšli z avtomobilom na Glin-ce. Padli so zopet v neko gostilno, sprejeli v svojo družbo še nekaj deklet in popivali na žive in mrtve. Vsi prekrokani so se slednjič znašli zopet pred barakami na Zabjeku, kjer pa jih je pričakalo nekaj stražnikov in detektivov, ki so aretirali vso lepo druščino. Srečo je imel le Omanov tovariš, ki se je odstranil že poprej in se nahaja zaenkrat še na svobodi.

Danes! Popularna opereta!
ORLOV
u
♦i
prekrasni ljubavni prizori našega rojaka priljubljenega
SvetSslava Petroviča in Vivlane Gibson
Film po opereti Franichstadtena in Marischke.
Danes so predstave ob: 3., pol 5., 6, pol 8. in 9. uri.
Ljudske cene: 2, 4, 6 in 8 Din.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
Iz Kranja
r— Za današnje cerkveno slavi je na Primskovem se vaščani temeljito pripravljajo. Praznujejo 200 letnico sedanje cerkve in 450 letnico prejšnje cerkve. Fantje so postavili izredno veliko število mlajev in smrek.
r— Zadnja pot. Pretekli ponedeljek so pokopali na ljubljanskem pokopališču gospo Jakobino Ivane, vdovo po pokojnem učitelju na tukajšnji šoli. Pokojnica zapu« šča hčerko, učiteljico v Slovenjem Gradcu in sina, podporočnika v Škofji Loku Naj ji bo lahka žemljica!
r— Brezuspešno zasledovanje ciganov. Poizvedbe za cigansko grupo rodbine Se-ger, pristojno v Seebach na Koroško, ki je pretekli ponedeljek zanetila v Predasljah. večji požar in ki je takoj neznano kam pobegnila, so kljub vsestranski preiskavi ostale brez uspeha. Ugotovilo se je, da še niso prekoračili državne meje niti pri Je* zerskem niti preko Ljubelja. Domneva se, da so pobegnili v kamniški okraj.
r— 30 letnica gasilnega društva v Cerkljah. V nedeljo dne 25. t. m. bo slavilo gasilno društvo v Cerkljah 30 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo slovesna bla« goslovitev nove motorne brizgalne. Gasilski pokret je zavzel v kranjskem srezu iz« redno močan razmah.
r— Nujna prošnja. Pretekli ponedeljek je strela užgala sitarskemu delavcu Gašperju Bajžlju v Stražišču hišo, ki je pogorela do tal in z njo vred vse pohištvo, obleka, perilo in sitarsko orodje. Družina, ki si je rešila golo življenje, je v hudi stiski, ker ne mere vršiti nit svoje obrti, zato prosimo dobra srca nujne pomoči. Darove, v blagu ali denarju, sprejema g. Jakob Baj-želj, trgovec v Stražišču pri Kranju.
Iz Trbovelj
t— Prostovoljno rudniško gasilno driH štvo je pretečeni teden prejelo zopet eno novo ročno motorno brizgalno. — Danes bo društvo priredilo z vsem modernim orodjem, s katerim razpolaga, veliko vajo v Trbovljah II, pri hiši g. Kukenberga. —• Občinstvo, ki vedno z zanimanjem zasleduje slične vaje, se opozarja tudi na to vajo. — Vršila se bo le ob lepem vremenu ob 5. popoldne.
t— Že zopet smrtna nesreča. V torek se je smrtno ponesrečil pri podjetju Dukič delavec Maruševac, v sredo pa je zadela smrt tam zopet 21 letnega delavca Medve« ščka, doma nekje od Rajhenburga. Zaposlen je bil kot zavirač na rudniški železni« ci. Hotel je skočiti z vozečega se vlaka, pa je padel pod kolo in se težko poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je proti večeru podlegel poškodbam. Delavci so pri delu tudi nekoliko neprevidni in je neprevidnost kriva mnogih nesreč.
Desetletnica Čitalnice t Poljčanah
Danes praznuje poljčanska čitalnica jubilej svoje 10-letnice in se bodo iz vse Dravinjske doline in tudi od daljnih krajev zbrali v prijaznih Poljčanah sodelavci in gostje te važne kulturne ustanove. Po proslavi bo goste kratkočasil orkester in pevski zbor čitalnice, ki ga vidimo na sliki, s svojim pestrim sporedom.
Poljčanska čitalnica lahko s ponosom gleda na 10 let svojega obstoja, ker je vedno zvesto služila svojemu vzvišenemu namenu ter širila prosveto daleč naokrog. Njen častni dan je dan časti in priznanja tudi njenih ustanoviteljev, nekdanjih in sedanjih odbornikov ter vseh njenih zvestih članov.
Domače vesti
*	Imenovanje t justični službi. Za pravna praktikanta v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani sta imenovana dr. Alojz Finžgar in Alojz Šmid v 9. skupini L kategorije.
*	Napredovanje v dačni službi. Za višja davčna blagajnika v 1. skupini II.. kategorije sta imenovana dosedanja blagajnika Aleksander Hruška pri davčni upravi v Ljubljani (za okolico) in Ferdinand Kocuvan pri davčni upravi v Mariboru.
*	Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 84. številki z dne 14. tm. uredbo o ureditvi ministrstva za notranje posle ter natečaj za sprejem gojencev v strojno šolo vojne mornarice v Kumboru v Boki Kotorski. Sprejme se letos do 200 mladeničev iz civilnega prebivalstva, ki se bodo izobražali za strojno ali električar-sko službo. Glede pogojev za sprejem v to šolo opozarjamo na razpis v 84. letošnji številki »Uradnega lista.«
*	Argentinsko poslaništvo v Beogradu. Južnoameriška republika Argentina je svoj generalni konzulat v Beogradu preosnova-la v argentinsko poslaništvo. Za novega poslanika na našem dvoru je imenovan g. Alberto Candioti, bivši zastopnik Argentine v Sofiji, Lwowu in Ženevi.
*	Kosti naših bojevnikov tz Francije prispele v Dubrovnik. V torek ziutraj je iz Korzike doplovila v Dubrovnik naša križarka »Dalmacija« s smrtnimi ostanki na-jRh herojev, umrlih v Franciji v dobi svetovne vojne. Ob vhcdu v luko ie bilo oddanih 19 topovskih strelov, s katerim je bila pozdravljena admiralska zastava na -»Vili«. Admiral Priča ie na »Dalmaciji« položil lovorjev venec na krste. Na trikolo-rah je napis: »Heroiima nesmrtnim prvi pozdrav oslobodjenog žala — blagodarna kraljevska mornarica«. Na križarko so prišli veliki župan Perkovič, mestni župan Micič in oblastni komisar dr. Medini z ostalimi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Popoldne sta položili vence mestna občina in oblastna samouprava. »Dalmacija« je včeraj odplovila v Split.
*	Iz zdravniške zbornice za Slovenijo. Zasebni zdravnik v Cerknici dr. Alojziji Turšrč ie bil dne 7. tm. vpisan v imenik Zdravniške zbornice za Slovenijo.
*	Preselitev odvetniške pisarne. G. dr. Anton Andrejčič, odvetnik v Trebnjem, ie odvetniški zbornici v Ljubljani naznanil, da se po preteku trimesečnega roka preseli s svojo pisarno iz Trebnjega v Ljubljano in ne v Novo mesto, kakor ie bil prvotno namenjen.
*	Sprejem učenk v babiško šolo. V ba-biško šolo v Ljubljani se sprejme trideset učenk in sicer 15 učenk na brezplačna učna mesta in 15 učenk ob svojin ali samoupravnih stroških. Interesente opozarjamo na razpis natečaja v »Uradnem listu« z dne 14. t. m.
*	Strokovni izpit udravnikov za prestop v pomožno skupino. V Higijenskem zavodu v Zagrebu se bo letos 4. oktobra vršil državni strokovni izpit zdravnikov za prestop iz pripravljalne skupine v pomožno skupino. Vsi zdravniki, ki so dovršili tri leta državne službe, a še niso opravili strokovnega izpita, se opozarjajo na tozadevni ra-zpis. Prijave se sprejemajo do 15. septembra. Poslati se morajo Higijenskemu zavodu s šolo za narodno zdravje v Zagrebu.
*	Jurčičeva slavnost na Muljavi bo kakor nam poročajo, danes ob vsakem vremenu. Naj se poživi spomin na veličastno narodno prireditev 15. avgusta 1882!
*	Kmetski praznik na Krškem »olju. Za veliki kmetski praznik, ki se prihodnjo nedeljo vrši na Krškem polju, je prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo za vse vlake, izvzemški orijent - ekspresa. Ta ugodnost ostane v veljavi od 15. do 20. t m. Legitimacije za polovično vožnjo se bodo dobile v Krškem. Pri vstopni postaji se mora vozni list žigosati z mokrim ži-
in ga pri izstopu zadržati za vožnjo nazaj.
*	Sokolski nastop na Ježici bo v nedeljo 18. t. m. sodeč po prijavah, veličastna revija sokolskega dela v kamniškem okrožju, v liubljanskin in okoliških društvih, kajti domala vsa ta društva so namenjena na Ježico. Nastopa vseh šestero oddelkov z obveznimi prostimi vajami, člani še z župnimi, Sokoli Šiške pa prikažejo efektni Murnikov »Turški marš« in slikovito »Devetorico«, ob pol 9. zvečer pa še vaje z gorečimi bakljami. Posebno interesantne pa bodo »Seljačke vežbe«, polne lepih gibov in bosanskih plesnih motivov, katere izvajajo na godbo Sokola I. člani Sokola Novo Sarajevo. Orodna bo v prvem delu pokazala znanje Sokolov iz Ježice, v drugem pa telovadne vrline gostov. Opozarjamo, da prične telovadba že točno ob 3. in da naj bodo telovadci vsaj do pol tretje ure že na zletišču, gostilna »Štirn«, Ježica. Pri vsej prireditvi sodeluie priznana godba Sokola I. Priredimo obširno plesišče na prostem in na podu. Kolesarje oddaljenejših krajev obveščamo, da jim je na razpolago varna, nadzirana garderoba za
OTROŠKE
NOGAVICE *£lGOM
kolesa. Avtobusna postaja tik ob zletišču! Vožnja po železnici je polovična. Kdor le utegne, naj pride 18. t. m. na sokolsko prireditev na Ježico. Vstopnina 6 in 3 Din. 18. t m. ob pol 15. na svidenje. Zdravo!
*	Krapinske Toplice. Letošnja kopališka sezona je prekosila vse dosedanje po številu posetnikov. Kopališče ie že od po-četka junija polno gostov. Poleg domačega občinstva se nahajajo v njem tudi mnogi Avstrijci in med drugimi gospa Luje Bakotiča, pooblaščenega ministra iz Beograda, gospa Marta Seifert. soproga ban-skega svetnika iz Zagreba, g. Milan Krleža, generalni inšpektor ministrstva financ s soprogo iz Zagreba, g. sod. svet. Sachs s soprogo iz Zagreba, Monsignore Giirtler iz Knittelfelda, baronica Bruck, graščakinja iz Spielfelda, gospa pl. Escli, soproga pod-maršala iz Linza, g. dr. Laufer. odvetnik s soprogo iz Zagreba, g. E. pl. Kuczinsky, minister v p. s soprogo iz Zagreba, g. dr. Alkalay, zdravnik s soprogo iz Beograda itd. Za bližnjo dobo po sezoni so doš-le že mnoge prijave in sicer skoro izključno iz inozemstva. Dne 1. septembra stopijo znižane cene in cenene 20 dnevne pavšalne kure v veljavo. Danes na praznik 15. t. m. priredi varaždinsko pevsko društvo »Tomislav« koncert z izbranim sporedom v veliki kopališki dvorani. Po koncertu komerz in zabava v prostorih kopališča restavracije. V vsej občini so odlične zdravstvene razmere in ni bilo doslej še nobenega primera nalezljivih bolezni. — 93
*	Smrtna kosa. Na kliniki v Gradcu je na posledicah težke operacije nenadoma umrla ga. Amalija J u r j o v c. soproga nadstrojnika Mestnega mlina v Celju. Globoko užaloščena rodbina je izgubila ž njo nadvse skrbno in dobro mamico ter spoštovano in pri vseh priljubljeno gospo. Naj počiva v miru, žalujočim ostalim naše iskre no sožalje. — V Fužinah je umrla gospa Marija B a b n i k, trgovka, posestnica in gostilničarka, stara 58 let. Njen pogreb bo danes ob 18. na pokopališču pri D. M. v Polju. Pokojni blag spomin, rodbini iskreno sožalje!
Danes!	Prem1 era!
Pustolovna komedija! Najsmešnejši legijonarji v tujski legiji. — Ljubezen v haremu!
Šamika v haremu!
Smeh!	Velekomično!
Danes ob 3. pol 5., 6., pol 8. in 9 Ljudske cene Din 2, 4, 6
Kino »Ideal«
*	Proslava 501etnice gasilnega društva papirnice v Vevčah. Dne 18. t. m. ob 15.
se bo vršila proslava 50-letnice obstoja gasilnega društva z veliko vrtno veselico v senčnem gozdu tovarniške restavracije.
*	Zaroka naše filmske igralke. Gdč. Ida Kravanjeva se je v Berlinu zaročila z inž. elektrotehnike Milanom Djordievičem, sinom generalnega direktorja pošte v Beogradu.
*	Dom za slikarje v Kraljeviči. Udruže-nje jugoslovenskih grafičnih umetnikov bo v bližini svetilnika v Kraljeviči zgradilo dom za slikaTje z atelierji za naše slikarje. Stavbišče je dala na razpolago Zemljiška zajednica. Dom bo zgrajen po načrtih arhitekta Podnorskega. Dom, ki bo odzunaj okrašen s freskami, bo do prihodnje sezone dograjen.
*	Planinci in izletniki! V nedeljo, dne 18. t. m. bo škof dr. Rožman slovesno blagoslovil novo planinsko kapelico na Krvavcu v Kamniških planinah. Spored bo naslednji: Ob 11. blagoslov Križke planine in novo zgrajenih stanov, ob pol 12. blagoslov kapele in sv. maša. Vabljeni vsi.
*	Zatvoritev oblastne ceste Letuš-Šmart-no. Od 19. t. m. do 5. sept. bo cesta od Letuša do Šmartnega ob Paki za vsak promet z vozili zatvorjena. Promet bo mogoč tedaj od Letuša na Postajo Polzela ali pa na postajo Šmartno ob Paki po cesti čez Gorenje. Zopetna otvoritev se bo posebej objavila
*	Zveza društev privatnili nameščencev Slovenije javlja svojim članom, da se nahajajo njeni društveni prostori v palači Delavske zbornice, II. vhod na Miklošičevi cesti nad knjižnico Delavske zbornice, H. nadstropje.
*	Ključ za Esperanto (slovarček) se dobi pri »Klubu esperantistov v Ljubljani« — Narodna kavarna in v vseh knjigarnah. Knjižica popolnoma zadostuje za čitanje kakor tudi za prestavljanje, zato sc priporoča tudi neesperantistom in samoukom. Stane 3 Din, za posamezni izvod po pošti naj se pošlje znamke v vrednosti 3.25 Din.
*	Odkopavanje historičnih spomenikov
v Ninu. Pod vodstvom znanega danskega arheologa prof. dr. Duggleia se v severni Dalmaciji vrši odkopavanje starodavnih historičnih razvalin, ki že stoletja leže pokopana v zemlji. V zadnjih dneh ie zabeležiti zanimiva odkritja v Historičnem Ninu, ki je v davnih stoletjih igral važno vlogo v zgodovini Jugoslovenov. Ohranili so se tamkaj številni holmci, v katerih so stari Sloveni pokopaval? svoje mrtvece. Na teh holmcih so bili pozneje zgrajene majhne cerkvice, kojih razvaline so danes pokopane globoko pod zemljo. Te dnj se je
POTENJE ROK, NOG itd.
zanesljivo odstrani »SUDOR«-mast lekarne »Pri orlu«, Celje.
Pletenine
vseh vrst dobite najceneje in najboljše v Pletarni Jenko, Domžale. 10.118a
pričelo z odkopavanjem razvalin cerkvice Sv. Grgurja. Odkopavanje je žev toliko napredovalo, da je bilo odkrito mesto, kjer se je na.tajal glavni žrtvenik. Pod njim so štiri zidane grobnice, v katerih so našli štiri okostja, nekoliko prstanov in novcev. Napor znanstvenikov meri na to. da se do-žene, kedaj so bile zgrajene odkopane cerkvice, kar bo največje važnosti, da se reši zagonetka teh grobnic. V kratkem se prične odkopavanje cerkvice Sv. Vida, k) se nahaja na nekem bližniem holmcu. O dosedanjih odkritjih bo profesor Duggla v kratkem izdal obširno studijo.
*	Opozarjamo na včerajšnji razpis del za zgradbo svinjskih hlevov za kmetijsko šolo na Grmu.
*	V dijaškemu domu v Kočevju je še nekaj mest nezasedenih in se bodo še nadalje sprejemali v zavod gojenci, ki bodo obiskovali I. do VIII. razred tamošn.ie realne gimnazije. Prospekt se pošlje na zahtevo.
*	Družba sv. Cirila in Metoda ie edino slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji. Podpirajte družbo po svojin močeh! Razpečavajte družb, razglednice in nar. kolek!
*	S hruške padla In se ubila. V Koprivnici se je predvčerajšnjim smrtno ponesrečila seljakinja Marija Kranic. Splezala je na drevo ter obirala hruške. Nenadoma se je odlomila veja, na kateri je stala; padla je tako nesrečno na tla. da si je zlomila tilnik in je mrtva obležala. Zapušča štiri nepreskrbljene otroke.
*	Pijani giost umoril kavarnarja. V Brč-kem je bil te dni izvršen grozem umor. Že močno pijan je prišel v tamkajšnjo kavarno delavec J. Ranko ter zahteval čašo rakije. Ker je bil Ranko že prej dolžan ka-varnarju, mu je ta rekel: »Najprej plačaj, potem pa dobiš!« Menda razžaljen je Ranko nato potegnil iz žepa nož in ga kavar-r.arju zasadil globoko v prsa. Z bolestnim krikom se je kavarnar zgrudil na tla in je kmalu nato izdihnil. Orožniki so Ranka izročili okrožnemu sodišču v Tuzli.
*	Konjač ustrelil 15letnega dečka. V Bo-senski Krupi je v nedeljo zvečer tamkajšnji konjač Mašič s puško ustrelil 15Ietnega dečka Hašima Alagiča, obrtnega vajenca, ki je zvečer ležal na trati v bližini hiše njegovega mojstra. Mimo ie prišel vinjen konjač, ki je opazil, da se nekaj giblje na trati. Misleč, da ie kak pes, je sprožil puško in zadel vajenca tako nesrečno, da je naslednjega dne v bolnici podlegel težki poškodbi.
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Tovarna Jos. Relch sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev.
*	Blazen sin odsekal očetu glavo. V vasi Boljančiču blizu Tuzle je kmečki sin Stanko Banič že nekaj časa kazal znake zmedenosti. Nedavnega dne je začel s kamenjem napadati svojega sorodnika Jovana Maksimoviča, ki se je prestrašen podal v beg. To je blazneža še boli razkačilo. Popadel je sekiro in začel dirjati za pobeglim. Dočim pa je Jovanu navzlic nekaterim občutnim poškodbam uspelo skriti se v pšenico, je Stankov oče, ki je vse opazoval, prihitej sinu nasproti in ga hotel razorožiti. Blazni sin je tedaj zamahnil po očetu in mu presekal vrat. Šele orožnikom ie uspelo, da so blazneža ukrotili in začasno spravili v tuzlanski zapor. Očeta so pokopali, Jovan Maksintovič pa se zdravi v bolnici.
h. f *«K!?ane
a— Inseratni oddelek je danes za stranke odprt od 9,—11. ure dopoldne.
u— Narodna strokovna zveza ie preselila svoje tajniške prostore in se nahaja v palači Delavske zbornice, II. vhod na Miklošičevi cesti nad knjižnico v H. nadstropju.
u— Pozor lovci. Slišimo, da hočejo nekateri lovci že s 15. t. m. otvoriti lov na prepelice. Opozarjamo vse lovske kroge, da je v ljubljanski oblasti dovoljeno streljati prepelice šele s 1. septembrom. Kdor ne bi tega upošteval, bo kaznovan. — SLD.
u— Lepo domače delo. Včeraj popoldne so imeli pasantje Stritarjeve ulice priliko opazovati v izložbi trgovine I. C. Maver krasno zastavo »Njegoš«. Zastavo je napravila domača ljubljanska tvrdka I. Ne-škudla na Sv. Petra cesti. Zastava predstavlja na eni strani pesnika kneza Njegoša. a na drugi strani slavnega slepega gu-slarja. Zastava je bila napravliena po naročilu uprave dvora. Razstavljena bo do ponedeljka.
u— Karambol tramvaja z vozom. Ko ie pripeljala posestnica Katarina Vidaliieva iz Mengša včeraj zjutraj v Ljubljano več posod mleka in vozila okrog 8.15 Po Stross-maverjevi ulici na Poljansko cesto, je b;; ob istem času pridrvel nasproti voz elek trične železnice. Vidalijeva je brzo pognala, bilo pa je vendarle že prepozno. Tramvajski voz, ki ga voznik ni mogel zavreti tako hitro, se je zaletel v zadnii del eno-vprežnega voza Vidalijeve. Posledica tega ie bil silen sunek, ki je vrgel z voza več posod iz katerih se je zlilo 95 1 mleka. Poškodovale so se tudi posode same in je močno trpel voz. Vidalijeva, ki navaja, da voznik električnega voza ni dajal nikakega opozorila z zvoncem ima okrog 700 Din škode. Voznik se zagovarja, da ie pač opozarjal z zvoncem, pa ga Vidaliieva zaradi ropota posod na svojem vozu bržkone ni čula. Kdo bo trpel nastalo škodo, bodo odločile priče.
u— Avtomobilska nesreča pri glavni pošti. Okoli 18.30 je včeraj vozil trikolesni avtomobil Jugoslovanske tiskarne po Aleksandrovi cesti v smeri proti glavni pošti, odnosno Prešernovi ulici. Šofer ie pravilno vozil in dajal predpisane znake. Takrat je stal pred glavno pošto tudi tramvaj. Nesreča je hotela, da je v kritičnem trenutku hotel pasirati mesto pri glavni pošti iz Šelenburgove ulice proti »Slonu« 70 letni invalid Anton Ciber, stanujoč na Prulan št. 8., in padel zraven avtomobila. Šofer je z duha prisotnostjo napravil vse. da se n:
primerila večja nesreča. Zavrl ie takoj avto. Sam je skočil iz njega ter si pri tem izvinil desno nogo. Ponesrečenemu invalidu so prinesli iz kavarne »Slon® stol, da je tam počakal na rešilni avto, ki ga je odpeljal v javno bolnico. Invalid nima težjih zunanjih poškodb, pač pa niso izključene notranje, ki jih je morebiti dobil pri padcu.
u— Čuden pobijalec šip. Bilo ie predsi-nočnjim okrog 24. V Lasanovi gostilni na Vodnikovi cesti v Šiški so se baš dvignili s stolov poslednji gosti, ko so nenadoma zažvenketale šipe v oknih in je treščila v gostilniško sobo polliterska zamašena steklenica, napolnjena z vinom, ki se je pričelo razlivati po tleh. Prihodnji trenutek so razburjeni gostje začuli zunaj čepet beže-čih ljudi, ki so izginili v noč. Hiteli so za njimi vendar so ti izginili, kakor bi se vdrli v zemljo. Gostilničar je zadevo takoj javil stražniku, vendar policija ni zamogla izslediti čudnih pobijalcev šip, ki so povzročili gostilničarju okrog 100 Din škode, sebe pa oškodovali za pijačo, ki so je bili menda že presiti.
u— Okraden v vlaku. Zeparska sodrga v vlakih postaja čedalje predrznejša. Tatvine so na dnevnem redu, vendar ostajajo storilci skoro v vseh primerih neizsle-deni. Predvčerajšnjim je bil v vlaku iz Ljub Ijane do Zidanega mosta zopet okraden gojenec inž. podof. šole v Mariboru Dimi-tri Evračanin. Tat mu je izmaknil listnico z večjo vsoto denarja in raznimi dokumenti.
Zobni atelje
Bitenc Ludovik
Se ie preselil iz Židovske ulice 1 na Kongresni trg štev. 8/1.
Krasne tlakove
(mozaične plošče) izdeluje I. Gostinčar, cementarna
p. Dol pri L j nbljani. i 097
u— Tatinski drobiž. Dijak Ivan P. iz Šiške je prijavil, da mu je predsnočnjim odnesel neznan človek z vrta restavracije Zvezda 150 Din vreden nov dežnik. — V sobo Svetka Batiča v Florijanski ulici št. 13 se je splazil predsnočnjim neznan uz-movič ter mu ukradel za okrog 318 Din vrednosti razne obleke in perila. — Zidarski delavec Josip Korpes, ki ie bil do pred par dnevi zaposlen na neki stavbi v Aškerčevi ulici, ie prijavil, da mu je odnesel neki bosanski delavec od tam za 325 Din vrednosti obleke in perila. Posestniku An» dreju Artaču v Šniartnem ob Savi je ukradel neki potepuh izpod šupe 50 Din vredno koso.
u— Možakar z gnojnimi vilami. Godilo se ie v Šiški, ponoči, ko je spalo vse pokojen spanec. Skoz vas je vriskal in prepeval le on, Stanko V., ki je pozneje zavi! na neko dvorišče. Tamkaj je pričel trkati na neko okno in kmalu je začul moški glas, naj gre spat in pusti ljudi v miru. Stanko je zagodrnjal, nato pa pograbil neke vile ter pričel razgrajati po dvorišču. Kmalu zatem se je pojavil na dvorišču zidar Ivan Imen-šek, ki ga je ponovno pozval, nai se spravi proč. Odločni poziv pa je Stanka tako neznansko ujezil, da je stopil do vrat in česnil Imenška z vilami po glavi, nakar Šele jih je vrgel stran. Poškodoval je Ivana nad očesom in je na njegovo vpitje prihitel stražnik, ki je nasilneža odpeliai na stražnico.
u— Dr. Perko od 18.—25. avgusta ne ordinira.	1067
Iz Celja
e— Razstava Šubičevega portreta Nj. Vel. kralja. Včeraj dopoldne se ie pojavila v velikem izložbenem oknu trgovine s čevlji »Humanik« v Aleksandrovi ulici krasna oljnata slika Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki jo ie naslika! akad. slikar prof. g. Mirko Šubic iz Ljubljane. Slika je popolnoma novo, sveže delo in predstavlja našega vladarja v posebni pozi glave, v kakršni ga doslej še nismo videli naslikanega ali fotografiranega. Pred leti je že g. prof. Šubic naslikal Nj. Vel. kralja in ie tudi oni portret že! poln uspeh in priznanje. Takrat že se ie g. prof. Šubic zainteresiral za večje trajnejše delo, katero je tudi ustvaril s to sliko. Slika bo do jutri razstavliena v omenjeni izložbi, na kar opozarjamo celjsko ■rebivalstvo. Mnenja smo. da bi si mestna 'bčina že lahko enkrat nabavila originalen
irtret Nj. Vel. kralja, ker ima sedaj v sej-ii dvorani le prilično slabo reprodukcijo in bi lahko izkoristila to ugodno priliko in odkupila opisani prof. Šubicev kraljevi portret.
e— Seja celjskega občinskega sveta. V
nedeljo 25. t. m. ob 9. dopoldne se bo vršila v sejni dvorani mestnega magistrata seja mestnega občinskega sveta celjskega pod predsedstvom župana dr. Goričana. Dnevni red seje bo obsegal volitev dveh občinskih odbornikov v okrajni cestnj odbor Celje.
e— Velika sokolska akademija v Rogaški Slatini. Velika akademija celjskega Sokola, ki je določena za danes zvečer v Rogaški Slatini z začetkom ob 20. uri, se bo vršila ob vsakem vremenu. Ponovno se vabijo vsi, ki hočejo preživeti res lep večer.
e— Povečanie žične industrije v Celju.
Žična industrija, d. z o. z. v Celju, je zaprosila pri celjskem sreskem načelstvu za obrtno oblastveno odobrenje za prezidavo in povečanje nove žične pleskarne pri tovarni v Gaberju. Koncesijonalna poizvedba in obravnava bosta v petek 16. t. m. ob 16.30 na licu mesta.
e— Zopet tatvina kolesa. Policiji je prijavil Avgust Kresnik, hlapec pri F. Sko-bernetu, da je v noči od nedelie na pone-
IKino Ljubljanski dvor! I
Telefon 2730_|
Borno Mm
Harry Ltedtke!
Ob 4., četrt na 7., pol 8. in 9.
deljek vlomil med 1. in 6. uro neznan tat v avtomobilsko garažo na dvorišču in ukradel iz nje kolo, last posestnikovega sina Božidarja Podbregarja s Črnega vrha v občini Sv. Jurij ob Taboru. Podbregar je shranil v nedeljo svoje kolo pri hlapcu Kresniku, v ponedeljek pa je zvedel, da ie kolo ponoči brez sledu izginilo. Kolo, ki je bilo črno pleskano, je bilo še dobro ohranjeno in je vredno 1000 Din. O storilcu nimajo doslej še nobenega sledu. Lastniki koles s strahom opažajo, da so tatvine koles v Celju in okolici v zadnjem času skoro na dnevnem redu.
e— Primarij dr. Steinfelser zopet red, no ordinira.
Iz Maribora
a— Slovanska čitalnica v 69. letu. Z zadnjim občnim zborom, ki je pokazal tako uspešno delovanje čitalničnega odseka knjižnice v preteklem letu, je stopila Slovanska čitalnica v Mariboru že v 69. poslovno leto. L. 19.30. bo torej slavila Slovanska čitalnica 70 letnico svojega plodo-nosnega, nacijonalnega in zlasti kulturno-prosvetnega dela v obmejnem Mariboru. Odbor se je na prvi seji po občnem zboru konstituiral takole: predsednik odvetnik dr. Avgust Reisman. podpredsednik viš. ravnatelj moške kaznilnice. Niko Vrabl. ki vodi obenem bogat arhiv društva, tajnik prof. Viktor Gruntar, gospodar odvetnik dr. Aloj zii Klemenčič, blagajnik, knjigovodja Alojzij Doležal, knjižničar zobozdravnik dr. Boris Kristan, odborniki prosvetni inšpektor v p. dr. Leopold Poljanec. bivši predvojni vodja knjižnice, obrtno zadružni nadzornik Igo Založnik, sodni pripravnik Andrej Niškot, preglednika računov sta na-dučitelj v p. Rado Kopič in svetnik Ivan Knop. Knjižnica se stalno razviia in je obisk čitateljev narastel cclo tekom šolskih počitnic.
a— Pisatelj dr. Vvbiral v Slov. goricah.
V torek je prispel na svojem študijskem potovanju po Sloveniji znani prevajalec slovenskih pisateljev na češčino ravnatelj dr. Vybirai iz Olomuca v Maribor, kier je obiskal svoje znance in literarne kroge ter odbornike JčL. Včeraj pa je prispel v Maribor po g. dr. Vybirala s soprogo znani prijatelj Čehoslovakov g. dr. Milan Gori-šek, odvetnik iz Št. Lenarta, ter ga povedel preko Slovenskih goric. Pri tei priliki si je ogledal naš odlični propagator slovenske literature tudi sedanjo gospodarsko razstavo v Ljutomeru. V kratkem si bo dr. Vybiral ogledal tudi razne mariborske kulturne zavode ter se nato vrnil v Olomuc, kjer vodi tamošnio Č.IL.
a— Poprava Dravske brvi. Brv čez Dravo, ki jo pasira dnevno naimanj tisoč ljudi, so vendar začeli popraviiati. Ob tej priliki se je pokazalo, da je bilo spodnje tramovje že tako preperelo. da ie bila re-paratura važnega komunikacijskega posestva res že skrajno potrebna, ker bi se drugače zgodila še kaka nesreča.
a— Zdravstveno stanje v Mariboru. Pač
najlepši dokaz za izredno ugodne zdravstvene razmere v Mariboru je dejstvo, da se v tednu od 8. do 17. t. m. ni pojavil v mestu noben primer nalezljivih bolezni.
a— Izpod Piramide. Sanatorij dr. Ipavc-a je zunanje že dovršen in je stavbnik pričel tudi že izdelavo fasade. Malo višje za sana-torijem gradijo sedaj še prostor za .solnčenje pacijentov, ki bo tudi kmalu gotov. Poleg sanatorija pa so bile te dni zunanje dograjene tudi nekatere nove vile. tako <ia bo severna krčevinska fronta Tomšičevega drevoreda kmalu vsa zazidana z ličnimi vilami. Žal le, da so vse te lepe nove stavbe, ki so nastale v zadniih dveh, treh letih, nahajajo v okoliški občini, čeprav bi po vsem svojem značaju spadale k mestu. Bil bi zares že skrajni čas, da se reši tako dolgo aktualno vprašanje priključitve Krčevine k Mariboru, kajti vsi lastniki novih stavb so brez izjeme zaposleni v mestu in so torej po poklicu meščani, po stanovanju pa vašča-ni - okoličani.
a— Galerija pri Treh ribnikih in pot. Postavitev lepe galerije pri srednjem ribniku je bilo gotovo hvalevredno delo in je s t<?ni ta priljubljena točka neposredne mariborske okolice mnogo pridobila. Toda dela so bila izvršena tako, da se že sedaj krušijo okraski in izgleda na nekaterih mestih, kakor da bi bila stara najmanj 20 let. Ako nočemo, da bo ta lepa stavba še nadalje razpadala, potem je na vsak način nujno potrebno, da se pokvarjena mesta popravijo že sedaj tekom poletja. Pozivamo zato mestno občino, da odredi to popravilo, ki zdaj še ne bo stalo mnogo. Obenem bi pa bilo želeti, da se naide kak način, da se uredi tudi pot od parka do ribnika, ki je ob deževnem vremenu vsled blata skoro neprehodna. Ker je ta točka najbližje in najpri-kladnejše vsakodnevno sprehajališče, bi bilo e tem ustreženo najširšim krogom.
a— Zdravnik dr. Vilko Marin ordinira od 12. avgusta naprej zopet redno od 10. do 12. in 14. do 16. ure v Razlagovi ulici 15, tel. 205.
a— Motorna nesreča. Včeraj je 31 letni posestnikov sin Walter Giermaver iz Ormoža namenjen na uradni pregled motorjev vozil v Maribor. Njegov vozač pa je spotoma izgubil oblast nad kolesom in za-vozil naravnost v neki obcestni jarek. Motorno kolo se je pri tem močno pokvarile*. Vozač je ostal nepoškodovan. Giermayei pa je moral z rešilnim vozom v bolnico. Dobil je občutne poškodbe na desni nogi. Po zdravniškem pregledu v bolnici so ga na njegovo lastno željo odpremilj nazaj v Ormož v domačo nego.
Iz Šoštanja
S— Prireditev članov narodnega gledališča ii Ljubljane, ki bi se imela vršiti v nedeljo 11. t. m. zvečer v Sokolskem domu, ge bila v zadnjem trenotku odpovedana, ker so umetniki, ki bi imeli nastopiti, svoj prihod iz tehničnih razlogov brzojavno preklicali.
š— Strela, kl rti vžgala. V ponedeljek, 12. t. m. je med 4. in 5. uro zjutraj nad našim mestom silno grmelo in je strela udarila v Skornškovo gospodarsko poslop* je, vendar k sreči ni užgala, nego je le malo porogovilila med opeko in tramov-„iem, ne da bi napravila večjo škodo.
š— Karambol kolesarjev. Pred Kurano* tovo hišo v Velenju so v nedeljo trčili skupaj trije kolesarji s tako silo. da je eden izmed njih, po imenu Franc Hočevar, sin nočnega čuvaja v tukajšnji tovarni usnja, obležal nezavesten ter dobil močne po* škodbe po vsem telesu. Prvo pomoč mu je nudil dr. 2-ižek. Naslednjega dne so Hočevarja oddali v bolnico v Celje. Od ostalih dveh biciklistov jo je eden takoj popihal, dočim je drugi dobil okoli 20 ran.
š— Osebna vest. K tukajšnji finančni kontroli je premeščen z Jesenic preglednik g. Maks Udin.
Iz Hrastnika
it— Tombola v Narodnem doma, ki bi se imela vršiti dne 18. t. m., se prestavi iz raznih tehtnih vzrokov na nedeljo 1. septembra. Glavni vzrok prestavitve je ta, da se vrši prihodnjo nedeljo gasilska tombola v Trbovljah. Segajte pridno po srečkah, ki veljajo 3 Din in jih dobite V trgovinah in trafikah v Hrastniku.
h— Občni zbor »GostilniČarske zadruge Trbovlje«, ki obsega teritorij Trbovlje, Hrastnik in Dol, se bo vršil v sredo dne 21. tega meseca ob 14. v gostilni predsednika g. Počivavška Gvidona v Trbovljah.
Šport
Team Ljubljane : ŽSK Hermes
Danes ob 18. uri na igrišču Primerja
Kakor je javnosti znano, je predlagal štajerski nogometni podsavez 25. avgust kot termin za revanžno medmestno tekmo Ljubljana : Graz, ki bi se naj odigrala v Gradcu.
V kolikor ne bi tehnične ovire zapieči-le LNP-u akceptacijo tega termina, ki ni baš ugoden, če upoštevamo stanje naših nogometašev, se bo navedena tekma odigrala navedenega dne.
Podsavezni kapetan je v svrho pregleda igralcev, ki naj bi bili sposobni zastopati v tem boju barve Ljubljane, odredil poiz* kusno tekmo. V team Ljubljane je postavil igralce ASK Primorja in Ilirije, za nasprotnika temu teamu pa moštvo Hermesa, v katerem bodo igrali tudi igralci Sočan, Privšek in Glavič. Na ta način bo omogočeno g. Dolinarju, da si ustvari sliko o momentani kondiciji igralcev treh najboljših ljubljanskih klubov.
Pričakujemo torej lepe in napete, toda fair-igre. Športno publiko opozarjamo, da je podsavez odredil zelo nizke cene, da omogoči vsakomur, tudi mladini, poset tekme.
Juniors&re tekme za po&al SK Ilirije
iDajnes s« odigra na športnem prostora SK Eariče M. Mo jun'iorsk.iih tekem za prehodni pokal SK Ilirije, v katerem se STeča Primorje s Slavijo m Ilirija s Bermesoim. Otoe tekanj, zlasti pa draga, obetata muiditi doiber nogomet, saj presegajo srečanja med boljšimi jiuniortskimS moštvi po lepoti marsikatero naših tako zrvairih prvorazrednih tekem.
Sporedno se vrši danes nadajje semifinale ju-niorskih tekem za irtešrao darilo; nasprotnika sta trn Reka m Mladika.
"^iiavrstitev tekem je naslednja:
ob 8.30 Primorje : Slavija, ofo 9.45 Reka : Mladaka, / ofo 116-30 Marija : Hermes.
Jubilejne medklubske kolesarske dirke Motokoles, Ilirije
Motokol. Ilirija priredi v nedeljo, dne 18. avgusta na progi Ljubljana—iNovo mesto—Št. Jernej—Novo mesto—Ljtibljana (tem 168.—) med-khifaske koledarske dirke. Start in cilj pri km 3 na Dolenjski cesti <pred gotstiltao Jelačin). Start oto 5j30. Obrat pri km 86.600 pred Št. Jernejem. — Vozi se samo v eni skupini
Vozi se samo v eni skupini.
Darila:
Zmagovalec prejme veliko srebr.no kolajno, drugi in tretji male srebrne kolajne, četrti do desetega bronaste kolajne, časovne kolajne dirkačem, ki dospo 45 minut za prvim na cilj. — Posebna darila: Zmagovalec prejme novo dirkalno kolo »AIOLON«, katero je podaril g. Viktor Bohinec; kolo preide v takojšnjo last zmagovalca. Drugo darilo: Nov kovček-gramo-iom, katero je podarili g. A. Rasberger, tovarniška zaloga gramofonov v , Ljubljani. Tretji, četrti in peti prejmejo darila.
Splošna določila: 1. Vozi se po določilih dirkalnega pravilnika Kotaraškega Saveza SHS. 2. Pravloo starta imajo vsi člani klubov Slovenije, ki so včlanjeni v Koturaškem Savezu SHS. 3. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost ter se mora strogo držati cestnopolicjjskega reda. Kolesa morajo biti opremljena z zvoncem in rabljivo zavoro. 4. Vsak dirkač je obvezan oddati lastnoročni podpis na kontrolni listi na obratu — sicer se ne klasificira. 5. Eveotuetai protest se ima prijaviti tekom 10 minut po prihodu na cilj vodstva dirke, proti položitvi Din 50.—, katera vsota zapade, ako se protest zavrne. 6. Pred-
pisan }e minimalni usipefc Jem 27.500 na mo, pri
slabem vrememu km 25.—. 7. DirkaH se morajo javiti vodstvu dirke ob 5.15 na startu, 8. Ako se ne javi na startu najmanj 15 tekmovalcev, si pridržuje upravni odfbor »Motoko!esa.rskega kluba Ilirija« pravico izprememibe razpisa in event. preložitve dirke. 9. Vrstni red m obliko starta-aja določi športna komisija na startu. 10. Prijave so v smisloi priložene startne liste končno-ve! javno zaključene.
Startna Hsta k »JnfoiAejm aBedklnbski kolesarski dSirkic na km 170.—.
t. Lah Ivan, 2. Štrucefj Franc, 3. Oermovšek
Štefan, 4. Jiurič Ivan, 5. Rotzman Štefan, 6. Nikolič Milorad. 7. Vesenjak Ivan, 8. Šibenik Valentin., 9. Uršič Konrad, 10. Krainer Leopold, 11. Cotič Drago, 12. Fritz Rajko, vsi kolesarski khifo »Perinn« Maribor, 13. Nass Fritz, kol. kfa-b »Edelweis« 1900« Maribor, 14. Zupane Albin, 15. Laimpret Slavko, 16. Vanovšek Altbin, vsi kol. kliuib Celje, 17. Cihlar Josip, ASK Primorje, 18. Krušič Lavoslav, kol. klub »Sava«, 19. Abul-nar Franc, 20. Zgur Aleks, 21. Prodain Edi, 22. Kaste lic Alojzij, 23. Valant Ivan, 24. Mulej Franc, vsi motokol. klub »Ilirija«, 25. ZanoSkar Srečko, ASK Primorje, 26. Kostnima Alojz, ASK Primorje, 27. Gjorgjevič Franc, kol. klub »Sava« Ljubljana, 28. Oblak Janko, SK Vrhnika, 29. Smrekar Pavel, kol. klub »LjubJjanca« Dobru-nje, 30. Sodja Peter, SK Tržič, 31. Deneš Erde-ly, motokol. kWb »Ilirija«, 32. Veretik Jernej, kol. ktob »Zarja«, Zg. Kašelj.
Velike jahalne tekme na Bledu
V soboto 17. in nedeljo 18. t. m. priredi Društvo za korajegojistivo in konjski šport v Zagrebu s sodelovanjem Jahalnega in dirkalnega društva za Gorenjsko ja-hailne tekme na športnem stadion« SK Bled (Zaka).
Program obsega zanimive točke v skakanju preko izgrajenih ovir ter i®re na konjih. Društvo nastopi tokrat prvič v Sloveniji. Cilj mu je povzdigniti smisel za konjerejo v naši državi ter dvigniti lepi konjski šport na višino, katera mu prepada in kakršno uživa v Inozemstvu. Prireditve naj pokažejo širši publiki odličen konjski materija! ter predeči jo znanje naših jahaoev-sportnitoov.
Društvu je uspelo pritegniti k prireditvi tudi doroače Jahalno in dirkalno društvo za Gorenjsko. Isto bo nastopilo na nedeljski prireditvi s samostojno točko, ki bo najbrže najsiikovitej&i del prireditve. Izvedlo bo lepotno konkurenco (OoncoOTS d' elegance)' kmečkih voznikov in ja-hačev v narodnih nošah. Ta nastop naj pobudi smisel za lepoto in dovršenost v javnih nastopih domačinov. Za to točko so razpisane okusne diplome. Ze ta nastop sam bo pofoudil talko ogromen interes, da je pričakovati velikega uspeha prireditve. Zapreke so že izgrajene ter napravija prostor jako pester vtis. Tnd.i veliik del konkurentov je že dospel na Bled. S svojim nastopom vzbujajo povsod velik interes občinstva.
Kakor se čuje, bo prisostvoval prireditvi kraljevi dvor in na Bledu bivajoči poslaniki tujih držav, s čimer je tekmam podano posebno privlačno obeležje. Tekme se pričnejo obakrat ob 16j30.
Službeno iz LNP. V svrho ojačatnja ŽSK Hermesa določam v istega igrače ASK Primorlja Sočana, Privšika in Glaviča, ki se morajo javiti ob 15.30 v garderobi na igrišču ASK Primorja. Opremo naj prineso seboj. Podsavezni kapetan.
Službeno iz LNP. K .zbirni tekmi komib. team Ljubljane : Hermes d.ne 15. t. m. na igrišču ASK Primorja se določa kot blagajniški nadzor g. Žetima, blagajno ASK Primorje, re-d&tefekn nadzor g. Bačar ter po trije starejši reditelji sodelujočih kliuibov t. j. Hermesa, Ilirije io Primonja. Nastop službe ob 17.30. Tajnik II.
Službeno iz LNP. Seja upravnega odbora se bo vršila jutri, v petek, ob 20. uri v mali sejni dvorani Delavske zbornice (pritličje). Na sejo se vabi g. podsavezmi kapetan.
Sekcija ZNS. (Službeno.) Delegirajo se k -tekmam dne 15. t. m. na igrišču Ilirije: ob 8.30 Primorje : Slavija g. Dolinar, ob 9.40 Reka : Mladika g. Lukežič, ob 16.30 Ilirija : Hermes g. Marinič. 0.b 18. A-team : B-teani g. Deržaj. Tajnik.
SK Natakar. Danes v četrtek naj bodo naslednji igrači ob 6.45 zjutraj pred Glavnim kolodvorom: Ozefoek, Dolinar, Jelmikar, Strnad, Wohlfart, Sušteršič, Pip, Novak, Slapar, Dane, Cemažar. Rezerva: Podigornik, Jeranoič. Prosi se, da prinese vsak svojo opremo s seboj. Zahteva se stroga disciplina ki red. Točnost. — Tajinik H.
Dirka Celie—Rogaška Slatina. V nedeljo se
je vršila na 36 km dolgi proti Celje—Rogaška Slatina klubska dirka celjskega Kluba slovenskih kolesarjev, pri kateri so bili zaradi, močnega protivetra doseženi le srednje dobri rezultata. Rabili so: 1. Zupamc Albin 1:9-29, 2. Lam-pret Slavko 1M4.33, 3. Vanovšek Albim 1:19.46, 4. Mirmik Valentin .1:19.48, 5. Ropotar Ivan 1:30.24 in 6. Baiumikirchner Peter 1:32.32.
Kolesarsko društvo Zarja (Zg. Kašelj) priredi v nedeljo, dne 18. avgtista v Vevčak pri gostilni g. Fr. Aužurja veliko vrtno veseHcoi, združeno z žrebanjem efektne loterije. Začetek ob 14. uri. Prijatelji kolesarskega športa vljudno vabljeni. Skupni odhod kolesarjev je iz Ljubljane izpred Zvezne pisarne, Karlovsika cesta št. 4, točno ofo pol 14. uri.	*
Popravek k razpisu jubilejnega lahkoatlet-skega mitinga SK Ptuj. V razpisu labkoaitlet-skega mitinga, ki se vrši danes v Ptuju v proslavo desetletnice SK Ptuja, je tretia oitati 12. točko pravilno: tek 3000 m (ne 300 m). Z ozirom na to tiskovno napako sprejema SK Ptuj prijave za navedeno točko todi naknadno do starta. — SK Ptuj.
ve«
vagonov
■pTešanega, zdravega, nudim po Din 80 za 100 ks postavljeno v vagon naklad-ne postaje.	10152
CIRIL CUJON, SUNJA.
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani, 14. avgusta 1929.
Višina barometra 308.8 m
Kraj	Čas	Barom.	Temper.	CJ to« rt	Smer vetra in brzina v m. in sek.	l0 If
Opazovanja				> «		
Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik	8.	7669 766-1 766-3 765-2	17 19 21 21	90 SO 70 80	mirno N 2 S$W 2 WNW 2	10 1 10 9
Skoptie	7.	762-5	27	50	NW 2	2
SpQt		762-4	24	60	NE 4	4
*****
Padavine
Vrsta
dež dež
r mm do 7. are
13 3
Čc se kaj takega pripet!
se gospa Mica samo smehlja. Kaj pa more mala nebogljenka zato. Le hitro čisto oblek-co za njo in svež predpasnik za mamico, sa; vse madaže odstrani brez truda le
Schichfov
o
Gospodarstvo
Izenačenje rudarske zakonodaje
Eden glavnih pogojev za napredek našega rudarstva, ki spada med najvažnejše^ panoge industrijske produkcije naše države, je izenačenje rudarske zakonodaje. Na enotnem rudarskem zakonu se dela že več let. Po dveh odklonjenih osnutkih je posebna komisija ministrstva za šume in rudnike pri generalni rudarski direkciji izdelala končno načrt, ki je bil poslan v izjavo gospodarskim zbornicam in prizadetim korporacijam in o katerem se je vršila diskusija že na več anketah, nazadnje koncem julija v Beogradu, kjer je interesirane gospodarske kroge Slovenije zastopala Zbornica za TOI v Ljubljani.
Ta načrt še ni definitiven ter se bo o njem vršila diskusija še na posebni anketi v Beogradu, p»otem ko bodo pttevane korporacije osobito zbornice podale o njem svoje mnenje.
Novi načrt rudarskega zakona se bistveno razlikuje od dosedanjih osnutkov in od rudarskih zakonov, ki veljajo danes v poedinih rudarskopravnih področjih. Znatne so spremembe, ki se nanašajo na vprašanja ru-darskotehničnega značaja, n. pr. delitve rud v pet kategorij, uvrstitve novih rudnin, mineralnih vod, cementnega laporja itd. med rude.
Omeniti bi bilo tudi važne spremembe glede delavskega skrbstva in zavarovanja. Novi zakonski načrt posega s svojimi administrativnimi določbami preko rudarskopoli-cijskega okvira v rudarskogospodarska vprašanja, ki so bila doslej prepuščena svobodni ureditvi podjetnikov samih, tako n. pr. si pridržuje presojo o rentabilnosti obdelovanja rude. Država odnosno rudarska^ oblast bi imela po novem načrtu dalekosežno in-gerenco na rudareko poslovanje poedinih podjetij. Zakonski načrt urejuje mnoge stvari, ki v okvir tega zakona pravzaprav ne spadajo.
Kakor se čuje bodo rudarska podietia predlagala znatne spremembe zakonskega načrta." Priznati je sicer treba, da sledi zakonski načrt vzgledu najmodernejše rudarske zakonodaje in bi bili le srečni, če bi bile razmere take, da bi bili za tak zakon že zreli. Tudi je treba priznati, da zakon v rudarskotehničnih določilih, izvzemši nekatere male izjeme, povsem ustreza zahtevam moderne rudarske tehnike. Iz načrta samega je razvidno, da so ga delali ljudje, ki temeljito poznajo razmere v rudarstvu, ne samo pri nas temveč tudi v inozemstvu in da jim je bil pred očmi hvalevreden namen, očuvati domače rudarsko gospodarstvo pred oškodovanjem od strani špekulacije in ga spraviti v roke domačega podjetništva in kapitala. Razmere, v katerih se nahajamo, posebno v pogledu pomanjkanja zadostnega domačega kapitala ter posebnega značaja in riskantnosti rudarskega podjetništva, pa zahtevajo, da računamo z danimi razmerami. Da zakonski načrt prilagodimo tem obstoječim razmeram bodo potrebne gotove korekture, ki pa se bodo dale doseči tem lažje, ker je po sedanjih razpravah sodeč pričakovati za utemeljene predloge dovolj razumevanja od strani merodajnih faktorjev.
Kakor čujemo, je bila Zbornica za TOI pozvana, da se v najkrajšem času izjavi o tem načrtu. Zbornica pa je s svoje strani pozvala poedina rudarska in topilniška podjetja, da stavijo svoje predloge, na kar se bo vršila še anketa, na kateri se ima končno formulirati stališče slovenske rudarske in topilniške industrije do tega zakonskega načrta.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 25.4, najnižja 16.0. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Menjajoče se oblačno, v splošnem toplo ta lepa
= Devizne rezerve Narodne banke so se od srede julija dvignile že za 350 milijonov Din. Narodna banka je objavila izkaz o svojem stanju od 8. t. m., iz katerega je razvidno, da so se devizne rezerve ponovno dvignile za 95 milijonov Din, tako da so se od srede julija, odkar so v večji meri pričele pritekati izvozne devize, povečale že za nekaj manj kakor 350 milijonov Din. Če pa primerjamo najnovejši izkaz Narodne banke z izkazom od 30. junija, tedaj dobimo povečanje deviznih rezerv za preko pol milijarde Din. V tej vsoti pa je deloma upoštevan tudi dotok deviz od eskomptna tretjega obroka švedskega posojila. Poleg tega opažamo v izkazu od 8. L m. ponovno povečanje obtoka bankovcev za 125 milijonov Din, kar je posledica nakupa deviz in povečanega meničnega portfelja. Stanje od 8. t. m. je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 31. julija: aktiva: kovinska podlaga 377.4 (+5.6), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 791.6 (+ 89.0), posojila na menice 1338.3 (+ 42.8), lombard 254.9 (+ 1.7); pasiva: obtok bankovcev 5451.6 (+ 125.6), ži-rovne obveznosti napram državi 152.9 (+ 0.1), ostale žirovne obveznosH 716.4 (+ 64.4), razne obveznosti 289.8 (— 78.0).
= Konsum brezalkoholnih pijač je tudi v Jugoslaviji pričel občutno izpodrivati konsum vina in piva. Razne brezalk. pijače kakor »Chabeseo«, »Jogurac, »Foldng« itd. so se tudi že pri nas precej udomačile. Kakor smo že poročali, je Savez hrvatskih vinogradnikov podvzel akcijo, da bi se tudi te pijače podvrgle trošarini, ker škodujejo konsumu s trošarino obremenjenega vina in piva, obenem pa povzročajo nazadovanje državnih oblastnih in občinskih dohodkov od trošarin. Zagrebška pivovarna že močno občuti naraščajoč konsum brezalkoholnih pijač, zato se je odločila, da sama
prične pod imenom »Skaut« proizvajati posebno brezalkoholno pijačo. V Zagrebu je letos v prvem polletju konsum piva nazadoval od 41.000 na 36.000 hI., konsum vina pa od 25.000 na 18.000 hI, dočim se je konsum brezalkoholnih pijač dvignil od 220.000 na 860.000 steklenic.
= Stanje hmeljskih nasadov v inozemstvu. Tajnik nemškega hmeljarskega udruženja Kari Schloder poroča o stanju hmelj-skih nasadov v Češkoslovaški ter pravi, da je stanje v žateškem okolišu v splošnem dobro, če izvzamemo one nasade, ki so trpeli zaradi toče in nasade v obrobnih legah, ki so hudo trpeli zaradi napada hmeljskih uši. V ostalih legah je pričakovati precej večji pridelek kakor lani. — V hallertauskem okolišu je po poročilih od 9. t. m. stanje deloma dobro deloma pa prav dobro. Ugodni upliv škropljenja se še nobeno leto ni tako dobro pokazal kakor leto6. V nasadih, ki so bili pravočasno škropljeni bo letina kvantitativno zelo dobra, nasprotno pa bo v nasadih, ki so bili prepozno škropljeni, višina pridelka še precej odvisna od vremena. Če bo vreme ugodno bo letina dosegla lansko višino. — Iz Pariza poročajo, da so alzaški hmeljarji na skupščini v Hasebrucku preteklo nedeljo sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, da ee carina na hmelj zviša od 125 na 15fl frankov za 100 kg.
= Specijaliziranje v zadružništvu. Kmetijsko ministrstvo bo letos poslalo na lastne stroške v inozemstvo dva absolvirana agronoma, da se specijalizirata v zadružništvu. Reflektanti, ki so vešči nemškega ali češkega jezika, morajo prošnje z dokumenti poslati ministrstvu do 20. t. m. Agronomi,_ ki so se že praktično udejstvovali v zadružništvu imajo prednost. Po povratku bosta oba v zadružništvu specijalizirana agronoma morala vsaj pet let služiti v državni službi.
= Statistični pregled zunanje trgovine za L polletje 1929 je te dni izdala generalna direkcija carin. Knjiga stane 30 Din.
Borze
14. avgusta.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Največ prometa je bilo v devizah na Prago in Pariz. Potrebo v de-vizi na Budimpešto je krila privatna ponudba, vso ostalo potrebo pa Narodna banka. Deviza na Berlin se je zopet nekoliko okrepila, tečaji ostalih deviz pa so ostali v glavnem nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes obdržala včerajšnje tečaje, vendar ni prišlo do nikaega prometa. V ostalih državnih papirjih pa je tendenca dalje zelo čvrsta. Investicijsko posojilo se je ponovno dvignilo na 88.75 — 89.25 (včeraj 88.25 do 88.50) brez prometa, agrarne pa so bile zaključene po 53.25 in 53.50 (včeraj 53). Tržišče zasebnih vrednot je dalje povsem zanemarjeno. Med bančnimi papirji so bili zaključki le v Praštedioni po 853 in v Jugo-banki po 80.75 in 81. Med industrijskimi papirji pa je bila zaključena samo Šecerana po 420.
Valute in devize.
Liubljana. Amsterdam 22.83. Berlin 13.5525 —13.5825 (13.5675), Bruselj 7-9205, Budimpešta 9.9275—9.9575 (9.9425), Curih 1094.4— 1097.4 (1095.9), Dunaj 8.0252, London 275.85 —276.65 (276.25), Newyork 56.875, Pariz 221.82—223.82 (222.82), Praga 168.20—169 (168.60), Trst 298.86.
Zagreb. London 275.8S—276.65, Newyork 56.775—56.975, Pariz 221.82—223.82, Milan 296.87—298.87, Curih 1094.4—1097.4, Amsterdam 22.80—22.96. Berlin 13.5525—13.5825, Praga 168.20—169, Budimpešta 9.9275— 9.9575.
Curih. Zagreb 9.1275, London 25.2075, Newvork 519.95, Pariz 20.33, Milan 27.18, Berlin 123805, Dunaj 73.22, Praga 15.3825, Bukarešta 3.0825, Budimpešta 90.70, Sofija 3.75, Varšava 58.30.
Dunaj. Beograd 12.4475 — 12.4875, Berlin 168.79 _ 169.29, London 34.375 _ 34.475, Milan 37-05625 — 37.15625, Newyork 708.85 do 711-35, Pariz 27.71 — 27.81, Praga
20.96625 — 21.04625. Curih 136.30 _ 136.80; dinarji 12.43 — 12.49.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 170 d., Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona 850 d., Kreditni 170 d., Vevče 130 d., Ruše 275—285, Stavbna 50 d., šešir 106 d.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 405.5 — 407, kasa 405.5 — 407, za december 421 — 423 investicijsko 88.75 do 89.25, agrarne 53.25 — 53.5; bančne vrednote: Praštediona 853 denar, Union 202 denar, Srpska 153 denar, Jugo 80.75 do 81.25, Narodna 8150 denar, Zemalj-ska 127 — 135, Ljubljanska kreditna 123 den., Obrtna 30 — 31; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 — 50, Slaveks 96 do 100, Slavonija 120 blago, Drava 400 do 430, Šecerana 420 — 430, Narodna mlinska 20 denar, Ljevaonica 210 — 220, Union (Osijek) 175 — 195, Vevče 128 den., Isis 13 do 15, Dubrovačka 440 blago, Trbovlje 450 do 460.
Blagovna tržišča
+ Žitni trg (14. t. m.) Tendenca na žitnih trgih je bila danes dalje mlačna, čeprav pšenica v Chicagu včeraj ni več bistveno popustila. Tudi pri nas so cene ponovno za malenkost nazadovale. Nervoznost na žitnem trgu in zadnje nazadovanje cen ni morda v kaki zvezi z boljšimi izgledi za letino v Ameriki. Nasprotno, kanadska vlada je bas te dni objavila novo cenitev letošnje letine, po kateri bo letošnji pridelek pšenice dosegel komaj 66 % povprečnega pridelka v zadnjih desetih letih, to je okrog 300 milijonov bušlov. Vzrok zadnje bese je iskati predvsem v znatni višini vidnih zalog pšenice, ki so letos dvakrat večje kakor lani. Po radijskih vesteh, ki smo jih sprejeli danes zvečer, pa je na ameriških tržiščih že nastopil preokret. Na chicaški borzi se je pšenica pri čvrsti tendenci danes zopet dvignila od 131 in tri 06minke na 134 centov za bušel.
+ Ljubljanska blagovna borza. (14. t m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vag. tramov in 3 vag. lipovih hlodov. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vag. pšenice. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška stara po 265 —267.50, bašVa nova po 262.50—265; moka >0« (fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga) po 395—397.50; koruza (slov. post., plač. 30 dni): baška. navadna tarifa po 276..50— 270, mlevska tarifa pa po 260—262.50; j e č-m e n : baški ozimni po 217.50—220; oves: baški, slov. post., navadna tarifa po 240— 245.
+ Novosadska blagovna borza (14. L m.) Tendenca mlačna. Cene pšenici in moki so popustile. Promet: 6 vagonov pšenice, 19 vagonov ovsa, 2 vagona ječmena. 5 vagonov koruze in 9 vagonov moke. Pšenica: baška in sremska 2c0 _ 202.5; potiska 210 do 212.5; banaška 197-5 — 200. Ječmen: baški, sremski in banaški 157.5 — 162.5. Oves: baški, sremski in banaški 175 — 180. Koruza: baška in sremska 202.5 — 205; banaška 200 — 205. Moka: baška »Ogc 307.5 do 312.5; >2« 287.5 — 292.5; >5« 267-5 do 272.5; »6« 242.5 — 247.5; »7« 212.5 — 217-5; »8« 135 - 140.
-f Dunajska borza za kmetijske proizvode (13. t. m.) Pod utisom mlačnih budimpe-štanskih in ameriških notacij je bila tudi na dunajski borzi tendenca slaba. Ponudbe so bile za 1 do 2 češka vinarja nižje, kar ee tudi ni spremenilo, ko je Budimpešta javila čvrstejše notacije. Jugoslovenska pšenica se je nudila za avgust po 1.48 Kč, za september pa po 1.50 Kč ex šlep Dunaj. Tudi rž se je pocenila. Podunavska koruza pa se je nudila za marc - april po 1.24 Kč ex šlep Dunaj. Uradno notirajo: pšenica: domača nova 34 — 35, madžarska 37.5 — 38.5; koruza: podunavska 32.5 — 33; rž: march-feldska 28.25 — 28.75.
+ Dunajski svinjski sejem (13. t m.) Do-gon: 13.061 komadov, od tega 2113 iz Jugoslavije in 8826 iz Poljske. Pri mirnem prometu so cene prvovrstnim pitanim svinjam ostale nespremenjene, ostale kakovosti kakor tudi težke mesne svinje pa so se pocenile za 5 grošev.
+ HHH
V globoki žalosti naznanjamo žalostno vest, da je nag srčno ljubljeni, nepozabni soprog, oče, sin, brat, svak in stric, gospod
Josip Kernev
sodni svetnik
danes, v sredo, dne 14. avgusta 1929, v 43. letu starosti po kratkem in težkem trpljenju preminul.
•Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 16. avgusta 1929 popoldne na pokopališče v Krškem.
Krško. Ljubljana, Trst, dne 14. avgusta 1929.
Vera roj. Ponikvar, soproga. Dušan, sin. Marija, mati. Fani por. Dofamk in Marija, sestri. Mihael, brat Bogomir Dobnfc, svak. Vla&ta in Dušan, nečakinja in nečak.
w


K»lt VMiCANl
KXVtt' VATICiNf
fovh *4tn:\sf
POST? VAjfcAKt



[POSTE VUlOVNEi % * 1
Zvezde bodo padale na zemljo
Noe utrinkov in meteorov — Perzeidi — Igra na nebu po polnoči — Drobci razpadajočih kometov t:
Obrazi s haašlče konference
Od leve proti desni: Snowden, Henderson (Anglija), Stresemami, Hilfcrding (Nemčija), Loucheur,
Cheron in Bri and (Francija).
| Odpravljanje anarhije v Italiji
Civilno sodišče v Bologni se je pro« šle dni bavilo s celo vrsto vprašanj, ki se tičejo imen otrok, ki so prišli na svet in bili krščeni med koncem sve« tovne vojne in pred fašistično revolu« cijo. Otroci so namreč nosili imena, ki bi po sodbi fašistične vlade lahko jemala ugled režimu, na priliko: Anar« hist, Lenin, Proletarec — za dečke in Internacionala, Svoboda, Dinamit in Osveta — za deklice. Tej socijalistič« ni vzgoji, ki se je začela v zibelki, so sedaj napravili konec s tem, da so otrokom imena kratkomalo izpremeni« li v uradnih listinah in v krstnih knji« gah.	.Mf	*
K poletu »Zeppelina« okoli sveta
Ce so ostale včerajšnje dispozicije v veljavi, ie danes ob štirih zjutraj starta! v FriedrichshafiM rralooplov » Zeppelin i in nastopil svojo vožnjo okoli sveta. Dr. Eckener, ki vodi zrakoplov, je Izjavil, da namerava odriniti najprej čez Rusijo na Japonsko. Za to vožnjo sta projektirani dve progi: prva, severna, gre čez Jakntsk v severni Sibiriji, druga, južnejša, pa čez Irkutsk. Poto-vfflja se udeležuje nad 40 mož broječa posadka in 20 pasažirjev, v prvi vrsti novinarji vseh narodnosti in evropskih in ameriških koncernov. Med osebami, ki niso novinarji, sc omenja na prvem mestu ime ameriškega multimilijonarja Leedsa. Od žensk se nahaja na krovu »Zeppe-Eoa< znana publicist in ja lady Drummondova. Dr. Eckener se nadeja, da bo že to nedeljo na Japonskem, od koder pojde čez Kalifornijo v Lakehurst.
niso pustili niti odtisa prstov, ker so opravili svoj posel v rokavicah. Po vlomu so jo pobrisali v čolnu, ki jih je čakal pod oknom milijonarjeve vile.
Zlato namestu petroleja
Znani francoski bajaničar Jacques Guerin je imel te dni redko srečo. Ne« ki posestnik v bližini Rouena ga je najel, da bi mu poiskal na njegovih zemljiščih s čarobno palico petrolejski vrelec, ki so ga po nekem latinskem dokumentu izkoriščali tam še v začet« ku 18. stoletja. Geologi so sicer trdili, da so nahajališča »tekočega zlata« v teh krajih izključena, vendar se po« sestnik ni dal preplašiti. Guerin je šel na delo in ko je v drugič obšel njego« va posestva, mu je začela palica na ne« kem mestu v resnici nihati. Tu so pri« čeli kopati in so kmalu zavpili od za« čudenja. Ne pregloboko pod zemelj« sko površino jim je namreč orodje za« delo ob zarjavelo skrinjo, kji je bila napolnjena z zlatom v obliki palic. To zlato je tehtalo 25 kg. Oljnatega vrelca so pa zaman iskali.
Papež je izčrpan
Kakor javljajo iz Rima, so v Vatikan nu že nastopile počitnice. Avdijence pri papežu so skrčene na najmanjšo mero in poglavar rimske cerkve je se« daj po tolikih mučnih ceremonijah in naporih jubilejnega leta zelo utrujen in izčrpan ter potrebuie samo miru. Samo za september je v Vatikanskem mestu napovedanih 100 romarskih vlakov. Tn naravno je, da se mora papež vsaki romarski ekspediciji pokazati, sicer je tako romanje brez pomena.
Ko bo papež spočit, kani obiskati Lateransko baziliko, ki ie »mati in ela« va« vseh katoliških cerkva. Zategadelj sedaj baziliko z vso naglico popravlja« jo in jo renovirajo. Vatikanski guver« ner pa se razgovarja z italijanskimi dr« žavnimi oblastmi glede varnostnih ukrepov.
Najglasnejše mesto na sveta
Havana, najglasnejše mesto na sve« tu, bi moralo postati najmirnejše. Ta* ko je odredil mestni župan Gomez — pa je še veliko vprašanje, da=Ii bodo njegove odredbe kaj zalegle. Kubanci so se že preveč privadili proizvajanja najrazličnejšega hrupa. V Havani je n. pr. razmeroma malo avtov, toda imajo to prednost, da jih slišiš po na« vadi vse naenkrat, tako močno in ne« prestano trobijo. Pred gledališči in ki« nematografi te sprejema neskončno brnenje električnih zvoncev, ki te opos zarjajo že ure prej na večerne pred« stave, klicarji ti- ponujajo pred vsak> veliko trgovino in branjarijo vse mo* goče blago, sladoledarji, potujoči pro* dajalci banan in ananasov ti razdirajo ušesne mrenice in živce z zategnjenim: tuljenjem in piskanjem, cerkveni zve« novi ne mirujejo ne podnevi ne ponoči* radio te mori iz vsakega večjega izlo/* benega okna, skratka pravi Babilon vseh šundrov. Zato je Ie preveč umlji* vo, da se je gospod havanski župan o^« ločil napra\titi vsemu nepotrebnemu hmmenju konec in da je celo cerkve« nim zvonovom zapovedal počitek vsaj od šestih zvečer do šestih zjutraj. A kakor rečeno, je izdatnost teh njego« vih zapovedi in prepovedi še zelo pro« 61ematična. Med prvimi, ki so vložiTi protest, je bila sama državna oblast* ki ima velik profit od prodajanja lo« terijskih srečk, a te srečke ne bi šle v tako veliki množini, če bi jih potu« joči prodajalci ne ponujali po cestah in domovih s huronskim vpitjem.
Radio po nemških železnicah
Z vseh nemških telefonskih postaj bo odslej mogoče imeti radiotelefonske pogovore s potniki, ki se peljejo po nemških progah. Pogovor usmerijo po telefonski žici do Hamburga ali Berlina, kamor je pač bližje do vlaka, in s teh dveh postaj ga odpremijo brezžično da potnika na vlaku. > ,. ^
■ * Nove vatikanske poštne znamke « - - ? -
deloma s sEko papeža Rja XI„ M so prišle pred kratkim v obtok la irc katere Je Kil prve 3si nepopisen naval zaradi vneme filatelistov.
Nocojšnjo noč bomo lahko opazo« rali čudovito naravno igro na nebu, ki ne spada baš med njegove vsakdanjo? sti. Ne bo nam treba ne daljnogledov ne zvezdam, zadostovala nam bo sa« mo primerna razgledna točka s kolikor toliko prostim pogledom na nebesni svod. To noč se bodo namreč na ne« besni pozornici utrinjale zvezde v tak« sni množini in s takšno gotovostjo, ka« leor je pri tem pojavu nismo navajeni. .Te utrinjajoče se zvezde
►ns** pripadajo tropu Perzeidov,
ki se vsako leto v tem času približa zemlji do največje bližine oziroma zemlja se mu na svoji poti okoli soln« ca najbolj približa. Svoje ime so pre« jeli Perzeidi po svojem navideznem izhodišču, ki leži v ozvezdju Perzeja. Njih pogostost je naravnost presenet« Ijiva. Tako je naštel neki opazovalec v času 9. do 12. avgusta sam 423 utrin« kov, danes pa jih bo razmeroma še več. Opazovalec naj obrne svoje oči proti vzhodnemu nebu in ne bo razoča« ran. Vendar bodo vzplamtevali v naj« večjem številu po polnočni uri, ker preide njih prizorišče tedaj na tisto stran zemlje, ki je na nje poti okoli solnca spredaj.
V zgodovini meteorne astronomije igrajo Perzeidi veliko vlogo. Že pred mnogimi stoletji so opazili, da se poja« vijo vsako leto s kronometrično toč« nostjo. S časom so utegnili izračunati in določiti njih proge v svetovnem pro« storju. Ta račun je izvedel kot prvi znameniti astronom Schiaparelli (leta 1866.), ki je odkril tudi Marsove »pre« kope«. Dognal je pri tem nekaj prese« netljivega, to namreč, da je
njihova pot podobna progam znanih repatic.
Solncu najbližja točka te poti leži čisto blizu zemeljske poti, najbolj od« daljena točka pa daleč preko proge planeta Neptuna, ki leži v našem pla« netarnem sistemu najbolj navzven. Ker so pa Perzeidi na svoji eliptični progi precej enakomerno porazdeljeni, ni težko uganiti, zakaj jih zemlja v tem času toliko potegne nase. Pota Perze« idov in naše premičnice tečaj pač sečejo. Iz Schiaparellijevih ugotovitev pa izhaja še drugo dejstvo, ki ima svoje zagovornike v večini zvezdoslov« cev. Ti namreč trdijo, da niso meteor« ji nič drugega nego drobci razpadajo« čih kometov in tako so tudi Perzeidi posmrtni ostanki nekdanje repatice.
Strojnik »Zeppelina« ob svojem motorju
' —• ' t
Operetna svatba v Ischla
Vi starih časih avstrijskega cesar« stva je bil Ischl najbolj znan po tem, da je prihajal tjakaj na počitnice cesar Franc Jožef. Sedaj pa je Ischl čisto na« vadno kopališče in je po tej strani po« doben vsem drugim letoviščarskim krajem v avstrijski republiki. Nu, te dni so pa imeli tudi v Ischlu senzaci« jo, kakršne ne doživijo vsak dan. Pri« peljal se je namreč v mestece znani operetni skladatelj Emerik Kalman, avtor »Grofice Marice« in drugih efektnih komadov ter stopil pred ol« tar z lepo, mlado deklico, ki jo je bil »spoznal kot »girla« v zboru neke svoje operete na Dunaju. Kalmanova žena je prej nastopala v nekem baru. Priče na svatbi so bili libretisti Kalmanovih operet, ki so sklenili, da napišejo za Kalmana libreto za tragično opero, če se zakon ponesreči ali razdere.
* - ,!> Evropski krožni polet malih letal
Na tel stiki vidimo vse etape sedanjega evrops kega krožnega poleta. Letalci so startafl v Pariza, odnosno Orlyju in so leteli najprej v Basel in Ženevo, potem čez Lyon v MarseHle in St. Rafaele, Turin, Milan in Benetke; od tam zopet v Zagreb in Beograd, v Turmi Severi« ln Bukarešto. Budimpešto. Dunaj, Brno, Prago, Vra tislavo, Varšavo, Poznanj, Berlin, Hamburg, Amsterdam in Bruselj, od koder gredo zopet v Pariz. Na cilju morajo biti najpozneje 20. avg.
j| Četrt milijona dolarjev jp - . ukradenih
Iz Newyorka poročajo, da so odkrili v letoviščarskem dvorcu ameriškega multimilijonarja Sidneya Hutchinsona iz Filadclfije veliko tatvino, ki doseže vsoto četrt milijona dolarjev.
.Vlomilci so obiskali svojo žrtev po« noči. Neki spretni plezalec po pročelju se je splazil v drugo nadstropje vile in vdrl v spalnico milijonarjeve žene. V omarah in skrinjah gospe Edit Hut« chinsonove je uplenil razne dragoce« nosti, povečini nakit, vreden nad četrt milijona dolarjev. Samo ena izmed od« nešenih ovratnih verižic je bila vred« na 150.000 dolarjev. Bankirjeva žena, ki je spala v sobi, se je zbudila zaradi prebodečega bleščenja roparjeve svy tiljke in je klicala na pomoč, toda tat je bliskoma izginil po tisti poti, koder se je vtihotapil v stanovanje. Ne mož ne služinčad ni mogla pomagati, kajti ko je bil alarm popoln, so bili tatovi že daleč za vogali.
Vlomilci so bili tako previdni, da
K. H. Voigt:
; i Prikazen
»Pravim vam, med nebom in čemijo
je še marsikaj, o čemer se naši znanosti niti ne sanja!« je pripovedoval inženjer svojim tovarišem, obrnivši se na koncu k zdravniku, ki je posebno skeptično sodil o teh rečeh.
Razgovor petorice gospodov, ki so se vsak večer sestajali na pomenek, se je nato približal temi o okultizmu, o tajnih, še ne raziskanih silah. In ker je imel •vsakdo izmed petorice svoje lastno mišljenje, je postajal pomenek čedalje bur-tfiejši in ognje vite i ši.
Eden izmed navzočnift le kar tajil upravičenost okultizma jn vobče vsakih tajnih sil. Zdravnik se je pridružil tej sodbi.
* Inženjer pa ie trdovratno branil okultno znanost, med tem ko so ostali zmajevali z rameni in izjavljali, da bi šele tedaj verjeli njegovim besedam, če bi se z lastnimi čutili prepričali, da- res obstojajo taki fenomeni.
»Gospodje,« je tedaj posegel vmes m-Senjer, »baš sedaj mi prihaja na um doživljaj iz mojega življenja, in če vam je iprav, vam povem čudno zgodbo, ki vam Jahko odpre pogled v neznane svetove.« f Začel je pripovedovati:
»Bilo je nekako pred tridesetimi leti. Prijatelj, ki mi je bil zelo naklonjen, me je povabil', naj prebijem nedeljo v njegovi družbi. Ker že dolgo nisva bila skupaj, sem seveda rad pristal na njegovo ponudbo, saj naju je vezalo toliko skupnih spominov. Dogovorjenega dne sem zjutraj sedel na vlak, ki me je pripeljal na postajo, s katere je bilo do prijateljevega imenja še dobro uro hoda.
Prijatelj me je pričakoval na peronu. Svidenja sva bila oba zelo vesela in ves čas vožnje sva obnavljala spomine, ki je bilo v njih toliko najinega skupnega življenja in mladosti.
Doma naju je sprejela prijateljeva žena. Pripravila nama je bila obilen obed, ki se je zaključil s črno kavo. Ko so pospravili mizo in smo sedeli v prijetnem razgovoru, me vpraša prijatelj: »Ali si kdaj kaj slišal o našem bivšem prijatelju Richardu Wielandtn, ki se je pred leti odpravil v Brazilijo?«
»Spominjam se ga prav dobro. Nekaj časa sva si celo dopisovala. Zelo sva bila vdana drug drugemu in jaz mu dolgu jem celo svoje življenje: pri neki priliki me je potegnil komaj živega iz vode. Odtlej sta bili najini duši kakor zrasli. 0*se je ukvarjal z vrtnarstvom, a ni imel* eče. Sorodniki, videč, da ima povsod smolo, so ga pozvali, naj pride
v Brazilijo, da skupno z njimi uredi farmo. Po njegovi korespondenci sodeč, je imel na tujem več sreče nego doma. Na pisanja sem mu redno odgovarjal, a kmalu je utihnil. Zdaj ni o njem duha ne sluha.«
»Tudi jaz ne vem. kaj je z njim,« je pripomnil prijatelj. »Pred dvema letoma sem pač še prejel od njega dopisnico iz Paracatua. Posihmal pa ni dal več glasu od sebe.«
Posedeli smo še in se pomenkovali. Potem je bil čas. da vstanem in krenem na postajo, to pot peš, ker me je bilo volja, da se do dobra razhodim.
Preden sem vstal in se poslovil, pa senu napravil še nekaj fotografskih sne ti j za spomin na lepi dan.
Nad njivami in travniki je ležala rahla jesenska megla. Počasi, čisto nevidno se je jel spuščati na zemljo mrak. Gozd. ki je skozenj šla moja pot, se je blišča! od pestrih barv, v katerih so se lonrli zadnji žarki zahajajočega solnca. Nikjer ni bilo videti žive duše. Sam sem bil sredi veličastne gozdne tišine in le časih se je utrsral z veje rjav list ter se v zavaiku spuščal na zemljo.
Nenadoma sem obstal. Zagledal sem se v daljavo ... AH sem pri pameti, ali se mi meša? ... Kaj je to? sem se vprašal. Približno sto korakov pred menoj je
bil zrasel iz zemlje okostnjak. Cez ramo je nosil koso. Prikazen se mi je bližala...
Šel sem z dlanjo preko čela, a prikazen ni izginila.
Okostnjak se je bolj to bolj približe-val.	^	?
Naproti mi je prihajala smrt. • »^H^j
Hladen znoj me je oblival. Nisem vedel. kaj naj storim.
Naposled sem se glasno zasmejal. Iztegnil sem roko in zgrabil kamen, da ga vržem v prikazen, ki se mi je bila približala na nekaj korakov. Nu, kamen je zgrešil cilj in ni pogodil okostnjaka. Smrt je prihajala bliže in bliže .. .
Objela me je groza. Mislil sem: aTi je to bedasta šala kakega norca, ki straši samotne potnike?
Tedajci me je prešinila blazna mfsel. Držal sem v rokah fotografski aparat in sem ga nastavil, da snamem prikazen.
Toda ko sem pritisnil na gumb. je okostnjak izginil. Razblinil se je v nič in se razpršil v megli.
Bik) mi je kakor da sem se prebudil iz težkih sanj. Vse na okoli je bilo tako mirno... Nobenega sledu o kaki prikazni. povsod sama megla, sama megla ...
Šel sem dalje. Moral sem pospešiti korake, da nisem zamudil vlaka.
Ko sem že sedel v vagonu, me Je ob- '
šla misel, da pomeni prikazen morda kako nesrečo ali kaj sličnega. Toda ker nisem praznoverea človek, sera hitro odpravil to miseL
Domov sem prišel srečno in že drugt dan sem napravil slike.
Brvi snetek — prijatelj in njegovi žena — je bil izvrsten.
Vzel sem v roke drugo ploščo. 03 strahu sem malone okamenel: na pro-< štoru, kjer se mi je bil prikazal okostnjak, je stal prijatelj Wielandt iz Brazilije, tisti Waeiandt, ki smo o niem toliko govorili na obisku...
Bil sem ves zmeden in si nisem znal stvari raztolmačiti...
Nekaj tednov pozneje dobim iz Rio de Janeira vest, da je Richard Wielandt umrl. Na smrtni postelji je izgovarjal moje ime.
In umrl je bil prav fisfi dan. ko smo o rojem govorili, tisto uro, ko sem srečal v gozdu prikazen ...
Inženjer je obmolknil. Pogledal je po vrsti svoje poslušaloe. da bi se uveril. kak dojem je nanravilo nanje njegovo pripovedovanje. Potem je še dodal:
»Vidite, poprej tudi jaz nisem venel v okultne srle. Odkar pa se mi je primeril ta doživljaj, ki si ga še danes ne morem razložiti, mi ne more nihče ve2 vzeti vere v okultne pojave__ji
Pri kiparju Jurkovieu
Umetnik izdeluje dve po tri metre visoki ženski sofri za okras nove palače
Poštne hranilnice v Ljubljani
Ko vstopiš v veliko Tomanovo kamno-

seško delavnico na Reslieva cesti te pozdravi ropotanje dlet in kladiv, šuštenie brusov in brnenie stroiev. ki izoreminiaio okorne skale, prinesene z vseh strani Jugoslavije. v lične, pravilne in oglaienfc oblike, da bodo služile v okras palačam kot portali. stopnice, stebri, a še boli kot vidna označba onega zadnJegas stanovanja. katerega ne nakazuie noben stanovanjski urad... Delo. ki se tu izvršuje ni namenjeno za danes in iutri. temveč za dolge dobe. ter bo kazalo zanamcem boli ko vsak drug izdelek mišlienie in hotenje
^fp.,«?. — '^rrrt
Umetnik pri deiu
Marsikaj bodo znale te osrlaiene skale povedati, kakor nam oripoveduieio rimski kamniti spomeniki še danes o življenju starih Emoncev. Naši vnuki bodo z njih čitali povest sedaniin sociialmh prilik. Skromni nagro-bni spomeniki bodo pripovedovali o materiialnih težavah naših sodobnikov. a veliki in leoi okraski naših novih stavb bodo pričali o tem. da smu živeli v času organizaciie. ki je znala ustvariti vrednote iz nabranih prispevkov tisočerih malih varčnežev. Pričali oa bodo tudi o tem. da smo imeli umetnike, ki so bili sposabnj dati kamnu ono obliko, pn kateri pozabiš, da vidiš kos skale, ampak misliš, da gledaš mesto kamna bitie. v katerem poiie živa kri.
Pri Tomanu niso zaposleni samo kamnoseki. kamnorezci in gladilci: od časa do časa se naseli v teh delavnica.! tudi kateri izmed naših umetnikov - kioariev. da izvrši tam kako večje delo.
Sedai izdeluje tam kioar Ivan Jurkovic. ki se ie že proslavil s svojim uspelim spomenikom v voini padlim Škofieloškim vo-iakom. dve dekorati-m" figuri za pročebe reprezentativne stavbe ljubljanske Poštne hranilnice na Aleksandrovi cesti.
Ko ga pri vstopu v niegovo delavnico pozdravim, me sprva niti ne ooazi. Preveč je zatopljen v svoie delo. ko obdeluic s kladivom 3 metre doleo kamnito žen sko. ležečo na močnih lesenih podstavkih preko delavnice. Moram g» priieti za ramo. da se ozre.
»Kakor vidim, se Vaše novo delo bliž« koncu?« ga vorašam.
»V glavnem sem že gotov.« mi odgovori. ter si popravi svoje šoierske naočnike, ki mu čuvajo oči pred ostrim prahom. »Moram samo tu oa tam zgladiti nekatere oblike, potem bosta obe figuri za palačo Poštne hranilnice gotovi.«
»To ni malo delo. ki ste ga tn izvršili! Ali Vam ie delalo kai oresrlavice?«
»Delo hi bilo lahko. Naiveč razmišljam* mi je dala kompozicija figur, nri katerih sem se nalašč izogibal vseh že. tolikokrat obrabljenih simbolov štedenin in varčnosti, kakor so v navadi pri sličnih zavodih. Hotel sem doseči, da izrazita ženski sami i i sebe s svoio pozo. s kretnjami svojih rek. čemu sta postavljeni nad portal Poštne hranilnice«.
»Kako to. da ste izbrali ta rumenkasti hrapavi kamen?«
»•Materija! >e bil predpisan. Z enakim kamnom bo obdan ves soodnii del stavbe. Strinjam se docela s tem. da sta figuri izdelani v istem materiialu. ker bo to gotovo povečalo enotnost skupnega dela arhitekta in kiparja. Kamen ie iz Zaorešiča tei se danes tudi v Zagrebu uoorabl.ia često za dekorativne namene.«
»Ali ste imeli namen dati svojima figurama sodobno lice?«
»Gotovo, toda morda ne v onem smislu, ki povdarja. nekatere izrodke umetnost? današnie mode. Pretirana stilizaciia po vzorcu nemških modernistov se mi ne zal primerna za delo. ki ni nam-^ieno samo v& danes, ampak nai govori z enako zgovornostjo tudi našim naslednikom. Današnji* moda — ne morem ie imenovati stil — vendar ne bo mogla imoonirati še po mnogih desetletjih in morda stoletna. Zato sem se naslonil raje na ono. ki bo še takrat enaka kakor danes, na večno isto naravo. Vendar se nisem zato podal v nezmiselno detailiranie. ki pri gledaniu kioa iz daljave ne bi moglo vršiti svoiega namena. Stilizacijo do gotove mere zahteva že ta okolnost sama na sebi kakor tudi značaj kipov, ki morata tudi v tem oziru soglašati s kamnito arhitekturo.«
Vidim, da bi umetnik raie delal naprej, kakor da se spušča v debate n stilu in modi. zato se ra.i-e še nagledam njegovih impozantnih soh ter si skušam predstaviti, kako se bodo podale novi stavbi, ki bo v okras najlepšemu delu naše rastoče Ljubljane. Kmalu bodo te ženske zavzele svoja mesta, odkoder bodo gledale vedno pestrejše živlienie in vrvenie ljubljanske, glavne promenade.
»Pa še kai pridite,« mi reče nriiazno. ko mu čestitam ter se poslovim, na se obrne zopet k razprostrti roki svoieea velikanskega kamnitega otroka ter ga z ljubeznijo obdeluje — z velikim kladivom.. S.
Iz Jurčičevega kraljestva
t
Začnem s koncem, s posmrtnico. Letošnja sibirska zima mi i-e pobrala prijatelja. Golobčevega Janezka z Muljave, tistega, ki se je baje še s Krjavljem pajdaših Škoda Janezka! Da je še malo počakal, praznovali bi na Muljavi stoletnico njegovega rojstva v navzočnosti jubilanta. In mož bi nam z živo besedo pravil o Krjavlju in gospodi s Kravjeka: o Fedranspergih ali Ferdmanih, kakor jih še danes naziva ljudstvo.
Sredi 18. stoletja se je preselil Gregor Fedran tam od Gornjega grada na Hudo pri Stični. Rojen je bil leta 1717. menda v Podhomu. Sorodniki še živi.io tamkaj. Ivan Fedran v Podhomu, Franc Fedran v Devcah, Franc Fedran v Št. Florjanu, vsi v občini Bočni pri Gornjem gradu. Gregor Fedran je na Hudem rastel in visoko zra-stel. Bil je gostilničar in poštar. In to ie tiste čase neslo! Kupoval je posestva in s tem združene pravice na Hudem, v Dragi, v Stranski vasi od Ane pl. Gall, od Josipi-ne pl. Rasp, od stiškega samostana in tako dalje. Leta 1788 je kupil od barona Karla Bernarda Ravbarja graščino Kravjek pri Muljavi. Pridobil je tudi Mačarolovo pri Kravieku, ki je bilo preje last gospodov Semeničev. Leta 1768. je dobil Gregor Fe-dran plemstvo s pridevkom »Fodransberg«, leta 1778 vitežtvo in leta 1791 sedež med deželnimi stanovi kranjskimi. Umrl je leta 1793.	. ,
Gregor Fedran pl. Fodransberg je ime! osem otrok: Marijo, Margareto. Antona-Ivana, Alojzija, Ignaca, Josipa. Kristino in Franca. Anton-Ivan ie ustanovitelj tako zvane koroške linije Fodransbergov, bil je posestnik dvora »Stronghof« pri Celovcu, umri je leta 1824. kot podpredsednik višjega sodišča v Celovcu. Josip ie bil ustanovitelj takozvane kranjske linije. Bil je doktor juris, kranjski advokat, posestnik »poštne hiše« na Hudem in v deželni deski vpisanih posestev Kravjeka, Mačarolovega in Semiča. Njegovi otroci so bili: Wasgott-will-Josef (Karčebog-Josip). Terezija-Ju-iija, Dankegott (Boguhvala)-Anton, Vilhel-mina, Fiirchtegott (Bogaseboj). Avgust in Gustav-Adolf. Wasgottwill-Josip, ki je ostal na Hudem kot c. kr. poštni mojster, je ime! petnajst zakonskih otrok in — bogu bodi potoženo! — dvajset nezakonskih otrok. Tako pripoveduje rodbinska kronika.
In ta \Vasgottwill je nemara »Gospod Sova« v Jurčičevi povesti «Domen». Vsaj ta uloga mu pritiče. Zgodovinsko ozadje je pa to-Ie: V dvor Fodransbergov na Hudem so ponoči vlomili tolovaji, ki so se baje priklatili iz Hrvatskega. Gospodar — Was-gottwillov prednik Josip Fodransberg — je napad temeljito odbil. Z masivnim železnim svečenikom je pobil kolovodio tolovajev — Jurčičevega »Domna«. Gospodarjeva sestra Kristina je srečno ušla iz hiše in alarmirala kmete, ki so prišli na pomoč z vilami in sekirami in pregnali tolovaje. Eden napadalcev je pustil puško v hiši. Svečn;k in puškp hranijo potomci v dvoru na Hudem.
Josipov sin Avgust je dobil grad Kravjek Pri njem je bival brat Gustav AdoM, to je »Stric Dolfe« iz Desetega brata. Avgust in Adolf sta bila dvojčka rojena 1801.
Janez Zupanec iz Znojil pri Muljavi, ki je nekaj let istočasno z Jurčičem hodil v ljubljanske šole in ki je z Jurčičem veliko občeval, je zapisoval vse znane mu osebe, ki jih je Jurčič vplel v svoje povesti. Odlomek teh zapiskov mi je prišel v roke. Ti zapiski se pečajo s skoro vsemi važnejšimi osebami iz Desetega brata. O stricu Dol-fetu pravi Janez Zupanec: »Stric Dolef, ta je bil pa od rodovine pl. Fodransbergov. Tega nisem poznal, samo ljudje so pravili., da je on tako po svetu kolovratih« Rodbinska kronika pripominja o stricu Dolfu, da je bil silno lahkomišljen in da se ie ponesrečil. Ta opomba je jako obzirna. Neki daljnji sorodnik mi je pripovedoval o Gustavu Adoltu — »stricu Dolfetu« —: »Bio je vrlo lošeg karaktera, nesmotren, nepri-stojan, neposlušan i Bog zna što ioš. Zane-mario se potpuno, napio se svaki dan i tako je brzo pesve propao. U 1837. god. bio ie pronadjen mrtvim u jednom pčelinjku kraj »Egg ob Podpeč«. Ce misij moi informator pod tem krajem Krsnikovo Brdo. ie v zmoti. Na Brdu ni o tem prav nič znanega. Stric Dolef je najbrže v bližini Kravjeka »smrt storil«.
Še o enem »nepridipravu« s Kravjeka poroča rodbinska kronika, o Fricu Fodrans bergu, češ da je »imel nesrečo v izberi zakonske družice«. Fric pl. Fodransberg je namreč vzel za ženo navadno plebejko, Marijo Novakovo iz Jame pri Dvoru. Imela sta navadno gostilnico na Krki. Micika je bila lepotica, ampak nezvesta — stara pesem: »zu schon um treu zu sein.«
Rod pl. Fodransbergov se ie iz Hudega razširil po vseh deželah, posestva pa so večinoma prešla v tuje roke.
Grad Kravjek — Jurčičeve »Slemenice«
—	je Avgust Fodransberg prodal Kristijanu Ottou, kj je prišel iz Hessna. Za njim sta podedovali to posestvo, kakor že znano, hčeri Johana — Manica iz Desetega brata — in Avgusta Otto. Le-ti sta prodali posestvo trgovcu Francu Fortuni iz Ljubljane leta 1880. Fortuna je zemljišča raz-parceliral in razprodal in grad podrl.
Le dvor na Hudem je čvrsto v rokah potomcev, ki se danes s ponosom zopet zovejo in pišejo za Fedrane, kakor njihov praded Gregor Fedran, čigar rod igra nehote tako odlično ulogo v kraljestvu pisatelja Josipa Jurčiča.
Notar Anton Zevnik.
Radioaktivno termalno kopališče
Rimske toplice SHS
Odlične, proti revmatizmu, protinu, išijasu, nervoziteti in ženskim boleznim- Sezona: maj
—	oktober. Penzjon: Predsezona Din 60—, glavna sezona Din 80.— po osebi. Prospekte pošlje kopališka uprava brezplačno.
!8f*exp/acnc
uftielMts£o tade/an portret,
■»ko nam pošljete svofo sliloo aJi sliko vaše dece, skupine ali slično in to verno po poslani nam sliki y velikosti 30X40. Svojo adreso napišite točno, da se izognemo reklamacijam. Prosimo vas, da nam »ošljele čim jasnejše slike. Umetniško izdelavo portreta vrši svetovni eavod, ki deluje v Nemčiji, Avstriji, Franciji io Angliji, kar je jamstvo za izredno izdelavo. 1 a zavod želi osnovati v naši državi svojo podružnico, pa je nam poveril organizacijo. Radi tega se je skJenilo, da se vsaka slika, ki se nam dopošlije od 12 julija 1929 do 31. fuMija 1930 brezplačno poveča. Priposlane slike se vračajo s portretom. Cmrkia, poštnina in manipulativni stroški znašajo 36 Din, kar plačale po povzetju, to je, kadar sprejmete portret.
S popolnim zaupanjem se obrnite na
INTERNATIONAL , največji zavod za povečanje slik Zagreb, Prilaz 13.
snngj
Izkoristite priliko takoi!
Kulturni pregled
Preganjana literatura
Te dni so zabeležili listi kunozno poročilo iz Rima: da so oblasti zabranile prodajanje prevodov nekaterih ruskih pisateljev, med njimi tudi Dostojevskega. Motivacija je kaj preprosta: duh njihovih spisov je v nasprotju s tendencami, ki jih ima današnja Italija.
»Nova« kultura postavlja kot svoje izhodišče individualizem, aktivize-m, optimizem. Globoka umetnost Dostojevskega, ki razčlenja prvine človeške duševnosti in kaže brezna življenja, ne ugaja nivelizujočemu, strastnemu duhu antihumanistične kulture. Vzlic temu nam je ta prepoved še vedno ne-pojasnena: nikjer še nismo čitali, da bi se bil Dostojevskij širil nalili epidemiji med ljudmi in »okuževal« razne »aktiviste« s svojim vplivom. Zato je taka prepoved um-ljiva samo kot izraz splošnega kulturnega nazadnjaštva, ki nikdar ne trpi globine in individualnega duhovnega iskanja.
Dočim se literarna dela, ki je na nje ponosna vsa svobodna Evropa, zabranjujejo v deželi individualističnega nazadnjaštva, se nič ne čudimo, da je literatura še bolj preganjana v deželi socialističnega »napredka«. Tam preokret nazaj, tu dirkanje za nekim namišljenim napredkom, tam in tu pa prezi-ranje ljudi, ki hodijo svoja pota. Sovjetska Rusija je — piše berlinska ;>L. W.« — edina dežela na svetu, kjer je tiskovna svoboda tudi kot pojem neznana. Rusija ima tisoče časnikov, med njimi pa ni niti enega, ki ne bi bil organ kakšne komunistične organizacije. Vzlic tej tiskovni enotnosti pa ima Rusija predcenzuro in sicer ne samo za časnike, marveč sploh za vse izdelke tiskarskega stroja, torej za knjige, lepake, napise, reklame, celo za posetuice. Obstoji indeks za-branjenih knjig, v katerem najdeš najpomembnejša literarna dela. Dasi je Lunačar-ski ponovno zanikal, da bi imela Rusija tak indeks, vendar poznamo od Lenjinove sestre podpisano okrožnico Glavne uprave za politično probujo, ki veleva, da naj se takoj prečistijo vse knjižnice po izdanih navodilih. Ta okrožnica (»L. W.< prinaša faksimile) določa načela, po katerih se imajo odstraniti filozofske, verske in podobne knjige. Pripojen ji je indeks, v katerem najdemo naslednja imena:
Evangeliji, koran, talmud, vsi filozofski spisi Platona, Descartesa, Kanta, Schopen-hiuerja, Nietzscheja, Spencerja, Solovjeva, Mac'1 a, Taineja, Carlyleja, dalje biografije vseh filozofov. V več strani obsegajočem indeksu najdeš Langejevo »Die Geschichte des Materialismus«, filozofske spise Krapot-kina, Johna Ruskina in Leva Tolstega. Ta indeks Lenjinove sestre pa veljaj le kot merilo; v podrobnostih se odločitev prepušča lokalnim oblastim. Zato 6e v Rusiji dogaja, da odloča o delih svetovne literature kak policaj v oddaljenem provineialnem mestu, ki razume »kulturo.? seveda čisto po svoje (kdo bi bil njemu zameril?). Tako se je zgodilo, da so bili v nekem severnoruskem gnezdil sežeani spisi Karla Marxa, češ, da je Leir.in prekosil Marxa, zato so njegova dela odvisna in zaradi tega zabranjena. Podobno je s teatersko cenzuro; tu so na indeksu tudi S^akespearjevi komadi. Tudi v znanosti obstoje najstrožje omejitve; naravoslovcem ni dovoljeno postaviti zoper darvvinizem La-mareka in od njega izhajajočih modernejših struj; Astronom, zemljepisec in geolog morajo s posebno skušnjo dokazati svojo marksistično predizobrazbo in prepričanje, preden jim dovolijo znanstveno delo.
Temu presran :anju literature bi lahko dodali še marsikak značilen primer. Nedavno je neki ameriški sodnik prepovedal Voltai-rejeve spise kot nemoralne, dočim je hotel njegov skandinavski tovariš iz podobnih razlogov zabraniti biblijo. V Belgiji se pravkar vrši hud boj zaradi literarne cenzure z ozi-rom na zakon o šundu, ki se v marsičem zlorablja. Kdo v času radia, aeroplanov, elektrike in nagle cirkulacije človeških misli in dogodkov po vsej zemeljski krogli, koketira s filozofskimi nazori in literarnim okusom samostanskih patrov 17. stoletia? Kdo naj zabranjuje dela velikih mislecev in umetnikov ki so visoko povzdignila čut človeškega dostojanstva in odprla iskajočemu duhu nova obzorja?
Boljševizem je pokazal, da je lahko tako-zvani napredek od nizkotnega strahu pred velikani človeške inteligence sramoten korak v barbarstvo. Preganja literaturo, v resnici pa sramoti svobodno človeško misel, čije plod so tudi vse socialne ideologije!
Prvo leto Slovanskega instituta v Pragi
Pobudo za ustanovitev Slovanskega instituta v Pragi je dal prezident Masaryk. Po njegovih besedah nima ta zavod samo naloge znanstvenega proučevanja slovanskih narodov, marveč mora organizirati tudi praktično, zlasti ekonomsko zbliževanje Slovanov. Institut je bil prav za prav ustanovljen šele leta 1928 in njegova »Ročenka«, ki je izšla nedavno, nas seznanja s prvim letom njegovega dela.
To delo se je sukalo predvsem okoli notranje organizacije instituta. Za širšo javnost je tu malo zanimivega. Sedaj se skuša urediti njegova knjižnica, ki je dobila krasne prostore. Zunanje ministrstvo je nakupilo ogromno knjig iz vseh slovanskih literatur; vrhu tega se v institutu združijo tudi druge, že obstoječe slovanske knjižnice v Pragi in razni arhivi, med katerimi je več ruskih. Knjižnica Slovanskega instituta ima naslednje oddelke: češkoslovaški, ruski, ukrajinski, beloruski, poljski, bolgarski, srbohrvatski, slovenski, lužiško-srbski, • splošnoslovanski in neslovanski oddelek.
Samo ruski odelek šteje 119.223 zvezkov plus nekaj tisoč knjig, ki še niso registrirane. To je po vsej verjetnosti že zdaj največja ruska knjižnica izven Rusije. Preseneča množina raznih knjižnih redkosti in starih periodik. Med drugimi je tudi slovenski oddelek zelo bogat, ima skoraj vse naše periodike.
Predsednik Slovanskega instituta je svetovno znani raziskovalec, slovanske preteklosti prof. Lubor Niederle.
»Petertra^gskoe Slavjanskoe Obščestvo«
Ime tega društva se ie v preteklosti med Slovenci češče omenialo: danes je samo še spomin. V zadniih mesecih so umrli trije njegovi ugledni člani, ocslednii mohi-kanci starega ruskesra »slavianofilstva«: A. J. Sobolevski'. A. V. Vasiliev in knez D. P. Golicvn - Muravlin. Ob tei priliki posveča P. Bvvalkevič v listu »Rssia i slavjanstvo« z dne 10. t. m. nekoliko vrstic temu skorai že pozabljenemu društvu.
Njegovi začetki segaio v leto 1S58. Ustanovil ga ie krožek oseb s prof. M. P. Po-gedinom na čelu. Nastalo ie kot reakcija proti bojem, ki so se takrat ooiavili na Ruskem zeper slovansko misel. V svojih prvih letih se ie društvo omeiilo v glavnem na pomoč Bolgarom. L. 1867.. ob priliki velike razstave v Moskvi, ie priroma-lo na Rusko mnogo zaoadnoslovanskih ro-doPubov. ki so navezali tesneiše stike z Rusi. Takrat se je ustanovil v Moskvi Slovanski komitet. a 1. 1868 ie zvniknil petro-graiski oddelek tega komiteia. Slovanski komite ie mnogo deloval zn duhovno zbli-ževanie Slovanov. Izdaial ie kniige o slovanskih narodih, slovnice, prevode, širi! znanie ruščine med ostalimi Slovani, zalagal »Slavianskii zbornik.« Vstaia v Bosni in Hercegovini I. 1875 ie niegovo delovanje še razširila. Na niegovo pobudo se it nabralo 900 tisoč rubliev za oomoč temu delu Jugoslovanov: komitet ie poslal v Bosno poseben sanitetni oddelek in četo prostovoljcev.
L. 1877 ie bil komitet ore-osnovan v »Slavjanskoe Blagotvoritelnoe Obščestvo«-ki je predvsem nudilo denarno pomoč diia.. kom iz slovanskih dežel, ki so hoteli študirati na Ruskem. (Te nomoči se ie poslu žilo tudi več Slovencev: nekateri so ostali do smrt,i na Ruskem. Op. ured.) Član tega društva ie bil tudi F. M. Dostoievskij. V 25 letih ie društvo zbralo in razdelilo v slovanske namene 3 miliione rubliev.
L. 190i) ie društvo razširilo svoi program v snrslu tesie:ših du.iovnih vezi med Rusijo in ostalimi slovanskimi narodi (dan sv. Cirila in Metoda), snreiemalo goste in samo pošiljalo svoie člane k zapadnim Slovanom, prirejalo propagandna preda-vania i. t. d.
Vse to ie minilo. Revoluciia ie zatrla vsako delo za slovansko vzaiemnost v Rusii'. staro slovanstvo prr^ada in poslednji delavci iz Slavjanskega Občestva« odhajajo drug za drugim v grob.
Krfza v »Matici Srpski«. Najstarejše srbsko kulturno društvo ^Matica Srpska« se nahaja že nekaj časa v "notranji krizi, ki ima zanimivo ozadje: Dočim se starejša generacija njenih sotrudnikov oklepa stare nacionalistične ideologije, se zdi, da skušajo mlajši bolj povdariti njen regionalen značaj ^.Matice« in ustvariti iz nje središče nove vojvodinske kulture. (O vojvodinskem kulturnem regionalizmu smo nedavno razpravljali v »Jutru«). Dne 1. septembra bo v Novem Sadu občni zbor, ki bo pokazal, katera struja bo določevala nadaljnje delo v »Matici Srpslii«. Iz tabora mlajših označujejo krizo tako-le: »Kriza leži v neorientiranosti o ciljih in nalogah »Matičnega« dela po osvo-bojenju pod novimi pogoji v nacionalni državi in z ozirom na boj raznih kultur, ki se še vedno vodi v Vojvodini.<
»Jenufa« v francoščini. Po velikem uspehu. ki ga je imela »Prodana nevesta« v pariški operi Comique, se zdi, da so se češki glasbi dokončno odprla pota med nezaupljive Francoze. Tako je že preveden v francoščino libreto Janačkove opere »Jenufa«, ki se bo vprizorila po vsej verjetnosti v Veliki operi. Pripravlja pa se tudi Dvofakova »Rusalka«. Cehi so zadovoljni tudi s praktičnimi uspehi svoje smotrne kulturne propagande v inozemstvu.
Genij in blaznost. Lombrosove teorije o zvezi med genialnostjo in duševnimi bo-leznimi so danes že precej modificirane, vendar zdravniki še vedno vztrajno raziskujejo posamezne pisatelje in umetnike 6 stališča psihopatologije. Pravkar je izšla v zbirki »La Renaissance du Livre« študija dveh francoskih psihiatrov Paula Voivenela in Luciena Lagriffeja »Sous la signe de la P. G. La folie de Guy de Maupassant«. Iz-či pna razprava daje dokončne sodbe in sklepe o razvoju duševne bolezni pri enem najpopularnejših francoskih pripovednikov, avtorju »Lepega strička« in drugih romanov ter mojstru realistične novele. Guy de Maupassant je umrl za progresivno paralizo, ki si jo je nakopal 1. 1876 :n ki se je očitovala v občutjih strahu (novele »On«), v izpre-membab značaja (glej roman Mont-Oriol in novelo »Svette«), v idejah negacije in ne-umrljivosti, v halucinacijah (»Horla«) in naposled v slaboumnosti. Avtorja razpravljata tudi o vplivu bolezni, v tem primeru sifilide, na inspiracijo in umetniško ustvarjanje.
Dopisi
DOBOVA. Hvalevredni uvidevnosti krajevnega šolskega odbora je pripisati, da se šolsko poslopje vsake počitnice izboljšuje. Ta uvidevnost pa se ne omejuje samo i;a zunanjost šole, temveč tudi na notranji ustroj, kar sodimo po uvedbi paralelke v prvem razredu, ki je gotovo nekoliko dvignila proračun. Gotovo se bo odločil tudi za vzporednico v drugem razredu, kjer bo preveč otrok. — Pohvalno se sodi ukrep sedanjega upravnika Cateških toplic, ki je znižal cene pri hrani. Točna in cenena postrežba ter vljudnost napram gostom bodo najboljša reklama. — .Mlekarna blizu železniške postaje stoji še vedno pusta in prazna v opomin vsem, da je le v slogi in razumnem gospodarstvu moč. — Lep okrasek za Dobovo smo dobili z novo zgrajeno hišo g. Antoloviča. Solidno zgrajena hiša je tudi dobra reklama za graditelja.
Iz Rogaške Slatine
Sredi avgusta.
Naša Slatina ne vživa zaman slovesa prvovrstnega zdravilišča izven mei naše države. Urejena je, izvrstno obiskana in nudi zares blag odpočitek. Okoli vrelcev je koncentrirano vse. Krasni park pred zdraviliščem je vedno poln šetalcev. ki tvorijo zelo pestro sliko. Tu vidiš mlado in staro, vojaške uniforme in redovniške halje se mešajo med elegantnimi toaletami. Gostje so zanimivi po jeziku in fiziognomiji. Košate in majajoče se Švabice iz Banata in Bačke so stalna simpatična pojava v Slatini. Cuješ mnogo madžarskega, srbo-hrvatskega, nemškega in tudi nekaj Italijanov je vmes. Tam v »Triglavu« so se uta-borili poljski židje, ki vzbujajo po svoji zunanjosti in gestah precej pozornosti. Znancev ni mnogo. Kar pa jih je. so stari in stalni posetniki kakor n. pr. Don Bulič, znameniti arheolog iz Splita in g. Jean Schrey iz Ljubljane, ki sta častna gosta Slatine. Moda ni pretirana, vsekakor pa zelo dostojna. In v drevoredu proti kolodvoru vidiš večkrat tudi brate z juga, ki komodtio polegajo na svojih ovčjih kožuhih po klopeh in pijo zdravilno slatino.
Do sedme zjutraj je Slatina pokojna, vidiš pa tudi že pred to uro posamezne še-talce po gozdiii. Potem se začne oživljati promet pri vrelcih. Gostje prihajajo in zahtevajo prvi »zajtrk« slatino. Eni pijo hladno, drugi toplo, tretji pridevajo razne seli. Potem se začne šetanie in kmalu po 8. uri zaigra izborna vojaška godba. Prav je, da se izbirajo domače kompozicije, da jih čujejo tujci. Posebno privlačen je čez dan Bizjakov paviljon, kjer se dobe poleg raznih sladkosti slavno znani slatinski oblati. Zjutraj pomaga tam tudi ga. Podkraj-škova - Harambaševa. »No vendar enkrat domač obraz iz starih časov«, me ogovori. Pa ti je kar žal, da ne moreš pozdraviti še njega, Harambaše, ki nam ie prezgodaj odšel na drugi svet.
Po zdraviliških uradih je dela čez glavo, zlasti v stanovanjskem odseku, kjer so zadnje dni pošteno v zadregi zaradi stanovanj. V ostalem: Prav nič se ni čuditi če silijo ljudje tako v Slatino. V tako dobro in lepo urejenem zdravilišču se človek res izvrstno počuti, pa nai je oddih še tako kratek.
Higijenski muzej
Higijenski muzej daje prav vse potrebno znanje za povzdigo zdravstvene kulture v njenih najvažnejših panogah. Nauk o higijeni se opira v glavnem na sledeča tri znanja: 1. Poznanje ustroja in delovanja človeškega telesa. Kako občudujemo moderno tehniko, naprave, katerih delovanja nam je večkrat pravo čudo. Zanimamo se zlasti za vsak nov pojav strojne in elektro« tehnične vede, kemije itd. Kako površno in neznatno pa je ljudsko znanje o najbolj umno sestavljenem »Živem stroju« — človeškem telesu. Kako lahko se v telesu kaj pokvari, če ga človek sam ne pozna dovolj, čega prekomerno izrablja, premalo neguje ali cclo zanemarja. Važno je tudi dejstvo, da pokvarjenih delov ni mogoče zamenjati, kvečjemu se jih more popraviti. 2 DTugo, kar se zdi zdravemu človeku velikokrat kot balast, je pravilno življenje. Kako nerazumno dela danes marsikdo s svojim telesom. Kako razmetava mlad in zdrav s silami, katerih v jeseni življenja tudi s pravilnim živ« ljenjem ne more več uveljaviti. In kako malo se zanima za dobrine pravilnega in zle posledice nepravilnega življenja. 3. Enako važnost kot poznanje telesa in pravilno življenje je poznanje naše okolice, miljeja, v katerem delamo in živimo. Ne sme nam biti vseeno, kakšno je naše stanovanje in njega okolica Vedeti moramo, da prenaša mrčes nalezljive bolezni, da se nahaja v prahu milijarde bolezenskih kali. To troje znanje nudi higijenski muzej na jesenski razstavi veleseima od 31. avgusta do 9. septembra v Ljubljani.
Iz Kostanjevice
ko— Tujski promet. Splošno se domneva, da je tujski promet v letošnjem letu za« ostal za lanskim, kar pa ni res. Poleg običajnih gostov iz Ljubljane, Maribora, Dunaja in Miinchena so nas letos obiskali tu* di gostje iz Stuttgarta, Zagreba, Kamnika, Kočevja in celo en gost iz Kitajske ter ena družina iz Japonske. Seveda slednji niso prišli naravnost, nego le po naključju in ob prepetovanju čez našo državo. V celem se je doslej pri nas dalje časa zadrževalo in se deloma še nahaja nad 65 letovi« ščarjev, kar je dokaz, da tujski promet narašča in bi se gotovo še bolj dvignil, če ne bi primanjkovalo stanovanj. Zapustila sta nas sicer dva urada: finančna kontrola in davčni urad, pa se nič ne pozna na razpoložljivih prostorih. Čemu neki se nekdanji prostori davčnega urada ne adaptirajo za goste? Promet je precej dvignila tudi gradba nove ceste zaradi številnih delavcev in strokovnega osobja ter vodstva gradbe.
ko — Nesreča. Pri gradbi nove ceste se je na progi Oštre-Čroeča vas smrtno po» nesrečil delavec Damjan Bušleta iz Starega grada (srez Benkovac). Pokopan je bil v soboto na pokopališču na Oštrcu.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac. je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
da •• mu pošlje po poŠti naslov
0Cdor hoče
aH GaGo drugo informacijo šicoco mo matih oglasov naj priloii v mnamGah a /jlj* . sicer ne bo prejet odgovora t *
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.


Prodajalko
sa trgovino mešanega blaga v večjem kraju na Dolenjskem sprejmem s 1. oktobrom. Plača po dogovoru. Ponudbe na oglat, oddelek »Jutra* pod šilro »Zanesljiva in vestna«. 27263
Spretno moč
ia vodstvo manjše_ trgovine 9 šivalnimi stroji, kolesi, gramofoni in zraven spada-jočimi predmeti sprejmem. Potreba je nekai kavci.e •li primernega jamstva. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Agilnost«.
27268
3 pomočnike
za sobcslikarstvo in pleskarstvo sprejmem. — N. Ježek, Tržič.	27253
Trg. pomočnike
dobro izurjene železninarje sprejme F rane Štupica v Ljubljani, Gosposvetska 1.
26311
Učenko
sprejmem v trgovino z mešanim blagom v bližini Ljubljane s primerno šolsko izobrazbo. Pogoj poštena in dobra računarira. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna in po-gtena 313«.	27313
Steklar, pomočnik
(izvežban vajenec), zmožen vseh stek'a-rskdh del na stavbah in v prirezovanju Sip. dobi takoj službo. Ponudbe na: Ferd. Hlebš. Kranj.	27295
Gradbenega
poslovodjo
popolnoma verziranega v tej stroki in v vseh k tej stroki pripadajočih poslih sprejmem za GoTSki Kotar. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poslovodja.
27469
Pletilja
spretna in marljiva, dobi službo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	27426
Pletilje In učenke
sprejmem. M. Verhek. Celovška e. 65, Zg. Šiška, Ljubljana 7.	27432
Hišnika
strogega, ki bo opravljal tudi druga hišna dela, sprejmem. I. Predovič, Poljanka cesta 73.	27408
Korespondentinjo
popolnoma samostojno, izurjeno strojepisko, sprejme takoj Josip Lindič, Ljubljana, Poljanski nasip št. 10.
27420
Natakarico
čedne zunanjosti sprejme gostilna »Napoleon«, Tržaška cesta 4.	27X14
Vestna modistinja
dobi stalno službo kot voditeljica podružnice. Ozira se le na prvovrstne moč: z najboljšimi referencami. Potrebna kavcija Din 5-6000. Ponudbe na podružnico »Jutra«. Celje pod značko »Voditeljica«.	27-244
Periekt. kuharico
iščem za na Gorenjsko. — Kuharice, zmožne nemškega jezika, imajo _predno"t. — Predstaviti se je pri Sever. Gosposvetska 14. 27438
Poslovodjo
ta tiskarn0 v Kragujevcu. ki se .»pozna r,a stro'e in njih uporabo, iščem. Imeti mora mojstrski izpit s spričevali in dobrimi priporočili. Na-ston takoj! Ponudbe naj se pošljejo na oglasni oddelek »Jutra-« pod »Posl-ovo^;a« 90.	27290
Trg. vajenca
s potrebno šolsko izobrazbo sprejme Ivan Ban, trgovec, Brežice. Hrana, stanovanje t hiši.	27283
Vajenca
za krznarsko obrt sprejme takoj Eligij Eber. Ljubljana, Kongresni trg 7. 27280
Krznar. pomočnik
dobi takoj mesto Pismene ponudbe pod »Krznar/79« na ogl. odd. »Jutra«. 27279
Vajenca
inteligentnega, ki bi imel veselje do mehanike, sprejmem. Biti mora pošten in priden, imeti odlična šol. spričevala in dober posluh. A. Rasberger, Ljubljana. Miklošičeva 34. 27275
Gaterlsta
samostojnega. iščemo za polnojarmenik, nastop takoj. Ponudbe na podružnico .Ju-
Kavarniškega
vajenca
sprejmem s hrano in stanovanjem. Kje, pove ogla1, oddelek »Jutra«. 27447
Deklico
sprejmem v trgovino. Ponudbe pod »Praktikantinja« na oglasni oddelek »Jutra«.
27445
Uradnico
za hrvaško in nemško ko-
lespondenco iščemo za ugodno in trajno namestitev. Prednost imajo one z znanjem slovenščine. Samo moči, ki znajo brzo in brezhibno pisati na stroj, naj pošljejo z roko pisane podrobne ponndbe v hrvaškem in nemškem jeziku z navedbo zahtevane plače in čim prejšnjega vstopa na »Titan« d. d., Kamnik. —
Kuharico
ki bi opravljal tudi dTU-ga hišna dela sprejmem za dobro plačo s 1. sept. Joško Kramar, Vodice nad Ljubljano.	27260
Pekovskega vajenca
sprejmem. Stanovanje, hrana v hiši, drugo po dogovoru. Nastop takoj. PaWl Dolenc, pek. mojster, Domžale 81.	27296
Čevljarskega
pomočnika
in vajenca sprejmem takoj.
tra' v Mariboru pod »Parna ! Brodnik Ivan, Videmi 43 iaga«.	27234 Dobrepolje	27303
Slrarja
veščega v izdelavi mehke-
fa in trdega sira. sprejmem, onndbe z navedbo plače poslati na Panonija, Deža-novac.	27154
Soboslikarskega
pomočnika
sprejmem takoj. — Soklič, Kranj.	26888
Praktikantinjo
veščo strojepisja, nemščine in srbohrvaščine, z izkazom zadn;ega šolskega izpričevala. išče J. Zumbu'ovič — Ljubljana. Miklošičeva 14/1.
27401
Postrežnico
ki bi lahko prala doma, stirejmem za 1 dan v tednu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.	27356
Starejšega moškega
ki> je vajen vrta, malo mizarstva ter hišnih del. išče večje podjetje na deželi. —-Ponuibe z zahtevki plače na ogl. oddelek »Jutra« pod »Soliden mož«.	27370a
Kuharico
sprejmem k boljši družini 2 oseb, poleg sobarice. Plača dobra. Poiamilo: »Posredovalnica Mrak na Sv. Petra cesti 8.	27344
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
112.
Da, uboga kravica je imela res htido oteklino na hrbtu. »Rezati bo treba«, je dejal gospod Kozamurnik in s kmetovo pomočjo splezal kravi na hrbet. Nato ie izvlekel nožie, ki je bil oster kakor britev, in zarezal...
Poštno pomočnico
zanesljivo, samostojno moč iščem. Ponudbe in zahteve
poslati pošti Store. 27360
Vajenca
za sedlar-kc in li^a'. obrt spre;me Wi--jan. Kolodvorska 25. Liubljana 27379
Kamnosek
ki razume tudi izdelavo umetnega kamna in sekanje črk, dobi službo takoj. Ponudbe pod »Kamnosek« na oglasni oddelek Jutra.
27267
Dva čevljarska pomočnika
dobro izvežbana in vajenca sprejmem takoj z vso oskrbo. Janko Mladič, Raka 103, pri Krškem 27241
Mlinarskega
pomočnika
mladega in treznega, poštenega. sprejmem . Hrana in stanovanje v hiši Plača po dogovoru, vstop takoj. Al. Bizjak. Moste, p. Žirovnica Gor.	27371
Več p!eti'jk
dobro izurjenih, takoj sprejmem. Na=lov pove og'acni oddelek »Jutra«. 27370
Kuharico
ki bi opravljala še ostale gospodinjske posle, sprejmem. Ponudbe z navedbo plače pod Gospodinja na oglas, oddelek Jutra. 27354
Kuharica
25 let stara, s prvovrstnimi spričevali, išče mesta pri boljši družini v Ljubljani. Nastop s 1. septembrom ali še prej. Pismene ponudbe z navedbo plače na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobra moč« 36.	27386
Dobra kuharica
starejša, išče mesta za takoj. Ponudbe pod »Kuharica« 94 na oglasni oddelek »Jutra«.	27294
1 Trg. pomočnik
s 16-letno prakso, verziran v špecerijski, delikatesni, galant., nflrnberški, kratki in barvarski stroki, dober aranžer, išče nameščenja. — Cenj.. ponudbe na Rudolf T. Galič, Varaždin. 27457
Kot skladiščnik
išče stalno mesto v Ljubljani zmožen, delaven in vsestransko izobražen moški s triletno prakso. Per-fekten v slovenščini in nemščini. Dopise pod »Zanesljiv računar 19« na ogl. odd. »Jutra«.	27119
Zastopnike (ce)
za poset privatmn odjemalcev, za prodajo zlate in srebrne robe na odp.ačilo išče »Alem« k. d., Zagreb, Nikoličeva ul. 7/1 Potrebna je kavcija ali garancija 15.000 Din.	27148
Izurjena šivilja
vajena vseh del, periia in oblek, gre na dom. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 27345
Pekovski pomočnik
želi službe. Naslov v ogl. oddelku Jutra.	27343
Absolventka
štirih razredov meščanske šole, želi vstopiti za praktikantinjo v pisarno ali za učenko v manufakturno trgovino. Zmcžna je slovenskega. nemškega in hrvaškega jezika. Ponndbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »poštena«. 27237
Absolvent
gradbene rokode'ske šole, ki ima tudi trgovsko na-obrazbo. samostojen delovodja. želi mesta. Cenj. ponudbe pod Trajno m^sto na ogl. odd. Jutra.
Natakarica
stara 24 let, želi premeniti mesto takoj ali s 1. septembrom. Gre samo v boljšo gostiln0 ali restavracijo kjerkoli v Sloveniji. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Promet 3«.	27459
Prodajalka
verzirana v manufaktnrni in mešani stroki, želi premeniti službo, reflektira na mesto. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	27467
II« ?«
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 6 kg potem čit-ti beli puh po Din 300 kg L Brozovič. ke-mička čistions perja. Za greb. Uica 82	183
Lesna industrija
in st.ola.ma Viktor Tomšič v Tehariih pri Celju se udeleži s svojimi proizvodi in lastnem uradniku H. pokrajinske razstave v Skoplju, katera se bo vršila od 1. do 8. septembra t. 1. Pripravljena ie pa vzeti seboj zastopstva tudi kake druge tvrdke proti mali odškodnini. Tozadevne prijave direktno na gornji naslov do 20. t. m. 27329
V pokoj, železničarji
orožniki etc. zaslužijo lahko dnevno čez 100 Din s prodajo vsaki hiši nujno potrebne novosti. Ponudbe na oglas. add. »Jutra« pod »50% provizija«. 27390
Dekle
poštenih starišev. ki 5e ab-solvira'o dve me"čin«ki s prav dobrim u-p"hom, želi vstopiti kot učenka v trgovino z mešanim blagom. — Mara Novak. Maribor. Ko-seskega ul. 41.	27332
Blagajničarka
engros trgovine, poštena, zanesljiva oseba, išče službe. Ponudbe nod »R. G.« na podružnico »Jutra« Maribor.
27333
V Dalmaciji
nameščena kn':govodkinja. popolnoma vešča slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika ter vseh pisarniških del, trgovske in industrijske stroke, želi mesta v Sloveniji. NaVov v ogla«. od. »Jutra«. 27334
Mlad inteligent
že'i večerne službe samo za hrano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Inteligent«.	27411
Šofer Primorec
vesten, zanes'jiv. pripraven za vsako delo. išče službe. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
27430
Prevzamem
postranski posel proti nizki plači. Ponudbe na ogla-ni oddel. »Jutra« pod »Izvežban«.	27413
Gospod
m'ad. inteligenten, želi postranskega zaslužka. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vesten in trezen«
27412
Zastopnike
ki redno obiskujejo vsa večja industrijska podjetia. iščemo. Ponudbe pod »Visok postranski zaslužek« na oglas. odd. »Jutra«. 27446
Pekov, pomočnik
mlad, priden in pošten, išče službo za ficija ali mišarja. Nastop takoj. — Naslov v ogl. odd. »Jutra« 27431
Mladenič
trgovsko naobražen, išče kakršnokoli zr^o-litev; položi do 10.000 Din kavcije. Dopise pod »Mladenič« na ogl. odd. »Jutra«. 27404
Službo gospodinje
k boljši manjši družini a'i k samostoj. gospodu išče vdova. Nastopi lahko takoj. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vdova«. 27418
Mladenič
vsestransko izobražen, želi postranske službe proti nizkemu honorariu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jut-a« pod »Honorar«.	27414
Prva oblast koncesljonirana
šoferska šola
Čamernik. LJubljana (Jugo-avto), Dunajska cesta 36.
Telefon 2236. Strokovnjaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričet-kom vsakega prvega 254
Nemščino
podučuje in prevaja bivši učitelj. Ponu-lbe pol »Konverzacija« na oglasni oddel. »Jutra«.	27395
atk if A ^ f ^ -
Kateri trgovec
na deželi sprejme v uk 14-letnega dečka, ki je dovršil I. razred meščan, šole in je sirota. Deček je priden in dovolj razvit Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro delo«.
27249
Zakonski par
brez otrok, ki se razume tn*i na oVelavo vrta. iščnm v prosto stanovanie kot hišnika. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27305
Mesto vratarja
želim v kakem večjem hotelu ali veliki tovarni. Star sem 42 let. in zmožen šest jezikov. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Portier«.
27410
Gospodinja
inteligentna, ve^ča slovenskega in nemškega jezika, pridna in poštena, z večletnimi spričevali, sprejme službo s 1. septembrom k samostojnemu gospodu ali vdovcu, najraje na deželo. Ponudbe na oglaTni oddelek »Jutra« pod »Poštena gospodinja«.	27409
Dobra kuharica
štedljiva. išče službo k eni ali dvema osebama v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod š:fro »Kuharica«.	27440
Mizar, delovodja
z večletno prakso za splošno mizarstvo, išče službo. Ponudbe na oglani oddelek »Jutra« pod značko »Mizarski delovodja«.	27442
Električar
želi mesta kot obratovodja. Popolnoma vešč v visoki in nizki napetosti. Cenj. ponndbe na ogl. odd. »Jntra« pod »Samosto'en« T«*
Post»odlxna
me^ta vzgo:it^'iice. — Ponndbe pod »Ljubim deco 62« na ogl. odd. »Jutra«.
27462
Spomenico
prvega jugosl. vseso-kolske-ga zleta v Ljubljani prodam za 220 Din popo'noma novo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.	27339
Štedilnik
iz pečic, dobro ohranjenega, prodam. Kovič, Društvena 6. Udmat. 27270
Brivca
z 1oka'om želim ali prodam inventar. Zalokarjteva 10. Ljubljana.	27255
ZapravIJvček
voz t usnjeno streho, pripraven za prevoz pošte ter odprt zapravljivček, oba z oljnatimi osmi. proJam po ugodni ceni. Na ogled pri Mihaelu Omahnu v Višnii gori.	27368
Otroški voziček
dobro ohranjen, pro ara. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra.	27346
Imam večjo množino
lanenega semena
Interesenti naj se obrnejo in ponudbe je poslati, koliko p'ačajo za kilogram, na J. Grilc, Trebnje, Dol. 27369
2 stekleni omari
za na pult, novi, marmornata tehtnica, 2 bronsirana obešalnika za mesnino in še več drugih stvari radi selitve ugodno naprodaj Naslov v oglas. odd. »Jutra«.
27378
Paviljon
pripraven za vsako obrt a1! trgovino z izložbo nrodam. Zalokar, Gosposvetska 8.
27406
, ri. . - r* -
Radioaparat
4cevni proda za 1200 Din Hešik Kari, Ljubljana VII. Medvedova ul. 36. 27430
Motorno kolo
HarIey-Davidson, 350 ccm, kompletno opremljeno, z originalnim socius-sedežem, malo voženo, v brezhibnem stanju, radi denarnih tež-koč zelo poceni prodam. Na ogled v garaži Stupica, S.omškova nlica. 27338
Najnovejša BSA In Wanderer
motorna kolesa na za'ogi pri Pavel Štele, družba z o. z. v Ljubljani.	27327
Ford-avto
(o«ebni), predzadnji model, dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
27449
Avtokaroserije
ln vozove
izdeluje Kunstler. Ljubljana. Lepi pot 1, pri tobačni tovarni.	27405
Avto-Fiat 501
štirisedežen. v zelo dobrem stanju, ugodno prodam — »Alko«.	27474
Dirkalno kolo
prodam; 10 kg težko, skoraj novo. H kolesu dam tudi zavore, 2 svilena tubolara in pripadajoče ključe. Cena 2200 Din. — Poizve se pri Jos. Cehlar mL, Dunajska cesta 63.	27384
Kupim
Tehtnico
za trgovino, dobro ohranjeno, nosilnost 10 do 15 kg, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27191
Bioskop.aparat
ki ni v rabi, z 20 metri daljine, z vsemi deli razen toka, kupim. Zahtevam po-skušnjo. Navedite ceno. — Radisav Matijevic, pošta Ravna Reka, Čuprija. 26921
Trgovino
gostilno s posestvom »li brez, dobro upeljano kupim. Ponudbe na Anton Kužnik, St. Lovrenc, Vel. Loka. Dolenjsko.	27365
Japonsko vazo
starinsko, veliko in lepo, ter lepo starinsko uro kupim. Pismene ponndbe pod »Vaza« na oglasni oddelek »Jutra«.	27386
Drobilec kamenja
(Steinbrecher), dobro ohranjen, kupim. Ponndbe na: Ivan Šiška, Ljubljana. Metelkova 4.	27376
Kupim tehtnico
za 500 kg tehtanja. Ponndbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Tehtnica«.	27444
4 velike trgovske I hiše In 4 lepe vile
z vrtovi v Ljubljani so naprodaj v Realitetni pisarni društva hišnih posestnikov. Salendrova 6.	27316
Krasno stavbišče
v centrumu Ljubljane, ob dveh giavnih prometnih cestah ležeče, v izmeri 2400 kv. metrov, ki je sedaj deloma zazidano z dobro donosnimi stavbami, katere bi mogle poleg velike nove stavbe še ostati, je po primerni ceni naprodaj. Na razpolago je štirisobno stanovanje s pritiklinami. Stavbišče je prikladno tudi za trgovske in industrij, svr-he. Reflektanti naj se blagovolijo javiti pod šifro: »Takojšnje plačilo« na ogl. oddelek »Jutra«. 27296
Eno- ali dvodružin-sko hišico
kupim v mestu ali na periferiji. Ponndbe na oglasni I oddelek Jutra pod »Liub-iljana 64«.	27364
Stanovanjska hiša
v Rogaški Slatini, s 6 sobami in vsemi pritiklinami in z zraven ležečim sadnim in cvetličnim vrtom, v obsegu 3600 kv. m naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek Jutra.	26807
Hišo
s petimi novozidaniml sobami in dvema kuhinjama, nekaj sadonosnika in vrt. •pripravne za obrtnika, prodam. Cena Din 76.000. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.	27235
Aluminij
▼ pločevini 6 m*. od t—t Vi n kupim. Pošljite naslove s ceno na ogla=ni oddelek »Jutra« pod šifro »Alum:-nij«.	27146
Dirkalno kolo
novo, ugodno prodam. Selo 18.	27362
Moško kolo
znamke Dflrkopp, Gradee, zelo močno in dobro ohranjeno prodam. Naslov r oglasnem oddelku Jntra.
27361
Wanderer kolesa
nova. »talno na zalogi pri Pavel Štele, rfrufba »o. z. v Ljubljani. Kapiteljska nI. 3. Predjprodajalci znaten popust.	37306
Družabnico
s primernim kapitalom za prevzem boljše gostilne sprejmem Posedujem osebno pravico in sem dobra -knharica. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Boljša gostilna 10.000«. 27199
Kot družabnik
pristopim v trafiko s kapitalom in osebnim sodelovanjem ali jo vzamem v najem. Trafiko sem nekoč že vodil. Ponudbe pod »Trafika« na ogl. odd. »Jutra«.
27450
Družabnico
za trgovino v mestu, s kapitalom najmanj 30.000 Din, sprejmem. Eventuelna ženi-tev ni izklVučena. Ponudbe s sliko pod šifro »Srečna bodočnost« na ogl. oddelek »Jutra«.	27458
Lepo posestvo
obstoječe iz 50 oralov njiv, travnikov, vinograda in večji del zaraščenih gozdov, i večjim gospodarskim poslopjem in vsem inventarjem, oddaljeno 1 uro od žel. postaje Sevnica ob Savi, prodam. Ponudbe pos.ati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepa bodočnost 48«.
27468
Družinsko hišo
novo, davka prosto, z nekoliko vrta, proti mesečnemu odplačevanju, nekaj takoj, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Hiša«, Ljubljana.	27359
Stavbo
v Matulje - Opatija pod kolodvorom pTOdam ali zamenjam za stavbo med Sušakom in Bakrom. F. Cvek. Kamnik.	27423
Nova hiša
2-stanovanjska. davka prosta, z dvema vrtovoma in z vsemi pritiklinami, b>li-zu mesta Maribora, na Tez-nu. blizu šole in kolodvora, takojšnja vselitev, za ceno 105.000 Din naprodaj. S celim posestvom vred, ki bi bilo prav primerno za vrtnarja ali tudi mesarja, pa za ceno 165.000 Din. Vpraša se pri g. Franjio Spes. Maribor, Linhartova ul. 18.
27943
Hišo
enonadstropno, z lepimi in velikimi prostori, v trgu Velenje, na zelo prometni točki, pripravno za v jVo obrt in trgovino, sedaj že vpeljano obrtjo, prodam. Na željo tudi posestvo, njiv^ travnik, čez 2 orala, zraven! prodam takoj radi selitve le resnemu kupcu pod ugodnimi pogoii. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« 27455
Trgovska fHša
▼ LJubljani,_ Prešernova trtica, naprodaj. Naslov v ogl. oddelku Jutra.	27291
Lep vinograd
« sadonosnikom in gozdom, pripravnim za sekanje, kras. na lega obenem za letovišče, v bližini Maribora, ngodno prodam. Nas'ov v oglas. odd. »Jutra«. 27336
MIT
Realitetna pisarna
družba z o z.
Ljubljana, Miklošičeva c. 4 proda:
HISO. enonadstropno, 3 stanovanja. 1 komfortno 4-sobno, 2 manjši, 400 kv. metrov vrta. blizu tramvaja, St. Jakobski okraj, Din 290.000.—.
HIŠO, popolnoma prenovljeno, dve dvosobni stanovanji, pritikline, lep vrt, dve minuti od tramvaja, Din 120.000.—.
HISO. visokopritlično, novo, enodružinsko, velik vrt, Šiška, Din »5.000.—.
HIŠO, enonadstropno, šest stanovanj, 1500 kv. m vrta. blizu trnovske cerkve, Din 225.000.—.
HIŠO, pritlično, 3 stanovanja po 1 sobo, kuhinjo in vrt, tričetrt ure od Ljubljane. Din 40.000.—.
Poleg tega večje število vil. hiš v Liubljani, na deželi. kmečka posestva, stavbene parcele v mestu in vseh predmestjih po najugodnejših cenah. 27419
Vsakovrstno zlato
kupuje po oajvišjib cenah
C e r n e — Juvellr
Ljubljana. Woltova nlica 3.
38
171
Gostilno
in mesarijo ali tudi samo gostilno vzamem v najem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.	27343
Trgovino
z ali brez gostilne kupim ali vzamem v najem. Najraje na Gorenjskem. Mesečni promet 50.000 Din. — Ponudbe pod »Sigurnost« na podružnico Jutra v Mariboru.	27240
Žago venecijanko
ali polnojarmenico na stalni vodni ozir. električni pogon, v gozdnem kraju vzamem v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Žaga 91«.	27M1
Trgovino
z mešanim blagom na deželi blizu državne meje. na lepem in prometnem kraju, z zelo ugodnimi pogoji o1-dam za več let takoj v najem z vsem inventarjem in pritiklinami, kakor tudi stanovanje in vrt na razpolago. V hiši obstoja tudi vi-notoč. Ponudbe do 30. 8. 1929 na ogl odd. »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika št. 54«.	27451
Gostilno
aH vinotoč vzame zakonski par na račun. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zmožna 15«.	27465
2 do 3 dijake
v popolno oskrbo in nadzorstvo sprejme Ante Beg. Rožna dolina II./1 (Cesta v Rožno dolino, zadnja hiša desno). — Najbližji učni zavod je tehniška sred. šola.
27407
Dijakinje
eprejmem v vilo blizu Tivolija. Dobra o.-krba. in-strukcije, francoska in nemška konverzaciia, klavir, velik vrt. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro >Priključitev k družini«. Event. se izve tudi naslov v oglas, oddelku »Jutra'.
26390
Lepo sobo
r centrumu. parketi, rfefc-trika. oddaji 2 gospodičnama ali dijakinjama. Nemška konverzaciia. klavir. Na željo prav dobra hrana. Naslov pove ogl. odd. ,Jutra'.
27396
Prijazno sobico
oddam solidnemu goepodtf, podnevi odsotnemu ali potniku. Kje, pove ogl. odd. »Jutra«.	27388
Dijakinjo
samo iz boljše hiše sprejme starejša dama kot sostanovalko z vsem komfor-tom. Naslov v oglas odd. »Jutra«.	27453
Več vagonov jabolk
za sadni mošt in namiznih imam naprodaj. — Cenjene j>onudbe pod značko .Sadje' na ogla6. oddelek »Jutra«.
27261
Vodne melone
in dinje
na vagone ii polvagone proda uprava dobra Crno-govci, pošta in postaja Staro Petrovoselo. Slavonija.
25167
Sliv in sadja
za žganjekuho prodam več vagonov. Sadje za komjio-te (jabolka in hruške) Ia. bla^o naprodaj. — šest stanovanj poceni oddam. — Staro bakreno žico za elektriko ca. 500 kg. sesalko za 60 m dviga, dvosedežni avto. kopalno kad, 36 metrov steklene strehe, stare tra-verze T-železo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prima sadje«. 27372
Posteljo
iz trdega lesa, polirano, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
25027
Lepe spalnice
2800. kuhinje 1250 Din. Priznano solidne izdelave. — Prodaja: Vidmar, Zg. šiška št. 2.	27349
Masivno spalnico
novo, češnjevo, politirano proda Teodor Stupica, splošno mizarstvo, St. Vid-Lukovica.	27397
Najmodernejši
klobuki
letošnje sezone od Din 120. Popravila od Din 30 dalje. Vljudno se priporoča Jela Stemberger. modistinja. Dunajska cesta 9. 27441
Majhno trgovino
meš. blaga na deželi, zelo dobro idočo, popolnoma brezkonkurenčno,. oddam; potrebno le ca. 20.000 Din, brez vsakih osebnih pravic; event. 6e na željo vzame poznej'e tudi nazaj ;le zapreti je ne kaže. ker je edina v bližnji okolici (tudi začasn0 ne). Resne ter čimprejšnje ponudbe je poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod »Redka priložnost«. 27389
Tovar. prostore
euhe, 6vetie (razsvetljava, vodovod, pogon, event. tudi še stanovanje dveh sob), četrt ure od centra, pripravne za manjšo industrijo, oddam v najem. Cenjene ponudbe pod »Tovarniški prostori« na ogl. odd. »Jutra«.
27422
Klepar, delavnico
kompletno. 20 let ohstoje-čo. f"am v najem radi smrti moža. Pospišil. Zaloška c. štev. 6.	27416
Lokal
Iščemo v Liubljani primeren obiekt. četudi dvoriščni, ki bi se dal preurediti v pisarniški in skladiščne prostore. Ponudbe na poštni predal št. 47, Ljubliana.
27475
Med
garantirano cvetlični, trčeni, na:p!emenitejše kvalitete, 200 kg po Din 22,— proda. Lukanc, Orehovlje, p. Kranj.	27238
Bukove hlode
na debelo 8—10 mm kupujem vsako količino, poče.n-ši od 20 cm na tankem kra-in. od 2.50- m dolžine naprej, ab vagon nakladalne postaje. — Dobaviti od 15. septembra naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hlodi«.	26923
2 vagona desk
18 mm. 2 m dolgih, za opaž pri nakladanju oglja v vagone, torej slabe kvalitete. 100 kub. m moralno 98/98, 78/78. 6868. 38/78. 24/48, 4 m in nekaj vagonov mon-te 24 mm paralelnih žagane kupim. Ponudb- pod ,Sušak' na ogl. odd. .Jutra'.
27377
Za učenko
do IV. razreda srednjih šol nudi uradniška rodbina stanovanje in hrano po zelo ugodni ceni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27250
Dijake srednješolce
vzame profesor na stanovanje, dobro hrano in vestno nadzorstvo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27S10
Dve dijakinji
sprejme uradniška rodbina v Mariboru v poj»olno oskrbo z uporabo glasovirja. — Pismene ponudbe na poflr. »Jutra« Maribor pod »Strogo nadzorstvo«.	27166
Dijaka
nižjih 6T<Hlnjih šol. iz dobre hiše sprejmem na dobro hrano in zdr.nvo stanovanje. Strojro nadzorstvo, in-štrakter na razpolago, novo stanovanie v centru Ljubljane. Naslov v og-Ia^nfm oddelku »Jutra«. 27110
1 ali 2 dijaka
nižješolca sprejmem na stanovanje in hrano po nizki ceni. Domača hrana in pomoč pri učenju. Naslov nove uprava »Jutra«. 273G3
Profesorjeva obitelj
sprejme k svonma dvema hčerk a ma. odi ion ja IHn rama v gimnaziji, dve di:akinu v pooolno oskrbo Klavir, vrt, inštrukrije. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 27399
3 dijake
sprejmem v veliko zračno sobo na stanovanie in zai-trk. Naslov v oglas. o'-'. »Jutra«	27387
Dijakinjo
sprp"imcm na	etanovanjp r
t**) o'Vrbo v	r^tn z* 500
Din. Naslov:	Pitppc. F' *i-
zpj. vr. 81/1,	Gosposvot<-Va
cesta.	27383
Di^ke
nnreime Ko,5ša rodbina v vestno oskrbo — Na-slov v ogl. odd. »Jutra«. 27382
ptfaSIro stanovanje
iščem v bl:?ini sj-orf^tp fP>, šole. Ponudbe na ogl. o-id. »Jutra« pod .»Št. 25«. 27437
Sobo s štedilnikom
oddam Novi Vodmat. Val.
Vodnikova št. 30. 27301
Stanovanje
dveh 6ob, oz. velike sobe in kabinetr ter huhinje in pritiklin išče mirna stranka brez otrok za september ali ■pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Geo-meter 800«.	27289
Stanovanie
2-sobno, s pritiklinami, v Škofji ulici, zamenjam za 1- ali 2-sobn0 v mestni hiši na Poljanah. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Zmerna najemnina«.	27181
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin. po zmerni cem. v sredini mesta, nzir. na Mirju iščem za takoj. Plačam za pol leta naprej Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Plača pol leta naprej«.
26737
Stanovanje
2 sob s pritiklinami v mestu, zračno in solnčno želi mirna Sčlanska družina. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod November 1929.
27357
Stanovanje
pobe in kuhinje oddam solidni stranki brez otrok. — Ponudbe pod solidna na ogl. oddelek Jutra. 27355
Stanovanje
oddam s 1. sept. 2 sobi, kuhinja, parket, vodovod. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.	27350
Stanovanje
2 sob in pritiklin. 20 minut od glavne pošte, oddam mirni in redni stranki brez otrok za 700 Din. Elektrika in vodovod v etanovanju. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
27:380
Stanovanje
ali 3 do 4 lokale v centru iščem. Ponndbe z navedbo cene na,-.og!as. odd. »Jutra« pod »Pisarna 272«. 27427
Stanovanje
2 sobi, .parket, kuhinja, kopalnica, oddam prnt.i predplačilu. Ponudbe pod --Stanovanje 461« na ogl. odd. »Jutra«.	27461
Večjo sobo
seiparirano. išče višji uradnik. Ponudbe pod »Dobra postrežba« na oglas, oddelek »Jutra«.	27385
Sostanovalca
sprejmem v centrumu. Naslov v ogla«, odd. »Jutra-.
27415
Preprosto sobico
išče ves dan odsotna gospodična. Naslove na oglasni oddel. »Jutra« pod »Gospodična«.	27402
Lepo prazno sobo
s posebnim vhodom oddam. Naslov: Linhartova ul. 22.
27403
Opremljeno sobo
za 2 osebi, separatni vhod, elektrik?, na svežem zraku. oddam s 1. septembrom zakon, paru brez otrok — najraje, da je čez dan (vd-soten. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«. 27433
Stanovanje
išče mirna stranka za prvi september z 1 ali 2 sobama in kuhinjo. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 27463
<4 C
2 solnčni sobi
v vili, separirani, za dva gospoda, eventuel. s hrano, oddam za 1. september. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
27309
2 prazni sobi
posamezno oddam. — Novi Vodmat 145/1, hiša Podobnik.	27298
Opremljeno sobo
lepo, v vili. v centru mesta, oddam boljšemu gospodu. Naslov v ogL oddelku »Jutra«.	27231
Sobo
opremljeno ali prazn0 s posebnim vhodem in elektriko želi zakonski par brez otrok s 1. sept. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek Jutra pod N. T.
27352
Dve opremljeni sobi
v 1. nadstropju s posebnim vhodom s postrežbo takoj oddam. Cena Din 200 in 250. Poizvedbe v trgovini Matej Orehek. Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. 27366
Prazno sobo
zpIo lepo v centru oddam boljšemu gospodu. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 27187
Gospodično
sprejmem za sostanovalko z vso. oskrbo. Naslov v ngl. odd. Jutra.	27348
Sobo
z 2 posteljama oddam najraje dijakom. Naslov v ogl. oddelku Jutra.	27347
Prazno sobo
s kuhinjo ali s souporabo iste. želi privatna uradnica v Ce'ju. Ponu<>.)e na podružnico Jutra v Celju pod Takoj z označbo najemnine.
27330
2 solidna gospoda
event. gospodične sprejmem na stanovan:e. Soba soinčna in zračna. Naslov v og'a«. oddelku »Jutra«. 27398
Lepo sobo
solnčno. v bližini kolodvora. takoi oddam. Naslov v osrlas. odd. »Jntra«.. 27393
Gospoda
sprejmem na stanovanje v cen»ru. — Vprašat-i gostiloa »Napoleon«, Tržaška r. 4.
27435
Krasno sobo
v centrumu oddam. NasV>v pove ogl. oddelek »Jntra«.
27436
2 veliki prazni sobi
nova stavba. I. nadstropje, elektrika. parket. tekoča voda. vhod s stopnjic. v centru meis.fa. oddam. Informacije: Tržaška c. 8. 27452
Prazno sobo
pripravno za pisarno, oddam. Nasi-ov v ogl. oddelku »Jutra«.	26915
Opremljeno sobo
separirano, oddam dvema gospodoma, eventueln-o tudi zakon, parn brez otrok. — Ižanska cesta 7. 27190
Sobo s štedilnikom
išče mirna in solidna stranka (ena soba), oziroma sobo z malo kuhinjo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jntra« pod »Soba 39«.	27439
Boljša dama
zeli sob0 v centrn. P:<mene ponndbe na ogla-sni oddelek »Jutra« pod »Čedna sobi'-* 72«.	27472
Mariborska oblast!
Srbin, dobrih manir, privatni uradnik, žeii meseca septembra in polovic0 oktobra preživeti v omenjeni oblasti pri kaki boljši obi-telji na manjšem posestva na d*želi. Cenj. ponudbe z navedbo pogojev in opisom okolice, prosim, na naslov Budimir S. Radosavijevift, Beograd, Balkanska ul. br. 1.	26975
ifad
Malaksalim
fizičko ili živčano šaljemo be--p!atno pojasnjavajuču li-
tc-raturu — »Nov način obnavljanja snage, zdravlja, radne spodobnosti«. Tražiti: Beograd. Molerova 27, Miloš Markovič.	9141
■Zr
»Ouintet«
Ce zapoje prvi bas, takoj odmeva contra-glas* se čuje molkli bariton, s tenorčki skup si kar za špa«
pesmico zapojemo.
Pevci mi veseli smo. ki radost nas obdaja, ženke luštne iščemo, samoti da bo kraja, 139 let vsi štejem.) kot ^Batini« čevlji, V »Quintetu« si zapojemo, ker luštno je na zemlji. Ce hočete čez zimo se Inštno kaj imeti, deklice — bo večji špa«. če javite se kar na ta ogla* Neanonimn0 pod »Quint-eU na oglasni oddelek »Jutra«.
27450
XXX.
Sestanek v Ljubljani. Df»-pise poslati na o^rt. odd. Jutra pod Hvaležna. — Brinetka.	2735t
Pogum je napredek
Vdovec. 52 let. bivši obrtnik. svetovno izvežban. želi znanja z gospodično ali gospo okoli 40 let, v svrho utemeljitve, novega podjetja izven Ljubljane brez konkurence. Premoženje dobro, vendar postranska stvar. Prednost ima šaljiva predrznost in dobri pismeni sestavki. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod; Sloga j»či-	27307
F. N.
motoma kolesa kupite t^ mesečne obroke pri H. Kenda, Ljubljana, Mestni t'g 17.	183
Konlgsmark
Ljubljančanki na galerij* poljublja krasne rok- — Trboveljčan,	StidS
Gospodični
» in 17 let ptari. ielrta dopisovati v cvrho razvedrila. Onj. dopt-so na polružnico ».Jutra« Maribor pod »Razvedrilo«.	27335
Partnerico
m falete, trajno prijateljico užitka željno, išče bo ;-jii gospod. Dopise, če je mogoče 9 *likn, na oglasni oddelek »Jut ras pod »Triglav moj dom«. 27429
SaraPstojen obrtnik
T Ljubljani, mlad, inteligenten, značajen, dobrosrčen, čedne xuuanjosti, želi rednega inanja v 6vrho ženitve z mladenko, naobra-ženo in plemenito ter čipte preteklosti. Le reene dopise, )>o možnij^ti 6 pliko, na ogl. odd. »Jutra« pod »Poštenjak 27«.	2*411
Gospodična
**»ra 26 let, brez premoženja, želi v evrho ženitve Tnanttvo. Vdovec ni izključen. Ponudbe f-od »Dobra gospodinja« na ^podružnico »Jutra« Maribor. 27375
Železniški uradnik
1I-II kategorije. 38 let «tar, v večjem mestu Slavonije, želi znanja ženkibe radi. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Cakan«.
Vdovec
tf, Int., powtnik v bližini Ljubljane, se želi poročiti a starejšo žensko, ki hi imela vsaj 16.000 Din gotovine. Dc*pise na ogl. odd. »Jutra« pod Bodočnost 46«.
27448
Živeč v inozemstvu
išiem tem potom v svrho ženitve inanja z dekletom, Ftarim do 25 let. Katera želi v inozemstvo, naj piše na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Arras«. 27470
Pianino
»Ti Trratek glasovir kapim. Koren. Maribor, Jezdarska aliea 8.	27.M1
Klavirji
Strokovnjaško popravilo klavirjev in harmonijev, kakor t.Tidi čisto uglašen je izstavlja najceneje tovarna klavirjev W.rrbinek. Ljubljana. Gregorčičeva 5 (v bli-
Nov generator
na sesalni plin, (prevozni. od 20 HP, proda Ivan Zupančič, Zadovinek, Lee k o ver. -Krško.	27428

Airedaleterrier-ja
eno leto starega, plemenite trvi. ki je dobil na razstavi 1. priznanje, proda lekarnar Hočevar, Vrhnika. 27200
Psa Dobermana
Siete ipatme, prodam radi odpotovanja. Naslov v oclasnem oddelku Jutra.
27233
2 — 3 težke konje
kupim eventnel. zamenjam za manjSe. — Ponudbe na: Peter Majdič, Celj». 27374
Arrgora - mačka
bela, se je izgubila. Odda naj se proti nagradi Sv. Petra cesta št. 28. 27124
Mlad volčji pes
Vi sliši na ime »Song«, se je izgubil. Najditelj se naproša, da ga vrne proti nagradi na naslov. Ivan O g r i n , Ljubljana. Gruberjevo nabrežje štev 8.
27304
ki obvlada pefcfektno slovenska rn nemški jezik, slovensko in nemško stenografijo >ter je zmožna vsaj nekoliko hrvatskega jezika, se išče za takojšen nastop. Ponudbe z zahtevo plače se prosi na oglasni oddelek Jutra pod »Merkur«.	10159
En gros SpCCijalfla En detaO
trgovina vozičkov in koles
V zalog! kolesne opreme ln Igrače za otroke Renoviranle koles, vozičkov in šivalnih stroiev	Ceniki franko.
ZESELROK OTON
Tržaška cesta — Glince Mariiin tr* 8
Bencinski motor
10 k. s., stabilni, prvovrstni amerikanski proizvod, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Zahtevajte podrobno ponudbo. Naslov: »Har-vester«, oglasni oddelek »Jutra«.	27071
LokomobHa
10 »tm., 35 S. P., prevozna lokomobila 18 S. P., iprevozna lokomobila 8 S. P., naiprodaj. Vse v najboljšem stanju. — Markoti, Cankarjevo nabrežje 7/IL 27451
Stroj drobilnik
za sadie in dva mala kotla za kuhanje žganja poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27473
Franc Jager
tapetništvo Sv. Petra nasip 29
Vam nudi najceneje žimni-ce, matrace. otomane, di-vane in vse tapetniške izdelke.	180
Pozor ženini in neveste!
ŽIMNICE
(matrace). posteljne mreže, železne postelj« (zložljive), otomane. di-vane, ta tapetniške izdelke nadi najceneje
Rudoll Radovan
tapetnik Krekov trs št 7.
Vsi na žabo!
V nedeljo vsi v Dravlje, kjeT se bo dobila dobra kapljica in (prigrizek v gostilni pri »Toncu«. 27293
Pisalni stroj
Skoraj nov, švedska znamka »Halda«, naprodaj. Na-fclov t ogl. odd. »Jutra«.
27443
Za žago venecijanko
kompletno železje, takozva-ni »verk«, za ceno 5000 Din naprodaj. Ponudbe pod »Na kočevski progi, na oglasni oddelek »Jutra«. 27258
Ravnalni stroj
(Abrichtmaschine) v dobrem stanju poceni prodam. — Pismena vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stroj 400«.	27072
Pletilni stroj
esemključni, št. 8. prodam radi preureditve pletilstva. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
27392
No, Jože,
kam pa danes?
Kam neki drngam. kakor k F. Gradu, Aškerčeva klet, kjer točijo izvrstno kapljico in kjer bo godbeni koncert. Pojdi še ti, da nas bo več.	37381
Kam v nedeljo?
K Anžurju na Vevče. Tam bo velika vrtna veselica z žrebanjem efektne loterije kolesarskega društva ^Zarja«. Godba »Trio« Magistri.
27417
Ročna torbica
damska, rujava, se je izgubila; i. s. od drogerije Florjančič po Prečni ulici, Dalmatinovi ulici do Kmet-ske posojilnice. Vsebina: sveženj ključev, razna ko respondenca. Pošten najditelj naj odda vsaj ključe pri stavbeniku Misaou t Ciga-letovi ul. 13.	27394
Ročna torbica
n volne se je izgubila od šentjakobske knjižnice do vojašnice kralja Petra. — Najditelj se naproša i#to oddati na Krekovem trgu 10, Tekftilbazar.	27421
Zahvala.
Za imrKvg« jrraae fekren^sa so-latrtia ob trasočiai smrti na&t«a nepozabnega
Lupita PMlc
*
uradnika Bcefcfee knjižnice
kakor tudi za vence in aveitje, se tem potom vsem najtopJeje zahvaljujemo.
Posebej k pa se zahvaljujemo SiSensfki prosveti, bi ,je svojega do4-gole^nega člana tako podnoštevHiro spremila na njegovi zadmji poti.
Ljubljana, 14. aivgursta 1<W9.
Žalujoča rodbina PfLEVEU.
dbunafa&i veCe&ejem
od 1. do 7. septembra 1929 (Rotmda do
8. septembra). Posebne prireditve: MEDNARODEN VELESEJEM ZA RADIO
Razstava hrami! in jedil — Razstava potrebščin za hotelska podjetja. — Sovjetska razstava — Razstava jMŽBroaJri&ke Unije — Tehnične novosti in rzma<jd!be — Dunajski salon za krznarsko modo — Razstava pisarniških potrebščin — Vel esejem za reklamo Poljedelska in gozdarska vzorčna razstava IV. avstrijska razstava ječmena — Vrtnarska razstava — Mlekarska razstava — Od gaja nje drobnice — PokuSanje vin iz republike
IL AVSTRIJSKI ŽIVINSKI VELESEJEM
(od 5. do 8. septembra 1029) Raastava plemenske živine — Razstava koristne živine — Razstava konj Viza nepotrebna! Prost prehod avstrijske meje s sejmsko izikaizaiico in potnim listom. Madžarski tranzitni vizum dobite na meji,
če se izkažete s sejmsko legitimacijo. Znaten popust na jugoslovenskih, madaar-skrih io avstrijskih železnicah, na Donavi m Jadranskem« morju kaikor tudi na letalih. Vsa pojasnila in sejmske izkaznice izdaja
Wiener Messe, A. G., Wien VII. dokler traja jesenski ve!esejem v Leipzigu pa tudi isvestrlnica v Leipzigu, Oesterr. Messhairs, in častna zastopstva v
Ljubljani: Avstr. konzulat. Dunajska c. 51 „ Zveza za tujskij promet v Slove-Dunajska cesta 1 Josiip Zidar, Dunajska cesta 31.
PIJT^IK
Društvo za promet potnikov in turistov v kraljevini SHS, Beograd
razpisale natečaj
za izdelavo umetniških reklamnih plakatov naše domovine v barvi za orooa-gando našega turizma v inozemstvu. Izdelati se imajo sledeči tipični motivi iz glavnih tujsko-iprometnih predelov »vaše domovine ter pri tem vpoštevati njihovo karakteristično obeležje:
1.	Bosna (Orient — narodne noše);
2.	Dalmacija (tTopska vegetacija — arhitektura — narodne noše);
3.	Hrvaitska (PK-tvice — prrro-dni pojavi);
4.	Južna Srbija (®a<hižibine, arhitektura — narodne noše);
5.	Slovenija (Bled — jezera in alpski motivi). Plakati so lahko izdelani na katerikoli način,
priipravai pa. morajo biti za reprodukcijo v barvi. Format originala mora biti 63X95, pri čemur zgoraij okoli 10 om, a spodaj 20 om, za napise in tekst.
Vposlan« načrte bo pregledala posebna ocenjevalna komisija ter se bo prvih pet načrtov, ki bodo ocenjeni kot najboljši, odkupilo z vsemi pravicami s sledečimi nagradami:
1.	5000,— Dm	3. 2000,— Din
2.	3500,— Dm	4. 1500.— Din
5. t«00.— Din. Za ostale načrte si »Putnik« pridržuje pravico odkupa po svobodni pogodbi. Načrte je treba vposiaiti najkasneje do 15. septembra t. I. »Put-ntk«-a v Ljubljani Dunajska cesta št 1.
Nabava moke.
Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 22. avgusta 1929:
7.000 kg pšenične moke št. 0 G 3.000 » » > > 0 GG 5.000 » » » » 6 10.000 » » > »4
Ponudbo je vložiti najkasneje do 22.18. 1929 dopoldne, katera mora biti kofko-vana s 5 Din. Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani.
Iz p^arne Direkcije drž. rud. Velenje,
št. 7641/II.	10137
NajbolJSl t materijahi in konstrukciji in najlepši v opremi sc iivtini stroji in koles« „fipttxnM> < in „Jldl«a*"
za dom obrt in industrijo ie pr'
10!. PETELINI
U«Dli»M PraSanma« tp««MMn ak ««4 '•uk iuhu brtifMaa V«fl«tn farandla Zahtevajte ponudbe
DOBER NAKUP
zviša Vaš promet, zato obiščite
HipsRi jesens(ci velesefent 19&9
Splošni, tehnični in stavbni ve-lesejem	25.--31. avgusta
tekstilni velese-
jem	25.-28. avgusta
velesejem športnih predmetov 25.-29. avgusta
0
Vsa pojasnila se dobe pri častnih za- o stopnikih
za ljubljansko oblast: Stegn, Ljubljana, Gledališka 8. — Telefon 2925. za mariborsko oblast: Dr. Scheichenbaaer, Trs Svobode 3.
»Patent Konrat«
« AA
aparat za pakiranje paradižnikov.
Dobite ga v vsaki boljši trgovini z že* leznino in pohištvom.. — Proizvaja ga: Brača Lenard, industrija metalne i dn vene robe, Subotica.
SLIV
tresenih, za žganjeknho,
dobavljam vsako količino franko Ljubljana—okolica a Din 160 za 100 kg.
CIRIL CUJON, SUNJA.
Vinski
ka
kupuje po najbol^i ceni ED. SUPPANZ, PRISTAVA
i
Ljubljana-Rožna dolina-Dobrova-Polhov Gradec
se otvori 15. avgusta
in sicer vozi ob nedeljah in praznikih iz Ljubljane ob 7.30 in 16.30; iz Polhovgradca ob 8.10 in 17.10.
Ob sredah "m sobotah iz Ljubljane ob 7. in 13.30; iz Polhovgradca ob 7.45 in 14.15.
Druge delavne dni vozi samo do Dobrove;
iz Ljubljane
ob 7.30, 13.30 in 18.30; iz Dobrove ob 7.30, 14. in 19.
Postajališče pri Figovcu. Autopodiet-e Magister.	10143
v •
peci
<z I a
samotne gline
Sobne
{Krušne peci
dobavlja in postavlja najcenejše
JCeratmctia zadrug
Ljubljana, Tesarska ulica štev. 3.
Zidarskega polirja
sprejmemo takoj. — Stavbenik Ročak in drug, Trbovlje.	10157
Sadje in zelen j ad
vsake vr?te vknhavajte samo v originalnih weck - ovih pu-
pravah za vkuh v*nje. Zahtevajte
WECK-A
pri vseh trgovcih. Tovarniška zaloga FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10. — Zastopstvo v Mariboru: CarI Lotz k Pinter & Lenard, Celje: Josip, Jagodič.
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
iS rn 4	4	pimaltti stroj uxwo
>(Ui9aeiwc€a<
Preko 24)00.000 strojev v rabi. Najbolj vpeljan v uradihl Na zalogi pri
GumL Sarama, £»juhtjt*na, Seletihtsrgova utica Stav* C
Telefon itev. 7980
tfrei poaetiuegjft oazuaous.
Globoko užaloščeni javljamo sorodnrkom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena mamica, gospa
Amalija .finiovc*
soproga nadstrojnika in posestnika.
Po kratkem, mučnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče je nenadoma preminula v 64. letu starosti dne 10. avgusta, na posledicah operacije na kliniki v Gradcu.
K večnemu počitku smo io položili dne 13. t. m. na Leonhardt-pokopališču v Gradcu v rodbinsko grobnico.
Nepozabni pokoin;ci ohranimo najtoplejši spomin.
Graz-Ceije, dne 13. avgusta 1929.
Žalujoče rodbine: JURJOVC, HONIGMANN, POLANČIČ.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naša ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra, teta itd., gospa
Mariia Babnik
trgovka, gostilničarka in posestnica
dne 13. avgusta 1929 ob 22. uri, po dolgi mučni bolezni, v 58. letu starosti, previdena s tolažili za umirajoče, za vedno zapustila.
Pogreb nepozabne se bo vršil v četrtek 15. avgusta ob 6. uri zvečer ž Fužin na pokopališče v Dev. Mar. v Polju.
Maše se bodo brale v Dev. Mar. v Polju. LJUBLJANA - FUŽINE, dne 14. avgusta 1929.
Josip Babnik, soprog. Josip in Rudoll, sinova. Angela, hčerka. Ana SuhadoLnik, sestra. Jernej Hlebs, brat in ostalo sorodstvo.
Sokol
Sokolski zlet na Viču
Priprave za župni zlet, ki iih vodi viški Sokol, so v polnem teku, kar dokazuje nenavadno živahno vrvenje v Sokolskem domu večer za večerom. Vsi oddelki telovadcev in odseki pridno delujejo, d* *)0 proslava 20 letnice res dostojno usoela. Slavnost bo obstojala v dveh prireditvah in si-se bo vršila dne 31. avgusta slavnostna akademija v Sokolskem domu na Viču na čast vsem članom ustanoviteljem Sokola in članom graditeljem Sokolskesa doma. Pri akademiji bodo sodelovali: telovadci, sokolski pevski zbor in dramski odsek.
Glavna prireditev pa bo 15. septembra ira sokolskem letnem telovadišču. — Pred kratkim ie razposlal Sokol na Viču vsem župnim edinicam prijavnice, ki jih naj točno izpolnjene vrnejo najkasneje do 1. septembra t. L, da se lahko pravočasno preskrbijo vse ugodnosti, ki so potrebne za goste. Točne prijave glede telovadbe naj društva sporoče župnemu načelništvu. glede ostalega članstva pa Sokolu na Viču. da se more pripraviti telovadni prostor, orodje, garderobe itd. Prijave naj bodo točne in zanesljive, kajti če bo nastopilo tako ogromno število telovadcev, kakor se obeta, je vsaka malenkostna desorganiza-cija sila kvarna. Polovična vožna po železnicah za vse župne edinice ie dovoljena in velja za čas od 13. do 1". septembra t. 1. pod običajnimi pogoii. Prehrana se bo organizirala po Sokolstvu naklonienih gostilnah, kier bodo cene povsod maksimirane.
Bratska društva zato ponovno prosimo, da prijavnice točno izpolnijo, obenem pa zainteresirajo sokolsko javnost v svojem okolišu za to pomembno prireditev, da bo župni zlet vreden svojega naslova. Vse želje in nasvete nai bratska društva čim prej sporočijo Sokolu na Viču. ki bo šel vsakomur v tem pogledu na roko. — Zdravo!
Sokolski dom v Štepanji vasi. Marljivo sokolsko društvo v Štepanji vasi je lansko leto kupilo ob cesti pod Golovcem primerno zemljišče ter letos tamkaj priredilo dobra uspeli javni nastop. Sedaj pa razpisuje vsa v poštev prihajajoča dela ia zgradbo svojega doma. Najprej ee namerava postaviti samo telovadnico v velikosti 17 m dolžine in 12 m širine, v njej pa provizoričm oder. Stavba bo še letos končana ter v pozni jesem oddana svojemu namenu. Kasneje, ko bodo dopuščala denarna sredstva, se bo dom primerno dozidalo.
Vzorna vrsta ČOS se udeleži propagandne poti v Barcelono, kjer bo pred zbranimi vodniki španskih gimnastov pokazala sokolski telovadni način. Tudi za sestavo te vrste se bodo vršile posebne izbirne tekme.
Češkoslovaške Sokolice so z velikim uspehom nastopile na telovadni slavnosti finskih telovadk v Helsingu.
40-letniea prvega vaditeljske^a tečaja na Češkem. Kmalu po ustanovitvi Češke sokolske zveze leta 1889. se je vršil pneetkom avgusta tudi prvi njen vaditeljski tečaj, lu je vsestransko uspel. Obiskovalo ga je 2o gojencev, predavali pa so med drugimi sedanji starosta slovanskega Sokolstva br. dr. Scheiner in mani sokolski strokovnjak m slikar br. Kožišek. — COS je nato leto za letom prirejala vedno več tečajev. Ko pa si je s stavbo Tvrševega doma v Pragi osigu-rala svojo streho, se sedaj tamkaj vrše zaporedno tečaji za člane, članice, vodnike naraščaja in dece. prosvetne šole itd. ^Sistematičnemu vzgajanju vedno večjega števila vaditeljev se mora češkoslovaško Sokolstvo v mnogočem zahvaliti na svojem ogromnem razvoju.
oim
Izvleček Iz programov
Četrtek. 15. avgusta.
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10.30: Poljedelska ura (inž. Cerne).
—	11: Koncert radio-orkestra. — 15: Reproducirana glasba. — 15.30: Levstik: »Martin Krpan«, recitira g. Levar. — 16: Koncert pevsk. zbora »Sava« z Jesenic. — 20: Koncert trnovskega cerkvenega zbora. — 21: Prenos koncerta z unionskega vrta. _ 22: Napoved časa in poročila.
Petek, 16. avgusta.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. _ 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 20: Gospodinjska ura. — 20.30: Pevski večer g. Levarja, člana nar. gled. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. _ ZAGREB 13.15: Repro-ducirana glasba. — 20.35- Koncert učiteljskega pevskega zbora iz Ljubljane. — 21.50: Poročila. — 22: Lahka večerna glasba. — BEOGRAD 12.45: Reproducirana glasba. — 18: Koncert radio-kvarteta. — 20.30: Žena v naših nar. pesmih. — 21.50: Kvartet. _ 22.30: Poročila. — 22.40: V spomin smrti vel. kralja Petra. _ 23: Godba na harmoniko. — PRAGA 16.30: Koncert komorne glasbe. — 19.05: Dramski večer. — 21: Prenos programa iz Brna. — 22.20: Godba za ples.
—	BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 19.06: Program iz Prage. — 21: Koncert vojaške godbe. — 22.20: Godba za ples. — VARŠAVA 16.30: Reproducirana glasba. — 18: Lahka glasba. — 20.30: Simfoničen koncert. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — '20: Dramski večer. _ Godba za ples. — BERLIN 17-30: Popoldanski koncert. _ 19.30: Koncert orkestra.
_ 21.15: Štiriročne klavirske skladbe. —
FRANKFURT 20.15: Zabaven večer. — LANGENBERG 17.35: Večerni koncert. — 20: Koncert orkestra. — Sluhoigra in lahka glasba. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 18: Koncert orkestra. — 20.15: Pr> eram iz Frankfurta. — 22.15: Ruske pravljice. _ BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert — 17-45: Prenos promenadnega koncerta. — 20.10: Orkestralen koncert. --Ciganska godba. — LONDON 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22.15: Koncert. — 23: Plesna godba. _ RIM 17.30: Popoldanski koncert — 21: Simfoničen koncert — STfOK-HOLM 18.20: Reproducirana glasba. — 19.30: Večerni koncert. — 21: Godba na harmoniko. — 22: Orkestralen koncert lahke godbe.
Michel Zevaco:
199
V krempiiih inkvizicije
Zgodovinski roman
Izmed obilja, s katerim so mu postregla, si je izbral samo nekaj jedi, ki so mu prijale, in ostal pri teh. Prav tako je napravil z vini. Gostil se je z odločnostjo, ki je bila v takih okornostih vredna občudovanja. Z eno besedo, jedel je za štiri in pil za šest, ne iz po-žrešnosti, ampak zato, ker se mu je zdelo potreba.
Vse, kar sta meniha zahtevala, je bilo, da naj vsaj malce pokusi vsako jed: to je bilo za njiju pogoj, da dobita ostanek. Samo da je ustrezal tej želji — drugega jima ni bilo mar. Ostankov obeda je bilo toliko, da sta bila z njimi preskrbljena za več dni. S to gotovostjo v mislih sta mu bila tem bolj pozorna strežaja.
A končno je bilo kosilo pri kraju. Pardaillan se je vrnil v svojo sobo in se vrgel v naslanjač.
»Hvala Bogu,« je dejal, »sit sem in tudi živim še, kakor je videti. A v pismu je bilo rečeno, da m« bodo zavdali... Zdi se, da strup ni bil izmed tistih, ki naglo učinkujejo. Nu, potrpimo, morda so mii dali počasnega ... Kmalu se mora pokazati, kaj bo.«
Nekaj ur je nepremično sedel v naslanjaču. Človek bi bil mislil, da spi. a bede! je. Čakal je in premišljeval. Naposled je vstal ter jel hoditi po sobi. Nasmešek mu je pregiba! ustnice.
»Kdo ve, morda pa v današnji jedi vobče ni bilo strupa? Ali se je Espnosa nemara premislil... kar sem itak slutil... ali pa je bilo vse to samo komedija in sem se mu dal speljati na led?... Mogoče! Počakajmo še malo. Viš, ura malice je že minila, a mojih
pobožnih čuvarjev' še ni videti.«
In res se meniha nista pokazala. Tudi ob uri obeda in za večerjo ju ni bilo na izpregled. Pardaillan se je bil preveč obilno in prepozno nazajtrkal, da bi bil čutil glad. Toda po glavi mu je rojila misel, ki jo je hotel dognati. Zato je stopil k ftniei in poklical, kakor snoči. To pot se mu je odzval brat Caharija.
*Ej, prečastiti,« je vprašal z neopredeljivim obrazom, »obed in večerja sta zdavnaj minila! Ali ste mar pozabili name?
»Sijajnih pojedin je konec, gospod,« je z žalostnim glasom odvrnil menih. »Konec jih je... na žalost!«
»Oho!« je rekel Pardaillan in deo se mo je zaiskrilo. »A povejte mi, zakaj pravite ,na žalost'?«
Z odkritosrčnostjo, ki bi se bila zdela nesramna, da ni bila tako prostodušna, je menih odgovoril:
»Ne zaradi vas, gospod. A videti je, da ste zakrivili nekaj hudega in so vam naši predstojniki naložili kazen, da ostanete nekaj dni brez hrane. In ker sva imela midva z bratom Baptistom pravico do ostankov vaših imenitnih pojedin, sva kaznovana z vami vred. Zato pravim ,na žalost'.«
»Razumem,« je sočutno dejal Pardaillan. »Cesar nisem jaz pojedel, sta po tem takem vidva pospravila?«
»Seveda!... Oh, gospod vitez, zakaj ste toliko časa trdovratno odklanjali take dobrote! Bog ve, da nisva imela sreče z vami. Toliko dobrih stvari je šlo po vodi in najini bratje so se mastili z njimi namestu naju dveh ...«
»Zakaj bratje in ne vidva? To se mi ne vidi pravično,« je rekel Pardaillan, kakor da mu gre Caharijeva žalost do živega.
»Monsinjor Espinosa je silno gledal na to, da bi ravnali z vami kar moči sijajno in da bi vi res uživali obede, ki so jih pri-
pravljali za vas. V kazen za vaše upiranje, ki so ga smatrali za posledico najine majhne vneme, so nama odrekli pravico do teh dobrot; a če bi jih bili vsaj poskusili, bi bile ostale nama. In da bi bila kazen tem bolj občutna, so jih razdeljevali drugim.«
»A! To je bilo vzrok, da sta mi toli vztrajno prigovarjala?«
»Menda! Šlo nama je za ostanke!«
»Zakaj mi nista povedala? Saj nisem hudoben človek. Ce bi me bila opozorila na to, bi vama bil drage volje ustregel.«
»Na to so mislili, Bogu bodi potoženo. Strogo so nama bifi prepovedali, da bi vam kaj omenila.«
»Zakaj nista hotela pokusiti jedi vpričo mene, kakor sam vama večkrat ponudil? ... V svojo lastno škodo sta se branila.*
»To nama je bilo še posebej prepovedano. Izgubila bi bila pravico do ostankov, ne glede na strogo kazen, ki bi naju bila zadela.«
»Kaj pravite!« je dejal Pardaillan in obrnil menihu hrbet, videč, da je zvedel od njega vse, kar je hotel.
Ko se je linica zaprla, se je tiho zasmejal in zamrmral:
»Dobro so igrali komedijo, bogme da! . . . Potegnili so me za nos kakor pravega bedaka! In vendar bi se bil lahko spomnil svojega bivanja v ,grobnici živih mrličev' ter pomislil, da Espinosi ni zaupati. Nu, to lekcijo si zapišem za uho.«
XVI.
Gibljiva tla.
Drugi dan je vstal ob navadni uri. Izbral si je prostor pri oknu, pomaknil tja svoj naslanjač in sedel vanj, vedoč, da je tn vsaj nekoliko varen pred skrivnimi nadzorovalci.
RUDNIK
v katerem se nahaja PREMOG Ia. 7960 kal. prodam. — Poizve se v vmotoču Vošnjakova 4, Ljubljana	10162
i"Predam 2C.CCC chm
.stnrefiovega go$da
(Deleposestvo Spodnji (RerloiniG, Šoštanj-die Jecode
10139
Dvokolesa najboljlih svetovnih znamk v veliki izbiri, zelo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, Id _. igračni vozički v zalogi. Več znamk Šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevma lika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. ^TRIBUNA« F. B. L. tovarna drokoles in otroških vosižkov, _Ljubljana, K&rlovska cest* 4.
75 a
Uporabljajte sa nego ust, zob i« dlesni nedosegljivo angleško
K0LYN0S
PASTO ZA ZOBE
m rVAeva se v vseli lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
Bele emajlirane ploščice
za oblaganje zidov in štedilnikov, dobavlja in polaga »KATERIJAL" dr. * o. je., Ljubljana, Dunajska cesta št. 36.
Oblastveno koiicesionirana
šoferska šola
I. GABERŠCIK, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivveisova c. št. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi
najmodernejših pripomočkov. Tečaji permanentni. Poduču-je-rn tudi privatno.	101 6
Izjava.
Izjavljava, da nama je Herceg-Bosna. splošna zavarovalna družba v Ljubljani zelo kulantno in hitro izplačala odškodnino za pogorelo streho n aiinega kozolca.
Šoštanj, dne 24. julija 1929. 10116	Franc in Roza Grill.
Ugodna prilika!
Austro Daimler A D M II.
101&
Double Phaeton, v najboljšem stann luksuzno opremljen, malo rabljen prav
ugodno prodam
lekarnar Posavec, Celje.
•£}/« se /mol«
„ Album slevens/cih icnfiževni/eov"
ki prinaša 267 portretov, na9h velemoi t bakrodsku. — Zastopani so leposlovni, znanstveniki, narodni buditetf. uredniki ia pubHcisti od najstarejših časov do danes. Umetniško vezana knjiga vefla s poštnino vred 170 Din. bral 140 Din, Naroča se v
Gnjifarni Ušis/eovne madrufe 9 Čjuhljani, A*«<eracra 54
Zahvala.
Za štev-Mme izraze sožalja ob pretočit to' izgubi naše thibfiene mamice, stare mamice, svakinje in tete. gospe
Marije Sovre
zasebni ce
se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja, posebna zaifovala zdravnikoma ag. df. Jn®u in dr. Per-ko+u in vsem, ki so spremili drago pofcojnico na njeni zadnji poti. Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 13. avgusta 1929.
10136
Globoko žalujoča rodbina Franko in ostali sorodniki.
Kdor j<2 nezadovoljen s svojim kruhom, ali pecivom,naj poskusi peči x
^Jugchnnabpafent^nrickcf
pa bo takoj nadvse zadovoljeni
Ljubljana Gajeva nlica 2.
izvršuje slikaisko in
pleskarsko obrt Delo zelo solidno in po nizkih cenah. Za naročila se cenjenemu občinstvu priporočam.
Se li sami brijete?
Potem samo z originalno
To rezilo je nenadkriljivo, kajti je .nedosegljiva britvica, izdelana iz svetovno znanega
KAYSER-ELLISON-SHEFFIELD srebrnega jekla,
Zato brezprimerna kakovost, ki omogoča, da tudii po osemkratni uporabi popolnoma dovršeno brije. Le ne biti preveč konservativen! Ne zoperstavljajte se napredku tehnike! Na vsak način napravite poskus z »BEN-HUR«-britv:co! Dob§ se v vseh prodajalnah, katerim ie na tem, da svoje odjemalce kar najbolje postrežejo.
Preprodajalci naj se obrnejo »ta: Gustav Husser &. sin TransHIager, Wien VII, Richtergasse 18.
Nalezljive bolezni
prenašajo komarji, muhe in druga odvratna zakužena golazen. Vi udi ne vidite, kako strahovita opasnost Vam preti. Čuvajte zdravje in življenje Vaše, Vašega deteta in Vaše obitelji. Branite ee vsega mrčesa in uporabljajte najdovršenejše sredstvo za uničevanje
TA
Razpršujte Shelltox samo potom Shelltox pršilnice, ki Vam oeigura-va maksimum delovanja. Razpršena meglica Shelltoxa zalotene in-sekte SIGURNO ubija in v teku nekoliko minut
osvobodi Vašo hišo muh, moljev, komarjev, bolh, stenic, mravelj, ščurkov, njihovih jajc in ličink
Tiskana navodila za uporabo dobite pri Vašem prodajalcu. Uporabljati Shelltox znači vzdrževati hišno higijeno v največji meri. Dobiva se v vseh mestih.
Kreditni zavod za trgovino in industriio
LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopja) ■
Obresto vanja vlog, nak op ia prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devis in valut, borzna naročila. predujmi in krediti »sate vrste, eskompf in inkaso menic ter naka> lila t ta- ia inozemstvo sale • deposits itd. itd. itd.
Briojavke: Kredit, Ljubljana — Telefon a 204)1. 2457. 8548 Interorban 2706 2S0f
37 L
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v LjubljanL