COBISS o Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« In STEKLARSKE SOLE Leto 8 Rogaška Slatina Avgust 1980 Z \ Preberite! Trideset let samouprav-ljanja v steklarni____2 Ugodno, kot že dolgo ne! 3 Predlog izhodišč in razvojnih usmeritev steklarne »Boris Kidrič« v na-slednjih petih letih 6 Kakšne so naše razvojne možnosti in usmeritve? 7 Ostati vodilni proizvajalci visokokvalitetnih izdelkov 8 Dohodek povečali za četrtino 12 Z nekaj domiselnosti marsikaj pridobili 13 Ogledal smo si steklarno Grall _________________14 Janez Žgajner__________14 Ne prezrite! 15 Kaj pomeni delovna akcija?__________________15 Nagradna križanka št. 75___________________16 v_________________________y. . Čestitamo! Ob trideseti obletnici samoupravljanja v steklarni »Boris Kidrič« čestitamo vsem delavcem, ki so v tem obdobju gradili in poglabljali samoupravne socialistične odnose! vsem sodelavcem pa ž,elimo obilo delovnih in samoupravnih uspehov! Uredništvo »Steklarja«, družbenopolitične organizacije in organi samoupravljanja obeh steklarskih kolektivov To so bili člani prvega delavskega sveta steklarne, izvoljeni pred tridesetimi leti! Letos v septembru praznujemo Trideset let samoupravljanja v steklarni Mineva trideset let, odkar je predsedstvo ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije 2. julija 1950 razglasilo zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji In z višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih. Dogodek pomeni zgodovinsko prelomnico v nadaljnjem razvijanju In utrjevanju socialistične demokracije, ki temelji na samoupravljanju delovnih ljudi, ter uresničitev zgodovinske parole delavskega gibanja: »Tovarne delavcem!« Zgodovinski razvoj samoupravljanja Čeprav je bil omenjeni zakon, ki pomeni formalnopravno osnovo sarpou-pravljanja, sprejet leta 1950, se je samoupravljanje dejansko rodilo že med narodnoosvobodilnim bojem naših narodov in je bilo prav od njegovih začetkov ena med bistvenimi sestavinami socialistične revolucije. Razvijalo se je predvsem na osvobojenem ozemlju v obliki narodnoosvobodilnih odborov, ki so bili nosilci politične in državne oblasti in izvoljeni po demo-kratičnerrt načelu. Tovarne in delavnice so prevzemali in z njimi upravljali delavci ter v njih na različne načine zagotavljali proizvodnjo za potrebe narodnoosvobodilnega boja. Po zmagi naše revolucije je država v imenu družbe kot celote nacionalizirala osnovna proizvajalna sredstva. S tem je bil položen temeljni kamen za nov družbeni red. Poleg tega je država po svojih organih prva leta po vojni neposredno upravljala nacionalizirana proizvajalna sredstva, kar pomeni, da so bila le-ta dejansko v državni lastnini. Takšen način upravljanja in vodenja gospodarstva je bil namreč v prvem revolucionarnem obdobju nujen zaradi nizke razvitosti proizvajalnih sredstev, saj jih je bila večina iz predvojnega obdobja in med narodnoosvobodilnim bojem uničenih oziroma poškodovanih. To obdobje je bilo nekakšno prehodno na poti k višji obliki organiziranja družbe, to je v socializem. Toda kljub temu smo v tem času že poznali mnogo oblik demokratičnega sodelovanja ljudskih množic pri upravljanju dela, proizvajalnih sredstev in družbe. Vendar te niso bile pogodu Stalinu in njegovim somišljenikom in so bile med vzroki za kon- Sedaj se začenjajo javne razprave o bodoči usmeritvi steklarne »Boris Kidrič* — foto Z. Novak flikt med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, nastal leta 1948 in pozneje, zaradi katerega je zašla naša država v težak mednarodni gospodarski in politični položaj. Prav v tem času pa so delavski razred in drugi delovni ljudje v Jugoslaviji nadalje krepili in razvijali samoupravne odnose v upravljanju dela in družbe in s tem dokazali, kako so si sposobni sami krojiti svoj nadaljnji razvoj, obenem pa so tudi tako odvrnili Stalinov poskus, da bi nam vsilili svojo hegemonijo. Opogumljena z razvojem takih samoupravnih teženj je Zveza komunistov Jugoslavije izdelala svoj prvi celoviti koncept delavskega in družbenega samoupravljanja, ki se je izrazil v zakonu o delavskem samoupravljanju leta 1950, ob znanem Titovem govoru, ko so naši poslanci sprejemali ta zakon, in v ustavnem zakonu leta 1953. Prvi delavski svet in upravni odbor v steklarni Delavci naše steklarne so se po sprejetju zakona o samoupravljanju resno lotili uresničevanja njegove vsebine. Že v prvih septembrskih dneh leta 1950 se je konstituiral štiridesetčlanski delavski svet steklarne, ki je bil izvoljen z neposrednimi in tajnimi volitvami. Takrat so izvolili za svojega predsednika Bena Jugovarja; izvolili pa so tudi devetčlanski upravni odbor, kateremu je predsedoval Jože Sovre. Vsem članom obeh organov je mandat trajal eno leto. In že na drugi seji, bilo je 13. septembra 1950, je delavski svet prevzel steklarno v svoje upravljanje. Zadal si je več pomembnih nalog, med katerimi so bile najvažnejše: dvigniti kakovost steklenih izdelkov za njiho- vo boljše prodajanje, izboljševati strokovno usposobljenost kadrov, izboljšati delovno disciplino delavcev in razširiti materialno osnovo steklarne za delo. Kolektivu steklarne je vse sprejete naloge uspelo uresničiti, čeprav je bilo takrat za kaj takega treba vložiti veliko delovnih naporov, mnogo samoodpo-vedovanja in trdne volje. Zato je bilo povsem upravičeno, da je bil že tisto leto razglašen za kolektiv, ki je bil dosegel najboljše delovne rezultate, pa je prejei za to tudi pismeno priznanje in denarno nagrado! Kljub uspehom, ki jih je rodilo samoupravljanje, pa se je kaj kmalu pokazalo, da je nujno treba vključiti vanj še večje število delavcev. Zato smo tudi v steklarni izvolili obratne delavske svete v obratih: peči, brusilnica, servisne dejavnosti in v skupini uslužbencev. Ti delavski sveti so šteli od 15 do 25 članov, prevzeli pa so del pristojnosti delavskega sveta steklarne, ki je s svojim delom nadaljeval. Takšna je bila samoupravna organiziranost naše steklarne do leta 1974. Takrat smo že organizirali temeljne organizacije združenega dela in sicer tozd Steklarna Rogaška Slatina, tozd Slovenska Bistrica, tozd Delavska restavracija in tozd »Naše staklo« v Beogradu. Ti so dobili svoje delavske svete in druge izvršilne organe, za povezovanje dela in upravljanja pa smo izvolili še centralni delavski svet. A tudi s takšno samoupravno organiziranostjo se nismo zadovoljili in po sprejetju zakona o združenem delu leta 1977 na pobudo naših delavcev organizirali nove temeljne organizacije in sicer: tozd Osnovna izdelava, tozd Dodelava, tozd Kristal, tozd Dekor v Kozjem, tozd Servisne dejavnosti, medtem ko se je tozd v Slovenski Bistrici odcepil in se organiziral v enovito delovno organizacijo. Za opravljanje del skupnega pomena smo organizirali tudi delovno skupnost skupnih služb. Tako je sedaj združenih v naši organizaciji združenega dela sedem tozdov in delovna skupnost, katerih vsak ima svoj delavski svet in svoje izvršilne organe. S sprejetjem zakona o združenem delu so dobili delavski sveti temeljnih organizacij zelo široka pooblastila, medtem ko so ostale delavskemu svetu steklarne le tiste zadeve, ki so skupne za vse tozde. Tako sedaj odločajo delavci v tozdih o vseh najpomembnejših zadevah, zlasti pa odločajo o vprašanjih v zvezi s pridobivanjem in razporejanjem dohodka. Zgodovinski premiki... S prenosom proizvajalnih sredstev v družbeno lastnino in z nadaljnjim razvijanjem samoupravljanja, zlasti pa še z uveljavljanjem delegatskega sistema, se bistveno spreminja položaj našega delavskega razreda. Odpravljeni so mezdni odnosi med neposrednimi proizvajalci in lastniki proizvajalnih sredstev, za katere je značilno izkoriščanje človeka po človeku in da so prevladovali vse od nastanka sužnje-lastniške dobe do zatona kapitalizma. V naših razmerah postaja delavski razred resničen in edini nosilec vse oblasti. Socialistično samoupravljanje je v naših razmerah najbolj neposredna oblika in izraz boja za svobodo delovnega človeka, za svobodo njegovega dela in ustvarjanja, za njegov odločilen gospodarski in politični vpliv v celotni družbi. ALOJZ JUHART Podrobnejši in dopolnilni podatki o gospodarjenju v I. polletju Uspešno, kot že dolgo ne! V prispevku z enakim naslovom smo v julijski izdaji »Steklarja« objavili nekatere podatke o poslovanju In gospodarjenju steklarne v letošnjem prvem polletju, medtem ko so finančni kazalci temeljili na oceni poslovanja v letošnjih prvih šestih mesecih. Zato tokrat objavljamo dejanske podatke In podatke o doseženih rezultatih na zaposlenega delavca skupaj z grafikonom, da bi bila slika o uspešnosti našega dela popolnejšal Opažamo namreč, da cene surovin, energije in storitev zelo skokovito naraščajo, kar nam - pretežnim Izvoznikom - onemogoča dosegati še boljše izvozne rezultate... 3 Najprej dejanski podatki o doseženih rezultatih! Iz tabele 1 o dejanskih poslovnih rezultatih naše steklarne v letošnjem prvem polletju so razvidni doseženi celotni prihodek, porabljena sredstva, dosežen dohodek in njegova delitev -kakor so jih potrdili delavski sveti tozdov. V primerjavi z lanskim prvim polletjem se je v letošnjem prvem polletju celotni prihodek v posameznih tozdih povečal takole: v tozdu Osnovna izdelava za 56%, v tozdu Dodelava za 37%, v tozdu Kristal za 47%, tozdu Dekor Kozje za 79%, v tozdu Servisne dejavnosti za 58% in v delovni skupnosti skupnih služb za 55%. Planirani celotni prihodek pa so presegli v Osnovni izdelavi za 8,7%, v Dodelavi za 4,8%, v Kristalu za 29,5%; v Dekorju so za 4,3% za njim zaostali, dočim so v Servisnih dejavnostih zaostali za njim kar za 15,5 odstotka. Zanimivejši so podat- ki o ustvarjenem dohodku, ki so ga tozdi v primerjavi z lanskoletnim v prvem polletju povečali takole: tozd Osnovna izdelava za 59,5%, tozd Dodelava za 25%, tozd Kristal za 45,2%, tozd Dekor za 66,3%, tozd Servisne dejavnosti za 94,3%, in delovna skupnost skupnih služb za 59%. Planirani dohodek pa so presegli: tozd Osnovna izdelava za 23%, tozd Dodelava za 9% in tozd Kristal za 3%, tozd Dekor je zaostal za planom za 7,3%, tozd Servisne dejavnosti ga je presegel za 23%, delovna skupnost skupnih služb pa so ga presegle za 11%. Poslovni stroški prekomerno hitro naraščajo! Naslednja značilnost poslovanja naših temeljnih organizacij v letošnjem prvem polletju, ki bode v oči, je res hitro naraščanje poslovnih stroškov. Če primerjamo poslovne stroške vseh štirih proizvodnih tozdov in tozda Servisne dejavnosti, dobimo jasno sliko o njihovem naraščanju na ravni delovne organizacije v primerjavi z njimi v lanskem prvem polletju. Analiza stroškov pa je narejena tudi za vsako temeljno organizacijo posebej, da bodo o njihovem naraščanju razpravljale komisije za spremljanje uresničevanja stabilizacijskih načrtov. V letošnjem prvem polletju so poslovni stroški v vseh štirih proizvodnih tozdih v primerjavi z lanskoletnimi v enakem obdobju porastli za 42,9%, stroški za surovine in osnovne materiale so se povečali za 48,3%, za električno energijo so povečali za 29,5%, za vodo so večji za 39,1%, za pomožne materiale - brusna sredstva, kisline in drug pomožni material - so večji za 45,5%, z embalažo so večji za 48,8%, za transportne storitve so večji za 138,1%, za prevoze delavcev na delo in z dela so večji za 100,25% ter za storitve tozda Servisne dejavnosti so večje za 68,1%. To so le najpomembnejši stroški, ki imajo po svojih zneskih večjo težo, pri tem pa velja poudariti, da je bila v letošnjem prvem polletju količinska poraba skoraj na lanskoletni ravni in da so višji stroški predvsem posledica močno povišanih cen mazuta, električne energije, vode, transportnih in drugih storitev. Tako na primer odpade v storitvah tozda Servisne dejavnosti na stroške mazutne postaje kar 63,8% vrednosti ali 14,010.116,55 dinarjev, kar je za 80,1% več kot v enakem obdobju lapskega leta! Če se bodo podražitve še tako nadaljevale, bomo kaj kmalu povsem izničili učinke nedavne devalvacije dinarja, saj bodo tako visoki stroški postali naj večja ovira za naše še bolj uspešno vključevanje v izvoz! V letošnjem prvem polletju smo imeli že 49,77% za letos planiranih poslovnih stroškov ali za nekaj manj kot polovico! Če pa vemo, da bodo učinki nekaterih letošnjih podražitev šele nastopili v drugem polletju in da nekatere podražitve še pričakujemo, bomo verjetno presegli s planom zastavljeni okvir stroškov za letos. Zato morata biti varčevanje in razumna poraba surovin ter materialov v ospredju naših prizadevanj! Precej boljši dosežki na zaposlenega delavca Zanimiva je tabela 2, ki kaže ustvarjen dohodek, čisti dohodek, sredstva za osebne dohodke in skupno porabo in nekatere druge kazalce o uspešnosti poslovanja na zaposlenega delavca v letošnjem prvem polletju, kot jih predvidevajo 140. člen zakona o združenem delu in zvezni izvršni svet. Poleg osnovnih podatkov so še indeksi, ki z vrednostmi nad 100 kažejo povečanje v odstotkih v primerjavi z lanskim prvim polletjem in ki z vrednostmi pod 100 kažejo zmanjšanja v odstotkih. In da bi bila slika o vsem še bolj razumljiva, objavljamo še delitev ustvarjenega dohodka na delavca s stolpčnim grafikonom! Na zaposlenega delavca smo v posameznih tozdih in v delovni skupnosti skupnih služb ustvarih naslednji dohodek in ga razdelih, kakor je razvidno vstolpičnem diagramu! . Dohodek v Tabela 1: Dejanski podatki o poslovnih rezultatih tozdov in delovne skupnosti skupnih služb steklarne »Boris Kidrič« v prvem polletju 1980 (v dinarjih!) Kazalci o poslovanju Tozd 1 Osnovna izdelava Tozd2 Dodelava Tozd 3 Kristal Tozd 4 Dekor Kozje Tozd 5 Servisne dejavnosti Delovna Skupnost sk. služb 1. Celotni prihodek 95,300.223 27,276.624 56,479.778 9,968.225 27,974.439 18,257.399 2. Porabljena sredstva 39,086.115 11,290.227 13,090.189 1,459.162 17,924.621 3,339.600 3. Dohodek 56,234.108 15,986.397 43,389.589 8,509.063 10,049.818 14,917.799 Prispevki in obveznosti (83) 3,481.787 609.462 2,607.005 472.745 583.823 419.884 Prispevki in obveznosti (84) Del dohodka za delovno 3,543.934 1.388.162 2,874.424 576.840 1,090.537 411.098 skupnost sk. služb 8,056.801 2,155.530 5,318.595 1,255.689 1,024.220 4. Cisti dohodek 41,151.606 11,833.243 32,589.565 6,203.789 7,351.239 14,086.817 Bruto osebni dohodki 26,234.254 8,328.324 17,205.598 5,184.661 4,533.861 10,278.511 Za skupno porabo 3,966.264 1,463.096 3,131.383 533.973 891.093 1,433.081 Za rezervni sklad 1,405.853 399.660 1,084.740 212.726 251.246 Za krajevno skupnost 495.732 149.532 391.980 62.038 73.512 Posojilo nerazvitim Nerazporejeni del 1,042.430 306.760 634.250 161.864 70.000 2,375.225 čistega dohodka 8,007.073 1,185.871 10,141.614 48.527 1,531.527 Tabela 2: Kazalci o uspešnosti dela delavcev v tozdih in v delovni skupnosti skupnih služb po 140. členu zakona o združenem delu in po drugih zahtevah (v dinarjih!) ter ustrezni primerjalni indeksi za I. polletje 1979 Kazalci o uspešnosti dela Tozdi Tozd 2 Tozd 3 Tozd 4 Tozd'5 Delovna skup. delavcev Osnovna izdelava Dodelava Kristal Dekor Kozje Servisne dej. skupnih služb I. poli. 80 IndeksiI. poli. 80 Indeksi!, poli. 80 IndeksiI. poli. 80 Indeksil. poli. SOIndeksi I. poli. SOIndeksi KAZALCI PO 140. ČLENU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU 1. Dohodek na delavca 2. Dohodek v primerjavi s 145.388 157 103.808 114 143.200 141 95.607 150 147.791 189 91.520 159 povpečno uporabljenimi sredstvi 46 147 48 242 67 229 62 116 46 181 441 72 3. Čisti dohodek na delavca 4. Akumulacija v primerjavi 106.335 159 76.839 111 107.556 142 69.706 142 108.106 183 86.422 160 z dohodkom 5. Akumulacija v primerjavi 19,4 178 12,7 52 28,2 121 5,7 173 18,9 15,9 s čistim dohodkom 6. Akumulacija v primerjavi 26,6 177 17,2 54 37,5 120 7,8 131 26,2 16,9 v povprečno uporabljenimi sredstvi 7. Osebni dohodki in 8,9 262 6,1 166 18,8 275 3,5 200 62,0 sredstva skupne porabe na delavca 78.038 137 63.581 136 67.119 129 64.254 137 79.779 135 69.243 128 8. Cisti osebni dohodki na delavca 44.584 130 35.157 134 40.904 131 38.323 124 45.619 114 42.819 113 DRUGI IZVEDENI KAZALCI 1. Povprečno uporabljena sredstva na delavca 315.532 107 214.902 47 214.480 62 153.769 129 321.451 109 20.709 74 2. Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi 3. Celotni prihodek v primerjavi s povprečno 244 103 242 86 431 97 683 56 156 111 547 113 uporabljenimi ob. s. 4. Izločanje iz osebnih 128 194 157 488 135 306 217 95 256 130 752 75 dohodkov na delavca 21.126 137 16.571 129 19.371 141 17.811 129 21.056 120 20.239 119 (3.521) (2.762) (3.229) (2.969) (3.409) (3.373) 5. Izločanje iz dohodka na delavca 18.154 158 12.972 101 18.091 142 11.793 160 24.623 227 5.098 145 (3.026) (2.162) (3.015) (1.966) (4.104) (580) 6. Akumulacija in amortizacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi 9,8 181 6,2 117 20,5 269 5,2 152 11,4 368 68,4 728 7. Izguba na delavca 8. Dohodek v primerjavi s — — planiranim dohodkom 9. Del čistega dohodka za osebne dohodke v primerjavi 134 109 139 93 128 111 s planiranimi sredstvi za osebne dohodke 108 - 108 - 108 - 101 - 103 - 99 - 5 Po teh kazalcih so naj višji dohodek na zaposlenega dosegli tozdi: Osnovna izdelava, Kristal in Servisne dejavnosti. Ti so zato lahko namenili več sredstev tudi za razširitev materialne osnove dela. Obveznosti iz dohodka na zaposlenega so odvisne od višine ustvarjenega dohodka in od statusa temeljne organizacije. Tista, ki je pretežna izvoznica, je oproščena nekaterih davkov in obveznosti iz dohodka, oziroma so njene prispevne stopnje nižje. Zato precej visok delež dohodka za obveznosti namenja tozd Servisne dejavnosti, ki pa si je kljub temu v primerjavi z lanskim prvim polletjem močno povečal dohodek. Delovne skupnosti skupnih služb pa izločajo iz dohodka le majhen delež obveznosti. Delež dohodka za delovno skupnost je odvisen od doseganja s planom zastavljenih ciljev in od obsega storitev, ki jih delovna skupnost opravi za posamezno temeljno organizacijo. Delež dohodka za delovno skupnost, ki odpade na delavca po temeljnih organizacijah, je različen, sicer pa je vkalkuli- ran kot strošek, ki ga tozd dobi na osnovi delitvenih razmerij. Na skupno porabo odpade skoraj v vseh tozdih enak delež na zaposlenega delavca. Izjemi sta le tozda Servisne dejavnosti, ki lani ni rezerviral vseh sredstev za letne dopuste in sedaj za te namene izloča več sredstev iz dohodka, in tozd Dekor Kozje, ki ni ustvaril dovolj velikega dohodka, da bi rezerviral sredstva za prihodnje leto. Višina rezervnega sklada in deleža sredstev za krajevno skupnost sta odvisna od višine ustvarjenega dohodka in čistega dohodka, posojilo nerazvitim pa je odvisno od višine poslovnega sklada. Za osebne dohodke na zaposlenega delavca sta namenila največ tozda Osnovna izdelava in Servisne dejavnosti, njima pa sledijo delovna skupnost skupnih služb ter tozdi Kristal Dekor in Dodelava. Lani naša steklarna precej nad povprečjem naše grupacije... Pred nedavnim smo dobili tudi nekatere primerjalne podatke o ddseže- nih rezultatih naše grupacije - to je proizvodnje stekla - po zaključnih računih za leto 1979. Zajemajo vse temeljne organizacije in organizacije združenega dela, ki proizvajajo in obdelujejo steklo. Tako je bil lani povprečen dohodek na zaposlenega v naši grupaciji 147.111 dinarjev, medtem ko so naše temeljne organizacije ustvarile na zaposlenega takle dohodek: Osnovna izdelava 195.921 dinarjev, Dodelava 153.042, Kristal 192.123 in Dekor Kozje 133.967 dinarjev. Torej so bile vse naše temeljne organizacije, razen tozda Dekor, nad povprečjem grupacije! Če pa vemo, da so steklarske delovne organizacije poslovale z relativno nizkim dohodkom na zaposlenega delavca in z nizko stopnjo akumulacije, ti rezultati vendarle niso tako spodbudni...! In za konec le še tale ugotovitev: vse kaže, da bomo do konca letošnjega poslovnega leta dosegli bistveno boljše rezultate od lanskoletnih, saj smo ob polletju dosegli v povprečju že tri četrtine lanskoletnega dohodka na zaposlenega! B. N. Na razširjeni seji družbenopolitičnih organizacij in delegatov delavskih svetov Predlog izhodišč in razvojnih usmeritev steklarne »Boris Kidrič« v naslednjih petih letih Sredi julija je bil skupen sestanek predstavnikov družbenopolitičnih organizacij steklarne ter delegatov delavskih svetov njenih temeljnih organizacij In delovne skupnosti skupnih služb, na katerem smo obravnavali predlog razvojnih usmeritev naše steklarne za naslednjih pet let, to je za obdobje 1981-1985. V sestavkih »Ostati vodilni proizvajalci visokokvalitetnih steklenih izdelkov!« in »Kakšne pa so razvojne možnosti in predvidene razvojne usmeritve steklarne »Boris Kidrič« v naslednjih petih letih?« objavljamo skupna razvojna izhodišča, medtem ko bomo do konca septembra pripravili določnejše usmeritve — smernice za vsako temeljno organizacijo posebej. Zato smo se v sedaj objavljenem predlogu izhodišč in razvojnih usmeritev steklarne »Boris Kidrič« v naslednjih petih letih dotaknili le najvažnejših smeri, ki bodo s predlogi delavcev posameznih tozdov in delovne skupnosti skupnih služb podrobneje opredeljene šele v smernicah. Na omenjenem sestanku so razpravljavci soglašali s predlogi in nakazanimi usmeritvami ter se zavzeli, naj se pospešeno začne sestavljati planske dokumente. Sedaj objavljen predlog izhodišč in razvojnih usmeritev pa smo morali, seveda, v uredništvu vendarle urediti in oblikovati v primemo, žal še vedno dokaj obsežno poročilo! UREDNIŠTVO Predlog izhodišč in razvojnih usmeritev steklarne za obdobje 1981-1985 Kakšne so naše razvojne možnosti in usmeritve? Pri razpravi o razvoju posameznih tozdov steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini moramo na vsak način Izhajati Iz skupnih usmeritev, ki Jih narekujejo: tržni položaj In perspektive naše delovne organizacije, razvoj tehnologije taljenja, obdelave In dodelave steklenih izdelkov, možnosti za zaposlovanje novih delavcev In za pridobitev ustreznih kadrov, predvidena uspešnost poslovanja steklarne In možnosti, da sl zagotovimo finančna sredstva. Izhajamo pa tudi Iz: analize o možnostih razvoja SR Slovenije za obdobje 1981-1985 s smernicami za pripravo družbenega plana SR Slovenije v obdobju 1976-1980 ter ocene o razvojnih možnostih v letu 1980, predlog smernic za pripravo družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985, analize dosedanjega razvoja, položaja In problematike manj razvitih območij SR Slovenije In analize preteklega razvoja In poslovanja ter prvotnih ocen o razvojnih možnostih steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini. V tem celovitem gradivu objavljamo prerez osnovnih značilnosti o poslovanju steklarne »Boris Kidrič« v letih 1976-1980 in analizo o razvojnih možnostih ter predvidenih razvojnih usmeritvah steklarne v srednjeročnem obdobju 1981-1985. Sedanja samoupravna organiziranost skladna z zakonom V še vedno trajajočem obdobju 1976-1980 smo se v steklarni samoupravno reorganizirali skladno z zakonom o združenem delu. Od 1. januarja 1979 poslujejo v okvirih prejšnjega tozda Steklarna Rogaška Slatina s samostojnimi zaključnimi računi temeljne organizacije: Osnovna izdelava, Dodelava, Kristal, Dekor Kozje in Servisne dejavnosti poleg že prej ustanovljenih tozdov Delavska restavracija in trgovina »Naše staklo« v Beogradu. Od 1. januarja 1978 pa posluje s samostojnim zaključnim računom tudi delovna skupnost skupnih služb. Takšna samoupravna organizacija je bila zaradi velikosti prvotnega tozda Steklarna Rogaška Slatina in zaradi boljše vključitve delavcev v samoupravljanje nujna. Osnovno načelo pri oblikovanju tozdov je bilo namreč zaokrožen tehnološki postopek. In pričakujemo, da bo dosledno uresničevanje dohodkovnih odnosov dalo tudi v prihodnosti največje močne gospodarske učinke. Kakšen Je bil v preteklosti tehnološki vidik proizvodnje? Pri odgovoru na to vprašanje moramo zajeti daljše obdobje. V tem času se je steklarna razvijala v skladu s svojimi perspektivnimi usmeritvami in razen večanja svojih kapacitet ni spreminjala postopkov izdelave, dodelave in obdelave. V letu 1963 smo povečali talilne kapacitete na 44 loncev, do leta 1977 pa smo v vseh pečeh prešli na taljenje stekla s tekočim gorivom -mazutom. Prav tako smo prešli od komornih hladilnic na generatorski plin in sodobnejše električne tračne hladilnice. Z invenstiranjem v povečanju kapacitet za proizvodnjo brušenega kristalnega stekla ob vzporednem av-tomatiziranju kislinskega poliranja ter z zgraditvijo sodobne avtomatične zmesame v letih od 1974 do 1978 je steklarna postala renomirana ali svetovno priznana proizvajalka kvalitetnih ročno izdelanih steklenih izdelkov. Proizvodno-tehnični razvoj pa v vseh teh letih ni bistveno posegel na področje postopkov pihanja in oblikovanja steklenih izdelkov ter poznejšega plemenitenja. Ostali smo pri ročnem pihanju in brušenju. Prednost takšnega dela je večkratna; saj omogoča visoko kakovost izdelkov, dopušča neomejene možnosti oblikovnega izražanja, dopušča hitro prilagajanje proizvodnje zahtevam tržišča s proizvajanjem malih serij ali celo unikatnih izdelkov. S tem smo dosegli veliko fleksibilnost ali prilagodljivost. Vsa proiz- vodnja je temeljila na visoki stopnji strokovne usposobljenosti delavcev v proizvodnji. Celotni prihodek In njegova delitev šele letos ugodna! Močno poslabšani pogoji za gospodarjenje v letih 1974-1975 so močno vplivali na vse slabše poslovne rezultate steklarne. Tako smo leto 1976 končali z manjšo izgubo, pa tudi leti 1977 in 1978 sta bili sušni. Šele v letu 1979 smo spet ustvarili takšen dohodek, da nam je omogočil občutno povečati akumulacijo. Celotni prihodek je v obdobju 1976-1980 naraščal s povprečno letno stopnjo 24,6%, dohodek je naraščal s povprečno letno stopnjo 28,2 %, čisti dohodek pa je naraščal s povprečno letno stopnjo 28,6/%. Vendar so bile te stopnje v letih 1976-1977 nižje in ob pretežni usmerjenosti v izvoz ob visoki inflaciji nismo bili sposobni poslovati z višjo stopnjo akumulativnosti. V istem času so močno pod republiško povprečje padli tudi naši povprečni mesečni osebni dohodki. V letu 1972 je bil osebni dohodek na zaposlenega v steklarni na ravni povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji, v letu 1974 je bil že za 16,4 % pod njim, v letu 1976 je bil za 24,1/% pod njim in leta 1978 je bil kar za 30,3 % pod njim! Vendar pričakujemo za letos, da nam bodo poslovni rezultati omogočali takšne osebne dohodke, da povprečni mesečni osebni dohodek na delavca ne bo zaostajal za povprečnim mesečnim osebnim dohodkom v SR Sloveniji za več kot 10 ali 12 odstotkov! Za akumulacijo - za poslovni in rezervni sklad ter za amortizacijo - smo v letu 1974 namenili na enega zaposlenega delavca 3,4 povprečne mesečne osebne dohodke v gospodarstvu SR Slovenije, v letu 1976 smo v te namene razporedili le še 1,06 povprečnega mesečnega osebnega dohodka, v letu 1978 2,17 povprečnega mesečnega osebnega dohodka, za letošnje leto pa načrtujemo, da bomo v te namene izločili 3 povprečne mesečne osebne dohodke na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije. Kaj pa kadri in zaposlovanje? V obdobju od leta 1976 do leta 1980 steklarna ni širila svojih proizvodnih zmogljivosti. Izjema je bil le tozd Dekor v Kozjem. Zato ni bilo kakšnih posebnih potreb po večjem zaposlovanju novih delavcev. In vendar smo se ves ta čas ukvarjali s pomanjkanjem ustreznih kvalificiranih kadrov v tozdu Osnovna izdelava in s pomanjkanjem kadrov z višjo in visoko strokovno izobrazbo. V letih 1976-1979 se je število zaposlenih v steklarni povečalo za 84 delavcev, kar pomeni, da se je zaposlenost vsako leto v povprečju povečala za 1,8%. To je bilo tudi obdobje velike fluktuacije, to je odhajanja delavcev in prihajanja novih, saj se je na novo zaposlilo 649 delavcev, iz steklarne pa je odšlo 565 delavcev. Zanimanje mladih za steklarske poklice zadnja leta upada. V Steklarsko šolo se vpisujejo predvsem tisti učenci, ki nimajo ustreznih gmotnih možnosti za šolanje drugod ali ki imajo ne najboljši učni uspeh. Daje steklarski kolektiv že kar precej star, dokazujejo podatki o povprečni starosti starosti delavcev v posameznih proizvodnih tozdih: v tozdu Osnovna izdelava 32,6 let, tozd Dodelava 39 let, tozd Kristal 28,6 let, tozd Dekor Kozje 23,1 let, tozd Servisne dejavnosti 41 let, tozd Delavska restavracija 39,3 let in delovna skupnost skupnih služb 37,5 let. Povprečna starost vseh zaposlenih v naši steklarni je bila 31. decembra 1979 32,7 let! Proizvodnja svinčenega stekla narašča... Osnovna značilnost proizvodnje se kaže v njenem prestrukturiranju ali preoblikovanju po sestavi. Vse več smo v preteklosti proizvajali svinčevo kristalno steklo, katerega vrednostni delež je bil že leta 1976 večji, kot je bil delež gladkega stekla. Za letošnje leto pa planiramo, da bo na svinčeno brušeno steklo odpadlo že 60% vrednosti proizvodnje. Let 1976 smo naredili 1,063.705 kosov svinčenega brušenega stekla, leta 1979 pa smo naredili 1.163.317 kosov. Vendar smo leta 1976 za izvoz namenili le 380.000 kosov ali 33% naše proizvodnje, leta 1979 pa smo za izvoz namenili 602.000 kosov ali 33% naše proizvodnje. Če vemo, da so kriteriji za kakovost in nasploh zahtevnost na tujih tržiščih bistveno ostrejši od naših, je omenjeno povečanje zares ugodno. In ker svinčeno brušeni izdelki vsebujejo več vloženega živega dela, smo proizvodnjo v kosih zmanjšali, proizvodnja v kilogramih pa se je ustalila pri približno 1.250 tonah! Povpraševanje po naših izdelkih je večje, kot so zmožnosti naše proizvodnje. Večje produktivnosti pri sedanjem načinu proizvodnje in pri sedanji organizaciji dela praktično ni več mogoče doseči, zato bomo morali za zadovoljevanje povpraševanja po naših izdelkih razširiti naše proizvodne zmogljivosti in posodobiti proizvodni proces. Prodaja in Izvoz uspešna Steklarna je vsa povojna leta usmerjena v izvoz; tej usmeritvi smo dali še večji poudarek v obdobju 1976-1980. Vendar so se v zadnjih letih pogoji za prodajo in s tem za dobro gospodarjenje močno spremenili. V letih 1974-1976 nas je zelo prizadel večji prometni davek za kristalno steklo, kar je bistveno vplivalo na obseg naše prodaje. Zato smo takrat vse več kristalnega stekla namenjali v izvoz in s tem še povečevali delež izvoza v naši skupni prodaji. Tako smo leta 1974 44% proizvodnje prodali na tujih trgih, leta 1979 smo jo prodali na tujih trgih že 56%. V letu 1976 smo izvozili naših izdelkov v skupni vrednosti 3,635.000 USA dolarjev, za letošnje leto pa planiramo izvoz v vrednoti 7 milijonov USA dolarjev, kar pomeni, da se je izvoz v povprečju vsako leto povečal za 17,8%. Velika usmerjenost v izvoz je ob visoki inflaciji povzročila slabšanje naše reprodukcijsko-akumulacijske sposobnosti. In šele, ko j družba namenila izvozu večjo skrb, se je naš položaj izboljšal...! Družbeni standard delavcev: dobro! Na področju družbenega standarda delavcev smo bili uspešni kljub težkih gospodarskih razmeram. V letih 1976-1979 smo kupili 32 stanovanj v vrednosti 12,775.407 dinarjev. Vsi pereči stanovanjski problemi so rešeni. Precejšnja sredstva smo namenili tudi za posojila graditeljem lastnih hiš oziroma stanovanj. Vsi zaposleni imajo tudi zagotovljen topel obroč med delom. Dobro pa je pri nas preskrbljeno tudi za letni oddih. Morda bi lahko nekoliko več storili na področju množične rekreacije!? Ostati vodilni proizvajalci visokokvalitetnih izdelkov! Splošne družbene usmeritve razvoja našega gospodarstva za obdobje 1981-1985 namenjajo glavni poudarek prestrukturiranju ali njegovemu preoblikovanju. V SR Sloveniji naj bi namenih poglavitno skrb: razvoju tehnološko intenzivne proizvodnje z visoko stopnjo avtomatizacije in z udeležbo visokokvalificiranega ustvarjalnega dela, izvoznemu usmerjanju proizvodnje na trajnih osnovah, racionalni ah umni porabi energije in surovin, gospodarnosti s prostorom in varovanju okolja ter proizvodnji, ki omogoča ekonomičnost dela. Pri načrtovanju našega razvoja moramo imeti pred očmi te splošno opredeljene družbene cilje! Značilnosti naše tehnično-tehnološke usmeritve Glede našega nadaljnjega razvoja smo na proizvodno-tehnološkem področju na določenem razpotju. Steklarska industrija v Evropi in sploh vsa proizvodnja podobnega sortimen-ta, kot je naš, se je že delno ah popolnoma avtomatizirala. To predvsem zaradi pomanjkanja delavcev in zaradi hitrega razvoja opreme za strojno obdelavo stakla. Vse češči je prehod od enoizmenskih lončenih peči na taljenje stekla v kombiniranih kadnih pečeh. Na tak način se dosega boljšo kakovost stekla, zmanjša se porabo energije, pa tudi delovni pogoji so neprimerno boljši. Kontinuirane kadne peči omogočajo kombinacijo ročnega in polavtomatskega oziroma avtomatskega načina dela. Svetovno znana steklarna v Franciji je razvila poseben sistem taljenja stekla in odvzemanja steklene mase s posebnimi platinastimi cevmi, ki omogočajo idealno či- 8 stost steklene mase. Na področju oblikovanja se razen ročnih tehnik dela vse bolj uveljavlja strojno oblikovanje s pihanjem, stiskanjem in centrifugiranjem želčne mase ali oblike. Najvišjo kakovost pa zaenkrat še vedno daje ročno delo, čeprav so druge vrste obdelave vedno popolnejše in za del sor-timenta, v katerih proizvodnji je prej prevladovala še roka, lahko s strojnim načinom dela že tudi dosegajo visoko kakovostno raven. Do sedaj so se najbolj uveljavili postopki stiskanja - prešanja in centrifugalnega oblikovanja. Avtomati za pihanje so se uveljavili predvsem na področju proizvodnje embalažnega stekla in kozareev ter kelihov, vendar so ti še vedno precej pod kakovostno ravnjo izdelanih. Ti avtomati imajo veliko serijske zmogljivosti, saj je na njih treba proizvajati kakšnih pol milijona kosov artikla, da je njegova proizvodnja rentabilna. Vendar specializirani proizvajalci steklarske opreme že razvijajo avtomate na principu strojnega pihanja, s katerimi bo mogoče pri uporabi najkvalitetnejših materialov za modele ter z različnimi načini njihovega vrtenja dosegati visoko kakovost. Po tem postopku bo možna izdelava malih serij - s spodnjo mejo 3.000 kosov v 24 urah. Na področju dodelave - pri rezanju, zataljevanju in grobem brušenju - še tudi nismo izkoristili vseh možnosti za avtomatizacijo, ki nam jo nudi sodobna oprema. Na področju plemenitenja z brušenjem je mogoče enostavne elemente že opravljati s programiranimi stroji. Steklarna je že pred leti prešla na dekoriranje z brusilnim avtomatom, vendar nismo dosegli zaželenih učinkov, saj so bile možnosti za programiranje raznovrstnih brusov omejene. Med tem pa je razvoj teh strojev dosegel že takšno raven, da omogočajo sistemi vodenja teh strojev s predhodnim nastavljanjem različnih programov visoko stopnjo raznovrstnosti dekorjev. Sistem ročnega dekorativnega brušenja se - razen uporabe učinkovitejših brusilnih sredstev (diamantne brusne plošče) - ni menjal. Uporaba novih brusnih sredstev pa je omogočila visok dvig produktivnosti. Postopke za avtomatsko oblikovanje steklenih izdelkov je zaenkrat v naši državi osvojila steklarna v Zaje-čarju. Ta proizvaja stiskan oziroma pihan Sortiment srednje in nižje kvalitete. Značaj njene proizvodnje je veliko-serijski, izdelki pa služijo za vsakodnevno uporabo. Še nadalje usmeritev v proizvajanje gladkega In svinčenega brušenega steklaI Za razliko od sortimenta, ki je značilen na primer za zaječarsko steklarno, bo steklarna »Boris Kidrič« tudi v bodoče vztrajala pri svojem specializiranem programu. Prav njena specializacija jo je namreč dvignila na raven najkvalitetnejših proizvajalcev gladkega in svinčenega brušenega stekla doma, pa tudi na tujih trgih se lahko merimo z renomiranimi proizvajalci! Upoštevajoč vse doseženo na proiz-vodno-tehnološkem področju v svetu namerava steklarna v naslednjem srednjeročnem obdobju povečevati in modernizirati svoje proizvodne kapacitete. Doseči moramo še večjo specializacijo na področju ročnega pihanja in brušenja, vzporedno s tem pa moramo razvijati proizvodnjo malih in srednjih serij s pomočjo mehanizacije, kar pomeni vzporeden razvoj polavtomatske in avtomatske proizvodnje. S tem bomo dosegli povečanje proizvodnje na zaposlenega delavca. Seveda pa bodo vse načrtovane rekonstrukcije ali prenovitve, vse modernizacije in racionalizacije v naslednjem srednjeročnem obdobju 1981-1985 potekale etapno. V prvi etapi naj bi še izboljšali strukturo proizvodnje, kar pomeni povečati proizvodnjo brušenega svinčenega stekla. V ta namen bi zgradili novo brusilnico in povečali take kapacitete od sedanjih 195 na 320 brusnih vreten in povečali naše proizvodne zmogljivosti za približno 65 %. V novi obrat bi preselili tudi sedanja vretena iz starih obratov brusilnice in s tem omogočili posodobitev notranjega transporta. Vzporedno s tem naj bi se še lotih avtomatizacije brušenja z nakupom dveh avtomatov za brušenje. Tudi za kemično poliranje bo treba zgraditi nov obrat in vanj zraven sedanje avtomatske polimice v končni etapi investiranja namestiti še eno. Sedanji prostori brusilnic in poliranja pa naj bi služili v bodoče dodelavi. Z rekonstrukcijami v letih 1977-1980 so se proizvodne kapacitete peči za taljenje kristalnega stekla povečale za 30%, kapacitete gladkega stekla pa so se povečale za 15%. V letih 1981-1983 že planiramo delen prehod na izdelavo steklenih izdelkov s pomočjo strojnega oblikovanja - stiskanja - za večje, težje izdelke tako imenovanega darilnega programa. S tem bomo boljše izkoriščali povečane talilne zmogljivosti. V drugi etapi bi zgradili nov objekt, v katerem naj bi postavili dve kombinirani kadni peči. Ta investicija bo potekala postopno. Po zgraditvi celotnega objekta bi leta 1984 začeli proizvod- njo z dvanajsttonsko kontinuirano ka-dno pečjo, ročno oblikovanje bi organizirali v dveh izmenah, proizvodnja z avtomati bi potekala neprekinjeno. V sklepni fazi pa bi namestili še eno kontinuirano kadno peč z možnostjo za oblikovanje stekla na ročni in na avtomatski način. Vzporedno z večanjem proizvodnih zmogljivosti bomo racionalizirali obstoječe proizvodne kapacitete in interni transport, avtomatizirali bomo vlaganje zmesi, z investicijami bomo rešili tudi problem razstavnega prostora s trgovino in komercialo ter dokončno uredili sanitarije in garderobe. Pritlični prostori novega objekta tozda Osnovna izdelava bodo služili za delavnice tozda Servisne dejavnosti. Pritlični prostori novih objektov za brušenje pa bodo služili večjim potrebam za skladiščenje novih narejenih izdelkov! Primerjalne podatke o predvideni količinski proizvodnji naše steklarne v tonah v letu 1985 vsebuje tabela 1! Primerjalne podatke o predvideni vrednosti načrtovane proizvodnje naše steklarne v dinarjih v letu pa vsebuje tabela 2! V obdobju od leta 1981 do leta 1985 predvidevamo v steklarni »Boris Kidrič« tele večje investicije: 1. nova brusilnica s polimico, 2. topilniška hala z dvema kadnima pečema, 3. povečanje brusilnice v Kozjem, 4. prodajno-razstavni prostor, 5. garderobe s sanitarijami. Po prvotnih ocenah naj bi bila vrednost vseh investicij po cenah iz leta 1979 in z upoštevanjem devalvacije dinarja 350 milijonov dinarjev, pri čemer bi 180 milijonov dinarjev odpadlo na opremo in kar 83% od tega na opremo iz uvoza. Vrednost gradbenih del bi bila 150 milijonov dinarjev, 20 milijonov dinarjev pa bi namenih za razne instalacije, montažo opreme in za druge namene. Surovinski In energetski prihranki - naš up..! Steklarna »Boris Kidrič« sedaj večji del potrebnih surovin in reprodukcijskega materiala uvaža. Delno smo se že preusmerili na kupovanje domačega minija, za pesek kaže, da ga bomo v bodoče zagotavljali iz domačih virov in sicer iz Pule. Če bo pepehka iz nove tovarne v Kraševcu dovolj kvalitetna, bi - gledano perspektivno, na daljši rok - razen specialnih reprodukcijskih materialov lahko v glavnem krili večino potreb po njih na domačem trgu. Z energetskega vidika gledano so možnosti za uporabo tekočih in plinastih goriv pa tudi električne energije. Proizvodnja stekla je sicer velika po- Tabela 1: Primerjalni podatki o načrtovani količinski proizvodnji steklarne »Boris Kidrič* v letu 1985, v letošnjem letu in o doseženi proizvodnji v letu 1979 ter indeksi za primerjavo načrtovane proizvodnje v letih 1985 in 1980 Planirano Doseženo Indeksi Vrsta stekla 1985 1980 1979 plan 85 plan 80 Gladko steklo 750 610 567 123,0 Svinčeno brušeno steklo 1000 490 435 204,1 Ostalo svinčeno steklo 2150 123 125 1748,0 Skupaj 3900 1123 1127 346,1 Tabela 2: Primerjalni podatki o načrtovani vrednosti proizvodnje steklarne *Boris Kidrič* v letu 1985, v letošnjem letu in o doseženi proizvodnji v letu 1979 ter indeksi za primerjavo načrtovane proizvodnje v letih 1985 in 1980 Planirano Doseženo Indeksi Vrsta stekla 1985 1980 v letu 1979 plan 85 plan 80 Gladko steklo Svinčeno brušeno steklo Gladko svinčeno steklo 99,000.000 300.000. 000 258.000. 000 80.484.000 138,809.000 13.397.000 74.808.000 123,277.000 14.200.000 132,3 216,1 1846,4 Skupaj 675,000.000 233,266.000 212,285.000 289,4 Tabela 3: Predvideno število delavcev v naslednjih petih letih v steklarni »Boris Kidrič« po stopnjah izobrazbe Načrtovano število delavcev 31. decembra Stopnja izobrazbe 1981 1982 1983 1984 1985 Visoka 7 9 10 13 16 Višja 10 11 13 17 18 Srednja 42 48 52 58 64 Nepopolna srednja 23 29 33 38 40 Visoka kvalifikacija 28 52 84 117 120 Kvalifikacija 384 499 540 580 604 Polkvalifikacija 173 206 281 246 250 Brez kvalifikacije 599 488 450 385 404 Skupaj 1.266 1.333 1.400 1.454 1.516 rabnica energije, vendar v naši steklarni zaradi visoke obdelave izdelkov delež stroškov zanjo predstavlja v okvirih celotnega prihodka le 9 do 10 odstotkov. S prehodom na kontinuirano topljenje steklene mase pa bi porabo energije na enoto proizvodnje lahko celo zmanjšali? Kako ocenjujemo naše prodajne možnosti? V zadnjih desetih letih je prodaja na domačem trgu povprečno letno naraščala za 11,6%, izvoz pa je povprečno letno naraščal za 12,8%. Razmerje med izvozom in prodajo na domačem trgu je sedaj 55:44. Povpraševanje po naših izdelkih je bilo večje od naših proizvodnih zmogljivosti. Kakovost izdelkov je steklarni zagotovila primeren sloves. Prodajne možnosti na Inozemskih tržiščih so še velike! Z dolgoletnim nastopom na tujih tržiščih si je steklarna ustvarila sloves solidne dobaviteljice. Steklarski izdelki, kakršne proizvajamo pri nas, zagotavljajo človekove sekundarne ali drugotne potrebe, torej ne njegovih osnovnih. Zato je njihova prodaja v veliki meri odvisna od človekove kupne moči. In pri prodajanju na tuja tržišča so poslovni riziki mnogo večji od rizi-kov na domačem trgu. Pa vseeno naša steklarna že leta dosega ugodne rezultate v svojem izvozu ter ustvarja kar osemdesetodstotni neto devizni učinek, kar pomeni, da je v devizah vrednost njenega izvoza petkrat večja od vrednosti uvoženih surovin in reprodukcijskih materialov. V skladu s temeljnimi smernicami razvoja SFRJ in SR Slovenije bo steklarna povečala proizvodnjo za izvoz, tako da bo leta 1985 njen izvoz vreden že 13 milijonov USA dolarjev, kar bo pomenilo v sestavi celotne njene prodaje 58 do 60%. Največ si obetamo od izvoza na tržišče ZDA, na katerem smo zadnja leta dosegli izreden razmah. Na njem prodajamo z nekaterimi marketinškimi aktivnostmi, kar povečuje možnost za prodajo tudi v prihodnje. Ocenjujemo, da bi lahko na to tržišče izvoz še povečali in to za kakšnih 80 do 90 %! Pa tudi na tržišče zahodne Evrope bi lahko s povečano aktivnostjo razširili izvoz za kakšnih 60 %, saj je bilo na primer tržišče Zvezne republike Nemčije nekdaj naš poglavitni inozemski kupec. Podobno naj bi povečali izvoz še v Italijo in Francijo..! Tržišča vzhodne Evrope so glede na njene potencialne možnosti zanimiva, žal pa so tamkaj cene zelo statične. Rast proizvodnih stroškov in nizka stimulacija ne omogočata rentabilnosti izvoza na ta tržišča. Tržišča Japonske in Avstralije ne kažejo možnosti za kakšno večje povečanje prodaje, so pa možnosti za povečanje izvoza v države Južne Amerike. Tudi domače tržišče je pomembno Vrednost prodaje na domačem tržišču narašča, njen delež v skupni prodaji steklarne pa pada in je bil v letu 1979 le še 44%. Možnosti za prodajo na domačem trgu so odvisne predvsem od naših proizvodnih kapacitet, saj je povpraševanje po naših izdelkih večje od naših proizvodnih zmožnosti, to pa pomeni, da bi s povečanjem proizvodnje lahko povečali tudi prodajo... Kako torej prodajo povečati? Prav gotovo z uveljavitvijo nekaterih sodobnejših prodajnih oblik, kot so: dopolnitev sortimenta naših izdelkov, uveljavitev novih oblik prodaje prek specializiranih trgovin in potniške službe ter povečanje ekonomske pro- pagande ter drugih oblik za pospeševanje povpraševanja po naših izdelkih. Ta ocena naših prodajnih možnosti temelji na dosedanjih dosežkih in na konjunkturnih gibanjih v zadnjih petih letih! Pomembno pa je tudi zaposlovanje in Izboljševanje izobrazbene strukture delavčevi Ob upoštevanju analize kadrov, predvidenega tehnološkega razvoja steklarne ter njenih planskih nalog predvidevamo, da se bo v naslednjih petih letih zaposlenost povečevala vsako leto za 4,6%, oziroma tako, kakor kaže za posamezne izobrazbene stopnje tabela 3! Da bi dosegli v tabeli 3 predvideno izobrazbeno strukturo ali sestavo delavcev ob upoštevanju pričakovanih upokojitev in normalne fluktuacije, bomo delavci steklarne »Boris Kidrič«; 1. sodelovali s Steklarsko šolo in z osnovnimi šolami za pridobivanje no- vih delavcev osnovnih profilov poklicev; 2. v sodelovanju s Steklarsko šolo organizirali izobraževanja ob delu že zaposlenih delavcev, ki nimajo ustrezne izobrazbe oziroma kvalifikacije za delo, kakšna sedaj opravljajo; 3. organizirali izobraževanje delavcev z ustrezno pred izobrazbo za pridobitev visoke kvalifikacije; 4. za razvijanje novih delovnih postopkov v smislu vse večje specializacije in vrhunske kvalitete omogočili posameznikom, da si bodo pridobili praktično znanje tudi pri renomiranih proizvajalcih stekla v tujini, s katerimi že dolga leta sodelujemo na poslovno-tehničnem področju; 5. s štipendijsko politiko poskušali pridobiti predvsem delavce za delovne naloge, za katere jih primanjkuje; 6. delavcem zagotovili stalno družbenopolitično izobraževanje in uspo-sobljanje za opravljanje samoupravnih in družbenih nalog; 7. vodilne delavce vključili v šolo Gospodarske zbornice Slovenije za poslovodne kadre Vso skrb pa bomo namenili tudi nadaljnjemu razvoju in krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. In še nekaj besed o predvidenih kazalcih uspešnosti poslovanja! Na osnovi vsega povedanega in ob upoštevanju relativne stalnosti cen naj bi v povprečju vsako leto nekateri glavni kazalci o uspešnosti poslovanja naraščali, kakor kaže tabela 4! Navedene stopnje so visoke, če upoštevamo dejstvo, da temeljijo na stalnih cenah, toda predvidene nove investicije, močno povečan fizični obseg proizvodnje ter višja produktivnost naj bi omogočili takšno rast. Pri tem posebej poudarjamo hitro naraščanje izvoza. Tabela 4: Predvideno povprečno letno naraščanje nekaterih najznačilnejših kazalcev o poslovanju v obdobju 1981-1985 v steklarni •Boris Kidrič« Predvidena povprečna Kazalci o poslovanju letna rast (v odstotkih!) Celotni prihodek 17 Porabljena sredstva 24 Dohodek 12 Obveznosti iz dohodka 13 Čisti dohodek 12 Osebni dohodki 8 Sklad skupne porabe 15 Rezervni sklad 12 Za razširitev materialne osnove dela 26 Izvoz 16 Poslovni stroški bodo naraščali hitreje, kot bo naraščal prihodek, kar bo posledica prestrukturiranja proizvodnje (mehanizacije). Nekoliko hitreje kot dohodek bodo naraščale obveznosti iz dohodka; predvsem zaradi večjih obresti za posojila. Sredstva za osebne dohodke naj bi letno v povprečju naraščala za 8%, kar bi pomenilo ob upoštevanju rasti zaposlenosti realno naraščanje osebnih dohodkov za 2 do 2,5%. Takšno doseganje dohodka in takšna predvidena delitvena razmerja bodo omogočila tudi dvig reprodukcij-sko-akumulacijske sposobnosti steklarne, kar je poleg utrditve njenega položaja na tržišču ena izmed naših poglavitnih nalog. Visoka stopnja rasti sredstev za skupno porabo bo pomenila, da bomo več sredstev namenjali na stanovanjsko gradnjo, da bomo posodobili obrat za družbeno prehrano in da bomo lahko namenili več sredstev za ostale oblike skupne porabe. Kakšne so torej naše razvojne usmeritve? Če vse povedano v tem obsežnem prikazu povzamemo, so naši osnovni cilji in naše usmeritve za naslednjih pet let naslednje: • V Jugoslaviji ostati vodilni proizvajalec visokokvalitetnih steklenih izdelkov za gospodinjstva in za gostinstvo. • Utrditi si položaj na tržišču in povečati reprodukcijsko in akumulacijsko sposobnost. • Zaradi večjega povpraševanja, kot so naše proizvodne zmogljivosti, povečati obseg proizvodnje. • Obdržati v proizvodnji značaj ročnega dela in z usmeritvijo v visoko kakovost izdelkov. • Zagotoviti fleksibilnost ali prilagodljivost proizvodnje za hitro upoštevanje spremenjenih zahtev tržišča. • Izboljšati delovne pogoje v tozdu Osnovna izdelava. • Proizvodnjo do konca leta 1985 povečati na 3.900 ton gotovih izdelkov letno. • Še nadalje spreminjati strukturo ali sestavo proizvodnje, da bo v letu 1985 količinsko razmerje med navadnim in kristalnim steklom 20:80. • Povečati izvoz v povprečju vsako leto za 16%, da bo v letu 1985 dosegel vrednost 13 milijonov USA dolarjev in da bo razmerje med prodajo na tujih tržiščih in na domačem trgu 60:40. • Pri prodaji uporabljati sodobnejše metode in oblike. • Z uvajanjem manjših racionalizacij, modernizacij in tehničnihi-zboljšav zmanjšati potrebno količino živega dela na enoto proizvoda. • Zagotoviti boljšo izrabo porabljene toplotne energije. • Uvesti kontinuirano večizmen-sko delo v tozdu Osnovna izdelava. • V nabavi se, kolikor je to mogoče, preusmeriti na domače nabavne vire. • Zagotoviti hitrejšo rast sredstev za skupno porabo od rasti dohodka, s katerimi bomo reševali stanovanjske probleme in namenjali del sredstev za razširjanje in posodabljanje obrata družbene prehrane. • Zagotoviti, da bodo osebni dohodki naraščali počasneje od naraščanja dohodka in da bodo sredstva za razširjanje materialne osnove dela hitreje naraščala od naraščanja dohodka. • Izboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. • Izpopolnjevati strokovnost že zaposlenih delavcev z uvajanjem dodatnih oblik izobraževanja ob delu. S štipendijsko politiko zagotoviti zadostno število lastnih kadrov. • S Steklarsko šolo in z drugimi izobraževalnimi ustanovami storiti, da bodo učni programi čim bolj prilagojeni potrebam steklarne. Nove strokove kadre si bomo zagotovili v sodelovanju s Steklarsko šolo - Z. Novak % Dober poslovni uspeh Steklarske šole v I. polletju 1980 Dohodek povečali za četrtino Pred vami, cenjene bralke In cenjeni bralci, so tudi podatki o poslovanju In gospodarjenju delovnega kolektiva Steklarske šole v letošnjem prvem polletju. Po obračunu našega dela In gospodarjenja smo ugotovili, da smo bili kar uspešni, saj smo v primerjavi z lanskim prvim polletjem v letošnjem povečali celotni prihodek za 29%, porabljena sredstva smo povečali za 38 odstotkov, dohodek smo povečali za 25 odstotkov, pri povečanih obveznostih Iz dohodka za 26 odstotkov pa se Je naš čisti dohodek povečal za 25 odstotkov. Sredstva za osebne dohodke so se povečala za 19 odstotkov, za regresiranje prehrane za 20 odstotkov In za stanovanjsko gradnjo za 29 odstotkov, sredstva za skupno porabo pa so se za 22 odstotkov zmanjšala! Poglejmo najprej primerjalne podatke o poslovanju in gospodarjenju Steklarske šole v letošnjem in lanskem prvem polletju, zajete v tabeli 1! Znatno najbolj so se povečala porabljena sredstva in sicer za 38 odstotkov. Največji delež tega povečanja odpade na goriva in energijo ter na material in surovine, saj so se te vrste stroški več kot za polovico povečali! Za goriva in energijo vemo, da jim cene venomer naraščajo, kar se pa kristalnega stekla tiče, vemo, da ga moramo kupovati v steklarni »Boris Kidrič«, ker so naše lastne proizvodne zmogljivosti prezasedene z naročili gostinskega stekla. Precej so se povečale tudi proizvodne storitve, to je žigosanje in poliranje stekla zaradi velikih podražitev. Med neproizvodnimi storitvami smo imeli letos nov strošek, to so najemnine za internat v Bjelovarskem domu in v naših stanovanjskih blokih, saj smo morali med obnavljanjem šolskega in domskega dela zgradbe Steklarske šole učence nekam preseliti. V razporeditvi čistega dohodka smo sredstva za osebne dohodke izračunali na osnovi povečanja dohodka in pri tem upoštevali določila resolucije o družbenoekonomski politiki SR Slovenije v letu 1980 in dogovora o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke, da morajo sredstva za osebne dohodke naraščati za 25% počasneje od naraščanja dohodka. Tako so se letos sredstva za osebne dohodke v primerjavi z lanskoletnimi v prvem polletju povečala za 19%. Iz čistega dohodka pa smo izločili še potrebna sredstva za regresiranje toplih obrokov med delom, za stanovanjsko gradnjo in za razne sklade! Letos povprečni mesečni osebni dohodek 7.656 dinarjev V letošnjem prvem polletju je bil v Steklarski šoli povprečni mesečni ne- to osebni dohodek na zaposlenega 7.656,26 dinarjev ali za 18% večji od lanskoletnega v istem obdobju. Tudi v izkoriščanju razpoložljivega delovnega časa smo letos uspeli zmanjšati bolniške izostanke z dela in to predvsem do 30 dni, kakor je razvidno iz tabele 2! V letošnjem prvem polletju je bilo izplačilnih za bolezenske izostanke z dela do 30 dni 264.910.65 dinarjev nadomestil, v lanskem prvem polletju pa je bilo teh nadomestil 263.919 dinarjev! Začetna substanca (zaloge) Surovine, material, goriva in energija Proizvodne storitve Reklama in propaganda Reprezentanca Drugi materialni stroški Neproizvodne storitve in avtorski honorarji Dnevnice in druga povračila Drugi poslovni stroški Amortizacija Količinski kazalci manj ugodni od finančnih! Količinski kazalci o naši proizvodnji so manj ugodni od finančnih kazalcev, vendar so narejene količine stekla s prodajo doma in z izvozom glede na naše zmogljivosti ter glede na naročeno proizvodnjo kar zadovoljive, če ne celo ugodne. Pregled kosovne proizvodnje vsebuje tabela 3! Letos tudi prvič Izvoz...! Zaradi vse težjega in dražjega uvoza reprodukcijskega materiala, ki ga potrebujemo v naši proizvodnji, in zaradi vse manjših deviznih zneskov za njegov uvoz, ki so nam odobreni, smo se letos odločili nekaj naše proizvodnje tudi izvoziti. Letošnji izvozni plan je še dokaj skromen, saj načrtujemo, da bomo izvozili za 700.000 dinarjev... Izvažati smo pričeli v juniju in preostali del načrtovanega bomo izvozili v drugem polletju. Z izvozom pridobljena devizna sredstva bomo potrebovali za uvoz nujno potrebnega reprodukcijskega materiala. Tabela 1: Kazalci o poslovanju Steklarske šole v prvem poletju 1980 in 1978 ter primerjalni indeksi (v dinarjih!) Kazalci o poslovanju Doseženol. polletje Indeksi 1980 1979 1980/79 Celotni prihodek 33.515.401 25,968.406 129 Porabljena sredstva 10,863.412 7,887.484 138 509.330 184.603 276 418.409. 387.433 108 34 8.272 1,100.000 962.416 114 Končna substanca (zaloge) 1,016.665 546.180 186 Dohodek 22,651.989 18,080.922 125 Obveznosti iz dohodka '2,149.067 1,707.764 126 čisti dohodek 20,502.922 16,373.158 125 Za osebne dohodke 15,195.424 12,737.153. 119 Za prehrano na delu 460.193 383.218 120 Za stanovanjsko gradnjo 873.914 674.841 129 Za skupno porabo 550.000 700.000 78 Za poslovni sklad Za razširirtev materialne 1,798.678 1,410.000 128 osnove dela 1,046.604 — Za rezervni sklad 339.780 271.214 125 Za druge potrebe 238.329 196.732 121 558.627 i 798.285 70 7,847.576 5,168.217 152 1,164.269 783.413 148 15.000 33.704 44 32.192. 32.931 98 234.640 74.390 315 Uspešno končana naložba v prenovitev šole in doma Te dni smo tudi končali prenovo šole in doma. 2e zunanji videz Steklarske šole je tak, da smo nanj lahko ponosni. In enako velja tudi za notranjost, saj so učilnice in bivalni prostori moderno urejeni ter najsodobnejše opremljeni. Prenovljena šola je 1. septembra že sprejela učence in tako sedanjim učencem kot novim, sprejetim v prvi letnik, bodo v bodoče možnosti za uspešen študij mnogo večje. In ko končujem ta pregled o našem poslovanju v prvem polletju, naj priporočim vsem sodelavcem, da se moramo v preostalih mesecih tega leta in še naslednja leta truditi, kolikor je le mogoče za uresničitev našega sprejetega stabilizacijskega načrta. Saj je njegov osnovni namen s še boljšim delom utrditi naš gospodarski položaj! FRUMENCIJ WEILGUNI Tabela 2: Primerjalni podatki o bolniških izostankih z dela v prvem polletju 1980 in 1979 ter primerjalni indeksi (v delovnih urah!) Bolniški izostanki z dela I. polL (v urah) 1980 1979 Indeksi 1980/79 Do 30 dni Nad 30 dni 8.779 10.296 11.832 10.924 74,19 94,25 Skupaj 19.075 22.756 83,82 Tabela 3: Primerjalni podatki o kosovni proizvodnji Steklarske šole v prvem polletju 1980 in 1979 ter ustrezni indeksi Vrsta proizvodnje I. polije (kosi) Indeksi 1980 1979 1980/79 Brušeno steklo 46.089 68.266 67 Barvno steklo 97.070 70.223 138 Slikano steklo 348.457 330.752 105 Gladko steklo 397.826 362.750 109 Svinčeno gladko steklo 11.437 Svinčeno steklo 28.682 25.626 112 Skupaj 918.124 869.054 105 Obnovitvena dela v tozdu Dekor v Kozjem končana... Z nekaj domiselnosti marsikaj pridobili! V temeljni organizaciji Dekor v Kozjem Imamo že nekaj let navado, da med kolektivnimi dopusti opravljamo nujno potrebna vzdrževalna in obnovitvena dela. Kakšnih deset dni porabimo za večja popravila strojev in za najrazličnejše druge posege, s katerimi podaljšujemo tako imenovano življenjsko dobo opremi. V poletjih 1978 in 1979 smo v treh strojnih linijah ali vrstah ali na 38 brusilnih strojih izboljšali kovinske konstrukcije, ki prvotne niso najbolj ustrezale svojim namenom. Največ dela je bilo prav z vnanjem asfaltne pfle- Veliko nalog nas čaka pri posodobitvi brušenja - foto Z. Novak vleke, pa tudi izdelava novih konstrukcij ni bila lahka. Tako smo z lastnimi delovnimi močmi - to je z našima vzdrževalcema - ter po uporabi majhnih denarnih sredstev sodelavcem izboljašli možnosti za brušenje, saj smo poprejšnje vibracije zaradi napak pri postavitvi strojev in konstrukcij odpravili. Letos smo med 20 julijem in 1. avgustom obnovili izrabljene deske - podstavke strojev s cenejšimi rešitvami.' Ker novega lesa nismo mogli dobiti, smo poškodovane deske zakrpali in namestili nanje polivinil-kloridne prevleke z aluminijastimi kotniki, kar daje obratu sedaj lepši videz. Hkrati z generalnimi popravili brusilnih strojev ter s pleskarskimi deli smo izpeljali tudi zanimiv in preprost, predvsem pa zelo uporaben projekt za posodobitev komunikacij med delavci in izmenovodjo. Na delovnih mestih, kjer delajo brusilci, so signalna stikala, ki so z električnim vodnikom poveza- na s posebno kontrolno ploščo, na kateri so s številkami in svetlobnimi telesi označena vsa brusilska delovna mesta. Ce mora brusilec kaj nujnega sporočiti izmenovodji ali če potrebuje njegovo pomoč, samo pritisne na gumb in na kontrolni plošči zasveti lučka, ki označuje njegovo delovno mesto. Kontrolna plošča je enostavna naprava in povsem domača »pogruntavščina«. Sedaj je konec zamudnega klicanja ali iskanja izmenovodje ali organizatorja dela, če se komu med brusilci pri delu kaj zatakne. Intervencije so hitrejše, nervoze med brusilci ni več, delovno počutje je boljše in tudi v proizvodnji je manj zastojev! Glede na to, da smo za omenjeno kontrolno ploščo in vse povezave z delovnimi mesti porabili precej odpadnega materiala, nas vse skupaj ni veliko stalo. Lahko bi rekli, da je naša inovacija povsem uspela! Naj na koncu tega spodbudnega zapisa povemo še to, da gre za vse opravljeno največ zaslug sodelavcem Mirku Kunstu in Jožetu Verku ter visokokvalificiranemu ključavničarju Francu Šumeju, ki mu ni bilo žal uporabiti za vsa potrebna dela lastno mehanizacijo ...! Vrnili obisk delavcem na začasnem delu v ZR Nemčiji Ogledali smo si steklarno Grall Od četrtka do nedelje, to je od 3. do 6. julija smo delavci rogaške steklarne vrnili obisk našim prijateljem iz jugoslovanskega kluba Nikola Tesla v ZR Nemčiji, ki so nas konec maja letos obiskali v Rogaški Slatini. Razen za prijateljsko in športno srečanje smo obisk na tujem izkoristili še za ogled znane steklarne Grall. V četrtek, 3. julija, dan ped praznikom - dnevom borcev NOV, smo se z avtobusom odpravili na pot. Denar smo delno zbrali z organizacijo srečelova. Dolga in naporna pot je v prijetnem vzdušju kar hitro minila. Med našim bivanjem v Nemčiji smo poglobili prijateljske vezi z našimi prijatelji in dodobra spoznali njihove življenjske ter delovne razmere med začasnim delom na tujem. V špotnem srečanju smo zabeležili tri zmage in en poraz. Pri moških smo zmagah steklarji v kegljanju s 465:328 podrtimi keglji in v nogometu s 6:4 in izgubili v šahu z 1:7, pri ženskah pa smo zmagali v kegljanju s 694:690 podrtimi keglji. S posebnim zanimanjem smo si ogledali steklarno Grall, s katero že vrsto let uspešno sodelujemo. Sprejel nas je lastnik tovarne, nas prisrčno pozdravil in povedal, da mu je v čast sprejeti športnike steklarne, ki v svetu uživa velik ugled. Med ogledom proizvodnje smo opažih, da delajo v steklarskih brigadah le po štirje delavci, zaradi česar je delovni tempo precej drugačen kot je pri nas. Zanimivo je, da pecljev sploh ne vlečejo, marveč vse »noge« pikajo na že napihnjene »kerperje«. Steklarji smo se še posebej zanimah za kakovost stekla in za kakovost dela. Jože se je z nemškimi steklarji veliko pogovarjal o kakovosti stekla in pri tem ugotovil, da je ta zares na visoki ravni. Priložnost smo imeh tudi videti trakove za odnašanje, o kakršnih smo se pri nas že vehko pogovarjali. Ugotovili smo, da je takšen sistem odnašanja precej enostaven. S posebnim zanimanjem smo si ogledali še design oddelek, v katerem so nam gostitelji povedah nekaj o oblikovanju steklenih izdelkov. V posebni vzorčni sobi imajo spravljene vse primerke izdelkov, ki jih proizvajajo. Med njimi so tudi izdelki drugih znanih tovarn; seveda so zasledili tudi precej naših, kar nam je, priznati moram, laskalo! Izmučeni, a polni lepih vtisov, smo se vrnili domov v nedeljo, 6. julija pozno ponoči. Upokojenec Janez Žgajner V juliju letos je bil invalidsko upokojen naš dolgoletni sodelavec Janez Žgajner, rojen 1. aprila 1924 v Rogaški Slatini, ki sedaj prebiva v Sp. Sečo-vem na svoji mali domačijici z ženo in s sinovi. V steklarno je prišel Janez leta 1953, pred tem pa je delal v Zdravilišču Rogaška Slatina. Vsa ta leta po prihodu v steklarno je delal v servisnih dejavnostih kot čistilec katrana in jaškov. Bil je dober in vesten delavec in vsako delo je opravil z dobro voljo. Pogled na novi skladiščni šotor iz ptičje perspektive - foto Z. Novak Kakor je bil Janez Žgajner skromen in tih, tako neopazno se je tudi poslovil in odšel v zasluženi pokoj! Želimo ti, Janez, mimo uživanje pokojnine v krogu svojih najdražjih. Verjemi, da te bomo kot dobrega sodelavca zelo pogrešali! Izrabljamo to priložnost, da ti vimenu vseh članov kolektiva izrečemo pozdrave! Tvoji sodelavci. Sodelavec Janez Žgajner se je upokojil, sodelavci pa so želeli, da bi se še vedno kdaj videvali... Kratke zanimivosti Ne prezrite! Svetujemo vam, da preberete tudi naslednjih nekaj kratkih zanimivosti! • Vrednost proizvodnje v letošnjem juliju je bila 25, 502.286 dinarjev, naredili pa smo 340.032 kosov, od tega 101.229 kosov svinčenega brušenega stekla. Vrednostno smo proizvodni plan za julij presegli za 20,4%, plan za julij v kosih pa smo dosegli le z 90,1% in plan v kilogramih z 99,2%. • V juliju so bili bolniški izostanki z dela do 30 dni v vseh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb, razen v tozdu Dekor Kozje, nižji kot v lanskem juliju. Na ravni delovne organizacje je bilo v lanskem juliju povprečno na dan na bolniškem dopustu do 30 dni 49,3 delavcev, v letošnjem juliju pa jih je bilo na bolniškem dopustu do 30 dni le 33,6. • Referent za varnost je 15. junija letos ob 10,30. uri pri peti peči meril temperature. Zunanja temperatura tistega sončnega in toplega, a ne soparnega dopoldneva je bila 22,5°C. Kaj je izmeril? V oddaljenosti 20 centimetrov od odprtine peči je izmeril temperaturo 115°C, meter od odprtine je izmeril v višini enega metra 50°C, dva metra od odprtine v višini enega metra je izmeril 35°C, tri metre od odprtine v višini enega metra pa je izmeril temperaturo 30°C. Pri stiskanju pecljev je bila v razdalji pol metra od žarišča temperatura nekaj nad 50°C, pri plinskem bobnu »drumla« pa je bila pol metra od žarišča temperatura 130°C. • V lanskem letu je v grupaciji ali skupini proizvajalcev ostalega stekla vsak zaposleni delavec »prigospodaril« za 4.635 dinarjev izgube.!? To povprečje so izračunali na osnovi podatkov iz zaključnih računov tozdov, ki spadajo v to skupino. Vse naše temeljne organizacje so bile precej nad tem povprečjem! Kolikor vas ti podatki zanimajo, stopite do vodij svojih tozdov, pa vam jih bodo pokazali! • V juliju je našo delovno organizacijo zapustilo 15 delavcev, zaposlilo pa se je 16 delavcev. Tako je bilo 31. julija zaposlenih v steklarni 1.234 delavcev, pri čemer so v tem številu zajeti tudi delavci tozda Delavska restavracija in tozda »Naše steklo«. • Odbor za družbeni standard je objavil natečaj za pridobitev posojila, namenjenega gradnji stanovanjskih hiš ali stanovanj. V določenem roku je bilo vloženih več kot sto - točno 130 -prošenj za dodelitev posojila v skupnem znesku 9,450.000 dinarjev. Glede na veliko število prosilcev je delavski svet steklarne 11. avgusta sklenil, da za posojila, namanjena individualni stanovnjski gradnji, namenimo 2,000.000 dinarjev. So pa se člani delavskega sveta zavzeli, naj bi konec leta, po zaključnem računu za letos, delavci temeljnih oranizacij izločili iz ostanka ustvarjenega čistega dohodka dodatni del sredstev, potrebnih za nakupe stanovanj. • Sedaj je vloženih za rešitev stanovanjskega problema 14 prošenj. Pet prosilcev prosi za zamenjavo stanovanj, devet prosilcev pa svojega stanovanjskega problema še ni razrešilo. • Za soboto, 13. septembra, načrtuje naš sindikat v okviru praznovanja tridesete obletnice samoupravljanja piknik s kulturnim in športnim sporedom na Boču pri Lovskem domu. Odhod iz Rogaške Slatine bo predvidoma peš ob 8. uri! • Mladinci steklarne so imeli v soboto, 16. avgusta srečolov v Rogaški Slatini. Tako so zbrali denar za svojo dejavnost! Razmišljanje... Kaj pomeni delovna akcija? To je tisto, kar je v knjigah zapisarfo in kar je z rokami otipljivo: izkopana zemlja, železo betonske konstrukcije, gradbišča po travnikih in gozdovih za napeljavo kanalizacije, vodovoda, železnice, ceste ali za gradnjo poslopij. Toda za mladimi na njihovih delovnih akcijah ostaja tudi tisto, kar ni napisano in kar ni dosegljivo z rokami. Vsajeno je globoko v njihovih srcih, prežeto z ljubeznijo in utrjeno s prijateljstvom, bratstvom in enotnostjo. Delovne akcije so bile in bodo velika šola spoznanj. So dokaz opredeljenosti za socializem, ljubezni do domovine in tovariša Tita. So dokaz, kako so mladi sprejeli tradicije polpretekle dobe in da so mladi tudi z deli pripravljeni širiti svetle tradicije ter pridobitve naše revolucije in narodnoosvobodilne vojne. Tisočim mladim po vsej domovini, ki so sodelovali ali ki še sodelujejo na letošnjih mladinskih delovnih akcijah, smo se konec junija pridružili tudi mladi iz občine Šmarje pri Jelšah. Mladinska delovna brigada je nosila ime po legendami XIV. diviziji, po kateri se imenuje od leta 1979. Mladi iz naše občine smo letos sodelovali na republiški mladinski delovni akciji - MDA - »Bohinj 80«, ki se je bila pričela 7. junija. V prvi izmeni sta sodeloveili dve brigadi, v ostahh treh izmenah pa so sodelovale po tri brigade. Mladinska delovna brigada XIV. divizije je še z dvema drugima brigadama sodelovala v drugi izmeni. Vse tri brigade so štele kakšnih 150 mladincev. S skupnimi močmi so kopali jarek za kanal, polagali cevi in jih zasipah. Naša brigada se je z delom zelo izkazala in osvojila vsa možna priznanja. Najbolj pri srcu pa nam je TRAK AKCIJE, ki ga prejme v vsaki izmeni samo najboljša brigada. Zadovoljstvo, ki smo ga občutili pri dodelitvi priznanj, je težko opisati. Spomini na žulje in na težave, ki smo jih med brigado tu in tam doživeli, pa so hitro zbledele! Upam si celo trditi, da tudi spomini na neprijetnosti vse bolj prebujajo spomine na čudovite in nepozabne trenutke v brigadi. Vsi nesporazumi, vse težave itn. - vse to se zadnji dan akcije razblini. In solze v očeh pri slovesu pričajo o prijateljstvu, o občutenju sreče in ljubezni! MIRA GROFELNIK Za razvedrilo Nagradna križanka št 75 Med reševalce nagradne križanke št. 75 bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev in sicer prvo nagrado 70 dinarjev, drugo nagrado 50 dinarjev in tretjo nagrado 30 dinarjev. Pri tem prosimo vse reševalce, naj vsakdo odda le po eno izpolnjeno oziroma rešeno križanko! Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno! Na pisemsko ovojnico ne pozabite pripisati ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 75! Pri žrebanju rešitev bomo upoštevali le pravilne, ki bodo prispele na naslov uredništva ali ki bodo oddane v skrinjico za časopis »Steklar« do vključno 15. septembra! Za nagradno križanko št. 74 je žreb namenil prvo nagrado 70 dinarjev Branku Stojsavljeviču, drugo nagrado 50 dinarjev Ireni Jutriša in tretjo nagrado 30 dinarjev Tanji Zagoda. Vsem nagrajencem iskreno čestitaibo! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 74 vodoravno: strošek, imenik, Ararat, tvarina, model, sramota, okel, Atanas, N, UA, triko, oda, kremenčev pesek, Marinc, otava, pripeka, plamen, Parana, granata. UREDNIŠTVO (/(1£T///- SK4 STV4A/- TZV/tt» sre/uo Pfioa, GBA/iOl Mjvea/ v. • sPOAro ?A/ &EO-644bu 2//4 bOZOb- ///04 v f430W4 za/opa ■AS. /a/ J*. Č4A4 4/3/4/04 SXOE/J- sx/ C4*/£/// 23 04. GOIOaSA H- /ft£ »4/t/e-O« /0/4444 /zs/sv/a tvas/ C£S44 0/B2//4 //£44 V tmČ/j/ ros os/ore Pe/aca š/E/ooc vom ZA tAZAAZO-/4/joe vooe 'A». p/reb- -SfAV/A" ZAb/ZJA PO/f4A/ raven OS4E4J/ 044 b c** toPAM- 9/a/v/ zs/oa * /TAl- S//AC44 POzbtAl/ ssrpf/- O/A/JE/i ze/ezo- V4 #(/&4 2<344b-S4 v Poi/ ds/4/ee ifSA/č s/4o*e /e* VO/rpisr fOZAACflt f4M. 'Z A4 Z Ssps/sa veeui/l>/ Mri/-XAV //o#/ ZAJAK *4 MAATč Aveifš-*° P/*D X/&J4 ZOJC/C4 4/4)4/40. *024 A!a A/rat. am PA/frvsA j/ev/aa kjjl/Č#/ CfiAf/ (M/C/) WiA/evo Obli- lo Z