Leto LXV^šL 291 Ljubljana, sabata 24. decembra 1932 Cena Din 1.- SLOVENSKI vaša dao popoldne, izvzemal nedelj« in praznike. — Inaeratl do 80 petlt a Din 2.—, do 100 Trat Dtn 2-V) od 100 do 8O0 vrst a Dts S.—, večji tnaerati petit vrata Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratm davek posebej. — »Slovenski Narod« vel j« mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPKAVNIftTVO LJUBLJANA« Knaftjeva ollcs ftt. 6 Telefon »t. 3122, 3123. 3124, 3125 m 312t> POOBDtMUB: MARIBOR, Grajski trg št, B — — — — CELJE, K. ocen ova ulica 2. — Tal. loo, NOVO MESTO, Ljubljanska c. Tel. it. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.___ Račun pri postnem Čekovnem zavodu v LJubljani s t. 10.351. R00SEVELT0V PROGRAM V zvezi z reševanjem vojnih dolgov napoveduje Roosevelt temeljito spremembo ameriške carinske in trgovinske politike Washinjrton, 34. dec č. Predsednik Hoover je dal objaviti poročilo o konferenci, li jo je imel z Roo-seveltom glede vojn.h dolgov. Med drugim pravi to poročilo, da se Roosevelt ne strinja s Hoovrom jr'ede nie-rove rešitve vprašanja vojnih dolgov, kakršno je izrazil v svoj: poslanici ameri-jSkemu kongresu. Jaz. je dejaj Hoover, bom njegovo votfo spoštoval. Partz, 24. dec. Novi predsedn-ik Zedirrje-«rh držav Roosevelt je očrta? newyorSkema zastopniku »Agence Ecortomique et Finan-ciere« svo;o splošno politiko, pri čemer so zlasti zanimive njegove opombe o carinski politiki, ki jo namerava uveljaviti. Roosevelt je izjavH, da dosedanje carinske ta-Tife Zedinjen h držav nikakor niso zadovoljive, ker otežujejo kzvoz kmetijskih in in-dostrjskih proizvodov, kar je pripomoglo k padcu cen na mednarodnem trgu in kar jo imelo riasti za ameriško kmetijstvo usodne posledice. Dosedanja tarifna politika je imela za poledico celo vrsto re-presarH rn zaščitnih ukrepov v obM-ki tarif, kontigerrtirang in mednarodnih kartelov proti Amerrki. Roosevelt pravi med družim: Naš program se zavzema za konkurenčno tarifo, torej za tarifo, ki postavlja ameriškega producenta v isto razmerje z inozemskim konkurentom. Obstoječe previsoke tarife se morajo pametno znižati. 1 Če pristanemo na znižanje nekaterfh naših carinskih postavk do gotove meje, da dosežemo zmanjšanje nozemskih carinskih cvir, moremo upati, da bomo dosegli večji izvoz naših proizvdov v inozemstvo. Predsednik Roosevelt je pristavil, da se more do te politike priti šele na pod'agi pogajanj z državami, ki prihajajo v poštev. Vojne dolgove bo reševal Roosevelt Washingtoti, 24. decembra. Razočaran nad odklonilnim stališčem Rooseveleta. ki noče sodelovati s sedamo vl-ado pri reševanju vprašanja vojnih dolgov, je predsednik Hoover sklenil, da, ne bo ničesar več podvzel v tej zadevi. Zato ni prčako-vati, da bi prišlo do kakih pogajanj med Ameriko in državami dolžnicami pred 4. marcem prihodnjega leta. Novi predsednik je mnenja, da je treba ureditev vprašanja vojnih dogov prepust ti njemu in da to ni več stvar sedanle vlade. Roosevelt si od obnove komisije za vojne dolgove, kakor jo predlaga Hoover, ničesar ne obeta, ker bi po njegovem mnenju imenovanje te komisije zbudilo v Evropi le napačna upanja. Nasprotno pa stoji Rooseveh s Hoovrom na istem stališču, da se mora morebitni popust dol-gov izravnati z olajšavami za ameriško trgovino v drža vah-dolžircah. Nadalje se zavzema Roosevelt za imenovanje preiskovalne komisije o vprašanju dolgov, katere delo naj bi služilo za podlago pogajanjem z dolžniku Gospodarsko sodelovanje WaShington. 24. decembra. A A. Ameriški strokovnjaki, ki sodelujejo pri pripravah za svetovno gosnodarsko konferenco, bodo odpotovali v Ženevo, čeorav nesoglasja med Hoovrom in Rooseveltom niso izravnana, ker je novoizvoljeni predsednik Zedinjen:h držav Roosevelt izjavil, da je pripravljen sodelovati pri proučitvi svetovnih gospodarskih problemov. Posredovanje Davisa VTashington, 24. dec. AA Po daljši konferenci ki jo je imel s predsednikom Hoovrom in ziminjim mnistrom Stimsonom je Norman Daviš odpotoval v Albanv, kjer se bo jutri sestal z Ro.tseveltom Nato se bo takoj vrnil v \Yashington. kjer bo nadaljeval svoja posredovalna pogajanja z zunanj;m ministrom Stimsonom Poučeni krogi trde. da bi utegnila ta pogajanja rod'ti pozitivne sadove in da bi morda ameriški državniki našli nove oatovc za ureditev, vojnih dolgov. Medtem je predsednik Hoover odootoval iz \Vashing-tona na lOdnevno pomorsko potovanje v Florido. Zbližan je med Poljsko in Litvo jr*reorientac?ja v litovski zunanji Polj Kovno, 24 tk^embra. V Ktovskt javnosti se pojavlja v zadnjem času preokret t nazij-anju glede nadaljnje politike do Poljske. V nasnrotju s prejšnjo proti poljsko propagando razprav! ;a sedaj li-tovsko časopisje o možnosti poljsko-litovskega soorazuma. Nekateri vodilni litovski politiki in publicist.: se zrekajo povsem odkrito za obnovo po?jsko Ktov_ skih odnošajev, ne da bi se prej uredilo vprašan;-*" Vilne v smislu nacionalnega litovskega pojmovanja. Posebno pozornost je vzbudil članek bivšega litovskega zunanjega min sira ;n predsednika litovske novinarske zveze dr. Pu.rieki-Vy^andasa. ki je b;! objavljan v glasilu Zveze za osvoboditev V'.me vMusu Vignius« (»Na^a Vilna«) Pisec usotavdja predvsem, da se bo v primeru, če bo oženile V Line še nadalje ostalo v poljski posest/, in če se bo Poljakom posrečilo £e nadalje razn arodo vati tamoš-n>e prebivalstvo v dosedanjem obsipa, pojavilo vprašanje. kaj naj bi ^iiovci sploh pričeli s tem raznaroder.im ozt m-ljem, ker imajo že sedaj mnogo težkoč z ozemljem Klajpede. L.:tovci so se že večkrat pogajaK s Poljsko, vendar pa ta pogajanja zaradi zadržan;a Poljske niso dovedia do uspeha, ker zanjo ne obstoja vprašanje V i.ne. Tudi sedaj ne bo Polj- politiki nujno zahteva sporazum s sko ska izpremenila svojega stališča, s čemer mora Litva računati Mogel pa bi se doseč'. sporazum s Poljsko s pr:z.na njem poljske teze. če t> se :zkazalo. da bi bilo tako stališče za Litvo ugodno Tudi Francozi so se ieta 1871 odrekl5 po-gonbeno Alzacij- in Lotarne.ij. V iuhu pa se Francozi nikdar niso odrekli temu ozemlju In so se 40 5et pripravljal- za re-vanžo. bitovci bi mogli slediti francoskemu vzgledu, kar bi ne b-lo težko Ust v ar. jatj bi bilo treba samo lasnOst. kaj P! Lahko s tako taktiko pridobiLi aLi pa iz--n b'.li. Da je taka izprememba v Političnih nnziranVh sploh mogoča je treba pripisovati dejstvu, da si hoče ustvariti L.tva po zaključit*! pogodb o neuapaila.nju med Rusijo. Francijo in Poljsko v svoji zima-n. po&ithkl vočio svobodo gibanja Litva je mnenja 1a pričenja njena veljava v Moskvi' in Berlinu padati in v zvezi z vidno novo opredelitvijo aa vzhodu -n v nemši-i rev.izijon ističu.. p-»iitik: se hoče tzogniti morebitni izolaciji Sporazum s Poljsko r.a bi prinese! t>tv4 večjo politično ve*l*"avo v mednarodnih od noša jih ter omogočil, da bi se v okviru ko. turne avtonomije zadržal razvoj raznarodovanja na ozemiju Viune. Afera s trogirskim, levi pojasnjena Beograd, 24. dec Vi. Iz Splita poročajo, te »o fe s>r!.&iwo taino«nim oblastem -»st omladincev, ki s>o priznali, cla so v noči od 1. na 2. decembra t. L poškodovali beneške leve na meslnm vratih, zaradi katerih }e nastal tolik krik in vik v fašističnem ta horu. Pri zaslišanju 9o izjavili, da 90 siori!i to iz protesta pro^i huiskaniu in napadanju rasističnega t?ska. ki neprestano blati Jugoslavijo. Po!iclisko so bili obsojeni vsak na pe- dni zapora, mestna obema m ie vložila tožl>o zaradi odškodnine. Angleško-perajski petrolejski spor >\ožnost rešitve spora brez p *j0nd*n, 24. decembre. Kakor poročajo iz Teherana, je pustila perz jska vlal*nited Pressac, Eugene Lvons. ki je bil poslan v Perz jo nalašč zaradi angleško-perzijskesa. petrolejskoga spora, so v merodajnih političnih krogih mnenja, da bo vsekakor mogoče preprečiti po- osredovanja Društva narodov sredovanje Društva narodov. Merodajna politima o^fbnest mu je izjavila, da bi bilo mogoče obnoviti podajanja na naslednji podlagi: 1. perzijski delež pri dobičku angleško - perzijske petrolejske družbe naj bi se zvišal na 24 odstotkov; 2. v vodstvo družbe naj b sc sprejeli tudi Perzijci; & družba naj bi plačevala davke brez vsakih pridržkov. Na tej podlagi bi bilo vsekakor mogoče doseči kompromis, ki bi zadovoljil perzijsko vlado, ker bi se žnjim upoštevalo perzijsko nacionalno čuvstvovanje ter zagotovili perzijski vladi večji dohodki. Perzijski proračun je namreč v glavnem od v sen odhodkov - angleško-perzijske petrolejske družbe ter je bil močno prizadet z zmanjšanjem pridobivanja petroleja. Izgredi brezposelnih v Porurju Borim. 24, dec s. Včeraj je prišlo v Pomnu do velikih nemirov brezposelnih. V Dortmundu so komunistični demonstranti postavili med sebe in polidjo ženske in otroke. Porcija je mora'a već cest sprazniti s silo. Več DOlicijskih uradnikov je bilo nanadenih ter ranjen'h z noži. Zvečer so demonstranti plenili trgovne z živili. Mnogo oseb je bVo aretiranih. V berlinskem predmestju Reineckendorf je bilo aretira-nih 8 p+etHlcev žrvil, ki so imeli pri sebi revolverje in plinske masko. Premirje v Južni Ameriki Buenoa Aires. 24. decembra. AA. List »La Razon« poroča iz Asunciono, da je odgovor paragvajske vlade n« predloge odbora nevtraleov tok. da je postalo vsako nadaljnje delo tega odbora brezpredmetno. Poslej je možno samo prijateljsko posredovanje sosednih držav. /?i*n. 2-i đoccitibca A V Tz Vatikanskega cnesra poroda jo, da je papež zaprosil Paragvaj i© že tretja pošiljka vohiih L^tal «z ftaHje za Madžarsko v teku zadnlcga meseea. Karte! podunavskih paroplovnih družb Budimpešta. 24. dec. s. Tik pred Božičem so vse podunavske parop'.avne dru/.be sklenile kartelno pogodbo, od katere* pn-čakujeio bistvenega izboljšanja ovojih financ. H karte!u so pristopile Dunavska parop'ovna družba, madžarska rečna pa-rooinvna družba, bavarski Lloyd. južno-nernškcj dunavska parop'ovna družba, francoska dunavska parop'avna družba, kontinentalna motoma rečna paroplovna družba. Jugoslovenska dunavska paroplovna družba, češkoslovaška paroplovna družba. Anguo-danubian. srbska paroplovna družba in rumunska dunavska paroplovna družba. Naročnina za radio-aparate Beograd* 24. decembra. A A. Z odlokom prometnega ministra se bo naročnina za pravico do uporabe radijskih sprejemnih aparatov pobirala od novih naročnikov za 3 mesece v naprej. Naročnina se bo računala od prvega dne v mesecu, v katerem se izda dovoljenje. Pri nadaljnjem plačevanju narodne bodo naročniki lahko plačevali za tri mesece ali pa za 1 mesec toda vselej vnanrej. Naročnina se bo plačevala tisti pošti, ki izda dovoljenje. Pri poravnavanju naroCr:ne mora naročniik pokazati dovoljenje, da sme imeti radijski aparat, ali pa povedati številko dovoljenja. Način plačevanja bo predpisan s posebno nredl>o. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE Čarih: Pariz 20.2725. London 17.32, New York 519.50. Bruselj 71.95, Milan 26.61, Madrd 42.35, Amsterdam 208.65, Berlin 123.70, Sofija 3.76. Praga 1538, Varšava 58.15, Bukarešta 3.085. Obilo božičnih radosti želita vsem naročnikom, inse-rentom, čitateljem in sotrudnihom „Slovenshega Naroda" UREDNIŠTVO in UPRAVA. Trezna božična beseda Ljubljana, 24. decembra. Kmalu bodo zopet zapeli božični zvonovi, zepet se bo slavil spomin nebeške poslanice »Et in terra pax hornm bus*. Praznik rojstva odresenikovega, rojstva upanja vsega sveta in vsega človeštva vzbuja odmev v vseh srcih in ustvarja svečano razpoloženje v palačah in kočah. Težke razmere, v katerih ž.vimo, ne pripuščajo sicer veselih prazniškib občutkov, toda božični čas nas vendar napoti v premišljevanje m v spomine, pa nam oto-i-ača tuda pogled v bodočnost. Sedanja generacija, ki je iivela še v doot pred usodnim ietom 1914. živo čuti, kako se je bistveno preobrazil svet, icako se je spremenila socialna struktura človeške družbe, kako se je spremenila miselnost in pogled na svet. Sedanja generacija, ki vojnih grozot n. poznala, po več kakor štinh letih krvi in solz, ve danes iz lastne bridke izkušnje, kako velik blagoslov je za vesoljno človeštvo mir. Saj je bilo tudi pred vojno polno nezadovoljnosti med ljudmi ; tožbo o slabih časih in boljši preteklosti najdemo v vseh časih in pri vseh rodovih. Toda kdor danes misli na leta pred 1914., gleda v izgubljeni raj. To velja vsaj za splošne življenjske razmere, za dobrine vsakdanjosti, za blagostanje spiosnosti m posameznikov. Ni pa enako za življenje narodov. Srx>min na usodo slovenskega rodu v predvojn. dobi pa pokaže sedanjost v mnogo svetlejši luči. Naš narod je sicer kot skupnost tudi grozote vojnih tet dovolj bridko občutil. Krvavi štirje Požič; mu ce bodo nikdar izginili iz spomina, toda trpljenje je narodu prineslo rešitev iz stoletnih sužnjih okov. ćudna domovina je bila ta mati Avstrija. Ni dopuščaia svojim narodom, da se veselijo njene sre^e in da deJjo njeno žalost. Zgodovina je naučila ziastl slovanske narode. d8 jim )t pnnesia le nesrečo, ki je zadela posili-domovino, kak uspeh ali majhno oiajšanje Zato smo se imeli tudi Slovenci veselit: vsp-kega poraza. Državni prevrat l 1848. je prinesel prvi odd:h to je uničil absolutizem, poraz; na italijanskih bojnih poljih 1S59 so pnnesli oktobrski diplom, katastrofa 1866. pa decembrske ustavne zakone in z njimi vsaj v načelu pn-znanje narodne ravnopravnosti. Pogin Avstr je pa je dal njenim narodom nevo življenje in jim odprl pot v svobodo. Božič 1. 1918 je bil največji praznik, najlepši, kar smo jih preživeli. Presfe so voj-ne grozote, nafhuiše. kar j:h je kdaj presit a J o vesoljno človeštvo. Avstrija je bila j razoadla isvrSeno je b:lo zedinjenje tro. internega jugoslovenskega naroda v svobod- J ni državi. Nikdar niso peli božični zvonovi tako lepo. kakor takrat. n:>kdar ni vladalo v srcin srečnejše praznično razpoloženje. V stranu gojeno upanje se je zdelo izpolnjeno. Resnično je b 1 rojen mrir, resnično je zažarela svoboda. Onega leta niso kalile radostnega oduševljenja nobene skrbi, nobeni dvomi. Nebeška poslanica: »Mir ljudem na zemlji !< je našla odmev, kaikor še nikoli. Ali kmalu smo morali priti do spoznanja, da se je tudi mir rodil le kot nebogljeno dete, da bodo potrebna še leta raetl in razvoja preden bomo nemoteno deležni njegovega blagoslova; da šele preko bridkega trpljenja vodi pot k odrešenju in vstajenju. Kaplja za kapljo grančice je padala v čašo radosti. Doživeli smo 10. oktober, doždaTedi srno Rapallo Od leta do leta se je pojavljalo več težav in skrbi. Kajti tudi v lastn h mejah ni bilo občutiti blagoeilova miru. Domači boji. izvirajoči iz strankarskih razprtij, niso dopuščali, da se ustavi'1 v komaj zdrajeni domači hiši mir in usprava, da se vseli vanjo blagostanje in zadovoljmost. šesti januar je prinesel novo svetlobo, zbudil je novo upanje, ustvaril novo voljo in pokazal nwo enotno smer. Vemo. da bomo po poti, ki nam jo je pokazal naš vladar, srečno nasia deželo svojiiii sanj in svojega hrepnenja. Ali pot m lahka, ker jo zavirajo težave, ki tarejo vea svet. Spoznali smo in še spoznavamo, da je vsekala doba vojnega uničevanja človeštvu tisoč ran ki se ne morejo tako botro zaceliti. Gospodarska, kulturna in duhovna kriza pritiskajo danes ves svet in tudi naš narod in naša država ne moreta biti izjema. Države se za-pirajo druga pred drugo, medsebojnega zaupanja ni nobene solidarnosti. Vsak išče sam za sebe potj ia današnjih razmer, iščejo se nove grupacije, vedno jačje po-stajajo revizijske težnje. Vendar pa se ne da utajiti, da se kažejo znaki preokroia da prod'ra misel na ustvaritev vzajemne solidarnosti Vedno bolj se občuti potreba stabilizacije medržavnvh razmer, potreba zgraditve in poglobitve mirovne organizacije. Skupna potreba bo morala premagati enostranska imperialistična in revizijska stremljenja. Samo tedaj, ako bo zagotovljena srtatoost mirovnega stanja, bo zopet zaoč so odpovedale vse parole o varčevanju, meščani hočejo praznovati božič, tako da bo zadovoljen tudi želodec. Saj baš od te /adovoljnosti zarvisi tisto posebno božično b^ženstvo. ki «e polasti ljudi o bJOŽ"ču pri obloženih mizah. Kdor ne verjame tega. pa se aaj odpove vsem božič* ntn dobrotam! No, mešačni se jim seveda ne bodo. Izredno živahno je bilo danes že na Po-^aoanjevem trgu. kjer so se gospodinje zalagale s pomarančami m ci trona mi Slednjih ©o pokuptfe največ, da bodo lahko pošteno »začinile« pečenke Danes j« še stra* šen post. kar je zelo potrebno da ne bodo ljudje p*rehirro omagali pri jutrišnjih pojedinah. Zato je pa bila tudi takšna gneča na ribjem trgu. I>avi je bil ribji trg prav tako dobro založen kot včeraj. Cene 6e niso spremeniMe, pa saj ee rudi ribe ne morejo bolj podražiti. Prodajnlci so tožili, da ribe niso sle dovolj rritro v denar. Toda kiju© temu so ljudje zelo posedali po ri* bab. NajbO&j so se zalagali z rečrrmi. I:er so te nefvoli'ko cenejše od monaki-h, razen postrvi. Sicer pa kupoveAoi rib ne gledajo tako zek> na denar, kot bi si kdo misliM. Danes imajo tudi mesarji polne roke dela Med Ljubljančani ni ned-vomno mnogo vegetarijancev Pri vseh mesarskih stojnicah ae je kar trlo gospodinj, ki so danes hotele kupiti vse le najlepše kose mesa Mesarji ©o ustrežljivi, pa so vsem ustregli. Posebno pa so še ustreijli ljudem, da se meso i*i podražiV). ko je tako živa-hno povpraševanje po njem. Najbolj so ljudje danes kupovali praŠioje meso. Čudno je, da so se zalagali tudi zelo s prekajeno svinjino. Sploh lahko rečemo, da so kupovali meso vseh vrst kot le redko. Zaloge v stojni«cah so se kar vidno man;š>e. Kc>t vedno je pa šla budi dtinei? zelo v denar cenena govedino, ki jo prodajajo po 5 do 7 Din kg. Boljša govedina je po 10 do 12 dinarjev, teletma je po za dva dinarja draž i a pri kg Na perutninskem trgu je brlo rudi d.f* nes dovolj tolstih pufck, ki so jih gospodinje kupovale še vedno, čeprav je vdaj že nekoliko prepozno s pripra vljan j< * \\ takšnih božičnih pečenk Nekateri prodajalci so računali s tem. da gospodinje nerade čistijo perutnino, zato po dostavili na trg že očiščeno To so pa poklicni prodajalci, ne kmetje, ki pač vedo. kako je treba vzeti kupčijo v roke. Prodajali so punne in gospodiniam 6e je zdelo poceni, 17 Din kilogram, ker so precej posegale po toh Edino na'sadnem in na zeleniadnern trgu ni bilo tako izredno živahno, vendar ^o p a gospodinje povsod kupovale / mfšo i»or-vozno naglico ZeJenjava se ni pod-a/i-'n m ker je bil trg zelo dobro založen, so prodajalke ponujale tu ;n tam zelenjavo ?e ceneje. Mahu in zimzolena ie bilo na vagone v dolgi vrsti vzdolž mesarskih stoinic od Po^ačarjevega trga do Kopitarjeve ul*^ ce. Kupčija je cvetela povsod. Vremensko **o*ači1lo JZSS Kranjska gora in Planica: —5 barometer se dvige, jasno, mirno, enega 2 cm. v višjih legah 22 cm. srež. Boh Bistrica: —8 brezoMačno. snega ni. Bled jezero: — 7, brezoblačno. mirno, brez snaga. Stran S. >5LOVENSKI ff A ROD«, dne H decembra 1932 Za naš roman „Prokletstvo ljubezni11 so se prijatelji lepe knjige kar trgali, čim je izšel prvi del, zdaj pa nestrpno pričakujejo, da izide še drugi del, ki ga dobe prve dni novega leta. Tiskanje drugega dela se je iz tehničnih razlogov nekoliko zakasnilo, kar naj blagovolijo oprostiti oni, ki že imajo prvi del romana. One, ki ga še nimajo, pa opozarjamo, naj ga takoj naroče pri upravi »Slovenskega Naroda«, ker je zanimanje za roman tako veliko, da utegnejo priti z naroobo prepozno, če se ne požurijo. Oba dela staneta samo 30 Din (po pošti 35 Din). Naša velemestna četrt se širi Pet visokih velemestnih hiš poeanja naglo iz tal ob Gajevi ulici •Ljubljana, 24 decembra Pred leti Je bi] pri nas veMk dogoreli Ce »o Branič! tri nadstropja vsoko zgradbo zda: se nam pa zd? nekaj vsakdanjega. c>^rav grade kar ?ct vlsr.kin ve.'e* mestnih hiš ob Ga;ev*i ulici Pozabljamo cek). kako iz-redne važnosti so zdaj več;a •rraib^na deta ko Je gospodarska produktivnost v splošnem zastoju Zato imajo gradnje na *nž Duk:čevem bloku posobr>n pom*»n Gradnje modem A stanovanjski hiš na vzbujak) tudi rvnsebno pozornost xaradi praveza ameriškega temna, v kate Tem jih grade Meščan' se pa zanimajo za ta gradbena dela ziast zaradi stanovanj, ki iih bo v nov:b hišnih precej in no tmen! reni. kot so zvedeli Nas zanima gradn!a v'sok'b zgradb na Duk*Čevpm b>oku z več razloarov če po mislimo samo na staro Gaievo nrfico. na umazano podrtijo nasnrotl moeocnib pa.inč PZ in nasnroti drugh h:š v ist fronti, tedaj pač takoj s->revidimo. kako važno je že v arhitektonskem posjedu da so zač^i: gradit: 'ud* na drue stran' u Ire Gradben- razmah, kl se ;e začoi ob začetku Tvrseve f»»ste orof severu s*» zdal ne bo moeel v**č tako kmahi zaužiti Lahko na vsa* unamo. da bo v doar'edn'* bodočnosti tezidan naš center kot se snodob velemestu Velemestna četrt se bo razšrlla od Gajeve uJVe do Gosoosvetske ceste Tu bo prav center. tud: >os!ovnl seveda bo pa ta četrt znatno maVša od on;h v dru gih v^emestib L'nhl'ana bo pač osta.la majhna: toda motj'o sp t'st; k' smatrajo da pomepf vedno rast ter nastanek ve'e-mesT sn'osn^ eosnoda.rsk* razkol Mesto mora i m^t- v^dno dovolj močno okol;ro zaledie. na katerem sV>nl Boeato node-fcelje rodj soUina mesta, man' na mesta bogata podeje'ja Mesta so navadno ne produktKna. kjer ni m^o razv ta fcn!ok. se Je fe o:«alo. vendar je načrt nekolko spre menjen Zdaj srade tri objekte v strnje-oem litemu v smeri Beethovnove ulice, tore: pravokotno na Gajevo ulico Vsi trije objekti so dolgi nad 40 m. t j. raz«la Ija med Gajevo in Puhar:evo ulico Ob Gledal šk: uMoi pa grade strnjeno dva ob Jekta. ki »tojita vzporedno z onim« trem agradbami Med obema skuninama zgradi' je pa še dovolj prostora, da bi še lahko »gradili vzporedno s sosednim zgradbam tf hiše v ravni črti med Gajevo in Pu-harjevo uJico m bi še bilo dovolj prosto ra za narke med posameznim' skupinami hiš. stanovanja pa bi bila solnčna Taso so tud* nameravali nrvotno grad.ti pozne, je so pa skJeni-i. da zgrade le ob ulicah (Gaeva ln Puharjeva) trši. sTedlno med njima pa puste nezazidano, kar je še v pr d stanovanjem v zdravstvenem pocle-du; novrš:na narkov se bo na ta nač;n povečaia. stanovanja pa bodo tudi boij soinčna To je treba pohvalno omenit: za to. ker bi bilo za graditelja bolje, če b* 6"m bolj izrabil parcele, a se Je oz.ra. predvsem na to. da bodo stanovanja bol* tračna in solnčna, kar je predvsem v in teresu stanovalcev Zgradbe, ki stoje med Gajevo in Pu harjevo ul;co in ki Jih označujejo s šte. viikam V". VII In VIII (od Gajeve ulice prot: Puharjevi), so že dosegle vrh. će prav so >ih začel graditi še!e oktobra. 1e iajo šele 70 delovnih dni Hiša VI Za:a7. Bikova, ob Gajevi ulici, je bila najprej pod streho m je 5 nadstropij visoka. 1 nadstrešno etSSo, k', je dvignjena samo v sredini V pritličju bodo ob Gajevj ulici trgovsk: lokali, v ostalih etažah bo pa 10 trisobnih stanovanj z velikim: predsoba mi (hala) in dve enosobni stanovanji V nadstrešnJ etaži bo pralnica, likaln'ca in suš.Jn ■<-a Vsa stanovanja imajo seveda konatnice. kar je pri sodobnih stanovanjih pogoj Kurjava bo centralna: v modernih večjih zeradbah je zdaj že povsod centra-na kurjava, k. je bolj ekonomična za v^ like zgradbe in nedvomno najbolj Ira-ije. c čna in praktična, polee tega pa zavzamejo rad?atorM mnoso manj prostora «ot peči :n nevarnost požara je manjša Ku hali bodo na pila. gosnod^inje torej ne bodo potrebovale kuriva V kopalnice bo na peliana topia voda. k: se bo grMa v kieti t kuriln c: Vode torej ne bo treba gret' t konain.cah ne s plinom ln ne z drugim kurivom V vsakem nadstropju bo tudi telefon h šni in zunanj.! V vsaki hšj bo seveda !'ft Vse to velja tu do za druee hiše. kar se t*če nsraiaclj. kur'ave. Kopalnic itd V sredniem objektu (VII) je 13 trisobnih stanovanj *» ha:o in eno dvosobno Tudi v pr.tličju so stanovanja V objektu VIII. k-Je petnadstropen dočim je objekt V-Il šestnad«*t-oT>en. je 8 trisobnih stanovanj n dve dvosobni Zgradbi ob Gledališki ulici. k1 bosta iestnadstropni. v sred ni osprnnadstronnl kjer se stikata sta označen: not objekt I ln II V nliju bo skunno 42 stanovanj 16 dvosobnh. ostala pa trisobna Važne \e tud« da bo znašala kvadratura v vser sobah natman< 00 2=> kvad metrov: sobe bodo torej velike, kakršnih ni navadno v novejših h "šah Da bodo stanovanja res idealna, bo imelo vsako stanovanje tud' balkon Objekt I bo last ustanove uradni-štcesra poko;n'nskega sklad« TPD. ▼ njem bodo torej stanovali najbrž le uslužbenci TPD Dovolj stanovanj bo pa še v ostalih trša h. kar s meščani tako žele Takoj ko so začeli delavci kopati temelje, »o meščani že vpraševali po stanovanjih Zdaj pa ker gradnja tako naglo nspre. du e le dan za dnem več uboerib najem nikov ki bi se radi vselili v nove hiSe; h'še so *e tast ^radbenesa podjetnika ln najemniki prihajajo v Dn*ič>vo o;s*rno z najrazjičneišimi ponudbami Nekat«r« b4 rad; posamezna stanovanla kar odkupili da b{ bila njihova za vedno Vse to 1o volj dokazuje, ta je v Llnhl^anl 6e vedno prema'o nrmernih stanovanj Ljudje se seveda zarad' teea iftlo *s nima'O. kd-aj bodo hiše dograjene, da b se č:m nrej vselili Ob'ekta I ln TI bosta :>od streho do 2fl 'annnr'a če ne bo vre menskih zadržkov povsem doeralene bo do na vse hiše do 1 avgusta da se oodo *tanovaic- te laj iahko že vselili Vseb pet velik b stanovanjsKib hiš bo torej *gra ie.nih še prej kot v enem letu Kako na glo naor^duje gradnja, nam dokazuje že to. da zbetonirajo na teden eno nadstrop je. na 1an pa porabijo 2 do 3 vagone cementa ZarKJSlenih je stalno 300 delavcev domačinov, kar je posebno važno Delavci so iz najbližje ljubljanske okolice, sann-toliko oddaljeni da se voz-jo na delo * kolesi z vlakom pa nvti ne Z gradben'm' 1elj je torej znatno omiljena brezoo^e nost v ljubHansk okolici d.rektno. indirektno pa nud- podjetje zaslužek &e drn ?;m gradben;m 1eiav<*em z deli ki jih od laja profesromstom Želimo, da b; tud* vs dTug: ki lahko na ta način podpirali gospodarsko ^etavnost tn da b' podjetje inž Dukiča gradilo Še naprej po načrtu! Veselje napravite svojcem z lepimj praktičnimi darili, katera si oglejte v izložbah in trgovini Novak na Kongresnem trga št, IS (Nasproti Nunski cerkvi) Božične cene: 4 m voln blaga Din 96.—, 3 m voln blaga za plašč Din 265.—. Razni ostanki, žepni robci torbice itd. Uspehi novomeških srednješolcev Novo mesto. 23 decembra Včeraj sta realna gimnazija in meščan >ka šota zakiučili ^rvi 8**me<»ter L spebi 00 bili na ->beh zavodih zadovoljivi fant »tiji v*o našo staro zimoazijo trle letos velik*-težkore Kar pet jčnih moft je na zavodu premalo, risanje in p«»tje se «p!ob nista [»oučpvala Po dru4?'b srednješolskih zavo dih smo čitali o novih namestitvah pri nas so nam pa še med letom *zeb prof dr Celino in skoro zdecimiranemu profesorskemu zboru *rre za di»aške uspehe pač »se priznanje. *aj <*o profe«>ri: vsi po vr*ti prostovoljno poučevali preko naivisje odmere predp"*an'h učn-h ur In tako so kljub neurejenim razmeram uspehi za t5'/t bolja od lanskih Padlo je sicer Se vedno 51*» iija^tva. vendar je relativno dosežen viden m občuten napredek Dijakmje so bolj pridne od svojih moških tovarišev Studentov e zdelalo 45n«. študentk pa 581/.. Uspehi n £]ifa razredov so doka; boljši od onih v > išjih razredih Morala med dijaAtvom je btla prav dobra, izostanki naravnost malon-Kostni «*aj je od 390 trojenrev eavoda manj-kal dnevno povy>reČ-no koma i večkrat pa se manj Gimnazije poseča 262 dijakov in 128 dijak n j Odpu5č**ni so bili ie trije. Lani je bila ta številka občutno višja. Novi direktor e Vagaja je s svojim «a-vodom v splošnem prav zadovoljen, želi si le prepotrebne apopolnitve učnega zbora, nakar se bo takoj pričelo z delom ca ustanovitev druStva »ftola «n dom«, ki je profesorskemu zboru enako pri srcu ko prizadetim staršem in vzgojiteljem. Meščanska iola je letos prvič popolna s štirimi razredi prvi ima pa 6e vz pored n ro Od t47 dijakov jih ie 46 padlo kar znači dobrih lTspehi so torej prav dobri Odlicnjakov malo ta semester na zavodu sedem, prav iobrih 60 in dobrih 29 Učitelisk zbor tudi tu še ni popoln in so posamezne učne moči tudi tu kot na gimnaziji poučevale več- kol bi po zakonu morale Tu-Ji ojro vse priznanje i Naj bi šolska uprava vsaj z drugim semestrom spopolnila vsa učna mesta ker sicer pri najboljši volji ne bo dosežen oni jčm smoter kot bi b:l v normalnih razmerah Škodo pa imaic pri tem o**tt te ta poučujoči, da staršev ne omenjamo. Vedno težji položaj naših radarjev Vat stanovi v rudarskih revirjih bi se morati združiti v enotno fronto Trbovlje. 24 decembra Poročilo o teiketn položaju našega rudarstva, ki ga je podal na zadnji plenarni seji Zbornice za TO] generala ravnatelj TPD g Rihard Skubec. je bolestno odjeknilo s vseh rudarskih revirjih Že doslej )e rudarsko delavstvo preživljalo težke čase. Dohodki so bili v zadnjih 8 letih zaradi praznovanja ob delavnikih tako skrčeni, (ta je bil rasno ogrožen njih obstoj. Kakor je pa iz poročila razv dno. se baš sedaj na pomlad obetajo se slabši časi Državne Že leznioe so občutno znižale naročnine premoga pri naših rudnikih* V ilustrac jo razmer, naj navedemo, da je bik) v zadnjih treh letih samo v trboveljskem revirju reduciranih okrog 3000 delavcev, drugim so pa znižali delavne dneve skoraj na polovico. Seveda je v Trbovljah nastala brezposelnost, na stotine ljudi, ki niso dobili dela, je odšlo iz revirja :n sedaj so v breme javne dobrodelnosti Sirom domovine. Mnogi so pe ostali doma. ker se ne morejo ločiti od rodne grude. >čeprav ae solnce tam ne smehlja« Večinoma so to mladi fantje« sinovi rudarjev, ki bi %e radi lotili kakršnegakoli dela, da bi vsaj zaslužili za vsakdanji kruh- Nedavno je odšla večja skupina mlajših rudarjev na jug države, kjer so iskali dela v srbskih rudnikh. Tam pa so socijalne prilike in delavne razmere take, da ae jim naši rudarji, ki so vajeni reda in organizaci- je, niso mogli prilagoditi Nas rudar spi oa postelji al pa vsaj na stamnjači. oa golih tleh pa ni vajeti Prav tako tudi v hiši. skozi katero piha burja pri vratih in pn oknih Tudi soejalne razmere so na jugu nemogoče. Rudarji ae rek ruti rajo večinoma iz okoliških kmetov, ki so po največ sezonski delavci Temu primerno so tudi plačani, to j*-12 do 15 D n na šibt Ker ni strokovnih or ganizacij. ki bi se znale priboriti to. kar jim gre. seveda ni govora o kolektivnih pogodbah Lastniki teb rudn kov nimajo izdatkov za socijalno zavarovanje, bolniške blagajne, investicije za stanovanja itd. in zato lahko z uspehom konkurirajo našim na visoki eoc jalni in tehnični stopnji organiziranim rudnikom. Za poziv delavskih zbornic naj ae po zakonu predpisane socijalne in delavske norme urede, se ta podjetja niso zmen la Naloga naših gg. ministrov, senatorjev in poslancev je, da se lotijo tudi lega problema, kajti v nasprotnem primeru grozi naš m rudarjem propast. Na jugu države je na vsak način treba napraviti v rudnikih red, kakor je v drugih rudnikih, in če ne pojde zlepa, naj se odpovedo državna nar o čila. Potrebno bi bilo ustanovit nekak ak cijski odbor, ki naj združi vse sloie in stanove v rudarskih revirjih v skujmo fronlo Treba pa je naglih sklepov, odloč tev in ukrepov, sicer nas čas prehiti in utegne biti vse prepozno. čitalniški teater v Kamniku zmaguje • • . Uspela otvoritev sezone — V januarju se obeta Kamničanotn lepa proslava dela Kamnik, 23. decembra Preteklo soboto je bila v Narodni citajnici v Kamniku prva letošnja predstava, o kateri smo bas v >Slovenskem Narodu« že toliko pisali- Malo radi igre same. saj je »Revna kot cerkvena mis« Komad, ki zmaga na vsakem odru. malo več pa smo napisali zaradi jubileja dveh glavnih igralcev tn posebno 5e radi novega kamniškega baleta Kljub konkurenci ki Je bila ta večer v obliki igre. ki so jo priredili zimski športniki, oziroma v korist zimskega sporta ni bil naš poziv, da naj naša javnost napolni dvorano — klic vpijočega v puščavi Javnost je vedela, kaj je dolžna odru, ki obstoja nad 60 let, odru, ki je storil za kulturo naroda v našem kraju, največji del — in oba dneva napolnila dvorano, kar dokazuje, da se mogoče vračajo zopet stari dobri časi, ko se bodo v Čitalnici zbirali vsi oni. ki jih zdaj pogreša . . . O igri sem obljubil, da bom nekaj napisal: evo: Celotni vtis. ki ga je napravila igra, je bil zelo dober, vsi so pohvalili nastopajoče, posebno pa so bili zadovoljni z novo pridobitvijo Kamnika: domačim baletom, ki je to pot prvič in že uspešno nastopil Posamezni tipi so bili ^obro podani, rezlja je bila vestna, v II dejanju, mestoma tudi III. je tempo malo pojemal, vloge so obvladali vsi posebno dobro, skratka brezhibno. Balet je nastopil trikrat, srednji nastop se ni povsem skladal, prvi in zadnji pa sta bila brezhibna. Barona Thomasa CJlricna je igral g. jobi Golob, v izredno težki vlogi se spočetka ni mogel docela uveljaviti, po kratkem igranju je pridobil gotovo sigurnost in šlo je. preko najtežjih mest v igri je gladko prešel, lahko bi pa bU v maski starejši. Sina Franca je igral g. PIM. Avtor si je zamislil Franca kot razvajeno, omehku-ženo. veliko dete. ne preveč pametno in g. Piki je ponekod zadel. G. Kreti je podaj ravnatelja, ki je prav malo na odru, v zadovoljstvo. Bil pa je premlad. ScbUnzel je bil g. Bervar. Moram mu čestitati! To je bila njegova najboljša vloga, vloga, v kateri prvič ni pretiraval. Poudariti moram, da Je imel izvrstno masko, id M ae obnesla v vsakem gledališču Za svoja izvajanja je tel veliko odobravanja Susie Sachs. Id Je revna kot cerkvena mis. je bila naša prva igralka Bozi Cltme* kova.* Ce rečem, da Je igrala z dušo tn veseljem, da Jo je bilo užitek gledati in poslušati. Je dovolj. S to vlogo je pokazala, da se v uapovedi nisem motil, ko sem dejal, da Je vloga Susie kot spisana zanjo. Morala je pred zastor. Pravdama ljubimka je bila gdč- Erjavčeva v vlogi OUy FTay. Mnogo Je pripomogla k uspeim In ae dostojno uveljavila v težki vlogi. Quapila Je podal g. Ivan Golob, Ta igralec Je za karakterne vloge izvrsten, vsaka maska se mu prilega tako izvrstno, da ga je težko spoznati. Moral bi se pa več zavzeti za oder in često igrati, posebno v večjih vlogah, kajti lahko rečem, da ga za karakterne vloge ni boljšega v ansamblu. Grofa Talheima smo videli v 0**»™ v Semenčica. Tudi on Je podal vse, kar Je mogel, imel Je pa tudi prav dobro masko. Vloga grofa je pa tudi precej težka. Scenično pa Je bilo malo težavno: pisarna Je bila premalo pisarna, razkošni hotel pa premalo prikazan. Balet, ieat deklic s Clzmekovo Je bil kar dober, želim samo. da ostane skupaj in pod g, Golobovim vodstvom nadaljuje z vežba-njem. Lahko bo ie mnogokrat nastopil... V uvodu sem dejal, da sta imela v vsej skromnosti Golob In Cizmekova mal »teste raki« jubilej. Id se bo pa oficijelno podtalnici proslavil prihodnji mesec v januarju, ko ae bo v to proslavo igral prav izbran komad, ki Je bil v Ljubljani opetovano z velikim uspehom igran tn v katerem bosta oba velezasluzna Člana «tajniškega teatra igrala vlogi, taka kot sta, brez mask. in. če bodo sodelovale te nekatere starejše moči, se nam obeta lep večer. Kako zelo sta oba vneta diletanta, dokazujejo besede, ko so Jih opažali takole po ovinkih, kaj bi si Želela za oflcielno proslavo, ko sta dejala soglasno: »Dobro igro tn — polno dvorano!« Gospoda, ta kratek stavek pomeni mnogo, pomeni, da je v obeh ona prava ljubezen do gledališča, oni pravi »sveti ogenj« ki v svojem delu ne pozna meja in žrtev Njiju želja se jima bo izpolnila — o tem tem prepričan, polna ho čitalni&ka dvorana te vsi bodo prišli, ki so se veselili neštetokrat z njima. Kaj se pa bo ob tej priliki igralo — je še malo tajnost! Režiser g Stane Vedlln je s sedanjim ansamblom tanko zadovoljen, vodi ga naj vztrajno po neravni poti, uspehi igralcev so tudi njegovi uspehi Kakor čujem, je repertoar v letošnji sezoni prav obširen, kljub krasnemu začetku, obeta <*e tudi malim obiskovalcev lepa mladinska igrica, R. Kos. z našega Barja 'Lijubliana. 24 decembra Ljubllanskl muzej ln tud] ij-u^e zbirke še večjih cnuzej-ev so polne Imenrtnostt n najdb iz pradavnln našega Barja, ko so na njem prebivai še prvotni prebtvaloi v bajticah aa kolen, zvezan b med seboj z mostili Plitko 'ezero se Je tedaj razprostiralo po vsej planjavi prav do Ljubljane in v nJem ]e bilo polno živali, ki so mnoge že zumrle, da J*h ni nikjer več na avetu Te dni so ob Ljubljanici tam doh ob Bevškem grabnu lovili ribiči za veliki predbož čn post Znani g Maček lastn k st.arosiavne gostiln t- za vodo ima tam do' avoj ribolov im že dolgo je za sledova: bajno velikega Buica že slabe vo ije je hod J zadnjič ob Ljubljanici in metal trnek brez nspeha v vodo. kar se mu pa palica zakrivi, kakor bd bU zagrabil UKrrsk som Težka je bila borba s velikanom, a g. Mačeti je star borec, ki ga ne užene še ta no prebrisan: auiec Končno je .met trdovratni živa. aa suhem in, glej. čuJo čudovito: po bregu je skakala riba s tre mi repi! 2e je mislil, da je začarana mor sks d«kiica a mož je tudi učen .n se spozna na ženske ter ve, da so morske de klice od nekdaj imele le po dva repa Nje gova pošast je pa otepala okrog sebe *ar s tremi Staremu ribiču pa ni za muzej njemu je vedno na prvem mestu le bla gor ajegovib prijateljev ln gostov Name. stu da bj predpotopna živa) plavala v smrdljivem špirrtu. naj plava raje v naj-žlabtnejftero soku naših vinskih goric ter Zvočni kino IDEAL lajša Ljubljančanom težave hudega božič-aega posta Snoči so se ibraU pri oVm ijubljansk imenitni ki ter garda ribičev m ugotovili, da ie sulec tehta 17 kg m prepričali, d« je ocvrt t resnici Imel tri repe. Na to pnsežem .. <8e'< V nedeljo in pone* deljek - premiera! Velefttm bajnega orijentnlske^a čara! — Velefllm napete vsebine kot Trader Horn! — Na tisoče in tisoče sodelujočih! — •>paane borbe s krokodili, tigri leopardi in ogromnimi kačami Bela žena v ujetništvu mogoč nega maha rad ?e in nien drzen beg preko opasne reke. polne rošastni** ir^oUortilov. — Izbruh starega vuT!;ana! Maracfu Velenapete senzacije kot se v nobenem filmu! Kot dopolnilo prekrasen Ufa film ,GORA ATHOS" In najnovejši TJnm zvočni tednik. Predstave oba praznika ob S., 5., 7. tn 9. zvečer. Predprodaja vstopnic v nedeljo m ponedeljek od 11 do pol 13. ure? KOLEDAR Danes: Sobota 24 decembra, katoličani: Adam m Eva. Dunja; pravoslavat, 11 decembra Jutr<: Nedelja, 25 decembra, katoličani: Božič, žitigoj; pravoslavna 12 decembra. Pojutrišnjem: Ponedeljek. 26 decembra. Katoličani: Štefan, Kronoslav; pravoslavni. 13 decembra DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zaprto. Kino Ideal: Zanrto Kino Dvor; Zaprto. Bož»čnica prostovoljnih gasilcev ob 1« v Mestnem 4omu PRIREDITVE NA B02IĆ Kino Matica: Zvezde z neba. Kino Ideal: Maiadu Kino Dvor: Oči pragozda {Tom Miz). ZKD: Melodija 1000 otokov ob 11 dop. v kinu Mat ci Viktor.ja (Zagreb) : llinja ob 14.30 na i&rišču Ilirije. Razstava kanarčkov na liceju. PRIREDITVE NA ŠTEFANOVO Kino Matica: Zvezde z neba. Kmo ideal: Maradu Kin0 D*or; Kri govori. ZKD: Meiodija 1000 otokov ob 11. dop. v kinu Matici Ljuoijanski Sokol: BožIčnVca deoi ob 15 v Narodnem lomu Vktonja (Zagreb) : Ilirija ob 14.30 na gri&ču lhr-je Hermes : Jadran oh 13., Svoboda: Komotan ob 14 30 na igrišču Korotana šentjakobski gledališkj oder: Zadeva Kaiser. DEŽURNE LEKARNE Sobota in nedelja: Babovec, Kon«rres-n. tr« 12 Ustar. Sv Petra cesta 78 Hočevar. Ljubljana VII. Celovška cesta 34. Ponedeljek: SuSnik, Marijin trg 5 ln Kurali, Gosposvetska cesta 10. &xpod sita Ne gre da bi se baš za tako velike praznike izgubilo sito in propadlo rešeto, ki je zlasti v teh blaženih časih kaj potrebno, pa tudi koristno, Kdor to prizna, je *rav kdor noće, naj pa pusti. Ampak je if?kn tr?ktre sole v zadnji stadij. Z velikim umivanjem so se merodajni činitelji, katerim na čelu so stali krajevni šolski svet, šolski upravitelj Viktor Mihelič in neumorni delavec za dobrobit Polja naroda? poslanec g. Albin Koman, zavzeli za to, da Polj« tako važno zadevo. V materijalnim pogledu je pa priskočila na pomoč vevška paparni-ea Tako smo dobili najlepše šolsko poslnp-ie v ljubljanski okolici. V novem 4olskem poslopju se vrši redno pouk V atare.m, ki bo popolnoma urejeno spomladi, s*> bo vr-5il pouk v prihodnjem šolskem letu. Na Pot* ski njivi, katere užitek je pripadal šolsk**-mu upravitelju, je pa zraslo krasno poslopje, last zdravnika g. dr. Jenka. Prodaja le eolske njive je omogočila prezidavo starega šolskega poslopja. Pohvalno moramo omeniti veliko razumevanje šolskega upravitelja, ki je velikodušno odstopil užitek njive v dobrobit soli Pred dnevi se je vnrl iz bolnice šolski upravitelj g. Viktor Mibelič, kjer se je zdravil poškodovan pred tremi meseci, ko te pade) pod železniški voz in mu ie kolo odtrgalo stopalo leve noge Njegovo stanja ■»e je v toliko zboljšalo. da je prevzel mesto upravitelja od svojega namestn ka a. Cibica Prepričani smo, da bo « kratkem popolnoma okrevaj ter dovršil še ostala dela na novi šoli. Pomemben dogodek je bila božičnlca, Id 10 je priredio uČiteljstvo s svojimi šolskimi otroci v četrtek 22. t. m Morda se r>s nikjer ne poznajo težki časi tako kakor v naših predmestjih Tudi v uaši neposredni bližin: so bili iz Polakove in kemične tovarne odpuščeni delavci očetje veČglave rodbine Učiteljstvo in upravi tel jstvo na tukajšnji šoli je storilo vt»e. da bi olajšalo tem revežem trpljenje v onih dneh. ko ga najbolj čut'jo Darovalo je samo pobiralo od hiše do hiš> po Polju in bližnji okolici, prosilo po trgovinah v Ljubljani in uspeh e bil presnet!jiv Obdarovan b je bilo s potrebnimi oblačili in obutvijo nad 40 otrok, -solznih oči so se obdarovanci in njih "*tarši zahvaljevali prirediteljem z zagotovilom, la so srečni, ker imajo v svojem kraiu take vzgojitelje, ki ne poznajo otrok samo v šoli, temveč jim pomagajo tudi izven* nio- —čo. Zelo enostavno — Kai naj stonm? Vsako noč tako tdasno smrčim da se zbud>m — So* v sosedni sobi. pa ne boš slišal smrčanja. »CLOTSIfSVI NAKON, da* 94. teptem 981 Strefl S. Drazestna, šarmantna tn očarljive. Liane Hald ljubimec ženskih Gustav ter popularni kotnik Szoke SzakaU Vas bodo zabavali preko Dotičnih praznikov v prekrasni ROBERT STOLZOV1 opereti (rezlja GEZA BOLVABT) I vezde * * * z neba Kot dopolnilo najnovejši Foxov Vstopnice si nabavite Že v pred prodaj! oba zvočni tednik! praznika od 11. dopoldne naprej! Predstave oba praznika ob ELITNI KINO MATICA 3i 5m ^8 in ^10 zvečer Telefon 2124 Delo in uspehi naših Sotoamaterjev Prva obletnica fotoamaterske šole, ki jo je ustanovil g. Beno Gregorič LJubljana, 19 decembra. Fotoamaterstvo se je pričelo razvijati pri nas prav za prav šele v prvh povojnih cash. Minila so pa dolga leta, preden Je javnost zvedela za to delo, ker so visoke cene aparate širokim plastem skoro onemogočile tn se ta plemeniti sport nI mogel razvijati, kakor zasluži in kakor bi bilo potrebno. V zadnjih letih pa je vendarle nastopil tudi na polju fotoamater-atva širši razmah tako, da je v svojem nmetniškem delu Ljubljana že prekosila Zagreb. To popn!aHslranJe pa Je zahtevalo eeve-de tud; strokovni pouk. LaJIk, ki kupi aparat in v svoj-i nespretnosti pokvari sliko, *vr»ča krivdo na aparat sam, na materijal Zaslužni propagator fotoamateratva Beno Gregorič ne fagoTea tn epk>h na vsakega, samo nase ne. Da W vse to preprečil, je drogerist g. Beno Gregorič ustanovil ravno pred letom dni prvo smotre no organizirano fo-toematersko šolo, ki vsakemu brez razlike nadi brezplačno potreben pouk. Predavanje niso bila zasnovana le teoretično, temveč so te vedno nanašala zlasti tud; na vprašanja, ki zanhnajo amaterje v dotič-nem letnem času ln enako na praktično deta. Pouk se je vršil ■ teoretičnim in praktičnim izobraževanjem začetnikov m Izvežbancev na podlagi najboljših tehničnih pripomočkov, izbranih slik in diapozitivov, praktičnih vaj, pogovorov, skupnih nedeljskih Izletov, fotoknjitn.ee, fotoraz-atar itd. Ti tečaji so bili po svoji nepristranski znanstveni višini, dalje po naj. modernejši urejenosti in po lahki umijivo-sti nedvomno edinstveni v naši državi. Zgrajeni bo bilj stvarno in vendar prilagođeni zahtevam preprostega amaterja, kljub upoštevanju smernic vodilnih inozemskih tovrstnih strokovnih šol. Prri rezultati tega dela so se kaj kmalu pokazali Na prvem izletu fotošole aa Turjak je sodelovalo 65 amaterjev. Polhov gradeč 70. v Novo mesto že 300 in »stoto-iiko ▼ Žužemberk Tu so seveda všteti k sodelovanju povabljeni zagrebški, ae:.ni litrski, novomeški ln drugi fotoamaterjl. Ravno ta teh izletih so pokazali ti naš! svoievrstni umetniki vso svojo pronicljivost, kakor so n pr. Zagrebčani najraje 61.kali drug drucega in poleg motiva bolj poudarjali osebnost, tako so naši fotoa-materj; vso svojo pozornost posvečali le aplosnost;. mot.vom narave, a ne osebam, kar je tudi edino pravilno. O teh Izletih je bito že dovolj pisano m b: b'.lo neumestno to ponavljati. V pripravah sta dva nova izleta Prvi zimski, drugi spomladanski Prvi izlet je v Stično na sanKah. smučarji s konji Kd Seveda mora nebo najpreje poskrbeti, da bo za«iost: snega Preiest takega zamskega izleta pozna le tisti, k. Je te bil v zasnežen: naravi daleč iz^en me sta Drug: izlet pa bo v deželo opojnega solnca in grozdja, tia med breskovo ?n črešnjevo cvetje prve pomladi v BeL Kra-iinL Usoehe tega velikega dela nadih foto amaterjev ne le ljubljanskih, temveč iz ▼se Jugoslavije, Je pokazala tad* prva ju- goslovanska fotorazstava pod okriljem fn senskega ljubljanskega veiesejma, ki pa je obenem dokazala tudi da so slovensk. foToamaterji v naš-i državi danes že nai-boljši Na višku so bila dela najmarljlvej-ših: St bieimerja, Gogale. Dolenca, dr. Frohikha. Ćička, C.biča. Kocjančiča, Heč-ka. Hrazdine ;n drugih ne tako Izrazitih. Ta razvoj fotoamaierstva od najpreprostejše slike stopnjujoč se do izredno poudarjenega umetniškega dela zasluži vso pozornost iavnosu. Fotoamater ie umetnik s svojo kamero in usrvarja. kakor ustvarja književnik svoje deio Foioama-terstvo Je pogoj kuiture. zgodovine, sedaniosti, gosrx>'larst va, tujskega prometa in SDlnh vsega, kar je v zvezj s človekom m svetom Vso umetnost, lepoto krajev in vseh mogočih stvar", in prireditev nam pričara spretna kamera na papir, da nam ostane trajen sponi:;! na vse tisto, kar nam je dračo, a je sicer bežno zaradi svoje kratkotrajnosti. Oktobra je izšla tudi prva številka revije >Foto-amater< pod spretno redakcijo profesorjev Horvata in Mušica, ki v popularno strokovnih člankih obravnava vse. kar spada k amaterstvu in tudi globlji fotografski umetnosti, objavlja pa tudi manjše beletr:st'ične doneske Ta list zasluži pohvalo, ker je potreba fotoamaterstva pri nas res veliika. Bož.čni nagradni razpis uredništva za najuspelejšo sliko naših 6eg v božičnem času dokazuje, da ni listu edini clij propagiranje nesmotrenega fotografiranja, nego tudi pogled na umetniško in narodno stran fotografije, kar je še zlasti pohvalno. Ce pogledamo dosedanje delo naših foto-amaterjev ia izredno veliko važnost fotografije za vse panoge življenja, jim moramo želeti največje uspehe tudi v bodočnosti. Bila bi dolžnost tudi oblasti ln tuj-sko-prometmh ustanov, da fotoamaterstvo vsestransko podpirajo v njegovih stremljenjih, ker ni boljšega In sljajnejšega proga-gandnega sredstva od žive, umetniško dovršene fotografije. Ne bUo bi napačno, ako bi tudi v lolah kot prostovoljen predmet predaval) o tem lepem m plemenitem sportu, kakor Je bilo to letos na trgovski akademiji v LJubljani kjer je predaval profesor Sic ln na gimnaziji v Murski Sobot*, kjer je predaval profesor M ušle. Povsod je za taka predavanja vladalo veliko zanimanje. Moramo pa naglasiti tudi, da nam le fotokamera more ohraniti neštete posamezne vrednote, al sicer v človekovem spominu oblede, ali pa >ih tudi unic.i nevešča človeška roka Koliko bogatejše bi bilo gradivo aa svetovno zgodovino, če M v vseh časih poznali ta skrivnostni objektivni objektiv. Zato naj našo foToamaterji zvesto nadaljujejo začeto delo! Požar Mokronog, 24. decerntrra. V Cešnicah pri Trebelnem je 22. t. m. ia> bruhn.J požar pri posestniku Martarai Kra. setu. Okrog 9. zvečer, ko je bila žena sama doma in Je kramljala a sosedi, so nenadoma opazili močno svetilk arije. Planin* so iz hiše in presenečeni oparoh, da god kozolec, plameni so pa tud: že Užali gospodarska poslopja. Ker so bile vne te zgradbe in naprave lesene in s slamo krite, se je ogenj seveda z bliskovito naglico šarU in v kratkem času uničil vee. Zgorel je ves letošnji pridelek žita ro slame, uničeno je bik) mnogo obleke, obutve -in pohištva in zgorelo je tudi več stotakov. ki jih je gosrpodar hranil aa slabše čase. S težavo in velikim naporom so vasčara reši]: živino dočizn je vse gospodarsko orodje zgorelo. Res sreča Je. da je bfl prizadeti posestnik zavarovan, sacer bi bila škoda še večja Vsekakor je to za Kreseta »daj tik pred božičem hud udarec Usodnega dne. ko je rzbruhnil požar Kreseta ni bilo doma. odšel je bfl zgodaj zjutraj k svoji materi Frančiški že-ajnarjevl na Pukle* pri Tre-beinero prašiča klat Na povratku ga Je srečaj naslednjega dne brat Rudolf, ki on Je arjoročti žalostno Težak položaj dolenjskega kmeta m trelMuijskiiii županom, banovinskim srci* Trebnje, tt. decembra, area Je iarasfco kmeUjaaa pokrajina, saj ae peca a kmetijstvom ia trn od nJega 90% prebivalstva. Dani eo ral pogoji aa agodno gospodarsko življenje, krjub tema Je pa srez vedno bolj pasiven. Krivdo Je iskati v splošnih težkih gospodarskih razmerah, seveda pa tudi v slabi letini, elementarnih nezgodah m vedno večjih Javnih bremenih. Zemlja Je v novomeškem srezn v splošnem dobra tako, da hi moralo kmetijstvo uspevati. Toda Dolenjska je bila dolgo vrsto let zanemarjena, po drugih krajih so se gradi'e železnice in ceste, regulirali potoki ln -izboljševala zemljišča, le za Dolenjsko se ni nihče zmenil. Sele leta 1913. je dobila Dolenjska zvezo s sedanjo savsko banovino, ko je bila podaljšana železnica Novo mesto - Karlovac. Zlasti za gosr>odarski napredek Je pa treba čim več železniških prog. Ena najvažnejših je baš v novomeškem srezu in sicer podaljšek viemame železnice št Janž - Sevnica Kadar bo ta pTOga dograjena, se bo lahko govorilo o zboljšanju gospodarskega položaja Dolenjske, posebno novomeškega sreza. Dolžnost vseh vb-č:n je. da zastavijo ves svoj vpliv za ta že uzakonjeni načrt, zlasti zdaj, ko je kredit Ze odobren i*n so priprave zaključene. Važne za naš srez so še proge Brežice - Novo me-sto. zveza Črnomlja s hrvatskimi progami, dolenjska transverzalna proga ln podaljšanje kočevske proge. Ce bi bile zgraene te proge, bi dobilo dolenjsko kmetijstvo kot glavna pri-do bftvena panoga vse možnosti razvoja. Zelo važno je tudi vprašanje električne energije, ki jo Dolenjska vedno bolj pogreba. Na skupnem sestanku zastopnikov dolenjskih občin ra^ftanske uprave ^e bilo sklenjeno, da bo Dolen-.ska elektrificirana najpozneje v letu 1933. Vse je šlo gladko, ugotovljen je bil konzum. iz-gotovfcjena trasa, sestavlja se proračun, le denarja za prepotrebno delo v prihod-jem letu še ne bo. Tudi tu je treba zasta- sUe, da ae napravi vsaj nekaj. Prva ekrb banske oprava bodd poiskati denarne vire za elektrifikacijo Dolenjske. Tn Je treba pribiti, da plačuje vsa dravska banovina elektrtfikacijski prispevek v obliki banovinskih davščin, drugi predeli se elektrificiraj o. Dolenjska trna pa samo pravico plačevati. Vedno bolj pereče postaja todl vpraia-ade preskrbe poedlnih dolenjskih krajev s sdravo pitno vodo. Pri nas je ob snei hudo pomanjkanje vode. Ljudje si pomagajo v poietni vročini s kapnico, ki pa ni zdrava, Večkrat se prispeti, da ostanejo cele vasi ob suši brez vode in da izgubljajo JtJndče čas s dovažanjem iste is oddal je nih krajev. Vodovode bo treba zgraditi o£m prej. vsaj tam. kjer so nujno potrebni. Dotakniti se je treba tudi tnjskega prometa Na Dolenjskem Imamo več tujsko prometnih društev, al pa enotnega vodstva in torej tudi ne enotnega dela. Mnoge občine pa sploh posvečajo temu vprašanju premalo pozornosti. Treba bo ustanoviti skupno organizacijo, ki bo lahko dosegla marsikaj, čeprav cepljene moči ne morejo doseči. Novomeški srez Je kot rečeno v splošnem pasiven. Posebno težke čase preživlja kmetijstvo, kmetje lezejo vedno bo!J v dolgove, rubeži so na dnevnem redu, ekseku'tivne prodaje po vaseh se množe. Lani in letos je novomeški srez zelo trpel; suša in toča sta pokončali mnogo poljskih pride kov Suša je gospodarila tako, ia je bil pridelek za 50—75% manjši, kakor ob ugodnih Letinah, v nekaterih krajih pa sploh niso nič pridelali. V občini Toplice je napravila toča za 260.500 Din škode. Sredstev pa nI od nikoder, da bi kmetje škodo krili, nasprotno, javna bremena jih vedno bolj pritiskajo k tlom, Lep vir dohodkov našega kmeta Je bila še nedavno živina, zadnji dve leti je pa usahnil tudi ta vir. V bližini večjih krajev prodajajo kmetje mleko, v oddaljenejših krajih pa ni nobenega povpraševanja po njem. Za prodano tele se je pred leti obuta vsa družina, zdaj pa dobi zanj komaj 200 Din. S parom volov je plačal gospodar davek, obresti in zaravovalnino, zdaj se pa za izkupiček z rodbino še obleči ne more. Ker ne more plačati niti zapadlih zavarovalnih premij, je velik del naših kmetij v nevarnosti, da bi v primeru požara sploh ne dobile zavarovalnine. 'Lanske nizke cene živine so marsikoga prisilile, da je držal živino v hlevu in jo stradal v nadi, da bodo spomladi cene ugodnejše, pa so bile še nižje. Huda suša je položaj v tem pogledu še poslabšala, sejmi so vedno polni žrvlne, kupcev je pa zelo malo, Zato koljejo kmetje doma kar aa debelo. Suša je mnogo škodovala tudi žitu in drugim poljskim pridelkom. Končno so prišle še Živalske kužne bolezni tako, da je zabredel kmet v obupen položaj. Ce ne bo kmalu izdatne pomoči, se Je treba bati najhujšega. Najboljša letošnja knjiga Vodnikove družbe Davorin Ravljen je napisal kratko, a pretresljivo pesem o Slovencih na VVestlalskera Ljubljana. 34. decembra. Najboljša knjiga Vodnikove družbe je brez dvoma »Tulipan«, ki se je z njim dosedaj večinoma anonimni žumalist Davorin Ravljen prav krepko uveljavil tudi kot pisatelj. Kritika bo brskala po njego- vem dera ki določala, če je literarno ali ni Vsaka stvar namreč, ki jo novinar napise, je gospodom sumljiva, kar smo videli posebno pri Kače vi knjigi »Med pa-darji in zdravnati« Dolgo je tedaj poklicna kritika čakala, da je Kača milostno posadila med pisatelje, in gotovo bo preteklo še dosti vode, prodno bodo kolego Ravljena povabili v Pen-klub. »Tulipana« je pa zmanjkalo in rieka se nova izdaja knjig Vodnikove družbe. Publika je že pri Kaču pokazale, da se za papirnato sodbo ne briga, zato so se pa končno omeđili tudi kritiki m izpre-govorili prav sladko besedo z njim. Tako bo gotovo tudi z Ra vi jenom, saj je že t prvim večjim svojim delom nastopil tako gladko m okretno, da ga je jela spoštovati vsa naia javnost, ki ie čita knjige. Njegova stvar ni težka in rum etničen«, pač pa lahkotna In btatm etika življenja naših na Westfalskem. In taka je ta dežela, »kakor sam svoj otok, vase zaprt, težak otok, katerega dno sega globoko, globoko, že prav v bližino pekla.« Kratka in Lapidarna karakteristika je izrazita lastnost Ravljetnova, ki jo ima od svojega urnega poklica. Pri vsem tem, če je kratek in nageL, pa Ravljen nikdar ne postane pust in suhoparen, saj je vedno sila živahen m veder, ob priliki, kadar je treba, pa tenkočuten in globoko poetičen. Okolje skicira s podrobnostmi, ki spremljajo nazorno in mehko ter slikovito trda glavni motiv. Spomnim naj samo na kanarčka s zlomljenim krempeljčkom. Tudi Ivan Cankar je že v »Hiši Marije Pomočnice« rabil ta majčkeni instrumen-tek, vendar pa pri vsakem igra drugo melodijo. Tudi Ravljen prav rad za zgolj m veselo zapoje, zauka in se sprosti a širokim smehom. Brezskrbno je vesel, kakor godec Andrejec, simbol naše pesniške lankomiselnostL ki mu Hindenburg kupi harmoniko in znorelo ter hoče pes v domovino, pride pa le do Kelmorajna m se vrne spet med svoje, kakor so se naši stari, obdarovani z blagri deset tisoče v devic sv. Uršula, vračali z romanja spet domu. Povsod je veseli romar Andrejec po vsem svetu, kjerkoli smo mi, prav mnogo ga je pa tudi v Ra vi jenu. Brez njega bi v boli utonili že davno. Tulipan je roža, ki bohotno cveta ln usahne brez plodu. Naši v tujini. Ravljen je naslikal le nekaj več od leta dni žalosti in veselja naših v We»tfariji, kjer jih imajo radi. ker so delavni, družabni, dobro pij o, lepo poj o in tudi nemški znajo bolje od Poljakov. Dvorana Kupferjeve gostilne okrašena s slovenskimi motivi, na odru je slovenska vas m naša hiša, kjer tam rojeni otroci pišejo ta pri božićnici pojoč Lepe naseha doroo-wina - . . Reprezentant boli naših v tujini je Pe-pon, mlad, krepak, podjeten in ttehgen-ten Dolenjec trmast in mehak grunta reki sin, globoko vko reci in jen v zemlji, ki za njo zdihuje: »Kje domovina si . . . boš nas kot lastovke k sebi priklicala?« Dom je zapustil, ker se mu je oče ženil Kmet ostane tudi v globokih jamah in vedno hrepeni po svojih njivah in travnikih. Zaljubi se v Moravanko Chmelakovo Anko ter jo vzame. Srečna sta, a kadar ju tare beda, Jo tesati »signirani fik»ofi|a če- snaterec sJo\ tak je tok Beseda naiih v naodo vdanih, in potno drugih Slovencev hi Nemcev js že opisanih. Avstrijska nt Fabjao, ap*š Juriga, romantični nemški mušketir Heinz la žrtev oaameloeti, kokota Lota. Stare delavce za narodno misel v West-f ali ji nam Ravljen predstavlja ter nože ia žene. ki zdi huje jo, kako lepo je sama ti o nečem, kar leži v domačem kraju na solnca. Vedno so v mislih doma in ženske dobivajo od doma vršičke, da iade rožen-kravt in rožmarin. Mehanizacija rudnikov odjeda našim kiuh, borbe med hitlerjevci m socialisti vihra, od iztoka se čuti veter, brezposelni pa polegajo ob kanalu in posluša i o bednega Srebreta, ki zbira okrog sebe otroke in jih uči o domovini, pravljeno leni m bogati deveti deželi. Cnd je že umoril Kolenčevo Minico in ne kaže ji več drugam kakor v domovino ali v nebesr. Nežno se spleta v tem smrtnem boju idila ljubezni Pepona m Anke. ki ju pred porodom zadene nesreča, da je on ranjen, oba pa odpuščena. Pepon pa ne mara biti tulipan, drevo bi bil rad. Doma je umrla očetu druga žena, Pepon u se rodi mali Jožek in božič spet žene Pepona, okrep-čanoga z grenko pijačo v tujini, domov na grunt Stari dvojni gruntar Jože poštuje malega Joska, Jože gospodari, Anka pa na dolenjskem gruntu sadi tulipane. »Tulipan« je kratka, a pretresljiva, obenem pa tolažljiva pesem o naših m o domovini, ki ne morejo pozabiti na njo, a domovini goreč opomin na one, ki jih je pregnala za kruhom. Davorin Ravljen je s »Tulipanom« stopil med največjo dobrotnike naših izseljencev, vsi smo pridobi H novega dobroga pisatelja, ki naj nam čimprej spet kaj da. a. a Toma* Bisilj, popularni ljubljanski gostOV ničar, ki je praznoval te dni 601«tnie# Marljive kranjske Kolašice Kranj, 23. decemfcr*. BožiiGnice, kf jnh prnroja redno vso. ko leto Koio jt^oslovenflkrh sester v Kranju, so v ponos članioarn rn odboru društva, revežem pa v veseKje. Vsako leto pa je tudi več obdarovamih, kar pnča o pož.rtvova.linejm Sovekolhirrnem dehi teran jrJkiih dam. Na laraljov rojstni dan se je vrši&a v po* alopju ljoadake šole božićnica za otroke. Zbran je bil ves odbor podružnice Kota. Obdarovani i h je bilo nad 90 otrok dcSke in dekliške osnovne šole z obleko, perilom m obutvijo U"pnaviitelj g. Antrsn Sepaher in upraviiteljica ga F ram ja Vodeo^kovn pa budd otroci sami so se zaihveiljcali za lepa da-rita. Predsednica Kola ga Inka Sabothv-jeva je nagovorita hvaležno deco im poudarila, da bo pokazala svojo hvaležnost najlažje m najlepše z zavedno ljubeznijo do kralja in domovine. V torek popoldne ps je ofcdarfllo Ko4o 30 mestnih revožev rn 8 družin iz Icrecirjsdce okolice z živili in bflagom. Nekaj bia^a je poeteri odbor potrebnvn uibogam ne Jezer* eko, ne Pricmlcovo m v Nadelo. Dijaški kuhinji je naklonilo za Božič 500 D m. Se nekaj je. Česar ne smemo porabiti. Dvajsetim otrokom obeh osnonmflh šol ntsdi v nrm-skiih mesecih od novembra do mejjs. ko je de ca ns*jbotj potrebne okrepclia, dnevno gorko mleko. Vse to dok) priča o poirtvovamosti odbore m članic, ki jvn gre vsa zahvala in priznanje tudi mestni občini, tekstilnima tovarnama JugoČeški in Inteksu ter vsem ostalim da/rovalcem. ki se vedno odzovejo z bogatima deriH. Osta-aite naklonjeni Kolu budi še v bodoče. ZKD predvaja v nedeljo in ponedeljek vsakokrat ob 11. uri dopoldne v Elitnem kina Matici Zvočni fflm o lepotah naše Dalmacije, MELODIJA 1000 OTOKOV Kdor v kratkih oeuvu^u najlepše opise vtise filma, bo deležen nagrade v obliki 14 dnevnega brezplačnega letovanja v Splitu (hotel »Central«, lastnik M. Matic). Pred sodiščem Sodnik: Obtoženec, aii ste bili že prej kaznovani? — Ne, gospod sodnik, vedno samo Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne M. đeceinbi« 1933 **** H 1 Dnevne vesti — Odlikovanj© raimmskegn konzola t Ljubljani. Rurminski konzul v Ljubljani mz. Milo Jeiacin je prejel visoko odlikovanje rum unske krone Odlikovanje mu je fes-rociJ rumunski zunanji min eter Tltuleecn osebno, ko je bil na potu od konference Male antante te Beograda v Ženevo skozi Ljubljano, v kateri je prebil nekaj ur. — Izpremetnbe v državni slutbi. Imenovana je za zaščitno sestro pri posvetovalnici za matere v Trbovljah v X. položajni skupini zaščitna sestra IX. položajne skupine iatotam Angela B o 5 k i n. Premeščen Je arhivski uradnik Franc Reje od »reškega na-čelstva v Ix>eatru k banski upravi v Ljub-Ijan-; iz državne službe je odpuščen policijski stražnik - pripravnik pri predstojni-štvu mestne policije v Mariboru Ivsn Mar-tinžek. — Iz banovinske službe. Imenovane sta za banovint=»ke*ia geometra v IX. položaj« ni lupini pn komisiji za agrarne operacije v Ljubljani Dragotn Fajd>ga in za banovinskoj a zdravnika združene zdravstvene občine KrSko dr. Tone Ravn'kar; preme* Scen je n« lastno prošnjo banovinski zdravnic združene zdravstvene obč'ne v Plani« ni dr. Gt»tav Omahen za banov*n»k«i?e zdravmke združene zdravstvene občne Metaka 6 sedežem v Metliki, sprejeta je ostavka ki jo je podal na banovrnsko službo fcw.no v Ttisk i zdravnik združene zdrav-srvpne občine Muretino1 dr Alekeij Novo-selški, prestola ie služba banovin^kemu tehnlcu ptipiaviiJau pri sresikem nočelstvu MaTioor — levi breg Črtomiru Vrečaju. — Is »Službenega lista*. >SlužbenJ liste kr. banske uprave dravske banovine štev. 102. z dne 24. decembra objavlja pavila o opravljanju izpita za zvanje profesorja srednjih trgovskih sol, ratifikacijo rad otelegrat. konvencije po Kostariki, izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovne. — Razid društva. Društvo državnih upokojencev !. nooko'^nk \- L'iibliam. podrnž-nica v Mariboru, se je po sklepu likvidacijskega občnega zbora v Mariboru prostovoljno razšlo — Prepoved zahajanja v krčme Okratj-no sodišče v Celju je prepovedalo Vmkoru Siršetu iz Petrovč zahajanje v krčme za dve leti — Pojasnilo in popravek. V Fa-roku »Zanimivosti tz domačega sporta«, ki smo ga priobčili 16. t. m., je b;lo v podnesj'ovu rečeno, da je prHo v Zagrebu ne skupščini J-u-Soslovenskega olimpijskega odbora do sporazuma med sportom in sokolstvom Ker Hi utegnil fedo militi, de je v^adeJ doslej med <*okolstvom in o'impnćskim odhorern ter sportom nesporazum. ugotaivljemo, da je v Jujjoslo-vrn-*kem ulllipijrtt rili odboru stalno zastopan po svojem defekata savez SKJ. da o kakem «rx>ru med ornenjeni-m« orsan^zaci >"»m3 še nkoli ni b*lo govora. /«it je bilo itak razvidno vz naise^a poročila, kdor «a ie pszljvo preeiral — V poroeitlu o akademiji »Presno roda« ie b*lo pomotoma omenjano, da je nastopil društveni okret, v resn^i pa je nastopil slovenski lLa* dem^ki oktet. — Ameriški izletniki v Dalmaciji. V torek je priplul iz New Yorka v Dubrovnik pamik Saturnia, ki je pri peljal 135 ameriških izletnikov in 25 naših izseljencev-Američani ostanejo nekaj ča«=a v Dalmaciji, kjer jih je prijetno presenetilo pomladno vreme. — Za hoiifne praznike bodo odprte »l«" dere planinske kove: Koča pri Triglavskih jezerih, Erjavčeva koča na Vršiču. Triglavski dom na Kredarici, Staničeva koča in Spodnja koča na Golici Čez dan. Prešernova koča na Stoiu, Koča pod Bogatinom. Pri Sedmerih jezerih je 70 cm snega- V nižjih letjah srež, v višinskih spihan zmrznjen snes^. — V višinah so potrebne dereze Sončno — brez vetra. Suiuški tereni: Mrzl Studenec z dostopi na Lipanski vrh, Draški vrh in Konjšco. Dom na Krvavca stalno odprt, smuka med Zvonom in Krvavcem možna. Velika planina brez snega, koča odprta. Opozarjamo pri tej priliki ponovno na odprte koče v Tosavju. — Smuški tečaj pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru. Bmttfikj tečaj pri hotelu Sv Janeza se bo vršil od 25. t. m. do 1. jan. 1933 za začetnike pod vodstvom g. Janeza K vedra- Prijave sprejema pisarna SPD ali ga. Marica Jeraj*va. hotel Sv. Janez, Vremensko poročilo Zagradac: 20 min od hotela Sv. Janez, stari sneg, za 2 prsta sreža. Drsališče tudi odprto. — Dobave. Gradbeni oddelek direkc je državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. t. m ponudbe glede dobave 2 usmerjevalnih aparatov. — Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 31. L m. ponudbe glede dobave 30.0*X) komadov kuvert; do 5. januarja 1933 pa glede dobave inozemskh revij. — Pogoji so na vpogled pi omenjenih oddelkih. OPERNA K LET Ljubljana, Gledališka al. % Desertna originalna vina po znižanh cenah. — Posebno veselje za božično mizo „Jadranski biser" po Din 26.— Šampanjec „Cinzano" po Din 95.— Cenjenim gostom vesele prav™""* želi M. Lozic — Bezanje aa Goreajsk^m. 2e dober teden ii varno v gosti megli. Le sem in tja jo od podi veter za kratek čas. V* višinah pa vlada na jk rasne jse vreme in pripeka pravo pomladansko solne*. Smučarska koca je ves dan na solncu, zato ie zdaj radi prihajajo gostje uživat toploto in lepo«) zimske narave, ki pa je brez snega. Smučarji no ie gotovi s krasno skakalnico, sedaj le čakajo, da jo odobri savezna zornim ja »n čimprej zapade sneg. Vsi posetniki, ki se vračajo iz Drage s evetoc'm te loli om, ne n>orejo prehvaliti, kako prijetno in lepo je, sedeti na solncu in od zgoraj opazovati morje megle. Koča je tudi vsak čas in va» rimo t vsem oskrbovana. — Vreme Vremenffca napoved pravi, da bo večinoma megleno ki hladno kakor je bito tudi včeraj po nosi državi razen Del me crje, kjer imajo še vedno pravo pomladno vreme. Najvišja .temperature je znašala včeraj v Splitu 15, v Skopi}« 4, v Mar boru 1, v Zagrebu — 1, v LJubljani —2, v Beogradu —3. Davi je kazal baremeter v Ljubljana 776-5., temperatura je znašala — 4 PRESKRBITE SE ZA PRAZNIKE IZ NOVODOSLE ZALOGE v Automat ■ boffeta „DAJ - DAM" na Aleksandrovi cesti 4 PRISTNA bi IZBORNA na razstavi v Bruslju odlikovana VINA najizku-senejšlh Štajerskih prod uceti tov ln graacln po Izredno NIZKIH CENAH. Postrežemo tudi na dom! Kličite telefon 25-08! v ftMtd (aa mitnico), tetefea SS-T) Jutri ob 15.H. 18. m 20.H. v ponedeljek ob _ 18. in 20.H uri LTJCTE ENGlllSCH v izvrstni vojaški komediji „VESELI MANEVRI" Film, pri katerem se boste nasmejali do solz! Pitne! STRIC IZ AMERIKE Pride! —Ij Damski tečaj sokolske iap« Ljubljana. Ponovno opozarjamo vse župne edini-ce, da prične dramski tedaj v torek 27. L m točno ob & zjutraj v lutkovni dvorani na Taboru. Ako se še kdo ni prijavil, naj vseeno pride, ker se more prijaviti se v tečaju samem. Podrobne informacije glede prehrane in stanovanja bo sporočil vodja tečaja br. Mark i 6- Zdravo! —lj Občni i bor sadrugs >Dom učiteljic v Lj. reg. zadruge z o, z.« se bo vršil v četrtek 29. t. m. ob 9- uri v L dekl ški osnovni šoli v Ljubljani (šentjakobska šola). Vabljene so učiteljice vseh kategorij, članice in tudi nečlanice. —lj Silvestrov večer Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu bo s pestr m in bogatim sporedom presenetil vse posetnike in to tembolj, ker bo vse točke spremljal priznani jazband br. Negodeta, ki se bo posebno odlikoval s plesnimi točkami. Inscenacija odra, kjer bodo društveni člani izvajali svojevrstne atrakcije. Žive slike, komične nastope in zapeli vesele in poskočne popevke in kuplete, bo zadivila slehernega po-setnika. Ob zatonu leta vsi, ki ste dobr»» volje — v Narodni dom. 707-n —lj Šenjakobsko gledalište v Mesin«in domu. Opozarjamo na ponedeljkovo uprizoritev izvrstne veseloigre »Zadeva Kaiserc, ki jo upr zore Sentjakobčani na praznik sv. Štefana ob 20-15. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj ne zamud prilike ogledati si to veseloigro. Predprodaja vstopnic vsak dan od 10. do 12. dop. in od 14. do 17. pop pri dnevni blaga mi v Me«tnem domu. — Težka železniška nesreča, V četrtek zvečer se je pripetila pn Culinou te&a že-leBniska nesreča. Lok o motne >e zgrabila kmečki voz. ki so sedeli na njem trije kmetje. 241-etnege kmeta Ivana Horva-t-Ma-toga iz Resnieke Crnave je lokomotiva strahovito razmeserHa m je obležal mrtev. — Tri nesreče Sn«>či se je pn-merila Francu Tomcu, stroinrku Gospodarskih strojnic kmotske podruž-nicc n« Vidu težka nesreča. Tome je na stroju reze! slemo. nesreča je pa hotela, d-a mu je pr šl« de^na roka pod nož. ki mu jo je odre/e 1 do rame Močno krvavečega so takoi odp«ljaK v doLtji* co Njegovo stanie je resno 20 letni k'ju-čavnicarsk: pomočnik P*rnar Erne^t iz Borovnice je včeraj d< rr^ sekni drva. Pri tem mu je ne grč' spodlet*4a sek rs in se je uzes\aj v det^no roko Rudarja Zavrl« Lud-v fca i»z Trbovelj, rojenega 1893. so pri delu v jami st?**n*'' hirrti Dobil ie prec^'^nje notranje poškodbe ter po ga morali pre» peljati v ljuhlja-rwko boln-co. — Obsodba v ladevj ek-plo7ijo filmov v Zagrebu. Ve^raj popoldne ie bila razglašena v Zagrebu sodba v procesu proti V|ajj-mirm Supinu. Petru Rupčiču in Antoniji špoljarč, ki so se morali zauovariati pn-.d ?odiš(Vm zaradi znane katastrofe na Dolcu, kjer je ekeolodiralo več filmov Sušm je bil oh^ien na leto dni fitro-jega zapora. Rup-čiČ in Spoliarirei*a -=ta bHa r>3 oo^oS^pna Za praznike toči pristno štajersko in dolenje k o cino. Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Se priporoča Tone in Katrica Primožič Kes ta v racija »Pri KATEKCI«, Rožna dolina Cesta VIII. — Vzroki tragedije Marke Eckersdorier jeve. Včeraj smo poročali, da se je obes la v Osijeku nad grobom svojega moža THletna Kaija Eckersdorfer Starka se je čutita zadnje ča*»e zelo nesrečna, k+r ni mogla pre boleti moževe smrti. Mož je umrl ie L 1927 V smrt je šla. ker se ni mogla sprijazniti z življenjem brez moža. — Predno odložite stare poslovne knjige in obnovite vse ostale pisarniške potreb ščine hi oglejte veliko zalogu istih po naj nižjih cenah pri M. Tirar. Ljubljana 708-n — Opozarjamo oa današnji (»glas tvrd Le Franca Travnika t Trebnjem, ki nudi smučarjem na Dolenjskem in sploh vsem prave smučarske čevlje od 180 do 200 Din Pri glavobola, omotici, šumenju v ur: - orušenem mniii. sl«*hovo...iiosti. razdraženosti sezite takoi no staropreiz-k* "^ni aF Sili 4osefovi cesto Č*m bo končeno to delo. bodo cestišče t«i*o.j utrdir' m v enem delu ga bodo lahko tudi tlakovali. Dooto ie. da hnajo delavci, ki so zaposleni pri meetntm cestnem nadzorstvu, vedno dovolj dela, tudi pozimi, ko rti snega. —{j Otvoritev kuhinje za brezposelne v Mostah se bbža uresničenju. Hvalevredna ako j« obč'ne Moste je uasi« dostojen odziv Tudi tovarnarji so dekvna že prispeva Ki v fond za kuhmjo. deloma ps obljubili svojo pomoč. Upamo, da bo akcija uspele čeprav ie proreč*jri za vzdrževanj« precej visok ki znsši mesečno ca 1800 D n. —lj S štirinozntmi prijatelji je Ljubljana precej dobro preskrbljene Ure.d za po* bivanje pasje takse na mestnem magistratu izkazuje v letošnjem leru okrog 1250 prijavljenih psov najrazližnej5'"ti pesem —lj It K. Ilirija. Običajna vsakoletna razdelitev nagrad, združena s tportno zabavo, bo na praznik sv. Treh kraljev v restavraciji »Pri slepem Janezu« Začetek ob 15 K polnitev Ini •ideležbi se vabi relo kupno članstvo in prijatelj kluba Odbor ZIMSKE SUKNJE tn vsa druga oblačila v največji izbiri 4. Atseek. LJubljana, Aleksandrova IZ —lj Društvo »Soča« matiea v Ljulilj.iui. želi vsem članom, prijateljem in ob skoval-cem naših predavanj vesele božične prazni Ke. Obenem naznanja, da priredi običajn' »Silvestrov večer« tudi letos v vseh prosto rib »Kazine«. Spored bo zelo pester in za nimiv, kakor: godba, jazz-band, dfklamac-je, petje (oktet Ljubljanskega Zsrona), kupleti (Bučar in PrernelČ), lep dramski pri-zorček itd. Prehod iz starega v novo leto bo spremljal Času primeren nagovor tov. Trhančifa. Sorane in prijatelje vabimo, da na« tudi ta večer poselijo, kjer prabiieio v lepi in prijetni družbi zadnje ure starega in prve novega leta. Na svidenje na S Iv*--strovo. Prirfd. odsek. 700 n —ij Ple«nj zavod >Jenko< v Ka/ini ima na Božič nedeljski popoldanski tečaj ub pol 4.—7. Nedeljski tečaj v torek ob 20. Dni /abn.-i plesna perfekcija vsako sredo ;n za č^tniski tečaj v petek. Infonnncije In |»« sebne n'^np nr<» ^jaJkoducma. 70o n —lj Umetno in trgovsko vrtnarstvo Ivan Čeh. Ljubljana VII. Gaciiska 14 *»e priporoča za magrobne Ui >uibilejtfie vence po naj-nižj.i»h cenah 5^2-n —lj Duna-'sko pranie. svetlolikanje — Šimenc, Kolodvorska ulica 8. — \\ "»raire bel»- uHHlue in športne, pulr. verje. naramnice, kravate in žepne rob^h ima najceneje tvrdka Miloš Karničnik. Star' tre 8 Ptički pojo kot da je maj! Obiščite razstavo kanarčkov — žlahtnih vrvivcev, ki oo na božič in Štefanovo v liceju. — Društvo za varstvo ptic pevk Iz Novega mesta — Igra prirede. Na gimnazijskem vrtu prav veselo cvete v tem zimskem mrazu in vlažni megli nizka vrtnica ovijalka Visoki grm poleg nje očituje več povsem razvitih rumen h cvetov Pomlad o božiču. — Neigode Prvosolec Stojan Boritnik ie tolkel lesmke za božične potice, pa mu je irobee lešnikov* lupine odletel tako nesrečno v oka da mu ga je rauil. Ravno prav, da •šo pričele počitnice. — Osebna vest. Dipl. pravnik Jože Glo-bevnik. im tukajšnjega odvetnika dr. G!o-bevnika. je te dni na zagrebški univerzi z odličnim uspfhom promoviral za doktorja prava. Mlademu doktorju, ki bo svoje stu lije še nadaljeval v Francij:, prav iskreno Čestitamo! — 0 botičniei Kolalie prejšnjo nedeljo smo poročalL Ob oni priliki se je odigrala trodejan*ka bafka >Palčki«. ki jo je vodila učiteljica Joža AhačiČeva, peveke in plesne točke pa je naStudirala uči te'j: ca Josipi na Borštnikova Igr ca ie prav dobro usnela. Iz Celja —c Celjsko uredništvo >Jutra« In >Slo-venskega Naroda< je v Strossmaverjevf ulici 1, pritličje, desno, telefon št. 65. celjska poProkJetstvo ljubeznu, kj stane v Jveh knjigah samo Din 30 Prvđ del prejmete lahko pri Nandetu Srpanu, dTiigi Jel. kj bo pa jzšeJ takoj po praznikib. vam bo pa dostavljen aa dom Ne zamudite ugodne prilike in nabavite si ta najiep&i roman po tako nizki ceni. — Vse cenjene naročnike, ki so z naročnino še v zaostanku, aaprošamo, da jo ob novem letu zaneslj.vo poravnajo, sicer jim bo uprava uist po novem letu brezpogojno ustavila Vse naročnike pa ob novem letu naprošamo. doče nakioujen listu ki posveča vso pozornost ttraju in Doienjski sploh, in da skuša vsak naročnik pndob.ti ob zaključku starega leta še enega novega naročnika Tudi v doboče nam bo >Sloveji6k! Marci* Dosvečai isto pokornost, zato naj velja gealo: »Slovenski Narod« v vsako bišo! — Velik požar. Preteklo nedeljo je pogorel posestniku »^ogerju Antonu lz Sevnice hram v gor. Ključe Požar so zapa-ziie najprej ? bLiž.ni se nahajajoče ženske, k; so klicale na pomoč lz sosednih =?a»a dolg v znesku 2 in pol m lijona. ki pa je seveda krit v prot vrednosti ouieni^nih /-jiadb in zalogo lesa na žat^i Nfl občnem zboru ;e bilo omenjeno, da znaša rezanje lesa na žagi in manipulacija 69 Din za ms Ker bi si morda kdo napačno tolmačil, da je rezanie lesa na lastni žagi preostavki všeti vsi stroški od dostavitve hlodov na iazo, rezanje, sortiranje 'n sušenje z vsemi stroški do odvoza v Kamnik. Rezanje samo velja približno 15 Din pri m* Iz Krania — Zvočni kino v Narodnem domu bo predvajal na božič ob 4. 6 vn pol 9. uri zvečer io na dan sv Štefana ob iis>trh ii»ah slovenski alp^ci fMm o mogočVni Tri-j'avovd severni aret>' Tiaflavake strm?ne Dodat*It! LTfa 2^oona tedVvik m JugOKlovensfc-i tednik- NaroaiK ' ^aaiuce DRAMA Zadetek ob 20 url. Sobota. 24 decembra: Zaprto. Nedelja. 25 decembra: ob 15 uri Jurček. Izven Globoko znižane cene Ot> w uri Celjski grofje. Izven Znižane cene. Pooerleliek. 26 leceuobra: ob 15 un Src« ifrraok Globoko znižane cene. Izven. Ob 20 uri Voda Izven. Torek. 27. decembra; Zaprto, O božičnih praznikih booo v dVami 9tV ri predstave Na esveti dan m ne Stef«novo popoldne mladinski predstavi, m sicer prvi dan J u rče k drthg-i d;>n Srce igračk po globoko zniiam-h drams-km cc iah od 20 Din navzdol Na Sveti dan »večer se ponove Celiski grofje po znižanih cenah i«n n* Ste-famovo Vomben*erje/va kme-rak« komed ja »Voda« po običajnih dramskih cenah. Režijo »Vod«M vna g. Skrb nšek. OPERA Začetek ob 20 url Sobota, ?4. decembra. Zaprto. Nedelja, 25. decembra: ob 15. nr; Adei in Mara. Izven Znižane cene Ob 20. uri Pn belem konjdiflku. Izviai. Premijera Ponedeljek, 26 decembra: ob Ui uri Mala Floramye Gostuje g Dubajid lz Zagreba [zven Znižane ©ene. Ob 20. url Pri belem konjičku Izven. Torek, 27. decembra Zaprto. Na «veti dsm popoldne ob 15. uri se po* je Hatzejeva melodrjozm opena »Adel ia Mara« Opero din-gira raivnatelj Polic, re-ž ser je g Delak. Na Štefanovo popoldne se pooovi kzvin*-na riplitfifca opereta »Mala Flommve« z g. Dubaiićem kot gostom. Ostala zn«*edr>« ob»-Čana Režrjo vodi g, Zupan, dirigira d*. Švara Premijer« izredno popularne veseloigro »Pri belem konjifku« je v nedeljo ne božični dan Spevoigre, k« tem zanje povsod veikc uepehe. bo brez dvoma dobrodošla tudi neširo ob-skovalcern gledal iAča. Vese» lo gro j« muzikailno prupravil kapelrovk f>tri-tof. ki je oskrbel tudi prevod, režija ki n-scenactj« pa je prof. Scštova. Baletne točke je neštudvral baletni mojster Golo\-Vn stava je izven aoor.tnaju vn se pridne ob 8. un zvečer. Prva ponovitev spevoigre »Pri belem konjiču« je oa Štefanov dan zvečer. Za vse predstave se prodajajo vstopnice pn dnevm blagajna v opernom gleouliaču. Stev. tel 2231. Z NAJMODERNEJŠIMI APARATI OPREMLJENI ZOBNI ATELJE dentista BAN BORISA se nahaja odslej — ZGORNJA SISKA« CELOVŠKA CESTA 75/1. Tramvajska postaja: mitnica Poljub< lz Prage. 22.SO čas poročila, plošče. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 26. decembra 7.80 Travn.stvo (Ing. Turk). 8.00 Nasveti za kmetovalce. 8.15 Gimnastika (M. Dobovšek) 8.40 Karltaa in narodna vzgoja (E Boje) 9.00 Versko predavanje (P. dr R Tomvnec) 9.30 Prenos cerkvene gJasbe tz frančiškanske cerkve 10.00 O svetlobnih ln zvočnih pojavih v atmosferi (dr. Ćadež) 10.30 Noemi. božlčn.1 reci-tatlv (gdfi. Peleasa) 11.00 Salonsk.i kvintet. 1. Operetna ura. 12.00 Cas, poročila, pioiče 15.0 Kvartet Pilih 16 15 Slovensko glasbo izvaja Salonski kvintet 17 00 Reportaža iz Kranja: Stefanovanje na Stari poŠti. 20.00 Slovansk: plesi, prenos Iz Prage. 21.00 Salonski kvintet 22 00 Cas. po-ročUa ploSee 23.00 Napoved programa za naslednji dan Torek. 27. decembra. 12.15 Radk) kvartet. 12.45 Dnevne vesti. 13 00 Cas, Radio kvartet, borza 17.30 Sa-lonsk! kvintet: Ura Fetrasovih v&Ičkov. 18.30 Socialna vzgoja (dr Gogala) 19.00 Poglavje «lz karitativne zgodovine (E Boje), 19.30 Jadransko morje tekom let (g Marjanovič). 20 00 Čajkovski: VII simfonija na ploščah 20 45 Oneretna ura odelujet gde Mald'če^va. g Jelaeln n orkesteT Triglav 22 00 čas poroč'la 2215 Prenos Iz kavarne Zvezda 23 00 Napoved programa za naslednji dan. iflLOVKNSKI NAROD«, dne 24. decembra 1933 Stran * Ljubljana dobi prihonje leto aerodrom Do kresa bo ie zgrajen, in sicer na vojaškem vežbaliscu — Do morja bomo rabili le 40 minut Ljubljana, 24. decembra. Le — ia tja smo iz ljubljanskega aero-ahina culi kako besedo o aerodromu, ker društvo svojih velikih namenov ni obešalo na veliki zvon. Bi tudi mnogo ne po. magalo, saj poznamo nado javnost, da se aa vsako stvar naglo ogreje in vzplamti, potem pa se bolj naglo pozabi na stvar, gotovo ee pa navdušena množica kaj hitro razprši, kadar je treba prijeti za delo. Pod vodstvom predsedn k a, vele trgovca tn občinskega svetovalca g. Rada Hribarja je pa aeroklub že leta in leta neprestano deloval na to, da dobi Ljubljana najbistrvenejfte, kar rmbi v«ak© večje moderno mesto, namreč aerodrom, ln nas zveze z veezn svetom po najkrajši sn najhitrejši poti zračnega morja. Kakšnega pomena za mesta, dežele in narode je morje, ie vemo, saj pristanišča imenujemo okna v svet. Kako važna je pa železnica tudi za najmanjtši kraj, smo spoznali Sele v minulih desetletjih, saj je vendar šele dobrih 80 let, kar je Ljubljana dobila prvo železniško zvezo, pozabiti pa naši kraji še vedno ne morejo onih nespametnih staroverskih ljudi, ki so se železnice bali in se je branili na vse kriplje. da so jo odrinili čim dalje od svojih krajev. Pomislimo n, pr. samo na škof jo Loko ali Slovensko Bistrico, nekdaj cvetoči in ugledni mesti, kako sta izgubili svojo veljavo in podlago za napredek takoj, ko je le nekaj kilometrov proč od njih stekla železns cesta v druga mesta, ki so prav naglo napredovala ln prekosila svoje prej močnejše in vplivnejše sosede. Odprimo torej sedaj oči in poglejmo na brezmejno nebo. ki je po njem razpreden h polno širokih cest v vse kraje vseh strani sveta Se je čas. da Ljubljano postavimo na prevažno križišče zračnih cesta, ki vežejo sever in jug- ter spajajo zapad z orientom. Danes je še čas. da Ljubljano postavimo na cesto, ki vodi naravnost v bajno Indijo, jutri bo pa morda že pril ka zamujena in Ljubljana bo zapuščena kakor je vasica v grapi brez železnice ... Priprave za aerodrom so zahtevale ogromno energije in vztrajnosti, nešteto mučnih potov, intervencij in konferenc ter prav mnogo denarja. Z občnega zbora ljubljanskega aerokluba se spominjamo, da so samo načrti veljali okrog pol stolne tisočakov, pri tem y>a ne smemo zamuditi povedati, da je mestna občina pod vodstvom župana g. dr. Dinka Puca takoj spoznala za mesto življenjsko važ-nr*st aerodroma in akcijo z vso močjo podpirala. Ko je bil aeroklub po trudaponlh žrtvah tako daleč in je pr pravil akcijo za aerodrom do tja. da je bila zrela za realizacijo, je vse priprave izročil posebni komisiji, ki v rcfem zastopa banovino sam podban g. dr. P i r k m a j e r. občino podžupan g. prof J are z načelnikom fnanč-nega odseka g. Ivanom Tavčarjem in načelnikom gradbenega odseka et. inž. Ladom B e v c e m. komanda dravske divizije bo svojega zastopnika žele imenovala, aeroklub pa v komisi.ti zastona niese^a ml-eijatlvm in požrtvovalni predsednik g Rado Hribar Komisija 1e torej maihna, je pa baš z*to prožna in kakor irstvaHena za nas-lo delo, saj so v njej sami odločilni faktorji. Po tehtnem premisleku ln zasliševanju najrazličnejših strokovnjakov je za aerodrom izbran teren sedanjega vojaškega vežbal šča pri Devici Mariji v Polju. Zemljišče leži v občinah Moste in Slape ter meri okrog 450.000 kv. metrov, ima obliko trapeca m je dolgo približno 800 m, široko pa 400 do 6O0 m. Dolg bo torej aerodrom približno toliko kot M klošičeva cesta od Frančiškanske ulice do M asa ry kove ceste. Se lažje si pa obsežnost aerodroma predočimo, če na Bleiweisovi cesti odrežemo 800 m, torej približno od arene pri Narodnem domu do ure na križišču z Rimsko cesto, od ure po Rimski cesti m mo Križank do Gosposke ulice je približno 600 m od ogla Bleivvei-sove ceste je pa 400 m zračne linije do pošte, odtod je pa okrog 600 m do Križank, tako da dobimo približno okvir istega obsega, kakor so meie novega aerodroma Drug podoben št n kotnik imamo med pošto do Bavarskega dvora, odtod po Ma-sarvkovi cesti do Metelkove ulice, odtod do gostilne Možina na oglu Vidovdanske ceste ter končno odtod nazaj po zraku do pošte, ki še bolj odgovarja obsegu aerodroma. Vse zemljišče aerodroma kjer je sedaj vojaško vežbališče. je le slab pašnik ali gmajna kjer je «rvet tano peščen, da ni za obdelovanje, ker bi že kratka suša ugonobila ves pridelek. Za aerodrom je pa prav ta nedostatek. namreč peščeni svet kjer se vlaga takoj I zgubi v globino dobrodošla lastnost zemljišča, saj aerodrom mora biti suh K sreči je svet tudi precej raven, da ne bo prevelikih stroškov z niveliranjem, pač je pa zemljišče tudi ugodno nagnjeno ter visi od severozahoda proti jugoizhodu v smeri železu ške postaje pri D. M. v Polju. Sedaj smo pa pri najvažnejšem vprašanju, ki lahko vso akcijo takoj razbije da Ljubljana aerodron sploh izgubi ali pa. da se ta postaja križišč zračnih cesta odmakne daleč od mesta Za letala nekaj kilometrov ne pomeni nič. za avtomobile pa tud' le nekaj minut zato pa vsem lastnikom zemljišč že danes z vsem poudarkom polagamo na srce naj ne posnemajo onih nesrecnežev k* so se ob zidanju železnic branili kolodvorov v bližini ter so s svojo nespametno trmo upr opast iT bodočnost svojih krajev in svojih potomcev, a tudi sami so še preklinjali svojo neumnost, ko je z železnico zt>ezai tudi Tiehalek k njihovim sosedom Najbogatejši Jjudje so postali berači, ker so kratkovidno nagajali pri zidanju železnic In • «Uo odgnali svojo sreoo za večne čase. Posestniki semljieč naj premislijo, da je po novem gradbenem zakonu za javna dela iVnoiJina issJnsUtin zemljišč, kjer bi pri cenitvi odločale danes ali jutri morda vojaške oblasti, kakor tudi sedaj odločajo na veznaliscu pri najemnini. Vendar pa da bo od glavne poete t Ljubljani oddaljen le 4 km! itaVisfl!; mi) Ogromne važnosti za Ljubljano je aerodrom kot zveza dveh zračnih linij, namreč linije Beograd—Zagreb—Ljubljana z Mnijo Ljubljana—Sušak. Zlasti ta je neprecenljive vrednosti za razvoj tujskega prometa, saj sedaj rabi avto iz Ljubljane čez Kočevje po nemogočih cestah 4 do 5 ur, železnica čez Karlovec tuda celo 12 ur. 11, j ni\j\ i m......■ Pogled na letališče v M pri pogajanjih komisija ne bo »mela dela zavlačevati, da ne izgubimo najvažnejših zračnih zvez, ki jih bomo omenili pozneje, zato bo pa moraia pri prvem pojavu kakih spekulativnih nagnjenj glede nategovanja cen svoj načrt prenesti kam drugam, n. pr. r_a popolnoma ravno Barje, kjer bi se mnogo prihranilo pn niveliranju, s prihranki bi se pa zemljišče z drenažo še popolnoma osušilo in posulo. In končno je letalcem čisto vseeno, če se izognejo Mostam in občini Slape, ako bi jih lastniki parcel ne hoteli pametno in gostoljubno sprejeti, da, z odprtimi rekam jim prihiteli naproti kot svojim dobrotnikom in rešiteljem v težkih časih svetovne kr ze. Ljudje naj bodo veseli, da v takih časih sploh dobe denar za svet, zlasti pa da dobe — delo in dosti dobrega kruha pri ureditvi aerodroma in postavljanju na njem potrebnih poslopij. Pod občino Moste spada le ena parcela v izmeri 150.000 kv. metrov, ki je last več upravičencev, pod občino Slape je pa okrog 300 000 kv. metrov zemljišča z mnogimi parcelami, ki so last okrog 20 posestnikov, vmes je pa polno poti, torej javne la*sti, kar pa da tudi precej visoko kvadraturo. Drugje bi razsodne občine z največj m veseljem ponudile svet za aerodrom brezplačno, a tega danes še nikdo ne zahteva, pač naj pa lastniki izračunajo, koliko jim svet nese danes in koliko jim bo donašal denar, če bo zemljišče treba s silo razlastiti. Ze smo podčrtali, da je Ljubljani prav za prav vseeno, če ostane vojaško vežbališče na svojem sedanjem prostoru, saj je dosti poceni sveta na drugi strani, vendar pa mestna občina ljubljanska hoče Mostam in sosedni občini Slape pomagati k novemu življenju, saj je prav blizu čas, ko bodo zastopniki Most sedeli v občinskem sveta na ljubljanskem rotovžu in pomagali odločati o usodi Velike Ljubljane. Ker poznamo svoje sosede kot za srečno bodočnost svojih krajev vnete in tudi po večini pametne može, zato ni niti najmanjšega dvoma, da bi sklepa g»lede aerodroma na sedanjem vojaškem vežbališču ne sprejeli kot dokaz izredne naklonjenosti in ne šli velikemu ter v prvi vrsti Mostam in Slapam prekorist-nemu podjetju z vso pripravljenostjo in nesebičnostjo na roko. Rodovi in rodovi bi prekl njali tistega, kdor bi pomagal avija-tike pregnati daleč stran! Lahko bo posestnikom odločiti med vojaškim vežbali-ščem in aerodromom, saj je zamenjava odlična. Sedaj se bo pogajala z lastniki mestna občina ljubljanska, za vežbališče se bo pa pogajala vojaška oblast, kadar in kakor se ji bo hotelo in zdelo. Zgradbe na aerodroma Na letai-ecu je tudi zdrava voda, zato izkopljejo takoj vodnjak, ker je na aerodromih potrebno mnogo vode. Takoj se prične zidati tuda betonski hangar tipa Achenbach. ki bo širok 40 m in do 30 m dolg. poleg njega pa mehanična delavnica ter upravno poslopje, kjer bodo tudi pošta, telegraf in telefon, carinam.ca, čakalnica za potnike, garderobe, kopalnice, majhna radio-postaj a. seveda pa tudi restavracija. Za znanstvena opažanja bo še vedno skrbela meteorološka postaja na univerzi. Tudi za električno razsvetljave sere. d roma je že poskrbljeno ker circa 300 m proč gre trasa velikega projektiranega daljnovoda po Dolenjski do Novega mesta, k: ga zgradi banovina po Kranjskih dež elektrarnah. Za aerodrom bo postav. I j en specialen transformator, saj mora biti aerodrom svetel kot čez dan tudi ponoči, ko najmočnejši žarometi kažejo letalom pot kje lahko pristanejo. Kot dovozni cesti prihajate predvsem v poštev Zaloška cesta, slasti pa Smartin-ska. ko bo dozidana velikanska zadnjič op sana nova 40 m široka tn 1600 m dolga cesta med Sv. Krištofom in Sv. Kri- onakovem iz hangarja po zraku bodo pa z leta« prileteti tujci od morja v naa planinski raj v 40 minutah, saj zračna črta med Sušakom m Ljubljano ni doiga niti 80 km! Nemci se posebno zanimajo za veliko turistično linijo čez Ljubljano v Dubrovnik. Vsako nemško letalo bo moralo na našem aerodromu pristati in potniki bodo presedali v naše aeroplane, ker države le nerade puščajo čez svoje ozesmtrje tuja letala. Velika linija Dunaj—Benetke bo preložena iz Celovca v Ljubljane, ker je čez koroške hr be zelo nevarno letati, zato pa letala že 3 eda j ob jblačnem vreraemi potujejo čez naše kraje. Od Ljubljane bomo imeli tudi le pol ure poti, pa bo naša mreža v Zagrebu priključena na liniji Praga— Zagreb in Dunaj—Zagreb, odtod pa preko Beograda dalje na Carigrad—Ankaro— Teheran in na kratko linijo Beograd— Atene, v Carigradu pa na slavno angleško lini jo v Indijo. ix Benetk bomo zvezani tudd z vjerni linijami na zapad, posebno pa s Parizom, odkoder voz'jo letala vsaki 2 uri v — London. Mreža zračnih cest je že silno gosta in zadnji trenutek je, da dobimo na teh cestah bodočnosti svojo postajo, ki sedaj leži še na križišču najvažnejših svetovnih zvez. saj bedo potniki morali v Ljubljani celo presedati, če pa ta usodni trenutek zamudimo, pa ostanemo na zakotne, odrezani, vicmalrti železnici podobni liniji in bomo delili dosedanjo slavo s slovito kamniško železnico. Vsak dan nas stresa mraz pri mislih na grozote bodoče vojne. Zračna ladjevja s stropen mi plini... Smrt in razdejanje ... Edina najmočnejša in najuspešnejša obramba proti zračnim napadom je pa lastna zračna flota, ki je v nekaj minutah pripravljena, kar je mogoče le z lastnim aerodromom. Od Zagreba smo z letalom oddaljeni sicer le pol ure, imamo pa pred nosom — dve meji . .. Vsaka minuta je za Ljubljano usodna zato je pa aerodrom prvi pogoj nase varnosti. V»i stroški za aerodrom »o pa manjši, kakor če sovražnik le eno nase letalo zbije na tla. Pomislimo, da bo že v prvem hangarju prostora takoj za najmanj 25 letal, aerodrom se bo pa nagio razvijal in takoj za prvim hangarjem se bodo gradili novi hangarji: za večje flotile. Pozneje dobi aerodrom tudi lastno električno centralo kot rezervo za primer napada, če bi bili tako nesrečni, da bd nam sovražnik pretrgal električni daljnovod, seveda pa razen tega dobimo na aerodromu in v mestu ter v okolici tudi vsa moderna obrambna sredstva, da bomo mirno gledali v bodočnost. Teren sedanjega vojaškega vežbališča je tudi zato pripraven za aerodrom, ker v bi žnji okolici še ni stavb in zato ni komplikacij, a prav zato bo vrednost parcel v okolici naglo poskočila in bodo cene zemljišč hitro zrasle predvsem med Ljubljano in postajo pri Devici Marijo v Polju, kjer so poslopja že sedaj koncentrirana. Vsi občani Ljubljane bodo imeli korist od aerodroma, največje pa gotovo bližnji sosedje občin Moste in Slape. In koliko bo imela koristi od tujskega prometa vsa dežela ki bodo čez njo leteče tujce z vsega sveta vabile lepote naših krajev, da si jih ogledajo tudi od bi izu in spoznajo tud' narod, ki tu prebiva Ce bodo lastniki zemljišč pametni in si ne žele škode, se prične planiranje aerodroma in zidanje hangarja takoj, ko odleže sneg Za to prvo etapo del sta po-t robna dobra 2 meseca, da bo aerodnom po-raben: letali bomo že o kresu! A. O. -• ■ mu .m mm ■ ^ ■ ^ ,» • Bela Krajina na razpotju Gospodarski razmak Bele Krajine je bU letos izredno velik Ljubljana, 24. decembra. Tisti mali dehe nase drage slovenske zemlje med Gorjanci in Kolpo, katerega naseljuje okrog 25.000 Beuokranjcev, je začel letos mnogo živahne je •gospodarsko življenje. Starodavna Bela Krajina, ki ima svojo zgodovino za 400 let nazaj, je majhna in siromašna, Tvorita jo dva sreza s sedežem v Meti ki ln Črnomlju, mesteci, ki pa imata svoje mestne pravice že nad 500 let. Bela Krajina je v pravem pomenu besede mala Jugoslavija, kakor jo je v parlamentu nazval njen narodni poslanec D ako Makar, ker so prebivalci Slovenci, Hrvati in Srbi. Enako niti v verskem pogledu ni homogena. V gospodarskem pa je bila precej zaspana, brez poleta in veliko-poteanosti. Sele letos smo videH prve večje napore Bele Krajine za povzdigo in napredek. Ti napori so prišli spontano, lz vseh krajev, in bi človek smel verjeti, da so dosedanji t hi in skromni časi bih le nekakšna priprava za letošnje in bodoča leta. Belokranjci so izredno nadarjeni, bistri in iznajdljivi, pa niso hoteli enostranskega in površnega dela, nego so proučili vse možnosti, pa ubrali potem srednjo, najboljšo pot. Bilo jih je, teh poti, pred njimi več. Stara, po kateri so hodili desetletja in desetletja, vdani v svojo usodo in pričakovanje neznanega, pa nova, ki so vod la k popolni reorganizaciji gospodarskega življenja. A teh je mnogo: vinogradništvo, vinarstvo, sadjarstvo, gozdarstvo ln pogozdovanje, perutninarstvo, tujski promet ln še manjše, za splošnost nepomembne, za posameznike pa važne, ker so pogoj in te- V morskem kopališča. — Kako daleč pa pojdeš v vodo? Do tja. kjer so morski volkovi? da, — Bog varuj, niti do tja, kjer je vo- Poslanee Dako Makar laelj nadaljnjega aeia. 2ia Lrorjanoi so plju-n-u v ivuie i_u ri.jcu za Oeno. jklnogu au si ixo.pru.ii ore.nie.nA, imj&ui pa ga booo raoi m uuoc^u svoje čuje, ker, KaKoraoni so tmivmjM in ixhi, ifev.no touko so močni m pnnnani Pa se je pričelo z delom___Prvi izletni- ski viaa je aagmifU uit*l vinske gorice tja v našo i€£>o i>um> jxi-ajuio. i-»juuje ao se vid-caa naaPOusjBai v i-»jui>ijano. se pojaeino. nuuo je ono tekmov-unje z Garenjsao, pa ga je i*Ci& Krajina v^urzaia. Ceuo vec. «*inrigaaa je, ker jo je v enem samem letu ^u^a,o ^ooo i2.eu*-acv. Kaieri kraj v £>iov«u ji se mote ponvanti s ta k i m ospe-otom '. ixi to je pivo ieio in uspea neorgam-Zuraoega ae**. u^pea peščice ljudi, juite-luni j« pn srcu n,*,picuea ±se*e Krajine in aa so Sinovi ten viuoroaiuh hoimov. i o je uajiepf>e priznanje nase javnosti lepoti ten a^ajcv. xNajoouj->a reajantta. neics je ustanovljeno v laeciiin tujs^o-prometno društvo, v črnomiju bo Uuvoj po novem letu, Ker se je poaazaaa potreaa, ker se je po-jzaus ounesei in ker se je z uspehom oo-Kazaio, oa ima ifeia Krajcna tuui v tu jak o-pro metne ni pogieuu najiepso bedecnoot. Kes veiiKo za. on manj e za ±*elo Krajino je pokazala ijubijansaa Zveza za tujski promet, ki je taKoj v zacetKU doprinesla tudi mater.jaine žrtve za propagando. Predsednik g. dr. Marn in ravnatelj g. Pintar sta uvideia, da delo tam doli ni brezuspešno in obijunua sta vsestransko podporo. Dela je mnogo, velik pa je tudi uspeh- Pod okrilje te zveze je stopilo tudi metliško TPD, a enako bo pristopilo črnomeljsko. Posamezne mestne obe-ne, zlasti naša ljubljanska, bi morale več žrtvovati za Zvezo samo in za tujsko-prometno propagando, a enako državne oblasti, ki imajo od tujskega prometa ogromne dohodke. Nepobitno pa je eno dejstvo. Belokrajin-ci v Beli Krajini bi sila težko deiali vse sami. Prve smernce. prvo delo in prvi trud so zato prevzeli v Ljubljana bivajoči beli rojaki. In delali so. Iz skromnih sestankov po gostilnah, vendar pa z močno voljo in res čudovito vztrajnostjo so v teh najtežjih in najbolj krit.čmh časih svoje delo dovršili z največjim uspehom: usta-noviteto »Belokranjske kleti« v siški. Afirmirali so belokranjska vina v Ljubljani in danes jih ljudje radi pijejo, zlasti popularno črnino m portugalko, ker so to res izredno zdrava naravna in nežveplana vina. Akcija za sadjarstvo in pogozdovanje je enako velike važnosti. Najmarljivejšt med Belokranjci je seveda njihov predsed-iik g dr Riko Fux. po Bel; Krajini povsod dobro znan, ker je nekdaj veljal za naj. lepšega metliškega fanta. Dekleta, ki marajo Belokranjce. res lahko obžalujejo, da Riko ni več fant. Enako požrtvovalen pa je tudi znani veletrgovec g. Pran Hreho-rič. ki zasluži vse pr: znanje, trenutno pa je še fant in torej lažje dela in skrbi. Sicer pa so vsi marljivi. Ta marljiva vztrajnost tudi ni čudna. Kdo bi ne ljubil tega lepega kotička zla« ati še, če mu je tekla tu zibelka če je tu cul prve uspavanke v tisti lepi, blagoglasno zategli belokranjski govorici in kdo bi ne bil delal za svojo drago rodno grudo? Nekdo je preprosto povedal: Vsa ravnina Bele Krajine se iz vlaka zdi, kakor en sara širen gozd, sredi katerega se svetijo redke jase za malo polja za malo pašnika, za malo prostora, da se stane vanj kup kmečkih dvorov. Vso pot od Semiča pa do Kolpe človek skozi okna vlaka nikjer ne vidi večje vasi, vsi kraji in mesta, ob katerih se ustavlja so skriti nekje zadaj za valovitimi holmi in gozdovi In kakor je skoro vsa Bela Krajina nedosežna popot- Crnomeljski iupan g. MuHer nikovim očem, tako je človek te pokrajine ostal sam zase, nedotaknjen in neoskrunjen od hrupnega prometa velikega sveta, brez prenaglih zvez z vsem skupaj; kar se minljivega zgodi onkraj gora. Ta človek je vreden, da o priLki potrkaš pri njem in da si daš natočiti v čašo pristnega vina in pristne dobrodušnosti nepokvarjenega človeka Romantična lepota starinskega mesteca Metlike z impozantnim gradom nemškega viteškega reda, nje čudovita okoica z nacionalno pestrim ljudstvom, grško-katoli-škimi žtimberčani, ki na oslih in mulah tovorijo robo na trg, prijazno in toplo Kolpo, dalje ljubki Črnomelj z lepo okolico in bližnjimi pravljičnimi Gorjanci in deloma porušenimi, deloma ohranjenimi 17 gradovi v svojem okraju, ki so bili last črnomaljskih grofov, pozneje Zrinjskih m Frankopanov, pa nemškega viteškega reda, Semič s svojimi vnorodnimi holmi in idiličnim Smukam, s katerega je čudovit razgled po vsej Krajini. Gradac s starinsko Krupo in drugi kraji, so zanimivosti in vrline, iz katerih bi se dal kovati kapital. V tej deželici bi lahko cvetel sijajen tujski promet, ker so mu dane vse možnosti razvoja. 2e in še ustanovljena tujsko-prometna društva bodo nedvomno pravilno presodila in razumela svoje naloge, pa storila vse, da se bodo te možnosti tudi ure^n.Iile. Predsednik aadrvge >Belokraajeka kleU dr. Riko Phx Bela Krajina ima kar dve glavni mesti. Metliko in Črnomelj ali Črnomelj in Metliko. Vsako teh mest si lasti prednost. In ravno to naj jih vzpodbuja k delu. Zadnje ljudsko štetje je pokazalo, da ima Metlika 6 prebivalcev več od Črnomlja. Pa Crno-maljci že sedaj zatrjujejo, da so prekosili Metliko, ker se jih je v času od štetja v Črnomlju več rodilo in manj umrlo, kakor v Metliki. Naj si že bo kakor hoče, obe mesteci delata marljivo in vztrajno s svojimi skrbnimi župani na čelu. V Črnomlju je župan g. Mliller, znani organizator in najboljši poznavalec belokranjskih denar, nih zavodov, v Metliki pa g. Golia, oba, dasiravno že v letih, vendar delavna in navdušena za vsak napredek. Oba sta izkušena moža domačina, vedno marljiva, vedno delavna. Mnogo bi zahtevalo prostora, če bi ta dva sivolasa moža pripovedovala za desetletja nazaj o svojem delu. Enako marljivi so Semičani, Starotržani, Viničani in drugi. O njih še drugič, ker vrstice hitro teko. In še eden je tam med njimi, ki zasluži, da se ga spomnimo. Nas Dako Makar je to, stari narodni borec, že dolgo vrsto let sivolasi starosta metliškega Sokola m eden njegovih ustanoviteljev poslanec belih rojakov, človek dobre duše ta širotco odprte roke In marlj vi delavci v tujsko-prometnem društvu na čelu s predsednikom sreskim načelnikom g. Karlavansom tn ostalimi. Kdo bi našte' vse te pridne roke? Vsi. vsi delajajo vse moramo pohvaliti, vsem je pri srcu napredek Bele Krajine. In Bela Kraj;na ga bo dosegla. Bela Krajina ima bodočnost. To bo pokazalo leto 1933, ki bodi vsem srečno! fltras 6l ULOVIH SKJ NAROD«, dne 14. deceuibia 1033 PROSLAVA 70 LETNICE LJUBLJANSKEGA SOKOLA Pokrajinski zlet v Ljubljani bo nadkriljeval h jugoslovanski vsa- sokolski zlet 1* 19X2. flovo Četo ~ nov krasen roman V novoletni številki začnemo r>ri-občevati roman trancoskejra oU.itelja MAUR1CA BEDELA HHHHMH Lka^jana, 24. decembra. ▼ spomin 704euiega obstoja prvega So. fcotokega društva, na siovanskem jugu »Ljub.jacskega Sokola« ali kakor se je takrat imenoval >Ju2m Sokol«, je sklenil savez SKJ prirediti 1. 1933 L rx>krajinski »!et v Ljubljeni. Zlet bo velika manifestacija vsega našega naroda od Triglava do šar-planme in od Dunava do našega sinjega Jadrana. Po pripravah sodeč bo alet nadkriljefvel I. jugoslo venski vseso-koteki zlet v Ljubljani L 1922. Pokra jinsk: mlet je obvezen za župe v dravski banovi-tn, to je Ljubljana Maribor. Kranj. Celje fen Novo mesto ter za župe Zagreb. Kar-sovac. Varaždin m Sušak Razen tega bo-4r> na zletu po večjih deputacijah udeležene tudi vse ostale župe saveza SKJ Dne 1. oktobra L L, ko je vstopil Ljubljanski Sokol v svoje jubilejno leto, se je konst tuiral slavnostni zletnl odbor s predsednikom prvim uamestnikom staroste saveza SKJ br. Rngeibertom G a n -g i o m V odboru so še aaslednji bratje in sestre: častna dvorna dama Ftanja T a v -Carjeva, ban dravske banovine br. dr. Drago M a r u S i č, komandant dravske div. oblasti general Bogoljub 11 i ć. župan br. dr. Dinko P u c. II. podstarosta saveza SKJ br. G juro Paunkovič. III. podstarosta br. Lacko Križ. prosvetar SKJ br. dr. VI. B e 1 a j č 1 č, vsi v Ljubljani bivajoči člani saveznega starešinstva, načelnik br. Miroslav A m b r o ž i č. načelnica sestra Blza Skalarjev a. podnačel-nica Joža Trdinova. podmačelnik br. Josip J e r a s. br. dr. Riko F u k s. staroste žup. za katere je zlet obvezen, staro, sta žutpe Celje br. Jože S m e r t n i k. župe Karlovac br. Mirko M a 1 o v i ć. župe Kranj br. dr. Prane 6 e m r o v. župe Ljubljana br. dr. Josip Pipenbacher. župe Maribor br dr. Milan G o r i š e k, župe Novo mesto br. dr Ivan Vasic, župe Sušak br. Ivo Polič, župe Varaždin br. Mirko Belič in župe Zagreb br. dr. Oton Gavrančič, vsi bivši staroste in pod-staroste Ljubljanskega Sokola: br. Peter G r a s s e 111 br. Ivan Hribar, br. dr. Vladirn r R a v n i h a r, br dr. Fran Kan-dare. br. Bojan D r e n i k, častni starosta br dr. Viktor M u r n i k in sedanji starosta bi Bogumil K a j z e 1 j. najstarejši društveni načelniki Fran M u 1 a č e k. Veličan F I n k Matija B e n č a n, vsi staroste ljubljansk h sokolskih društev: starosta Sokola T br. inž. Lado B e v c. Sokola II br dr Milan š u b i c. Sokola m br. Danilo § a p 1 j a. Sokola TV br. Drago Pogačnik in Sokola Siska br Ivan Z a k o t n i k, dalje starosta odseka Ruskega Sokola br. prof. I. 2 e 1 j e z n o v. Zletni odbor tvorijo vsi člani društvene uprave in revizorji Ljubljanskega Sokola. Predsedniki posamezn h zletnih odsekov so naslednji bratje: finančn4 odsek: predsednik br. dr Fran Pavlin, gospodarski odsek: br. Leon C e b u 1 a r, tajniški: br Stane F1 e-g a r. zdravniški: br. dr Ivan Jenko, gTadbeni* br. inž. Albert P o ž e n e l. razstavni: br. France A h č i n. stanovanjski: br. Drago Šibenik, redateljsk : br. Milko K r a p e ž, sprejemni: br Janko B 1 ei-weis.Trsteniški Jzletni: br. prof. Janko Ravnik, novinarski: br. Stjepan C e 1 a r, prireditveni: br. dr C rti Pavlin, železniški: br. Miroslav Gregorka, prehranjevalni: br. Ciril Majcen in revizorji bratje Peter K 1 i n a r, Leon R o g 1 m dr. Albin Štele. Tehnično delo zleta je poverjeno načein štvu saveza SKJ z na čelnikom br. Miroslavom Ambrožičem na če hi. NaćeimdLvo saveza SKJ je že sprejelo proste vaje za posamezne telovadne oddelke Proste vaje za člane sta sestavila brata inž. Mirko Pibernik in Boris Gregorka za Sanice sesti a Herma Ba rtova, za moški naraščaj br. Lojze Vrbovec, za ženski naraščaj sestra Majda Slapo&čar-jeva. za moško deco br Mirko Stan Č in Ivo Lavrenčjč. docrm bodo proste vaje za žensko deco sprejete v najkrajšem času. Tudi tekmovalne vaje za medzletne tekme bodo izšle po novem letu v posebni brošuri Z zetom bodo združene tudi medzletne tekme kjer se bodo vrste borile za dragoceno prehodno darilo, meč kralja Aleksandra. Zmagovalec pri prejšnjih 2 medz1etnih tekmah je bil Ljubljanski Sokol. Ker pa vemo. da imajo tud ostale župe dobre tek-movalce. se obeta napeta borba za to prekrasno dari'lo. Kdo bo zmagovalec, bo pokazala tekma. Zletno telovadišče bo na prostoru Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, ki bo v ta namen primerno preurejeno. Načrt za telovadišče je izdelal gradbeni odsek pod vodstvom predsednika br. inž. Poženela. Telovadna ploskev bo merila 78x71 50 m ter bo na njej prostora za 4000 telovadcev. Glavna, severna tribuna bo stala v takozvanom ljiibljacuskem »Pratru« katerega je mestna občina velikodušno prepustila Ljubljanskemu Sokolu v uporabo. Glavna tribuna bo 5 m visoka n 96 m dolga na sredi bo kraljeva loža ter 12 manjših lož. Sedežev na glavni tribuni bo 2322. Vzhodne zahodne in južne tribune ne bo. pač pa bo na vseh straneh 1298 sedežev, za sedeži pa nad 6000 stojišč, južna stran telovadišča bo imela god, bom paviijon za 60 godbenikov, sedeže in pa stojišča V celem bo na telovadišču prostora za ca. 25 000 gledalcev. Telovad sče se bo pričelo planirati tn urejevati začetkom meseca marca. Zletni odtoor je vložil prošnjo za gradbetn materija) potom mini. strstva zdravja na ministrstvo za šume in rudnike, im s cer naj bi se les dobavil ia Pokljuke na Gorenjskem Garderobe in ve-selieni prostor ter zbirališče telovadnih oddelkov bodo na velesejmskem prostoru, ki ga je uprava velesejma Magohotno sta vila na razpolago zietnemu odboru. Jubilejna razstava Ljubljanskega Sokola bo ravnotako na veiesejmu. Udeležba slovanskega sokolstva Po poročilih lz Prage se bo zleta udeležilo v velikem štev lu češkoslovaško, polj. sko in rusko s oko ls t vo. Novi prapor Ljubljanskega Sokola darilo Nj Vel kralja Aieksand-ra. bo slavnostno razvit po sprevodu sokolstva dne 29 junija 1933 na Kongresnem trgu Prapor bo izdelal državni zavod za obrt pod vodstvom br Boža Račiča Prapor bo iz težke svile na eni strani bo bele barve, z rdečimi vložki na drug strani pa bo dr. žavno trobomca z uap'sonr Aleksander I — Ljubljanskemu Sokolu 1863—1933. Jubilejne prireditve V prosi a /o 70-ietnega obstoja Ljubljanskega Sokola bo p n redna Glasbena Matica kot naslednica i}uoi)anske Čitalnice v soboto 20. januarja 1933 velik koncert v dvorani hotela Union na Katerem bo govor 1 senator br. Ivan Hribar Opozar-jajno že danes na ta pomembni koncert. Na koncert pridejo tudi Sokoli iz Beograda. Smučarske tekme V dneh od 17. do i9 februarja 1933 se bodo vršile velike smučarske tekme slovanske sokolske zveze v Bonmju Teh tekem se udeieže v večjem številu češkoslovaški Sokoli, pričakuje se pa udeležba tudi poljski m ruskih Sokolov Da bo udeležba jugoslo v enakega sokolstva ogromna, je razumijJvo. Povodom teh tekem je bratska C OS preložila svoje tekme, ki so bile že najavljene za čas od 9. do 12 februarja. M. D. Smreka Janez Fočivavšek, Tomaž Neskaljen ki Peter Gašperlin, vsi trije kvartači profesijonalci, so igrali karte Tarok seveda in v kavarni. Pusto, deževno popoldne je gledalo skozi potno okno, kapucina so se hladili in viržinke žvečile. Pagat ultimo' Peter Gašperlin pa zna, že tretjič ju bo danes namazal. Vroče postaja. Osemnajst, devetnajst, mond, šMs — pagat je narejen. Peter Gašper lin se muza, toda smeh mu zastane na ustnicah. Janez Počivavšek udari z roko po mizi, da odskoči jo skoledice in zastoka nervozna in prečuta blagajničarka. Goljufaš, strela božja! Lump, sedaj te pa imam. Tišina je nastala v okolici, plešaste in poraščene glave so se radovedno ozrle, kaj bo. Po daljših, krepkih izrazih togote, izbruhne še končno iz tesnih Počivavškovih prs: Ne želim Ti, da Te precei hudič vzame, tudi ne dvomesečnega obiska Tvoje tašče, če je še živa, vse bu.iše, želim Ti, da se pri tej priči spremeniš v — smreko Gašperlin se oddahne Nu. smreko, nič hudega. Hvala monchi. da sem tako srečno izšel. Moelo bi biti huie. Vendar pa mu radovednost ne da miru in že povpraša, za-kai ha« v smreko. Počivavšek zahi-kne. potegne obraz v resne srube. prekriža avoia suba hed~?» in prione važno: Lumo' Če hi Ti sedai bil smreka, ne bi oe^pl rnerl nsmi in na« crrvlitff* 1 marveč pta' viorohn pr»ri noV-ip no TT^-i-m^ Sam in zapuščen. Obiskal bi Te kvečje- mu kak zajček ali srnjak, omočil Tvoje noge in Ti zapustil spomin. In niti braniti se ne bi mogel. Vsaj stojiš trdno, globoko v zemljo zakopan. Pa to še nič ni! Bo še huje! Prišli bodo možje, Ti posekan noge in prevrnili. Oklestili vse ono, kar strti proč od Tebe Odrli Te bodo pri živem telesu m potegnili kožo raz Tebe. Pa to še nič ni' Bo še huje! Po riži Te spuste v dolino. Opraskan in okrvavljen bos potoval po strmi grapi. Tam Te bodo razžagali pri živem telesu in naložili na vozove. Pa to še nič ni! Bo še huje! Pripeljali Te bodo v papirnico. Tam Te zmelje jo v drobce, močnik nastane iz Tebe. Iz močnika pa papir. V tiskarni Te porabijo za natisk vseh nesreč, ljubezenskih ponudb, obsmrtnih oznanil, revolucij in celo politike. Pa to še nič ni! Bo še huje! Prečitamo Te in vržemo proč. Moja žena izreže iz Tebe še dva inserata, ki priporočata slatinske tablete m lepotU-no kremo Moja stara, grda dekla pa Te vzame zvečer seboj v posteljo! Pa to še nič ni! Bo še huje! Drugi dan Te raz režejo na komade in obesijo na žebljiček. Veš kje? Tam, kjer boš pač za končno uporabo. In Tvoj pogin? V ljubljanskem kanalu! Mrzlica stresa ubogega goljufa Petra Gašperlina Groza ga je. S tresočo roko vzame klobuk, si pokrile mokre, redke lase in odhai* dr«ainr»b korakov iz kavarne v mestni mrak. Podpičje, Tabor t Tacna V spotnto na veličastni slovenski tabor dne 19. maja 1869 v Tacnu, katerega je takrat organiziraj Ljubljanski Sokol z Narodno čitalnico, priredi Ljubljanski Sokol na vnebohod 25. maja 1933 veHk pešia7et v Tacen. Na zlet bodo povabljena poleg Vjubljsoskrh tn okoliških sokolsk:h društev tudi ostala župna društva m čete. Na taboru v Tacnu bo sodelovala tudi Glasbena Matica in osta% nacionalna društva. Odhod iz Ljubljane bo ob 13. pop. naravnost v Tacen, na ond prostor, kjer se je vršil leta 1869 tabor, tu bodo govori, petje in slavnostno razvitje sokolskega prapora Sokola ftt Vid, Po razvitju bo pohod v Št. Vid na letno te'ovadišče. kjer bo javna telovadba vseh sodelujočih sokoisk h društev. Predzlehrl dnevi V okviru pokrajinskega zleta v Ljubljani se bosta vršila tudi da-a predzletna dneva ta sicer bo 11 junija prvi predzletnd dan, nastop vojaštva drugi predzletni dan pa bo 18. junija, nastop dijaštva srednj h Sol. Medzletne tekme bodo v dneh od 25. do 27. juorja 1933. Glavni zletni dnevi T torek 27. junija: sprejemanje gostov ln pozdravni večer na Taboru V sredo 28 junija: dopoldne skušnje za javno telovadbo, ob 11. dop slavnostni oocrn zbor Ljubljanskega Sokoia. ob pol 12 instrumental, nd monstre koncert na Kongresnem trgu aH pred Narodnim domom popoldne javna telovadba. zvečer telovadna akademija Ljubljanskega Sokola V četrtek 29 jun ja: zjutraj ogled Ljubljane, ob 9. dop. zbor Sokolstva in sprevod po mestu, po sprevodu razvitje prapora Ljubljanskega Sokola na Kongresnem trgu, popoldne Javna te-ovadba zvečer ljudska veselica na velesejmskem prostoru, V petek 30 junija: izleti po dravski banovini in na Jadran. Zletni znak Zletni odbor bo Izdal tudi zletni znak. s katerim bodo tanel udeleženci razne ugodnosti oa zletu Zletni znak bo izšel že za. četkom marca, nakar opozarjamo vse udeležence zleta Kakor je iz dosedanjih priprav razvidno, bo pokrajinski zlet v Ljubi jam zopet velika manifestacija sokolske in državne mi. sli. Opozarjamo članstvo, naraščaj in de co. da se marljivo pripravlja za zlet v Idejnem in tehničnem oziru. Pomisliti moramo, da bo na zletu v velikem številu. uda leženo tud slovansko sokolstvo. predvsem Češkoslovaško, ki nam mora biti vzg'ed. kar 1e posebno dokazalo z letošnjim IX vsesokolskkn zletom v Pragi. Bratje in sestre, v telovadnice na de»k>. m uspeh zleta bo v vsakem o žaru popolen. Zdravo! J. H. Namesto posebnih daril „D A J "-'D A M" za polovično ceno ▼ Bruslju odlikovana vina v buteljkah po Din 15-— Specijaliteta za dame izvanredno sladko novo vino. — Liter samo Din 10.— preko ulice. 4833 Dr. Furlan na zadnji poti Ljubljana. 23. decembra. Danes popoldne so stevnmi prijatelji ln znane od blizu m daleč spremili iz mrt vasnice usmiljenih bratov v Kandlji na novo mestno pokopališče blagopokojnega svetnika atola sedmorice in odvetnika dr Antona Purlana Težka bolezen ga je pred meseci prikovala na posteljo Iskal je leka na kliniki v Zagrebu in kasneje pr usmiljenih bratfa v Kandiji. kjer ga je bela žena zdaj rešila neznosnih bolečin. Pred 63 leti je ugledal pokojni luč sveta v Vrbi enih pod Knmora blizu Iga. Osnovno šolo je dovrš i na Igu, gimnaz;jo v Ljubljani kjer je imel nekaj sedanji javnosti dobro zna nih sošolcev. Naj omenim univerzitetnega profesorja v Gracu Pregla. ki je prejel Noblovo nagrado za kemijo. Ljubljanski profesor dr. Debevec je v »Vzorih in bojin« popisal tedanje študentovsko življenje v Ljubljani ter je tudi ranjkemu odmeril važno vlogo (Prolao m Dejan). Tudi župnik is Zalega loga Anton Hribar je b?4 njegov sošolec. Pravne študije je dovršil ia promovira! na Dunaju kjer se je preživljal kot uradnik finančnega mdn strstva Prva služba mu je bila avskulitaotska pri novomeškem okrožnem sodišču, nato je sftuđbovai kot sodnik na Vrhniki, dalje kot predstojnik okrajnega sodišča na Brdu pri Lukovici, od leta 1911 dalje kot deželno sodni svetnik v Novem mestu, po prevratu pa je b:l kot odličen pravnik leta 1919 imenovan za svetnika Stola sedmorice, oddelek B. v Zagrebu. Pred tremi leti je stopil v pokoj, ni pa delovni mož miroval, odpri je v Novem mestu odvetniško pisarno ia jo vodN do svoje bolesni Poleg vdove sapnftfta sms dr. Antona Purlana ml., zobozdravnika ▼ Novem mestu, in hčerko Mileno, diplomirano sestre nornoftnico v službi na šolski rx>likJiniki v Ljubljani. Trajen mu spomini tp>ma roman, ki bo vzbudil še posebno pn nas največje zanimanje, sai nam odkriva pravo Hce italijanskega fašizma. Seveda si pa pod toplim južnim odje pri sklepam ju carin«f."?h tarif vedno skoraj popo'nome prezrli Za vse tuje razg-l^dnice more bre- tako visoka carina, da bi ne mogli prodat pri na#> prav nobene več «aj vendar moramo pomisMti tudi n« naše umetnike k* se bore zn akorjrco kruha, pa tudi na naše tiskarne, ki imojo tako malo dela da morejo odjpušČati svoje uslu'/Konce Kdor kupuie ruie ra7>gl«*dmce odieda kruh svojemu ro talcu fer podpira svoiene eovrarrika-fuica Razglednica je sicer malenkost vendar je pa cud> t« izpričevalo narodne wn državne z«vedno«iri a|i pa m»te5-noafi. navadno pa rod* neintel3mema zve/a saj ima vendar v razglednicah neših kra;ev naiuc^rikovvte^o propagando k* je edinstvena, ker ta reklama nič ne atarie — Največje fotografsko def o. ki je iralo za bož»č je koledar »iz naših krajev«, delo znane-g« fotoamarerje Cvet« Šviglja Kolikor tednov ie v letu. toliko krasnih slik iz naših krajev d<>b:š «s borih 38 I>n. povrhu je pa še koledar, le' vsak teden z drugo lepo si:ko kras- ♦sfanovarne Ko mine l. 1933. bodo pa te izvrstne fotografije ki jih ie v najfinejšem r/sku i«z vdolb'ne sfljajrio reproducirala Delni''l;a riskerna v Ljubljeni, ker cel ahVum ki nas bo razveseMI veeko-fcrat. kadar 2« bomo odprli SHke so do rti večje *n lepše a tudi polovico cenejše od na ^prTpmoteto«nete v našpm p'anio^kem raju. stara Ljubljana in modemi nebotičn'k je med njimi kot Ij-ubljenffci razgledni stolp, odkoder bo domaon m tujec dobil na 'mo-goene^- vtjs pn pogledu na vso to veHoast-no p'fln'prtto lepoto Sirke so ra7rvrš*eine tako, da motivi o-dsovaria io rudi lernm časom Da je ko'edflT v resnici sreora n odlično realiziran« ide-ia. nam dokazuje in-formacič«. d« je ž<» skoraj razprodan. Na imzo mi je pa ori letelo tudi več ho-žrarnh, novoletnih rn sn»loh z:m«kih razglednic ki so }'h tnapTOviili na»ši. fotoamater ji Za te brez napisa m rmena sp'oh ne vem. kdo iih je napravili Sončna pokra t n« s smučarji ici Ka'mn'škvni n»l«nrnami v ozadju, znamenje 6 h'š'00 v snegu in pa prav dobra veja bež enega drevesca «0 taka dela da bi se bil avtor brez »kriv imenoval Večinoma fotograf f:;h nazstsv so nam p« znane sl'ke 6 razglednic ki ^m je prav efektne okvrjp nar^aa' znnn* sATcar in mojstrski fotoamater Peter Kovanci? ter vse se mi zd\ d« sr. m*H smTT^»Wiki rud-" njegova fotografija sr^km/j noneko pod hr>žič. nrrn drevescem je p« menda fotograf ral njVegov t«j'enrrran»t sin Oskar S fotografske razstave se snomniam ne »SoJnce in sneg« prof Juvanfiea. Skoda je n« za ze zname-niti »Zimsko noc« rrHadeg« mojstra Jožeta Slaimerja. da ni večja, s kot razglednic« je v tej serii po mojem okusu na »So Uša •Cerkev sv .ToJefa ▼ snegu«. od»;č>»o d*"lo predsednika Forokfuhe Lofret« Pen gala Tud? Cveto 3vl*>h ie dal dve svop s"ki. j k* hi no m a me ze f? n^v^ VoV^ri« v t svet kot razglednici s napisom: Vesel Bo- in sreftno Vovo leto. Ser+ja a tem napisom je dosti dolga in vmajo v tvt^n po eno sliko L. Erjavec, Mraz in Lucian Berja*, kar 8 kart pa nosi ime Tupy. Mnogo je ta amater sicer pokazal v prvi vreOi pa to, kako daleč je Še od umetnosti. TuoV pri razglednuah je kritika potrebna, zato najj se pa založniki obračajo le n« priznane mojstre fotograf nje. Morda je r/Alo še ve* posnetkov našhS fotografov, vendar mi jih m mogoče iskati po mestu, upam pa. da že našteti zadostujejo za izbiro. tol;ko pa vendar rečem, da bi o vobki nodi rad videi še boljše stvari — A. O. Božiček naj bo praktičen! Naj si blagovoli ogledati veliko zalogo damskih in otroSkib pJaaCev, vsakovrstnega zimskega perila, kravat, rokavic, nogavic itd. itd. v staroznani domači trgovini ljfii. Zar«;i Sv. Petra cesta 11 15292 Viški sokolski oder Vife, 21. decembra Po daljšem odmoru nam je v nedeljo zvečer agilni sokolski gledališki oder na Viču vprizoril prelepo in globoko dramo Sje-vernega >Spavaj moja doklica<, v režiji br. Pavla Borštnika. Nadvse učinkovita drama je napravila na prisotne najboljši vtis. Zal, da dvorana ni bila tako zasedena, kot običajno. Kaj vlečejo daneg kuho veseloigre in burke? Tako skrbno naMudirana drama kot je bila ta, bi zaslužila razprodano dvorano. Drama je tekla gladko in je režiser br. Borštnik lahko popolnoma zadovoljen. Andre) Kođtrinski, slikar br. Borštnika je bil dobro naŠtjdiran in takoj se je videlo, da je br. Borštnik star igralec ter mu p igranje prišlo že takorekoČ v meso in kri. Maska, izgovorjava, mimika, vse je bilo dovršeno. Lep in ganljiv je bil prizor v 3. sliki s svojim sinom Olegom, nič manj učinkovit je bil tudi nje^ gov nastop v 4. sliki ob mrtvem truplu Zlate. Oleg, slikar br. Dararja j* bil eleganten mladenič, ki ima že precej izkušenj za seboj ln se mu tudi posreči pridobiti na svojo stran razočarano in nesrečno ženo Kostrinskega. Br. Dacar napreduje od predstave do predstave Njegova igra je močna in napravi /tis rutiniranega igralca. Pohvalno moramo omeniti lepo izgovorjavo, njegov odločni naatop v 3. sliki in potem v zadnji sliki ob mrtvem truplu Zlate, ko prosi odpuščanja svojeua očeta. Skratka br. Dacar. naš talentirani igralec nam obeta še mnogo. Alviian. pohabljeni kinoigralec. br. Broaija Batfelina, je bil tako izvrstno podan, da si boljše ne moremo misliti. Br. Batteliniju se pozna, da je študiral dramatično Šolo, katere uspehe sedaj s pridom uporablja na odru viškeea Sokola. Skozi vse 4- elike je bil br. Battelino na višku, zlasti nepričakovano dober dojem, ki je privabil solze v oči pa k> bil zadnji pri-zor ob mrtvi Zlnti. katari je malo prej razkril svoje srce, A za Vera. operna pevVn. «e<»tre Vide Paternoptove. je bila prav dobro podana, kljub temu, da se sestra Vida ni rnogla takoj vživeti v igro. Njeno petje je bilo zelo učinkovito zlasti v zadnji sliki, ki je sočutje gledalcev še povečalo. Tudi njene toalete bile okusne in vsaki sliki primerne Izvrstno pa se je to pot zone! »zkazala na$a stara Urrnlka sestra Binca Thalerjeva » vlorj Zlate. Ta kot čebelica pridna icralka na višk^n odru pokazuje z vsako iero napredek in uspeh. Tudi njena sinočnja ipra je bila dovršeno podana v vsakem oziru CMali dve vloei br Podlogarja in sestre Dam Erjavčeve sta bili sicer majhni, toda dobro izpeljani Sceneriia. razsvetljava in oprema na od m so bili odlični Vodstvo odra pa bi prosili, da že enkrat popravi zastor na odru ker prepočasno dviganie in nalanie zastora napravi zelo neugoden vtis. Tudi r**d'Mi7itvo naj hi pazilo, da ne bo mpd dejan ji zlasti na stojišču nemir, ker to ne moti samo cev. t**mve? tudi igralce Odmori na* booO kolikor mogoče kratki, katere pa na i h* Vrai-5a1 soVotsk* orkpster »b* vsaf r*d'n Končno vsem igralcem z željo po tej poti naprti J. H. »•LOTIM8KI KAKOD«, oslen!h 10 oseb. Po stanju l. septembra 1932 potrebuje gjledati-ška uprava za feplačilo prevedbe-nih ki pogodbenih prejemkov omenjenega članstva 3S1.000 Din. Plača dramskega solista se giblje med znesnom 800 do najvišjega zneska 4800 Din, ki ga ima dramski prvak; povprečna plača dramskega if^aica znaša okrog 2500 Din. Tehnično osobje dTame prejema od 800 do najvišjega zneska 1800 Din, kar ima po uradniškem zakonu prevedeni zvaničnik s tremi otrok 1. Povprečna plača opernega solista, kapelnika ln režiserja je 3300 Din. Pri tem je začetna placa 1220 Din, največja pa 6000 Din, ln to samo v dveh primerih. Kapelnik; imajo za svoj odgovorni posel manj kot 3000 Din prejemkov, kar je prav gotovo premalo. Dva režiserja sta le dei-no zaposlena za določeno število predstav v sezoni, za kar prejemata nagrado 1200 Drn na mesec. Orkester najtežje poglavje Celokupna potrebščina za orkester enaša 81.500 Din; povprečna plača člana je od 1200 do 1300 Din in je za 500 do 600 Din manjša od plače enakovrednega člana opernega orkestra v Zagrebu in Beogradu Sploh je poglavje orkestra na'težje in najvažnejše vprašanje Orkester sam zahteva zase navzlic prejšnji navedbi na leto skoro 1.000.000 Din, tretjina cele državne subvencije Ker je ed'.nj slovenski simfonični orkester, čeprav v posameznih instrumentih zartostno zaserten, bi brez njega zastal velik del našega koncertnega življenja itd Da bi si v današnj'h čas;h uprava p-omasraa z vojaškm orkestrom, je popolnoma izključeno, ne samo na kvaliteto, temveč tudi zato. ker bo vojaški orkester ponovno reduciran in velik del, posebno miajšib godbenikov, ima le malenkostno orkestrsko prakso. Tako je dolžnost uprave da v najtežjih razmerah In z na.^^čjimi žrtvami vzdTžuje orkester v sedanjem številu, ki je bilo od prevrata dalje za 16 oseb reducirano člani opernega zbora prejemajo povprečno okrog 1500 D n Začetnice s petletno prakso imajo 1000 Din. najviš.ia plača je pri prevedencu z dvema otrokoma in z na rt 20 let službe 2200 Din člani baleta dobivajo mesečno po 902 Din. tehnično osobje opere ima iste prejemke kakor vrstniki v drami. Dohodki vodstva Upravnik, ravnatelj draone in ravnatelj opere prejemajo poleg svojih prejemkov v smislu uradniškega zakona iz leta 1931 sam<> še po 720 Din doklade, priznane po min'strstvu Tako ima upravnik skupnih mesečnih prejemkov 4650 Din, ravnatelj drame 3990 Din in ravnatelj opere 3370 D.n prejemkov, torej manj, kakor pa marsikateri čkan so^stičnega ansambla. Ravnatelj opere mora n. pr. vršiti vse ravnateljske posle, dalje pose dirigenta. korepetitorja. režiserja in še nočno službo pri predstavah. Prezaposlenost igralcev Število članstva posameznih skupin je danes zreducirano na minimum, v marsikaterem pogiedu na manj. kakor pa potrebuje tekoči repertoar in tekoče delo Nizko štev-k> solistov pogostokrat oeroža potek predstav posebno v pr;meru na«l;h oboleosti ko zaradi prezaposlenost in re. duciraoega števila ne morejo bit! posa mezne vloee dvojno zasedene Uprava s mora pomagati le z nujnim1 prezasedba-m? in nuln-m studiranjem v zadnjem trenutku, kar zahtev« naerarte ari pa z eo-stt ia drsgjk gledališč. Vsaka nadaljnja redukcija osobja Je oemogoea glede na redno delo hi repertoar. Finančni položaj Finančna slika je naslednja: za proračunsko leto 1931-32 je bil odobren v državnem proračunu za prejemke članstva Narodneea gledališča kredit 4,000.000 Din. Glede na vtšjo potrebščino, ki je nastala zaradi uveljavljeni norega uradniškega zakona s 1. apri.k*m 1931. je dobila sprava med letom naknadni i«redni kredit v znesku 265.074 Din. Tako je bil za čas od 1. aprila 1931 do 31. marca 1932 razpoložljiv skupni znesek za službene prejemke članstva 4,265.074 Din. Za proračunsko leto 1932-33, to je od 1. aprila 1932 do 31. marca 1933. pa !ma uprava po proračunu ministrstva presvete na razpolago samo 3.468.391 Din, torej za 1,200 683 Din manj. Novi proračun Je stopH v veljavo 1. aprila t 1.. ko je bila uprava vezana a pogodbami, ki jih Je sklonila za sezono 1931-32 se do 31. julija 1932, to se pravi, da je morala plačevati svojim pogodbenim članom iste prejemke, kakor v prejšnji proračunski dobi, ko je imela mesečno 100.000 Din več proračunske dotacije. Sele s 1. avgustom so bile možne redukcije, ki jih je uprava izvršila do skrajnih meja: plače za mesec marc 1932 so znašale 449.556.75 Din, dne 1. septembra pa samo še 381.361.75 Din Poleg tega je bilo tudi nekaj odpovedi ln 10 upokojitev. Tako so se znižali izdatki v celi proračunski dobi za 1932-33. to je od 31. marca 1932. skupno za 768.609 Din. Ker pa imamo za to proračunsko leto 1,200.683 dmarjev manj, znaša primanjkljaj pri službenih prejemkih kljub vse»J štednji se 432.074 Din in za ta znesek nI kritja do konoa proračunske dobe. Iz specijalnoga proračuna — hi Aobod-kov predstav — se ta primanjkljaj ne more kriti, ker je v tem proračunu točno določeno, kako se smejo porabiti dohodki. da tki ravnotežja v dotacrjah m dohodkih. Te velja predvsem za mesece april, maj, junij, julij ko so bile v veljavi še stare, v«je pogodbe. Kakor povedano, je bila redukcija motna sele 1. avgusta, penzije pa so stopile v vezavo 1. septembra t. 1. Da je vpravtt v teh težkih mesecih kljub tema vršila tvoje obveznosti, je zaprosila ministrstvo sa prosveto za večje naka&ilo dotacije, nego znaša dvanajstinka državnega proračuna in je predujmoma porabila tndi del lastnih dohodkov. Najkrltičnej-ši je bil položaj v mesecih juliju, avgustu ln delno septembru, ko je bilo gledališče brez vsakih lastnih dohodkov. Celotna izplačila prevedenih m pogodbenih prejemkov so birfa nemogoča in so se vršila v obrokih. Tako je prišlo do tega, da je bil del gaž za september izplačan šele v oktobra z oktobrsko dotacijo, oktobrski prejemki pa so bili definitivno izplačani šele 1. novembra z dotacijo za november, rs katere se Je plačalo za mesec november samo 60.000 Din, vse ostalo pa na račun prejSajih mesecev. Tako Je postalo stanje v tem mesecu nevzdržno, člani gledališča so predeli le marjhen del svojih prejemkov, kar jim ne zadostuje ntti za najprimttlvnejše življenjske potrebščine, tem manj za dTuge obveznosti. Osobja se prijema apatija, veselje do rednega dela pojema, kar bi utegnilo zavlačevati izvajanje repertoarja in s tem zopet znižati dohodke predstav. Trenutni primanjkljaj n« plačah sa mesec november znaša 250.000 Din. od česar je treba odšteti 25.000 Din iz banovinske subvencije, ki je z izplačilom tega zneska popolnoma izčrpana Od 1. decembra 1932 do 31. marca 19&3 bo krila nprava mesečne prejemke članstva na ta način, da bo porabila redno mesečno dotacijo v znesku 160.000 Din. ki je še ostala in pa vsak mesec po 110.000 Din iz dohodkov predstav. Za proračunski primanjkljaj, bi bi po naklonjeni izredni podpori občine ie ostal do konca prora- krt so mteinate« do* toni. Dohodki sa leto 1932-33 so bi rt p čunani z zneskom 1,950.000 Din. Porabiti se smejo; 1. Honorarji članom, gostom, prispevki sa garderobo, gledališka doklade, honorarji pomožnemu osobju, reprezentativai izdatki 1.079.296 Din. Ta postavka je skoro do konca angažirana, kajti od tega zneska je danes prostih samo še 204.000 Din. to pa zato, ker so vse gledališke doklade do konca marca že vračunane. Znesek 204.000 Din bo moral zadostovati do konca marca 1933 za razne goste, pomožno osobje, statiste pri posameznih predstavah, za vojno muziko v drami, kakor tudi za štiri člane opernega orkestra ki se plačujejo lz teh dohodkov, ker so potrebni kot izredni pomožni člani; dalje za prispevke za garderobo, ki je potrebna pri modernih drannskih predstavah, za opereto, balet itd. 2 Tantijeme avtorjem, honorarje za prevode dramskih, opernih in operetnih det 120 000 Din. Tantijeme se plačujejo po določenih odstotkih, ki se gibVjejo med 7 in 15 odstotkov kosmatih dohodkov dotične predstave Prevajalci dobivajo za prevode po enkratni honorar od 1500 do 3000 Din. ki se določa po obsežnosti dela ln težkoči prevoda. 3. Potni stroški so proračunani na Din 12.000 Porabijo se skoro Izključno za razne intervencije pri ministrstvih. Uprava nima ničesar na razpolago, da bi si umetniško vodstvo ln režiserji lahko ogledali na tujih odrih dela, ki pridejo r poštev sa naš repertoar. 4. a) Dobava in izposojnina opernega operetnega in dramskega materijala Din 22 000; b) Pisarniške potrebščine 5000 dinarjev; c) pošta, telegraf, telefon 13.500 dinarjev; č) kurjava 90.000 Din; d) žarnice in elektrotehnični materijal 15.000 Din; e) naprava nove garderobe, dekoracid in rekvizitov 115.000 Din; f) najemnina klavirjev, popravila in pavšal za strune Din 28 000; g) najemnina in stroški za vzdrževanje poslopij 36.000 D.n; h) zavarovanje 53.568 D-n; O dnevni stroški predstav, policija, ognjagasci. biljeterji, statisti, gradbena direkcija, dnevni rekviziti Din 143.00«. 5. Obveznosti iz prejšnjih let 181.696 dinarjev. Pod točko 5. navedene obveznosti predstavljajo efektivni dolg za dobave iz prejšnjih let. Močno nazadovanje dohodkov Zaradi težke gospodarske krize, v kateri živimo, so dohodki v začetku sezone mnosro slabši od lanskih in ni upati, da se bo dosegla preliminirana višina. Zato se bodo morali znižati vsi v specialnem proračunu predvideni izdatki. Kako Jih zn;žati, pa je zopet vprašanje, ker se nekatere postavke znlžatj ne dajo. ko so vezane s pogodbami, n. pr. honorarji, na-jemn.ne. zavarovanja, predvsem pa dnevni stroški predstav, ki so neizbežni. Na vsak način bo treba e Sedati oa to, da se znižajo izdatki za varnostno »tožbo, ki znašajo v sedanji izmeri za vsako dramsko predstavo 212 Din. za vsako operno predstavo pa 264 Din. Od 1. aprila t. L dalje ne najdejo iz- 107.000 Dta, pa boso potrebne as intervencije pet min i strstva prosvete ,n pri ministrstva Na sedi občin skesa sveta je lec finančnega odseka obi. svetnik Ivan Tavčar po preči tanje teh podatkov poudarjal, da je mestna občina Narodnemu gledališču priskočila rada oh vsaki priliki na pomoč, ugotovil pa je, da hi bile tudi druge korporacije dolžne pomagati Narod, nemu gledališču, kakor n. pr. banovina, ker se gledališče ne more smatrati samo kot kulturna dobrina ljubljanskega mesta, temveč vsega prebivalstva dravske banovine. Od 1. 1924 do 1. 1932 je mestna občina odpisala Narodnemu gledališču za vodarino 62.159 Din, za električni tok 742.214 Din, skupaj 804.374 Din, dočim Je Izplačala v gotovini subvencije 511.000 dinarjev, skupaj torej 1,315.874 Din. Če pristane občinska uprava še na črtanje ostanka, k[ ga jI je Narodno gledališče dolžno za vodarino v znesku 144.512 Din. za električni tok pa 277.315 Din, skupaj 421.827 Din, znaša podpora mestne občine v teku osmih let 1,737.701 Din. Iz tega je razvidno, da je mestna občina v teku osmih let subvencionirala Narodno gleda Ušče vsako leto z 200.000 Din Če bi se moralo gledališče zapreti zaradi težavnega finančnega položaja bi bila to velika kulturna škoda, razen tega bi pa zašlo nekoliko 100 družin v največjo bedo. Zato je finančni odsek sklenil predlagati, naj se votira iz kreditov za 1. 1932 Narodnemu gledališča subvencija 200.000 Din ter se mu v bodoče zaračuna vodarina po 1 Din za kubični meter, električni tok pa po 1 Din za kiJovatno uro, torej po prednostni ceni, ki odgovarja dejanskim stroškom mestne občina Končno je predlagal finančni odsek, naj se pri gledališču izpo-sluje, da se skliče anketa, ki naj bi proučila njegovo gospodarstvo, na tej anketi naj bi se tndi izvolil odbor, ki bi trajno sodeloval z gledališko upravo v pogledu gospodarstva Debata Obč. svetntk R n p n l k je v debati poudarjal, da je težavnega finančnega položaja Narodnega gledališča po njegovem mnenju krivo bržkone tudi slabo gospodarstvo. Zato bi bilo potrebno, da bi se vršilo s sodelovanjem strokovnjakov, ki naj bi ga postavili na trgovsko podlago. Predvsem sbnja tndi pozornost, da vladajo med gledališkim osobjem razmere, ki vplivajo slabo na potek finančnih razmer. Take n. pr. ima gledališče soliste, ki imajo znatno večje dohodke, kakor jih navaja poročilo gledališke uprave, ki pa morda zaradi raznih intrig nastopajo le po dvakrat v sezoni kljub velikim plačam, če je v zadnjem času gledališče slabo obiskano, nI treba vzroka iskati samo v gospodarski krizi, morda tudi predstave ne ugajajo, zaradi česar bi bNo potrebno, da bi ae skrbelo bolj za potrebe širših slojev, ki bi Jih bilo treba v večji meri pritegniti v gledališče. Vstopnina je absolutno previsoka, ter jo mali ljudje ne morejo plačevati Če Je gledališče kulturna ustanova, mora služiti širokim plastem naroda, ne pa samo gornjim deset tisočera Zato pozdravlja predlog finančnega odbora, ki zahteva anketo o gospodarstva v gleda- 0aca. Potrebno bi bile ta (M, srn b; se vršile ljudske in delavske predstave sa vstopnino, ki bi jo zmogle široke ljudske plasti. Obč. svetnik Kosem je poudarjal, da je kljub težavnim Časom treba ohraniti gledališče kot slovensko kulturno ustanovo. Občinski svet je za dovoljenje subven-cije. pravilno pa je tndi, da se spušča v kritiko. Obč. svetnika Rupniku je odgovarjal, da gledališče sicer prireja delavske predstave, ki pa imajo samo ta na slov, kajti delavske predstave bi se morale prirejati po tako nizkih enah, da bi jih delavci res tudi amogll. Svoječasno so brle te predstave drugače organizirane in je delavstvo dejansko napolnjevalo gledališče Zainteresirane so bile delavske organizacije, ki so same razpečevale vstopnice. Zanimivo je v tem pogledu, da so dijaške predstave, ki se prirejajo popoldne za pod o vično ceno, vedno polno obiskane, in sicer ne po dijakih, temveč po drugem občinstvu, kar je dokae, da bi bilo gledališče lahko vedno polno, če bi se tudi z drugimi predstavami delalo tako. V Zagrebu so n. pr. delavske predstave dostopne za naravnost bagatelno ceno. Na očitek, da bi kljub temu ostal v bodo- če primanjkljaj, je treba pomisliti, da bi v tem primeru Imeli vsaj zavest, da služi gledališče najširšim plastem naroda in ne samo nekaterim. Podžupan prof. Jare je Izdavil, da mestni tujsko-prometni svet pripravlja stamo letno gledališče v Tivoliju po ie-pem načrtu ar h prof Plečnika, ki bo izpolnil veliko vrzel v našem kulturnem .n tujsko-prometnem življenju V svojih nadaljnjih izvajanjih je podžupan kritiziral organizacijo predstav in repertoarja Narodnega gledališča. Posebno smatra kot slabo znamenje, da v času, ko se je slavil največji sodobni nemški dramatik Haupt-mann, od katerega je bilo že v ljubljanskem gledališču v teku časa vprizorjenih več iger, niso smatrali za potrebno, da bi vprizorlll kako njegovo boljšo igro. Govornik je priporočal nadalje češke in poljske igre in Izrekel željo, da bi merodajni faktorji pri gledališču kakor tudi pri filmu imeli širši pregled. S tem je bila debata končana. Občinski svet je pri glasovanju soglasno sprejel predlog finančnega odseka, da se dovoli subvencija Din 200.000 Narodnemu gledališču v Ljubljani. Jesenice pred važnimi nalogami Pereče vprašanje regulacije — občine — Ustanoviti bo treba cija jeseniške hranilnico Jesenice, 23. decembra. Me-loketero mesto v dravski banov m! stoji pred tako važnimi goap-iderekjmj vprašanji fn odločitvami, kakor Jesenice, ki so v zadnjih letih v marsičem prav lepo napredovale. Mnogo 6e je v našem mestu zadnja leta napravilo. Popravile ki razširile so se glavne ceste, ogradili novi mostovi, se močno razširil železniški podvoz, napraviiil nov vodovod, povečala in razši-rila mestna župna cerkev, zgradili lep! pro* svetna domovi in uredila športna igr šče. se na novo imenovale ulice, ceste >« trgi. namestili novi ulični napisi m hišne številke, kar je stalo občino in razne ki11 ume organizacije ogromne tvte. Zal pa kljub ogromnim tet vesti ef jam ta vloženemu trud« m«**rrih o?el*>v resuRerl niso taki, da bi jih biln občan1 lahko veseli in kot b*i si jih meslmi očetje sami želeli, karjti Jesenice so danes ravno po šte* vira prebivalstva lahko mesto, po svoji s aaujosti pa so zlasti t središču ie vedno trg aH ceAo vas. Res je sicer, da ee je v sada Jih letih gradilo v našem kraju rrredno mnogo hii, ki pa so večinoma »grajene brez kakega regulacijskega načrta, vsaka po svojem ia brez ozira na skupnost in oa harmoničen zunanji -videz mesta kot takega- Naše mesto šteje okrog 500 hrš. Med njimi je okrog 150 novih lepih enonadetropnih, a tudi nekaj dvoradstaopnih, ki bi predstavi;a e, ee bi brle zgrajene bolj skupaj in po regularnem nacrtu, lepo belo gorenjsko nr^stece. Tako pa imamo veiiko navlako hiš, ki iz« gledajo kot bi jih nenosit veter. Ž dograditvijo nove carinarnice fer Koširjeve in Vibnenove hiše je v enem pogledu naše mesto v središču precej pridobilo, v drugem pa je nasprotje med hišami še bokj kričavo, kot poprej, ker so v okofisu carinarnice nekatere stare nizke h*še. ki stoje močno v notranjosti stavbne črte. Ko se je pred strvinu leci na novo urejevala skozi Jesen ce državna cesta, bi ee morala potegniti predvsem Gosposvenska cesta v ravni črti in :e od ssda-n;e ca riti«** niče naravnost do ogla niše g. Ignacja Hro-vata in višje gori od žopnlšča r ravni smeri na Plavški most. Ta ded ce-te trne brez potrebe kar tri ov«ute. e^e^a ob pokopa-t^šču, drugega pri Cularjevi hiš» m tretjega pri Lukmanovi vtfi, v kateri c^daj sta* nuje naš župan. Ta bi s»> dala naprav«t» v nekaj letih lepi, Široka in ravia ce**a. kar pa je v bodoče nemogoče, ker je ob tej vijugasti cesti zgra en h že več hiS in viL Istotako so ee napravile pogreške na Krekovem trgu. Ne smejo nas motiti strankarski nagibi in priznajmo, da tu marš kaj ni bilo prav in to na šfcodo skupnosti m kjer bi se morali podrediti interesi posameznikov interesom celote m odpasti vsak partijski nagib, M se zelo radi menjavajo, celota pa trpi veliko š^odo. ker se stveT ne da več tako brez velikih stroškov popraviti, de bi se moglo dati lepo in prijazno lice temni novemu deki našega mesta- Pa rudi v drugih pogledih Čakajo naš mestni wstop zelo važne naloge. Predvsem bo morala mestna občina storiti vse po* trebno, da se bo v smislu novega zakona o občinah, jeseniška mestna občina oblikovala tako, da bo tvorila lepo zaokroženo upravno n terironjakno enoto m to s priključitvijo krajev, ki gravitirajo na naše mesto, al>i pa so zd*j na videz že sestavni predeli mesta Predvsem bo treba priključiti mestni občini Jesenice naselje Podme-žakljo, ki se dotika Jesenic » spada v ob* č3no Gorje, kamor je dve um hoda ter vas Blejsko Dobravo, ki gravrtira k Jesenicam, s katerimi jo vežejo dobra pota in železnica. Od občine Koroška Bela pa naj se priključi vsaj teritorij v takem obsegu, da bi bila Bratovska skiadnica s svojimi stanovanjskimi hišami v mejah občine Jesenice. Najboljša rešitev za ves ind-uotrdjski kot pa bi bile ta, da bi se spojili občini Jesenice m Koroška Bela v eno samo veliko občino, na katere teritoriju bi bile vse tri tovarne KID. Taka občina bi obsegala obširen kompleks zemlje in bi imela tudi važne naloge, ki bi se dale zelo težko izvesti ob se* danjih ločenih občinah. Na teritoriju take velike oWrne leže ker štirie kolodvori *n »i cer postaja Jesenice, Slov. Javo mi k, Blejske Dobrava m H ruši ca- ObSma bi mela na svojem ozemlju meščasko šolo in pet osnovnih šol. graditi bi pa se moralo v doglednern Času še šesto poslopje in to na HruŠTci. ki šteie 1000 prebivalcev m morajo hoditi otrooi daleč na Jesenice v šolo. I Na ozemlju take ob&oe bi imeli pet cerkva in 4 podhne nraoe- Občina bri štela 11.000 prebivalcev in bi imela po zakonu 24 občinskih odborrrikov in vse pogoje za splošen napredek vsega industrijskega okraja. Imela pa bi izivesta tudi važne naloge, predvsem pa s pomočjo banovine in države re* gulinati reko Savo, ki ima strugo široko ne nekaterih krajih po vsej širini doline, ter zgraditi most Čez Savo, ki bi vezal Javornik in Koroško Belo z Rlejtfco Dobravo in Gor jami. mag. pharm J. ftabfcar Seveda se bo morala tako velika občina bamti na vse kriplje, da se čirniprerj prenese okrajno sodišče iz Kranjske gore na Jesenice, ker se 90 odstotkov razprav toga sodišča nanaša na Jeseniške občane m drugič, ker so Jesenice največji kraj in središče sreza. Tudi vprašanje premestitve »reskoga oaeelshva in sreoke davčne uprave iz Radovljice na Jesenice postaja dan za dnem aktuamejse. Poslovanje uradov je vedno v tesna zveni ter je v gospodarskem pogiedu, kar se uradov samih, še boitj pa prebivalstva triČe, priporočljivo in nujno potrebno, da se vsi uradi sreza koncentrirajo na enem samem kraju in to naravno v središču sreza, kamor »o prometne zveze najbolj vsevtrandke in ugodne. Tudi na ustanovitev l«stne mestne hranilnice moramo Jeseničani že enkrat misliti. Večina mest drevake banovine ima že zdavnaj svoje mestne hranilnice, kri lepo uspevajo in tvorijo močno gospodar ko podlago svojim mestnim občinam, zato pa je tudi za Jese* nrice že skrajni čas, da se že enkrat v tem pogledu postavijo n« lastne noge. Foto revija je £*lesiV> raznih hrvaitsikih fotografskih or-ganjzah majboljših Amater je v-umetni kov ter rudi drugih jugoslovensfcih mojstrov. Znana je že Cveto Švig'lje'va »Iz «»tare Ljubljene« s sMcovitim kot:okom ob Olupovi hiši na Sharem trgu, ki je pa na žalost že preztktan Peter Kocjanoč je pa dal svoj krasni »Motiv z Ljubjanice«, ka je iKiijs^ko-vitejši ki natjznnčrilnejsi posnetek z našaga Banja ter kakor prava fttara holand^ka mojstrovina. Tudi njegovo idriltčno »Poletje« je karakteristično z« našo pokirajdno ob košnii, prav kiparsko je pa občuten izvrstni akt Karlu KocjejnČ'ča »Ponižana«. Ta mojster in agrkii ray"mJk Fotokluba objavlja *u-rl«i etireJoovTijaški članek »O pravilnem izrezu in drugih nepravilnostih«, v drugih števr':-loah bodo pa redno pisali tudi drugi slovcn* ska strokovnjaki. Zanimiv je tudi *"irijflna S žaba članek »Sunce riše« o fotografiranju proti soincu, prav dobrodošel pa tudi c'anck Ivke Katušioeve o »Snumnnju životmja«, a zelo poučna razpnavica Avgusta Frajfca »Snsp — shot?« o najkrajših momenmrih »strelih«. O fotografi ran iu pokrajin govori M. A. Wersa o fotografiranju obrfnikov pri deru Ivan Zor ko in o fotografiji lahkih atletov Zlatko Lapa. V posehm rubriki »Početnik« začern-iike poučujejo najbolj znani strokovnjaki o vseh vprašanjih, dragocen vir znanja so vprašanja in odgovori, nadalje objavlja reviia vse strokovne novosti, literaturo, razstave in natečaje ter vesti iz društvenega življenja a tudi najnovejše izume m pojave na polju fotografske industr je. Ker mesečn-T< na leto navzlic nrilogom na-najfinejšem papirju stane le 60 Din. si ga gotovo vsafc amater n v 15 letih življenja sovjetske Rusije skosi mnoge nasprotujoče si razvojne taze. To. kar je zdaj. ime. nuje sa. dr Halle po pravio; uresničenje idea'a tovsriSkegs zakona Is njene nedavno Izdane knj'ere »žena v sovletskf Riislif« fzalotnJStvo Paul Szoinav, Berlin) posnemamo glavni* m vsi i Pri vseh olajšavah, ki lih )e prineslo bralno pravo v sovjetski Rusiji, zdaj me-n^a^anje zakonrev nI poffosteje. kakor v e'tven!b mr»žnopt;h. se seveda ne da statistično točno nsrof ovit;, ko.r se v mno?'h prime rih zakonske zveze razderejo. kakor tndi 9kVnpv> samo faktično, ne da bi bile uradno zab*»i**z*»ne Vendar na drrž* dvole-ve^ka ločitvena en!dem'ia. k! je sled'^a v Rusiji, kakor tud! v drneih državah med vo*no in revolucijo. nI tu nlkol! zavzela tako veHkeea r>h?ejra. kakor ea je zavzemala Se *\o nfl.1 no ve' Se ara ča-sa r Zed«n;e n'h državah ?f**er J* na napravila do*ia rekonstrukcije JJvilen'a. k! se je vrnilo r*o!aer»ma t norma'n" tfr. veselju do la-čitve energičen konec. Končno kaže. da je bila z naraščajočo neodvisnostjo rn samostojnostjo žene Izločena večina gradiva za konflikte med zakonci. Toda tudi ne glede na to gre v sovjetski Rus J! svojo not proces, ki bi *a lahko označili kot rehabIVtacijo monogamije. Kakor znano, se drži sovjetska zakonodaja monosram'je, ne da bi izrecno na-grlaSala njen temelj in unoSteva enako ne'zrerno tud* etično vsebino zakona s tem. da bežn!h zvez ne priznava za faktične zakonske zveze Se važnejša je pa okolnost., da se kaže to bazlrarfile žlvlie-jja na načelu monogamije kot nekaj oreaničnega. Kakšno le staTšče sovjetske madine do teea vprašanja, je razvidno med drugim tudi Iz Izidov rszn!h glasovanj, ki so se pri njih Izrekle tri četrtine mladine za brezpogojno ohranitev mo-nosamije O stališču kom\m.stične omia-d;ne. celic novega življen'a. nihanja !n sovjetske mora'e. nas pouče razni dnev. n:k: in hišni redi. Komune odločno odklanjajo vsa slučajna In bežna razmerja ter označuiejo kot >edino dopustno in pravilno monogamično trajno zakonsko zvezo, k' sloni na skunnost: nazorov In duhovni harmoniji dveh ljubečih Se ljud'.< Sicer je pa v komunah običaj, da se obravnavajo zakonske razortije. ki bi ntegn le povzročiti ločitev zakona, mod komun:st: javno tel zakonca, ki kažeta preveliko navdušenje za izorememrvo, morata rvred komuno odgovarjati In zadane ju primerna kazen. Ne ere pa za staro obliko zakonske zveze, k! vstaja tu po udare'b revaluo'.jo-name dobe. temveč za poseben pravni razvoj, ki temelji na etični podlagi Sov. jetska Rtisi;a je zdaj edina država na svetu, kjer monogamija n: zakon na pa-p»lrju. temveč predstavna novo. kristlllzl-raločo se obliko zakonskega življenja, do-čim tvori sicer povsod okostenel okvir, ki mu živijenie dan za dnem vedno znova grozi, da ga razžene Kar se je v kapitalističnih državab preživelo in pomeni *r> nec. pomenj v sovietsk' Rusiji začetek, začetek novega razvoja Tako nam dooH-naša sovjetska država poskusni dokaz, d« Je monogamija neka^. kar se uravnava samo po seb* po socijaino etičnih in naravnih načelih in kar je treba smatrati za zakon, kj je zanopaden v vsaKem kulturnem človeku. podobno on^mu, kj mu branj morti >Izkušn.la narodov Je pokazala, da odgovarja mono^anVja potrebam večkie ljudi bolj kakor katerakoli druea oblika zveze med sviloma Ona prevladuje v zakonu na podlagi svojih lastnih prednosti, če ji pripravimo tla, ki na nj.h lahko raste.« pravi Lindsev, eden največjih mislecev med on;mi. ki so zadnja e-ta razm sijali o zakonski zvezi. Iz teea razloea z asti pa zaradi močne čuvsrvene monogamije, ki menda pri ruski ženi prevladuje, je privedla zakonito omosočena olajšava ločitve zakona prav tako malo do porušen.ia načela mo. nos-amje. kakor .revolucija nravov« k trajnemu napredovah iu kaotlčneea spolnega občevanja Pri tem pa ni čuda da so Izzval- novi zakoni o iočitv na rusk' vas: vr^je razburjenje |n brrazen kakor v takrat že več industrijalizirani mestih Zakaj dovoljuje sovjetska vlada na-š;m možem zapuščat5 žene? _ so se vpraševal; stari ljudje pr^s t rađeno Ni pa tralalo dolgo In že so začele baš iste žene po kmetih ki so bile po ženskih orsanizne'tah točno poučene o svojih pravicah, prav pridno segati tudi po ločitvi zakona Zan rovo 1e. da je prihajala Pobuda za ločitev zakona tik po revolucij! večinoma, zdaj pa še vedno v dobrih primerov od žen č*enrav sovietsk' zakon ne pozna nobenih ločitvenih razlosov n snloh ne vpraša zakaj opuščata zakonca skupno ž;vlienje je zan;mlvo ugotoviti, da so tako daJeč čisto sublekt.'vn! in za sebni ločitveni razloari v sovjetski Rusij večinoma političnega značaja To se je pokazalo zlasti prva leta revolucije, ko je bik> skupno življenje zarad*! različnega staišča zakoncev napram Izpremen 'enim razmeram onemogočeno Zdaj je sovjetska Rusja ž,? tako daleč poHt'zirana da so tako ostre razlike • nazorih zelo redke Seveda so se pojavljali tunV orimeri *a sta nanravila zakonca, k* sta zavzemala v začetku čisto različno stališče napram novemu ž'vijeniu pozneje razvoln. pro. ces. ki fu je spravil po ločitvi zakona zopet skupaj Tako se je večkrat zgodilo ln se ie zdaj 1.»eaja da se mož ki je zaposlen v podjetju in se čuti člana nove vel'ke skupnosti ter opravlja sooijaVno delo loči od žene ki skrb* samo za gospodinjstvo za kuhinjo la za otroke Dnsedanis >*o snod-infac nride tako često v kočljiv položaj, da mora skrbeti ne samo zase. temveč mora oredrneačiti vse svoie življenje in po nekal let'h samostolneea pokuca b;vša zakorca naenkrat spoznata da §1 nista reČ tako to'a Tn da niso vedno možje tisti, ki preh tevajo žene v tem razvoja, temveč da prehite najmanj enako pogosto ali pa ie večkrat tene svoje mole, dokazujejo nešteti primeri. Da Je število ločitev sakoaov v eov-jetski Raiij; v primeri ■ prejšnjimi leti močno nazadovalo in da ie redno pada, je pripisati t veliki meri dejatru, da te nav-zJic prehodnim ekscesom, ki dajejo povod »a napačno pojmorano >svobodno ljubezen,« etična vsebina zakona nikoli ni čisto izgubila Tudi se je navzlic neis-ofrbnl trdoti petletke čut ordgovornosti pri sklepanja zakonske zveze poglobil Cn opaža se nazadovanje ločitev zakonov. V takih razmerah ni pretirano govoriti o stabilizacij"! sovjetske zakonske zveze vobče Poleg tega ne smemo pozabiti, ds Je tudi v ostali Evropi in Ameriki znana povoteia kriza zakona v sovjetski Rusiji mnogo bližja rešitvi kakor kjerkoli Do-čjm je namreč spravil r dragih državah ta problem na dan celo vrsto novih predlogov, ki so po vrsti načeli diskusijo o zakonn na poskufinjo, o zakonskem trikotu in o tovariškem zakonu, imamo v sovjetski Rusiji ie opravit! z dozorevajoče novo obMko zakonske zveze Kakor drugi vladajoč! življenjski pogoji, kaže tndt nova oblika zakona v sovjetski Rusiji svojstveno sliko, ki aloai njena podlaga na ne amo zakonito zajamčeni, temveč tudi v praksi dosledno .s-vedeni enakopravnosti spolov in bas po saslufff te enakopramoetl lahko smatramo sovjetsko zakonsko svezo po pravici aa uresničenje LIndsevevega ideala tora-rUkega zakona, ki ga definira ameriški reformatoT sakonske rveze kot ,pravno-veljavno sklenjen zakon s zakonito priznano kontrolo porodov in pravico zakoncev brez otrok, da se lahko po obojestranskem sporazumu vsak čas ločita.« Mf remo. da Je lis sovjetska zakonodaja celo preko te zahteve glede ločitve, za katero ne zahteva nobenega obojestranskega pristanka aH zakona bres otrok Zato lahko govorimo o faktično obstoječem tovariškem zakone, čeprav ga skuša prikaza« Llndsev kratkomalo kot ,v družabnem življenju trdno zasidrano dejstvo«, v večjem obsegu samo v sovjetski Roslji Samo tam naletimo v množicah na zakonce, ki bi jih lahko označiM v pravem pomenu besede kot tovariše. V nobeni drugI državi s cerkveno patrijarha-Mčno bračno tradicilo ni pri vsem nagla-Šanjn naprednega dnha niti približno doseženo stanje, ki bi omogočalo ln pod ro-tovlmi poeolf celo nulno zahtevalo nastanek podobnega tovartškega razmerja med zakonci, sklenjenega za življen'sk' boj In skupno Življenje Seveda naletimo že zdaj v meščanskih državah tu pa tam na zakonske tovarISe, k1 fm vežeto enaki fnte-real ln enaka prizadevanja. Toda v Rusiji je ta izjema povprečna ln baš v tem je velika razJika Beseda o zakonski nezvestobi Nekaj misli o zakoncih, ki imajo ljubavno razmerje izven zakona Dan za dnem čitamo v domačih io tujih listih o samomorih zakoncev, ki se niso razumeli, enega zakonca aU pa tudi oba je vleklo srce drugam. Končala sta si življenje, ker nista našla cbrugega izhoda iz obupnega položaja. Tako in podobno skušajo ti nesrečneži utemeljit; v poslovilnih pismih svoje obupno dejanje. Vsak človek preživHa v zakonskem življenju lažje ali težie srčne krize. Je pa vprašanje, ali ima-ta dVa človeka, živeča v zakonski zvezi, pravico imeti ljubavno razmerje še izven zakona in iti tako daleč, da mora voze! razvozlati samomorilno orožje? So možje, ki imajo radi ženo in otroke, Ki ženo spoštujejo, ki so se oženili iz ljubezni, čez nekaj let pa najdejo drugo in sooznaio, da »brez rvje ne morejo živeti«. A.i se da taka strast tako ali drugače opravičiti? Poštena zakonska žena pozna svojo ceno in dobro ve, da ne je moževega kruha zastonj, saj je dolga leta poznala samo blagor svoje rodbine. Kaj naj store žene, ki imajo nniliovi možje I.i-ubavno razmerje z drugimi? Ali naj nastopijo proti temu? To ne gre brez prepirov, razprtij, očitkov in drugih mučn;h zadev, ki se nežni ženi upirajo. Aii pa naj žena molči, ko ma moža navzlic vsemu rada in hoče otrokom ohraniti očeta? Ali naj potrpežljivo Čaka. da se moževa strast ohladi? Toda kako prenesti stjrašme. diu»ševne muke? Kai če omaga prej. predno se moževa ljubezen do druge onladi? Aili naj ono drugo prosi, ali naj ji zagrozi, mar naj se pred njo poniža s prošnjo, naj nikar ne jemlje otrokom očeta? In vprašanje ie če bi to sploh pomagalo. Svetovati v takih primerh ni Janko Ne da se trditi, da bi bila zakonska zveza talisman, ki srce za vse življenje zavaruje pred ljubeznijo do d«ru«e ali drugega Spolna privlačnost vpliva enako na poročene in neporočene, samo da vsi ljudje ne trJedajo enako na zapeljevanje in nezvestobo. Je mnoeo Drmerov. ko en zakonec ve za nezvestobo drugega, pa vendar ne pride do rodbinskega razdora. Ce namreč ostane nezvesti mož napram ženi dostojen, prija-jen in pozoren, m njeno življenje tako br'd-ko. da b' ga ne mogla prenašati. Hujša je v primerih, ko nezvesti mož ženo popolnoma zanemarja in ji na vsakem koraku pokaže, da mu ie samo v nadlego. Še hujše ie oa v d n meri h. ko gre za hudo ljubosumnega zakonca, pa nai bo že mož ali žena Mnogo se je že razpravljalo o ljubosumnosti. Mnogi pametni ljudjje jo obsojajo kot zaostalost, barbarsko, nizkotno strast nedostojno kulturnega človeka. Toda Hu-bosumnemu človeku s tem ni nič pomagano. Nai ga še tako obsojamo, ljubosumnost ga bo razjedala in končno ugonobila, če ne najde pravočasno in zanesiilvega zdravila. Ljubosumen Človek se Čuti po nezvestobi ponižanega n ne more prenesti tega udarca. Mnoge Žene so doslovno umrle od muk zavržene, poteptane ljuoezni. Ce živi Človek v zakomi s takim Človekom, ki Da zasluži s*cer vse spoštovanje tn vso obzirnost in če ga res ceni, je doržan meti z njim usmiljenje. Značajen človek nikoli ne ravna tako, da bi nedolžnega človeka vedoma in po nepotrebnem težko žalil. 2alil torej tudi ne bo lastne žene. temveč se bo varoval vsega, kar bi jo motrio zadeti. To pomeni, da se mora mož premagovati in zatajevati. Toda nihče naj ne reče. da ie strast nepremagljiva. Vsako spolno nagnjenje, vsaka spolna privlačnost, pa naj bo še tako močna, se da premagati, vsaj v začetku. Kdor se ie ne brani, čeprav čuti, da utegne povzročit' razpad rodbine, ravna strahopetno, je slabič Močan značaj si zna ukazovati m lastno povelje tudi izpolniti, pa nai bo *e tako težko. Tu bi utegnili na strani zaljubHenf mož-te ugovarjati, da bo trpe'a tudi druga, če 0 ne bodo vračal- 'Mibezut. To pa ne drži. Se se takod v začetku pokaže mož silnega 'n Če na rHeno strast strkrh ne reagira Ce pa podleže, zadene Šesto zlo njega in njo. Ah Je prav. Se mož žrtvuje lastno ženo, ki je zanj skrbela in živela, vzgajala njegove otroke, drugi ženi, tuji, navadno mlajši, ki bi bolest in razočaranje prenesla lažje, ker ima še vse življenje pred seboj? Na svetu je sedaj mnogo žensk, ki brezobzirno odtegujejo ženam njihove može in otrokom očete. Mnogo je pa tudi slabičev, ki takim ženskam pooležejo in se daio ločiti. Tako ravnanje ?< veljalo prej za nečastno. In značajni ljudie mislijo še zdaj tako. Samo neljubeča, malomarna, brezobzirna žena ne zasluži takih obzirov, a taka se najbrž ne bo dosti mučila, če ji mož obrne hrbet Taka dela možu samo burne nastope in ovire pri ločitvi zakona, potem se pa zadovolji s primernimi alimenti. Varati in zanemarjati pa l-jubečo, zvesto, skrbno in dobro ženo ter jo s tem duševno mučiti, to lahko stori samo brezobziren mož. V takih primerih stori žena najbolje če se da ločiti, da ohrani zdrave Živce m mir. Seveda >e pa to težko, če moža Hubi in brez njega ne more ž.veti. V takem primeru ji ne preostaja drugega, nego pričeti borbo z lastno ljubosumnostjo. Lahkomiselnega in razburljivega moža nobena stvar ne poboljša. Ce hoče žena z njim živeti, se mora s tem sprijazniti, saj je lahko prepričana, da se bo k nji zopet vrnil. Tako sodijo o tej zadevi ljudje, ki se na drugi strani ne znajo vživeti v dušev-nost vsakega poedtnca tn ki ne priznajo človeku ▼ načelu pravice, da «1 uredi zasebno življenje tako, kakor ae mu zdi najbolj prav Seveda je človek družabno bitje, odnosi in torej tudi konflikti s sočlovekom so neizogibni, vendar pa v takih prmerih ne smemo soditi prestrogo, ker se zgod; marsikaj, kar seže daleč izven meja človekovega hotenja in volje. Gosnodinfe in bolezen Ce zboli mož ae obvreti o tem njegov delodaiaec ali urad kjer je uslužben in če ni treba posebnega lečenia ostane bolnik v domeči o/ferbi V uradu ga kdo nadomesti, gospodinjstvo pa s tem nič ne trpi 2eoa opravlja svoja domača dela rudi. če mora poleg tega etreči možu. kvečjemu vzame pomožno moč. če je bila prej Parna in če ne more vsega op-aviti Gospodinj« stvo pa obdrži v evojih rokah Vse drugače je pa. Če zboli žena-gospodinja. Ce ma vsega vajeno m zanesljivo služkinjo, lahko mimo leže in v&tane, ko ee ji povrne zdravje Hujše je pa tam. kjer alu»ž» leinje tn tudi postrežnice m Tam leže gospodinja samo če se ne more več držati na nogah To pa pomen' za gospod njstvo najhujši udarec Če »ma bližnjo Porodnico, kakor mater a4i sestro ki jo nadomestuje in ji streže, že še gre Gorje pa. če m nikogar prt rokah, če je bolna gospod nje navezana na tuje Vjudi? Gospodi njstvo je tre. ba navzlic bolezni voditi več al' manj v redu Možu *n otrokom je treba kuhati, skrbeti za perilo 'td Kaj storiti? Naneti pomočnico? Kaj moremo zaupan vse gospodin jatvo človeku, ki ga mamo prej n koli ndeli? A kai. če za te izredne 'zdatke sploh m denarja? Cesto se aicer najde usmiljena sosedi, ki skoči za hip k bolni sosedi in oprav- najnujnejše dela. toda nihče ne more zahtevati od nje da b' se vsa posvetila bo n»ci vo |i gospođici tila ves dan Ne pre-jST«:« torej drugega, nego da prime ""»ol 2» *o alt ono delo. ko se vrne iz službe Tu >*no pa naleteli na občutljivo točko Večina mož zek> nerada iad.»mestu;e ženo v gospodinjstvu in to so nevaiio oni. ki fene najbolj «krbe zanje do»c'er ao zdrave Vajeni so ko nedejo opi'dn* ak zvečer domov da je miza že pogrneš »n vse pripravljeno Pižama je pnpravMena novtne leie oa miz' kraj krožniki tr«*ba :e samo vzet: žlico ki pa pati Tako »e b;1o še teeraj dane« je pa stediki'k T&rzo». rre. ba je preskrbet* hrano ne samo f*m v«? rud žent in otrokom Treba ie 4*op«*i po pr«*ma*.. zskuHt- v kutvnji kurir* ▼ sobah, postUb postelje, osnažiti čevlje, škrat ka opravit* namestu Žene vaa ona ne prvi pogled neznatna in vse preveč ome!ovaže> vana dela, ki je iz njih sestavljeno gospodinjstvo Ce je mož kaj vreden m te rma ž en i o rad stori to brez godrnjanja, vžavi *c v nove razmere in potrpi Zagodnija morda skrivaj, n fcoh pa ne pofcaže. da «e nezadovoljen Ce je pa mož brezobziren. lus>vno izčrpan in nervozen, preživlja bo.na žena težke trenutke. Praktičen deček. — Lepo je od tebe, Mihec, da si se prišel igrat z našim Jurčkom. Ali ve tvoja mati da si pri nas** — Da. gospa, in mamica mi je dejala, da dobim pri vas tudi južino in večerjo. Berači. — Denarja nimamo, pač vam pa lahko damo delo — No. to lahko sami pobirate, če nimate denarja. šola za zakon Potrebna bi bila tudi pri nas, Ljubljana- 24. decembra. Takšno šolo imajo bajt- že v Ameriki, zakaj bi je potem takem ne mogli imeti tuili pri nasl Izvrsten pedalo" in psiholog modernega kova nam je že jx*la! nekaj osnovnih misli, ki bi na) vodi.*' nase bodoče učitelje v Šoli za zakon, ki je tako silno potrebna. Dejal je, da ti zlati nauki ne bodo n*ko mur škodovali. Četudi si jih bo vzel k srcu. da bodo pa tudi pokazali, kako krvavo potrebna je takšna *cla. Vodilno načelo, ki mora voditi pedagoga v novi Soli, je, da upošteva povode navidez neznatnih družinskih sporov Pečati se mora torej z malenkostnimi zadevicami ki naravnost presenečajo, kar boste takoj sprevidili Po krščanskih nankih mora biti žena možu pokorna in nekateri vidijo v tem koren zla, da je zdaj «ena že tako emancipirana, da več ne uboea moža Ker se je odtujila domačemu ognjišču in v mnogih primerih si služi sama kruh. ni več tako navezana na moža materijalno in duševno, zato v zakoncih ni idealne celote, da bi drug drugega dopolnjevala. Ženi ni več zakon svetost dočirn možu ni bil menda še nikdar, ženi je ideal emancipacija. Zato sta se zakonca odtujila drug drugemu duševno Potem takem je nastal razdor med zakoncema iz socialnih motivov in bi vprašanje, ki ga načenjamo, spadalo v sociologijo. Psiholog, ki nekoliko simpatizira s Freudom, pa postavlja to vprašanje na povsem drugo podlago ter daje prednost psihološkim motivom. Ali veste, da je prišlo že do ločitve zakona, samo zaradi tega, ker žena ni prisila možu gumba na hlačah? vprašuje psiholog. Lahko bi mu seveda oporekal;, da mu ni prisila gumba zato, ker je emancipirana in ker smatra, da bi si moral gumb prišiti sam, da ta spor torej nima psihološkega ozadja, nego sociološko. Nasprotno pa trdi psiholog, da žena v tem primeru sploh ni bila emancipirana, da ni hodila v službo in je bila vedno doma, da bi gospodinjila. Zakonca sta imela otroka, ki je kmalu po porodu umrL Po otrokovi smrti se je žena zelo spremenila. Začela je sovražiti moža, čeprav ni vedela, zakaj ji je postal odvraten. Ona se pač ni pečala nikdar s psihologinj. Mož tudi ni imel ćiiea premišljevati o spremembi ženinega mačaja Pač pa se je zbudila v njeni podzavestno reakcija zoper njeno mržnjo ter ni videl več ničesar privlačnega na Ženi. Mož in žena sta si postala duševno tuja. On se ni več brigal in preljubi mir morda še bolj kot v Ameriki za njo. ona pa ue zanj. Razumljivo je, da zaradi tega ni posvK-ala več pažnje njegovi obleki ter je gospodinjila le z nevoljo, dočim je mož še vodno smatral, da je žena dolžna delati, ker je delal ou za njo. ker je pnspo val za uoejHJd i njstvo. Ko se je nabralo v možu dovolj nevolje zoper ženino zanikar-nost. je prišlo do hujšega prepira. Sledila je ločitev zakona Ce bi žena kljub temu, da je sovražila moža. Še gospodinjila vestno kot prej. bi nedvomno Še ne prišlo tako hitro do ločitve zakona. Ce psihološko razčlenimo to vsakdanjo zakonsko dramo, pridemo do zaključka, da so psihološke motnje pri ženi v zvozi z materinstvom ter seksualnim življenjem povzročile razdor med zakoncema, ki mu je sledila ločitev. V tem pogledu bi torej to vprašanje spadalo v področje medicine. Ko bo torej učitelj učil zakonske umetnosti, bo smatral za simptom nevarne, zakonu škodljive bolezni, če bo žena začela zanemarjati moževo obleko Mož, Če se rea smatra za glavo družine, bi moral tak&ae pojave takoj psihološko razčleniti, kar lahko stori, ne da bi bi) psiholog. Brez vsakega razburjenja, kar je posebnd važno, naj preišče zadevo. Z Ženo je treba češce ravnati kot z ubitim jajcem, Čeprav se to upira moževi naravi. Mož ne sme nikdar računati a tem, da lahko tudi žena logično misli. Čeprav ve, da ne more sprejeti ženine logike^ ji baŠ zaiadi tega ne sme ničesar dokazovati, zlasti ne tedaj, ko je razdražena. Mož zadene le tedaj pravo, ko ženi dokazuje Ijubezeo-Cetudi ga žena ne ljubi v*»č. bo vendar mir v družini, če bo mož na pravilen način dokazoval ženi ljubezen.. S tem ni rečeno, da se mora mož poniževati pred ženo, nego pomeni, da se zakonsko življenje mora češče spremeniti v pravo diplomatsko borbo, ki ni niS drugega kot posebna metoda zdravljenja psihičnih bolezni, ki nastopajo v zakonu. Z vsemi podrobnostmi novih metod za srečno zakonsko življenje in za preljubi mir se psiholog seveda ne more pečati, temveč nam je na ta način samo pokazal problem, ki bi ga lahko le proučili dovolj globoko aa visoki šoli za zakonsko življenje. Lahko pa tudi sprevidimo, da bi bila takšna šola pri nas res potrebna, morda še bolj kot v Ame-ki, o Čemer se lahko prepričamo že. Če pomislimo, prav tako kot psiholog, samo na odtrgane gumbe pri moževih hlačah. Iz zagorskega revirja Obdarovani siromašni otroci — Nedeljski pouk na obrtno nadaljevalni šoli ukinjen Zagorje, 23. decembra. Leto za letom 5hri naše Kolo jugosloven-ekih sest*t dobrodelnost med našo rudarsko mladino, ki ji prinaša s svojimi bogatimi darovi sonca v bedne dušice vsaj enkrat na leto. Letos se je pridružilo Uid' društvo z« varstvo otrok, tako da sta obe društvi na najlepši in najvidnejši način proslavili kraljev rojstni dan z zares bosato obdaritvijo mesto bož Čnice. V mali dvorani sokolskega doma se jie zbrala najpotrebnejša mladina obeh Šol, zagonske in topliške in z žarečimi lici motrila zvrhoma naložene mise darov-Uvodno besedo je govoril predsednik društva za varstvo otrok in pozdrav 1 navzočega predstavnika občine župana g. Bajcarja, dr Tomo Zamika, odbor KJS s predsednico go. Birollovo na čelu, šolska upravitelja g. J. Levstika in M. Pelka ter učiteljstvo in ostalo občinstvo, ki je prhitelo, da bo priča otroške radosti. Govornik je mladini orisal pomemben dan. kraljev god, ki naj ji z obdaritvijo ostane v lepem spominu Zahvalil se je vsem č niteljVm. ki so kakorkoli pripomogli k bogati obdaritvi- nakar je bilo ^b-darjene okros 150 šolske dece. Obleko in perilo je darovalo KJS 64 otrokom, društvo za varstvo otrok je pa razdelilo blizu 90 parov trpežnih in lepo izdelanih čevljev, ki jih je napravilo 12 dolinskih mojstrov, tako da je znašala vrednost podarjene obleke in obutve lo.OOO Din Največji delež je seveda prišel na rudarsko mladino topliškega okrožja, kjer preb vajo večinoma rudarji, dočim je zagorski del tudi iz drugih stanov V imenu presrečne dece sta se v iskrenih besedah zahvalila šolska upravitelja, nakar je bila intimna slavnost zaključena Priključujemo se tej zahval' v imenu vse javnosti, ki bo tudi v bodoče po svojih močeh nodpr-a človekoljubne akcije naših dobrodelnih društev. Pred kratkim je odšel na pedagoško šolo v Beograd priljubljeni in agilni sokolski delavec uč'telj c Božo Crnelič Udejstvoval se ie pri mladinskem odseku za katerega je vodil episkopična predavanja, kol pr*H-njak. vaditelj in na sokolskem odru Izven tega, je bil preds^inik Protituberkulozne ige in tajnik društva za varstvo otrok Pr^dniačk zbor mu je priredil intimen po-lovilni v^čer želeč mu pri nadaljnem študiju najlepših uspehov Mladina topliške Šole je v režiji učitel-ji ce ge Adamičeve naštudirala mlad nsko igro. ki jo je mladini napisal učitelj g Ar nosi Adamič Ker je ve<* čisti dobiček narne-iieo za Rdeči kr ž. ki ga bo porabil 7a dravi« pot^bno mladino. onozariamo na predstavo, ki se bo vršila na Štefanovo ob pol 19. v Sokolske m domu. Isto predstav© so že predzadnjo nedeljo vpr zorili za odrasle, dvakrat med tednom pa za mladino tooliške in zagorske šole. Z nedeljskim veseljem so ie dni prejeli gojenci obrtnonadaljevalne šole v Toplicah sporočilo, da je ukinjen dosedanji nedeljski pouk, ki je prenesen na torke. Boj proti nedeljskemu pouku se je vršil že dalj4; ča^a, a ni prišlo zaradi rezervi ran ost i enega dela prizadeth do končnega zadovoljivega zaključka. Sedaj so pa predsodki izginili in pri seji se je soglasno odobrilo stališča, da potrebuje tudi vajem-c, ki dorašča, svoi o svoja nesebično razumevanje za term /ajenčev položaj, na drugi strani bo pa tudi vajenec znal cenit' mojstrovo naklonjenost, ki jO bo poplačal z vestnejšim delom, 'tar bo občna v kotiat Tako smo tudi tu stopili v vrsto onih, ki eo to že zdavnaj uviden Nad revir je legla pravcata jeeenaka megla. Smučarji so že pripravili svoje wiil-cec in hrepeneče upirajo oči v naše bele postojanke: Sv. Planino. Kum, Sv. Goro* Cemšenik in drugam v valov ne, ki je z njimi bogato naše Zasavje. Pa ni od nikoder nič, menda je letos fte s snegom kriza Všeč pa je revnejšim slojem, da se je zakasnila neljuba zima. a prav po računih tudi ru-dfvju ne gre, saj je ves odvisen od mraza, kajti č« je zima prenula, $e malo zaslužka v rovu, premog ne gre m praznovanje grozi. Vidimo, da ni nikdar vsem ustreženo. Ker pa ni še vseh dni konec, bomo pač vsi lepo počakali, saj nam naš. kmečki očanci prerokujejo še zelo sneženo in ostro zimo. Dobro ga je zavrnil. Na promenadi odnese veter možu klobuk z glave. Mimoidoči mu zakliče: — Drugič si pa pribitje klobuk na glavo. — Ce bi hotel to storiti, bi moral imeti glavo iz takega materijala, kakor je vaša. Nalezljiva bolezen. Potnik v vlaku, ki se zelo boji nalezljivih bolezni, vpraša ženo, držečo v naročju otroka: — Zakaj pa vaš otrok tako joka? Ali nima m">rda nalezljive bolezni f — No, take nalezllive bolezni bi bili lahko vi veseli o^^k dobiva zobe. Čudno. — Kdo pa e ?a svetlolaska ki sem te vMe' 7 riK) v ?etr*ek? — To ie hs»a črnV^ska ki sem ti jo predstavil v ponedeljek Bttnr. Tfn SLOVENSKI NAROD«, tet U. đeembra 1*33 Stran 9 Ljubljana, 24. decemora. Tem bolj zaveja človeka o božiču po iskreni besedi, po lepem in pieme* nitem, po človečanski ljubezni, ko se toliko govori o vsem tem .*>e bolj za: čutimo prepad med človekom in nje-go\nmi lepimi besedami. V človeku se dvigne odpor s tem večjo silo zoper hinavščino. zoper fraze, zoper zlagano človekoljubje, zoper vso to nizkotnost ter slabost, ki tišči družbo k tlom, da ji je zdaj geslo »Mir ljudem na zem; lji!m povsem prazno in v zasmeh vse* mu lepemu, o čemer se govori o bo? žiču Bog se je rodil. Kmalu bo že 2000 let od tega. Leto za letom obhajajo spomin njegovega rojstva. Ko se pa človek nekoliko zamisli nad seboj, se zgrozi v misli, da je bil bog prej rojen kot človek! Človek še ni bil rojen. Rodi se le smrtnik. Ne ve, zakaj se rodi, ne pozna smsla življenja, ne živi tako, da bi bilo njegovo življenje vrćdno veliču ne življenja, ne živi zato, da bi rasel k lepemu in plemenitemu, ne živi tako, kot bi moral žheti človek! Človeka še ni. Človeštvu bi se moral roditi človek, njegovo rojstvo bi moral pričakovati tako nestrpno, kot so pričakovati roj: stvo boga. Bog se je rodil, toda zakaj ni zavladalo na svetu božje/ kraljestvo, zakaj se zemlja ni spremenila v raj, zakaj se ljudje niso prerodih po božjih naukih? Bog se je rodil in umrl, človek sc pa še vedno ne rodi. Bog se je rodil, toda z njim ni prišel na zemljo mir. Zgodovina nam celo dokazuje, da sta potem še bolj kosila meč in ogenj Kr* ščanska ljubezen, ni zmagala niti tam. kjer jc zmagal križ. Izmaličila se je, ni več istovetna s človekoljubjem. Kr= ščanska ljubezen je samo len nauk, ne sloni pa na nji bratstvo ljudi. Tega bratstva ru). Mir ljudem na zemlji . . . kako žalostno zveni to geslo! Miru na zemlii nj. ker ni človeka. Božič praznujemo Bog se je rodil prej kot človek, prej smo dobili praznik miru. ko mir sam. Zato se zdi, da praznu jemo božič brez pomena. Da praznujemo, kar je še tako daleč pred nami Ta pravnik je torej vesel samo navidezno in tudi lep ni tako, kot se nam zdi. Tudi v tem pogledu smo ogr= nili idejo v plašč fraz. Vsaka ideja se nam zdi važna bolj zaradi tega, ker se lahko na njen račun lepo govori. Zato proč z lepimi, praznimi besedami! Iskrenosti pogrešamo, prave ljubezni je treba ljudem, ne besed o nji, ne smemo tajiti, da božič ni praznik miru. nego le praznik lenobe. Božič praznujemo, da lahko skrijemo za lepe besede vso pasivnost, vso slabost družbe, da zagrnemo resnico z geslom o »miru« Zakaj ne moremo posvetiti o boži ču vsaj nekoliko pozornosti človeku, ki se ne more preroditi, dh bi mu bil mir dejstvo, ne le lepa beseda? Vsaj toliko bi se morali zamisliti nad člo; vekom in njegovo žalostno usodo, ko= likor govorimo o bogu \Tsaj toliko človekoljubja bi moralo biti v naših srcih, da bi vsaj poznali pojem človekoljubja! Zdaj pa je še vedno ta7:o žalostno na svetu, da mnogim ne pride niti na mi= sel. da bi ljudje ne smeli donuščati trp--ljenja niti nekaterih redkih posamez* nikov. Zdaj pa trpe milijoni ljudi in nihče resno ne razmišlja, kako bi čim prej odpravili to strašno zlo in s/ras hoto Človekoljubje vendar ne temelji na sami borbi za nadvlado posameznU kov, na tem, kako bi posameznik kljub trpljenju milijonov ljudi stremel še vedno, da bi se mu godilo dobro same: mu, da bi v miru užival sadove trpi je; nja trpinov in da bi se ne zavedal, da je človek socialno bitje in da smo vsi odgovorni, če trpe soljudje In človekoljubje tudi ne temelji na gnusnem huj: skašivu, podpihovanju zverskih strasti — v imenu nekih namiši ienih idealov in celo v imenu miru! Ali mislite, da bomo mir dosegli s klanjem? Ali mis: lite. da bo zavladalo božje kraljestvo na zemlji samo zaradi praznovanja bo* žiča? Samo človek bi se moral roditi, človek, v katerem bi ne bilo več zver* skih nagonov, človek, ki bi se za\'edal, da je socialno bitje, ki bi vedel, da je človekoljubje osnovna življenjska za--poved in da ima človeštvo bodočnost samo. če bo živelo v ljubezni in ne pod oblastjo pesti! Bežle le mirovsta misel Miru ne bomo dosegli, če se ne bomo zanj z vso odločnostjo borili Božič ie posta! praznik mini. ne da bi jja določili za to. In najlepši pomen ima. Če ga praznujemo v tem namenu. Ko se o božiču ustavi za trenutek človeško pehanje za materijalnimi dobrinami in se ljudje prepuste boli samim sebi. kar pomeni, da postanejo nekoliko bolj človeški, plemenueiši ter dovzetni za grlobljo miseL se sprošča v človeku tista elementarna, življenjska sila. hreponenje za lepim in dobrim, kar se oJraža v optimizmu in človečanski ljubezni. Morda je takšno božično čustvo nekoliko podobno tako zvani sentimentalnosti, ki išče izraza le v frazah, toda to je ie navidezno. Ko se o božiču začne solnce takorekoč pre-rajatl vračati se proti ekvatorju, morda začuti človek že zaradi tega. z!a<=t: m;, ki smo potomci častilcev soinca da ie bistvo življenja optimizem. Zato se mu mora vzbuditi vsaj v podzavest: gnev pror vsemu, kar pnmžuje človeštvo, kar temelji na surovem atavzrmi m pesimizmu, ki škoduje človeštvu najbolj. Bož-č 'e sp osno že priznan kot mirovni orazn k vendar še n; Dovsem posvečen mirovni misli Zdi se. da govor1 večina o božču o nrru !e boli prigodno, da ie beseda o m:ru e epa bož čna fraza paci-rzem. k bo slei ali orej zavladal popo,-noma. 'e še zdai marsikomu tuj Nešteti so. ki jih nt iztreznila nit- najstrašnejša volna k- so slep za vse žrtve >n strahote vo.me. k: še niso soosobn- misliti Č oveško k še ne poznajo naivnega, neoporečnega dea'a £!ove§tva Mnogo iih ie k- so o^epr-čani da se narnd. ne mo-reio sporazumet< m:rnm ootom. Toda če bi vsi t. b''i orpravlien- delat: za svetov-n* mir ali če bi vsaj ne haiskali na nove voino reda* b: pač ne bilo tak^ tefko doseč: teza dea'a. svetovnega m »m Nedvomno >e tudi dovolj Drepr'čamh Da c* f sto v ki b: 'ahko štorih mnoeo več za mir če b- b'li vsaj tako aktivni kot se voin hujskači Vsi k7 smo oreoriĆsuti oa-cifrcti b «e mora! zavedat1 da si mar m^mi nrbonti Zato moramr vs' ie a*' za rmr M >rablagoalov ljene v akc'J-1 »amo ta kanonada, ki tako sentimentalno grmi zoper poezLx> tihožitij; na vse nemogoče načine nam hočejo blagosloviti božič, samo na mogoč nač.n ne Nihče noče % besedo na dan. kako si naj založimo mise in niti ne pove, kako si Jih tu tn tam zalagajo kljub vsemu Sploh pa dober tek vsem! Ne bomo jih nadlegovali ter motili tihožitja. Vendar se pa gospoda moti, če mi*rt. da na kmeiin ne majo praznovati božiča tako imenitno. Kot se motijo tudi tist., ki mislijo, da se kmet leto» o božiču lahko smeje zaradi razdolžitev, ko drugi »loj. gledajo skozi zobe Pregrešne »o takale uiisL zlasti o božiču Vraga, ali re« mtsii-te, da naj kmet bafee tud. na božič kislo zelje in krompir!? te zaradi tradicije »e ne sme pregrešiti tako strasno, poleg tega pa tudi gospoda v mestih ne bo umira la na božič od gladu V tem pogledu je torej kar neokusno govoriti o krizi. Kako P« praznuje/Jo božič drugI sk>;i, razen omenjenih menda nikogar preveč ne zanima Kijub temu se nam vsiljuje sama po setr. posebna božična legenda kot se pač vsiljujejo vse božične legen le Ta legenda ganljivo pripoveduje fca*<. je praznovaj bož'č siromak, k) ne spada med čistokrvne kmete, še manj pa med gospodo Prišlo Je do pomembnega vaškega do godka ,Bogau kmet Je zakiai pred bo žicam kravo, ki je aajbrž videla Abraha ma Govedino aa kmetih zelo člsiajo *ia st. ob taKo imenitnih praznikih, »akrser* ie božič Toda najlepše krave vendar ne morejo i-rtvovati za takšno »neumnostgibije smrt id ki je te dovolj »tara. da ažje pog.ne Govedina je bila takod raz prodana, tega menda o. treba še poeehe^ omenjat: Za oožlcni obed mora biti po ieg svinjetine vendar tudi govedina Ku pii jo je tudi s.romak, o katerem govor' naša legenda Kupil Jo je seveda na upanje, založi' se Jo pa a precejšnjo porcijo, kajti prašičevega mesa ni Imel. Ko so angeici oznanjali mj* ljudem na zemlji v blaženi noči. je te možak pristavil k ognju govedino, da bi na sveti večer ne gorelo zaman v peči Bot.čnega irevesa ni postavi! na mizo. saj al imel otrok in ne žene. ki bj ga opominjala na svete dolžnosti Dovolj pokore se mu je zdeio. ia je moral t.vetl ln »tradatl aam Sicer pa to za legendo ni važno Važna 'e le ganljiva bož čna idila v samotarski Ko či na kmetih Samo mislite kako ;e ganljivo sedeti v blažen, noci pred peČyo ob plapolajočem ognju! To Je vi#ek ba ži<čne poezije, zlasti še. če ne pozabiš, da se v velikanskem loncu kuha preslastna govedima! Srifc.š celo «*gei»ko petje ia pri srcu ti je tako nepopisno sladko, da v gtnjenosti posežes po burklj; in tsvie-češ p isker iz peči. da pokus.š, če se je omehčala govedina Toda govedina Je ce dalje bolj trda. da avetonočna poezija trs Ja čim delj Treba Je zopet doliti vode ki se Je povreia -ln tista prijetna pesem v loncu se zopet nadaljuje Siromak je zadrema; ob uspavajoči godb; Legend* sIcpt *»po pravi, da so ga zaziban v spanje sam' nebeški angeir Pustimo jim »o veselje? Končno pa rad n- več rsko važno, kolikokrst se Je »iro mak predrami! or eovedin' in koliko »o-de je porabit u dolivanje, dovolj J* Jt*oo da Je preživel najlepšo sveto noč. ker le sedel pred pečjo še vedno Že ob belem dnevu Dolgočasna poezija se je zavlekla ▼ neskončnost Govedina Je bila vedno enako trda in možak je moral biti vesel, da ni postajala še trša Nanosi 1 Je drv in vode in si nabrusil skrhan nož Bil je ?e vražje lačen, toda potrpeti Je treba, čeprav Je božič, če si kubaš govedino S pokušanlem st vzbujaš samo skomine, za to Je mož prepustil goved no ivoji usodi ter »i potolažil puntarski želodec s slanim kropom, ki ga je odlll z govedine Ko Je že v mraka hotel zopet na.o-tlti aa ogenj »e Je strahovito prestraši.1. kajti govedina »e je pekla na ereprojah velikanskega lonca m čvrčala kot bi go relo brinje Nič čudnega, če se je skuhal prej konec kot govedina, kajti bil Je vseeno precej manj trd ln tudi star najmanj toliko kot uboga krava, k: Jo je siroma k klel čedalj bolj oespoštljivo kljub velikemu praznika Največja neareča je bila, ker možak ni imei več nobenega tako veLke-ga lonca, da bi spravil vso nakuhano in opečeno govedino vanj Razumljivo je. da ni bila kuhana a i ti v dvanajstih urah Siromak Jo Je zbasal v več manjših loncev Spanec ga je drugo noč že precej vLl pred pečjo ln češče ma je ugasnil ogenj, ko je zaspal Končno pa jc le mini! sveti dan .n »e pričel god mučenika Štefana Ker »o se božični praz-ntki začeli torej Ce nagibat; b koncu, je možak sklenil la ne bo reč čakai, da se govedina končno skuha, ki mu je napravila toLko bridkih ur Junaško se Je spravil nad njo. Bila Je pa bolj žilava kot oajbotjše pnevmatike svetovnih znamk Siromak je nI mogel pregrizt. z ostankom starih zob. pa Jo je držal krčevito t njim ter nategoval z roko. da bi Jo pretrgai Pograbila ga je strahovita teza. kajt: kazalo je, da ne bo mogel pospraviti govedine kljub vsem mukam ln žrtvami Toda ni vrgel puške v koruzo Ve« besen je nasadil en konec govedine na kijuko sobnih vrat ter z zobmi in rokami viekeJ drugi konec po sobi Govedina je pa bila čudovito ela-at.čna ni se pretrgala, ko jo je možak nategnil v več metrov dolg trak Ves obupan Je možak končno zmrcvaril govedino z drvarskim kijem ln sesekljal s sekiro. Ali bi ne bila to idealna snov za tihožitje? Vi pa. ki se mastite, nikar se ae pohujšajte nad to preresnično legendo! Tudi svet. strah Je potreben, da ne do blagoslovljen božič večno moderen. Božično razpoloženje v Ljubljani Ljubljana. 24 decemhra Da bo jutn božič sprevidrš na vsakem koraku, ne 'e na lruoeh f*a? tud' bjubl-anska megla diši po božiču, po poticah namreč, ki /ih pečejo te dn«i na d**be'o. kot da bo jutri vsa Liubliana na banketu S poticami imajo gospodinje posebne skrbi, ker je priri«sni<1 mraz: samo pomrsfare. kako hudo je če se potice preveč shladi ko jo nese »ospodmja k peku. ter upade te*to Pred mrazom ie pa realko obvaro var» potičke toda naše goapod'oje so rz* nefdlfive Zato v*di# dane* n« ce^f toliko d.^m z o«tro4k"mi vo-Z'fik« Ne ume? pa misliti da trna >o gospe roMc«-. Inihe-aa časa za sprehode z otroki Otro^ voziček ie v Ljubljem malo da ne univerzalno prevozno ■M-ed'stvo zeto dame z njim* vozijo po-ticp k oek»vn Seveda se e ooTinalo dan« rudi zelo na !T*ru. o\a »e iiitfftnfi dar* rw»večf»p p°Qeh»n■ n*»2* »lodc«»v *l;od^ te ^ko malo *a4cš nih Živsfr;!^ rHrttri dm ko gre v«e tako v denar Oo«&offH n i** bi v*e n^'^aie nokutvle s Ktaffom v-T-rH «t lrm#»t^ce Z* K»r*r»t^nie pač m bik) časa Najbolj so »e zalagale z mesom, čeprav so mnoge rmkuhaJe m na-pefcle mesa že včeraj. Prav dobro čutijo slabše zakonske polovice na svoji koži. da bo jutri božič 2eoe «o jih enostavno spod'le od doma. ko so jih doslovno oropale In kem se naj izajuoi ubogi mož ob tem mrazu, ko žene doma čvstijo s takšno vnemo stanovania. kot da je e*kižoos* postala moderna kar čez noč?! Tudi dopoldne so vlečrli me&anri domov smreke kljub temu so pa že včeraj nekateri kmetje »napovedal* konkurz« wi so začc4t sekati lepe smreke v drva. Ta božični sejem je bil zaključen »oficielno« ob 10.. da so lahko stopila v akcijo prarvoČaano po» me^flči. Mesrto je še vedno zelo razdivjano m trgo>vme ee polnijo od ure do ure bolj. Preišnje dni ie bilo tu*di žVvahno v trgovi* nah. vendar pa ne tako in marsikdo je mv stfL da ljudje nimajo denarja Danes »e na lahko prepričaš ,d« imajo Vrudje š> preveč denarje, vaai trsti. Ici se prerivajo v rrco-vinah. niso pa imeli doHej rasa. da bi kupovali Danes je že napol praznik, zato se lahko liudie boli posvečajo takšnim veselim prazničnim opravkom, D je praznično razipoloženje popohto, oblegajo stanovanja armade beračev, ki ao se izredno pomnožili te dni. pa? povsem v razmerju s pomembnostjo božča Mesrani si pa ne pu^te s tem kvanti božičnega ve-eelja Marsikje so na vratih stanovanj ve* liki naipisi. da rr n-kogar doma Zvono ne zvone, odvrti so. pač pa se tu m tem s-liSi na stopn šča kakor ronrrtajo v kuhmiah z lonci m nekateri preskušajo gr^mofo-make plošče Zvečer bo namreč vesoljna LiuK!;Srna navila gramofone, kjer nimcf o radia. Skratka, povsem smo se že iripravili na božič, ničesar ne pogrešamo — razen snega. Po cerkvah so že začeli zvoniti s takšno vnemo da se človeku ustavljajo pereta. Hm, božiči Neka podjetna ljubljanska gospod.ln.'a je nesla ponosna ln presrečna potico k peku. Tedaj pa — potica se je »puntala, začela je kar na lepem »llltl rs modela, najbrž pod vplivom nežnih rok. To vam Je prava živa gospodinjska umetnost, da potica tako Imenitno naraste. V tem primeru je pa bila umetnost preživa. Gospodinja je z nervozno naglico popravljala testo, vendar ga ni mogla zadrta/ti, kar bruhnilo Je iz modela ter »e obes'lo v dolgi štreni od gospodinjhi.ih rok ln 6e preden se je gospodinja prav zavedla strahote, se je testo te vleklo po tleh. Gospodinja bi se najraje pogreznila v zemljo, kajt! hujše sramote si ni mogla alti misliti. K sreči pa ni bilo v bUzinl človeka, zato je napravila hokns-pokus — In potica se Je znaSla t Ljubljanici med drugimi dobrotami. Podobnih nesreč se pa dogaja te dni nešteto in moramo očudovati že zaradi njih gospodinje, ker ne obupajo, če bi »a moškemu zgodilo kaj takšnega, da bi ran ušla potica v Ljubljanico, bi najbrž skočil za njo.čeprav (ali baš zato) je Ljubljanica suha ln kaj bi napravil možak, če bi mu ušla putka. ko bi se vračal » trga tako obložen kot nesrečna gospodinja? Ni bilo časa za pnme&Ijanje, cekar, nabasan z repo. jajci, s solato, kolerabo itd. Je odložila kar na cesti ter Jo ubrala za kokošjo, kolikor so ji pač dovoljevale košate oblike Kričala je: Držite Jo. držite! — Ljudje so mislili, da teče za tico, končno so pa vseeno zagledali bežečo božično pečenko. Začel se je eden najzanimivejših lovov na naših ulicah, ki se ga Je udeležila takorekoč vsa javnost brez lovskih lietov, ki je bilo tedaj na uLicl. Kokoš ;e kar frfotaia po cesti in najbrž bi ušla, če bi se ne zatekla gospodični pod noge In se JI zapletla v ozko krilce No. krilce pa sploh pomen.! nesrečo Hop! možak Je posegel po kun ter jo izvlekel iz prijetnega zatišja 8 čimer je bila usoda leteče pečenke zapečatena Gospodična Je pa bila seveda ka omamljena, da ni vedela* kaj se je godilo z njo. Ce še omenimo eno takšno strahoto, bo menda dovolj, da boste sprevide;i. kakšne mučenice so gospodinje Ce ne»e gospodinja po cesti zajca. nI to nič nenavadnega, saj je tudi povsem aava.'na stvar če nese lovec samozavestno Iz delikatesne trgovine zajca V tem primeru »e Je pa zdela stvar ljudem vseeno nenavadna Ustavljali so se na ulici v gručah in posamezno ter se krob 'aLi. da so pre-glušili ceio tramvaj Gospodinja tega ni opaz-ila. ker Je blls zatopljena ▼ gospodinjske rakune Nazadnje se Je zaletela v možaka ter se pr' poštenem sunku zdrami.a. Obrnila se jezna za nerodo — ter opazila, da vleče zajca za taco pes volčja k - Zato Je bil tako težak! Marš mrcina! Se pojedel bi ga, glej. glej. rep mu Je že odffr^zn'1! Spominjajte se slepih! Stran ?0 »•LOTINSKI H ARO D«, dne M. decmfera t«3a 8t«r. 9Q1 IZ KRALJESTVA FILMSKE UMETNOSTI Szoke Szakall azdke SzakaJ >Je bU rojen 2. februarja 1*88 t BudimpeSK. Nje«ov oče Je bU ItL par. Roditelja »Ta mu umrla, ko je bil Se mlad. Potem ga je vzela k sebi teta. NJe-ftovi bratje so postali vsi -hiženjerjl m arhitekti. Tudi njega so poslali na tehn-Iško visoko šolo, pa je kmalu pokazal, da mu ta pokJic ne prJJa. Začel se je ukvarjati s pisateljevanjem Ln narv.aa] komedijo >Svetla brada< ali po madžarsko >Szdke Sza»kall<. To namreč ni njegovo pravo ime, ampak samo psevdonim, ki si ga je vzel po svoj.! komediji. da Schroderja, da bi s no i m jeaila Bobby-ja. Otokar pa brzojavi Zambertm. ker te slati, da bo Bobbv kmalu ob slušno Potem s; prtaadeva na vse mogoče načine, da bi združil Bobbvda in Car men. Res je Bobbv odpovedal službo, vendar pa je obljubil, da še odpelje drugi dan A11-00 na letov iSče. Ko pa izve, da je A lice namenjena tja samo zato, da sprejme Schroderja, se z njo Bporeče ln vztraja pri tem. da je ne bo peljal. Tedaj zmaga v AMci ljubezen. Prosi ga, naj ostane, toda Bobbv od«':de peš dalje tn hodi tako dolgo po cest«!, dokler mu železniška zapornica ne zapre poti. Ko se pripelje Otokar, da bi šel na postajo t>o Zumberija, ju zagleda v objemu. Zdaj se mora odpovedati svojim že-r>#tnJm naklepom ... Iz .pisateija je postal igralec. Na skušnjah za svoje igre Je pomagal režiserju, tolmačil je igraJcem, kako si vloge zato -šlrja. Vsi so se njegovim »vlogam« smejali. Ravnatelju nekega gledališča je prišio na misel, da hj ga pokazal tudi gledalcem, ki se hočejo zabavali. Tako je Szn-kaJl postal igralec. Igral je skoraj v vseh budimpeštanskih gledališčih in postal naposled najpomembnejši madžarski komik. Pred sedmimi leti Je prišel v Berlin in začel igrati pri filmu. Osemintrideset filmov ima že za seboj. Naj naštejemo samo najborjše: Dve srci v */« taktu. Veličanstvo ljubezen. Pustna vila. Valčkov raj. Sestrična iz Varšave, Neznani gost, Meh*Kja ljubezni. Zvezde z neba. Grofica Marica in njeeov najnovejši film V me-etu je vse narobe. Njegova elavna želja je, da bi igral MoVierovega »Namišljenega bolnika-, ki bi se mu brez dvoma zelo dobro podal. Ko je SzakaLl prvič stopil na berlinske odre — bilo je v Lessingovem gledališču • slovitim Bassormannom — je zapisal znan,: ne-mSki kritik Kerz: >Pazite. gospodje gledališki ravnatelji! Zapomnite si tega moža!r In vendar si ga gledar-ški ravnatelji niso tako dobro zapomnili, kakor fi.lmski. Danes >;m je gotovo žal! Tega izvrstnega komika bomo videli za božič v filmu -Zvezde z nebar !n njegovim dov-tipom se bomo smejali kot že dolgo tie! Zvezde z neba Prinašamo vsebino uspelega filma »Zvezde z neba c, ki ga prinese Elitni kino Matica za božič. Šofer Bobbv (Gustav FrohFch) je rzgubil službo pri svetniku Blu_ meju, k**r je bil preveč priljubljen pri ženskah. Ni se mu zgodilo prvič, da bj brez svoje krivde prišel ob službo. Ko pride domov, ga tam že čaka čuden možak, ki ga z velikim spoštovanjem nagovori z besedami: »Gospod grof . .< V resnici je Bobbv grof. ki si pod navadnim imenom služi kruh kot šofer, čudni možak je Otokar (Szoke Szakall) njegov sluga iz dobrih časov, ki mu nikakor ni po volji, da je šel grof med šoferje, ko bj s pomočjo dobre ženitve prav lahko prišel st>et do denarja. Na vse načine pregovarja Bobbvja, naj kaj takega poizkusi Ln ga naposled res pregovori, da sprejme povabilo na večerjo k >španskemu kraluu kave« Zamberiju in njegovi hčerki Carmen (Vera Spohr), ki je do ušes vanj zaljubljena Ko pride zvečer Bobbv v hotel, se sreča z neko damo, Alico T.amberg (^;ane Haid). Biserna verižica obvisi na njegovem manšetnem gumbu En se raztrga. Med iakanjem biserov se začne Bobbv z io-.0 neznanko pogovarjati -in pri tem pozabi Sibila Schmitz Srbili SchmVtz je bilo komaj okrog 17 iet, ko se je udejstvovala na Reinhardto-vem odru. Njen izredni, elementarni talent jo je kmalu usposobil za vloge, k* jih more preudaren, resen režiser le težko zaupati tako nežni mladenki. Reinhardt je pa kmalu spoznal ta izredni talent ter je storil vse, da je njegov razvoj pravilno usmeril. Vendar pa ;e šele zvočni film mogel do dna izčrpati vse neverjetno bogate zaklade te^ra talenta, zvočni film, ki s svojimi ma'one nadnaravnim*; možnostmi nudi igralcu prav vse možnosti izživljanja talenta, doživetij in občutkov. Po njenem silnem uspehu v Dreverjevem filmu >Vamp*ir< jo je— človek bj rekel — osvo-JiJ Erich Pommer za nemški zvočni film, in sicer za giavno ženisko vlogo v Ufinem zvočnem filmu >F. P. 1 ne odgovarja*. V tem filmu igra partnerico Hansa ATbersa. Kakšna je naša S-ibiia? Te utegne marsikoga zanimati. Vsaka igralka Ima — če ni samo povivrečna ali podpovprečna — nekaj svojstvenega, nekaj prav posebno svojstvenega pa ima prav Sibila. Komu, ki Je kdaj videl njen turobni nasmešek ob očeh, komu niso od neke globoke ob- na Zamberija s hčerjo vred. Tudi gospod Schroder, ki se je z Al»;co dogovoril za sestanek, čaka zaman. Bobbv, ki ima še vso p'ačo za zadnji mesec v žepu. povabi Alico na večerjo Kmaiu začutita, da ljubita drug drugega. Ko se ji hoče Bobbv predstaviti, mu ona to prepove, ker si ji zdi zabav.no, da večerja z možem, ki ga ne pozna Drug,] dan dobi Bobbv po nekem ogia-su službo zasebnega šoferja pri predsedniku Fuhringu. Fiihring hoče priporočil in Bobbv mu navede ime grofa Lerchenaua — kar je v resnici on sam. Predsednik je bil nekoč z grofom v trgovskih stikih in bi 9e rad s tem ali onim članom njegove družine seznanil. Otokar se mu mora predstavit: kot grof Lerchenau .n Ftih ringerju je njegova zabavnost zelo všeč Zelo je navdušen, da ga povabi na avtomobilsko vožnjo po Italiji. Ko Bobbv pripelje drug; dan avto pred Fuhringovo vilo in ga pripravlja za pot, zagleda Alico v spremstvu Fubr.nga, njenega strica Zdaj je kar besna, da se je upal navaden šofer ljubimkati z njo Da bi se mu maščevala, ga na vse načine šikanira Peljejo se v Italijo proti Comu, Do XJunak; zraka« se ka-žečo matične ladje aeroplanov v osupljivo žvh slikah V tej smeri namerava nemška »Luft Hansac ustvariti projekt čezoceanskega zračnega prometa Prihodnje leto bo poskušala neki primerno preurejen brod stacionirati kot medpotno postajo za zračni promet sredi južno-atlantskega oceana. Ta ,umetni otok« postane postaja ln piibežališče prometnih zračnih vosll prote Nemčija-Južna Amerika, Tam bodo vzeli nove zaloge bencina ter Lete*; dalje. Ti poizkusi so se posrečili. Sele v nadaljnjem razvoju so se ti >otokU primerno potrebam spreminjali. Prišli so zatorej novi konst.ru k ter j i, ki so začel! graditi te »otoke« na novih osnovah. Najmodernejšo konstrukcijo ie nedvomno izumil nemški inženjer A. B Henndnger, ki je skušal odpraviti gibljivost brodu podobnega otoka, njegovo odvisnost od viharjev in morskih Plavajoči jekleni otok sredi oceana, glavno pozorišfe filma F. I*. J valov. Henninger je ves »otok< postavil na plavajoča telesa Boiler« imenovana, ki so z zrakom napolnjena. Ta telesa segajo približno 50 m v globino Njihova višina je zato tolikšna, ker je morska površina gibljiva le do globine 20-ih metrov. Ta telesa pa segajo še nadaljnjih 30 metrov v globino ter so zavarovana proti vsakršnemu vplivu valovanja in viharjev. Prebivalci takšnega otoka imajo občutek, kakor da živijo na naravnem otoku. Na mogočnih plavajočih telesih je pritrjena silna plošča, kil je dolga 500. široka pa 150 metrov Na tej ogromni planjavi morejo pristat^ tud; največji zrakoplovi. Ob vzdolžnih straneh plošče s»ta zgrajeni dve poslopji, in sicer na eni strani delavnice za zračna vozila, na drugi strani pa hotel z najmodernejšim komfortom. Seveda ne manjka radio-oddajna postaja. Nad vsem pa dominira ogromen svetilnik. ki je zgrajen nad hotelom ter kaže v silne daljave zračnim vozilom pravilno smer. Na vseh štirih vogalih plošče so mogočni žerjavi, ki] morejo silne aeroplane Liki drobno peresce dvigniti ter položiti na ploščo. Velik spor je nastal zaradi vprašanja, ali naj se otok svobodno giblje, oziroma ne kaže li zasidrati ga. Henninger se je odločil za zasidranje, ker s tem zrakoplovi lažje dosežejo pristanišče. Tako leži otok F P 1 z mogočnim sidrom pritrjen, vendar pa se more obračati v smeri vetra in valov, V Ameriki, kjer so taksi*! problemi na dnevnem redu, so že izračunali stroške, ki bi bili potrebni za zgradbo takšnega čudežnega stvora. »F P 1« bo gibalo novega zračnega filma Erich Pommerjeve produkcije >Ufe« Imenoval se bo »F P 1 ne odgovarja«. V tem filmu bomo videli do pičice natanko posneto Henninger je vo konstrukcijo — v tem filmu bo ta konstrukcija slavila svoj ognieni krst preizkušnje! Film „Maradu" >Afaradu* le izredno napet film, tel nas odvede v džungle na otoKu Borneu V njem vidimo doživljaje bele žene. ki odkrije svojega moža pri maraduškem knezu, v čarobni palači sredi pragozda Njena pot gre skoz: pokrajine, kjer žive najnevarnejše zveri Krokodili preže tam na svoje žrtve, ogromne kače zalezujejo ljudi, hijjene m tigri so jim povsod za petami Prj knezu odkrije svojega moža. Kemika, k! misli, da mu je bila nezvesta in noče zato o njej nič vedeti Ko pa se izkaže, da ga ni nikdar varala, se mož odloči, da z njo pobegne Knez. loi mu je bela žena zelo všeč. pa zve po izdaji za načrt bega in ju zajame. V boju ga ke-mikova žena nevarno rani s strelom iz revolverja Kemik, ki je bii knezov zdravnik, vladarju obljubi, da ga bo rešil, toda pustiti mora njega in njegovo ženo, da odideta Tedaj pa nenadoma izbruhne ognienik tn poruši palačo Knez je mrtev, kemik Ln njegova žena pa sta se kakor Po čudežu rešila V tem filmu, ki je ena letošnjih umetniških senzacij, igrajo v glavnih vlogah: Rose Hobart, Charles Bickford in Georg Renavent. Filmski drebiž — FHtz Kampers dela v Munchenu Atalantisov film »Dekle, kakor si ti«. — Luise Rainer Igra glavno žensko vlogo v Albersovem filmu »Zlati saksofon«. V is-tem filmu bo igral tudi Oscar Karlwelss — Novo Stolzevo opereto > Ven era v svili« so igraL; prvič te dni v Ziirichu. Dirigiral jo je Stolz sam. — V ateljejih družbe Sascha na Dunaju delajo film po opereti >Pol«cova hči«. Glavno vlogo je dobila AnPesem za Tebe«. Harry piel je pravkar dogotovil svoj film >Ladia brez pristanišča«. V januarju se misli lotiti nove pustolovske drame »Skok v prepad«. _ Govoreči film o znanem svetovnem pustolovcu Manoleacu. ki ga poznamo že is časov nemega filma, se bo imenoval »Manolescu in ženske«. _ Conrad Wiene pripravlja za družbo Saturn f-lmsko opereto >Noč v Benetkah« po motivih Johanna Straussa Glavne vlo-ge so dobiM sloviti pevec Tino Pattlera, Else Kletar la komik Paal H5rbi*er. | Dolenjska pred SO leti Iz predavanja podžupana prof. E. Jarca v društvu »Krka« Ljubljana. 24. decembra »Krka«, pravijo, je povtala »velika mo* da«. Zato ni duda, da je bii tuda njen V. družabai sestanek v petek, 16. t. m.) v tej novi sezon' tako lepo obiskan, k^Lor vs prejšnji. Na sporedu je bilo skioptjčno predavanje podžupana prof. Jarca o Dolenjski :n o Novem mestu pred 50 leti Lz predavanja posnemamo naslednje zanimive podrobnosti: Vozno pošto med Ljubljano in Karlovcem je imela v oskrbi skoraj 100 let do leta 1893. ko je bila pošta podržavljena, no-vitnešk« rodbina pl. Ficht^nau. Od Viran* rove h še na St. Jakobiskem trgu je odhaja! vssfc večer, pozneje vsako jutro »EiV wagen«--. težflca kočija, ki je imela prostom za okoli 8 oseb. Zadaj je ime'a kočija zaklenjen prostoi ia poštne pošiijLe, na strehi pa za pakete n prtljago. Uniformiran postiljoo je rmel visok klobuk s širokimi krajci, krog r^e^a svetlo »?noro«, na njej dva zelena debela želoda. Melodijo, ki jc je trobil v svoi rog. je tolma^i'o ljudstvo »Stradam. «*tradp»n, poš*o peljflm« Po Hoffovi knjigi »Gemakle vom Her-zogtum Krain« se jt obrtu v Novem mestu slabo godlo: »Meščan se preveč trudi, da sam pridela kruh ia vino: namesto da bi zasluži.l s svojo obrtjo, se preveč u'kvarja « poljem iT vinogradom in zato ni nit dob^r profe**:onist, niti dober kmet R^l^od^lcu se zdi njegov poklc stranskega pomena Na ročeno delo oistaia predolgo pri njem in zato si marsikdo oo«s-treže ra iŠi v Ljubi iani O tukajšnrh profesiouistih nravi jo. da za-hnj.TJo rnjši v krčmo feakor da bi se brignli z« svoje delo. In ker vse v mestecu r«do pije, hoče č»korni vsaka hiša točit' vino. Knjigar ali tiskar bi moral tukaj lakote umreti . ..« Koncrm 18. stoletja so n««*tale železne industrije (kovačni-ce) na Dvoru i«n v tira-dflcu ki so izrabljale domaČo železno rudo. Tovarna na Dvoru pri Žužemberku je slovela 00 svojih btoželo mh izdelkih. Njen tzdeM< je n pr. čevljarski most v Liubljani, ki stoji sedaj ob prisilni delavnici. Tovarna je za.po*vlovala već sto delavcev. Ker pa «) morali kuriti z ogljem — dovoz premoga po 10 ur daleč je b'l predrag — je tovarn* propadala 'n 1 1801 ustavila obrat Se pred njo pa so propadli plavži v Gradacu pri Črnomlju Tud' kovačnice pri Zagradcu (Fužine), ki so se presel;le pozneje v Po* nikve pr Turjaku, se niso vzdržale. Propadla je rudi druga dolenjska industrija, tako cinkova tovarna pri Št Janžu. pivovarna v Soteski, papirnica v Žužemberku, steklarna v Kočevju in velike turbinske žage v Statenbergu, Inpolci in Ponkvah. Dolenjskega lom^ts pa je zadela v teh letih še hujša nesreč/i: trtna uš. ki je zajela vso Dolenjsko Po pravioi je trdil takratni državni pos'anec Sirk1'ie. da je vViograd ki je bil prej vreden 1000 goldinarjev, vreden le še 50 g\d. Kaj so pač vredne ^uhe trte! Poleg teh gospodarskih udarcev L'omai šte-ie dejstvo, da j*1 kuga zamorila rake v Krki. Iz Krke se je prej izvozilo na leto nad 1O0 tisoč rakov, največ rokih ekserniplarjev. o katerih pripoveduje Kosta. da jih »5 meri toliko, kakor visok grenadir«. Letno je pri* šlo na ta način v deželo mnogo tisoč goldinarjev. Da so bili raki z Dolenjskega res klavni, se vidi iz tega. d« so bili stalno na mizi na duna;fkem dvoru, kjer jih je tudi spoznal nemški cesar Viljem I. Novo mesto je poraslo šele okoli leta 1900., ko so zgradili železnico in nov most v Kandijo Med tednom je mesto mirno dremalo Oživelo je ob sobotah zvečer, ko je igrala godba pred rotovžem. pozimi v solnčnih dneh pa v nedeljo dopoldne. Živo pa je postalo mesto ob velikih cerkvenih slovesnostih, sejmih in tržnih dneh. Sv. Feliksa so hodili častit od blizu in daleč. Pri- hajali so pevoi, b so z monotonim glasom kazali na slike roparjev in opevala ojta dok). Spominjam enega, ki je pol: Johann Zotter, war e.L Muider In g. Viktor Kohrman mi je citiraj tole pesem takega pevca: Das war der Rauberhauptmann Ldinamč, der war em grosser Hebd Er hat die Armen unterstutzt, und die Grossen hatte er ermordeL Zivahn-i so bili tudi večen v nvajmku ia pustini torek. Gospoda 12 kazine je prire* jala sijajen korzo m obmetavala ljudstvo s konfeti Podjetni Novomešcan t>o aranžirali na glavnem trgu celo dolenu-ko železnico. Spredaj štedviiik s puha joči m dimnikom na kolesih, zadaj ^a potnike zvezane razb te »šajtrge«. Videl sem tudi mašinista. kon-dukterje in potnike V počitnicah je gospodar la puščoba Mesto je oživelo le. kadar so tu prenočili top-ničarji na poti k str^lt*cim vaiam pri Krškem. Bil je to Novomešcanom spomin, ko so imeli še garniz-ijo. Doienjtaka, ločena od svetovne-ga prome* ta, zvezana z železniškimi srediiča s cestami, ki so jih merih takratni inženjerji naravnost po zračni črtL ne da bi se brigali kje drže vkreber, kje nevzaoL, je moraia propadati Opomogla se je šele 7 otvoritvijo doletijtJh novic«: 1. Angležem se v Afrki kaj slabo godi. Krivi prerok Mahdi, ki je d^hil v ob'ast veliko mesto Kartonu je od dne do dne bolj ošaben s svoiimi črnimi vojaki. Ako ne bodo Angleži poslali tjekej več vojakov, jirc bo morda še iako trda predla Mesta Kar-tuma bi pač Mahd; ne bil dobil, ako ga n« bi izdal Farak paša Ta grdoba iyda'al*4ca je pa rudi prejel svoje plačilo. Mahdi ga je ukazal obesiti. Prav je izdajalcu! 2. Anglež, so res pravi kramarji. Kadar slutijo, da je kaj za dobiti, jim je dobro. A vendar so se zadnji Čas opeharili. Ni se jim posrečilo utrditi Egipta. Zato so odposlali Turku nasvet, nag Turčija prevzame odgovornost in red Čez deželo Faraonov. Pa Turčija ni nič kaj pri volji Ona pravi: Ako to storim, bo moje. Za drugega pa nooem pobirati krompirje rz žerjavice. 3. Francozi mencajo in encajo, ko so slišali, kako sta zvezani Avstrija in mogočna Prusija. Zborovanje organizacije kolesarjev V nedeljo je bil v Zagrebu redni občni zbor Koturaškega saveza kra- 'jevine Jugoslavije Ljubljana. 24. decembra. V nedeljo 11. t. m. se je vrs 1 v Zagrebu letošnji redni občni zbor Koturaškega naveza kraljevine Jugoslavije, ki mu je prisostvovalo nad 40 delegatov poedinih pod-savezov in klubov. Zaradi nesporazuma v upravnem odboru, ki je dosegel višek po letošnjem cestnem državnem prvenstvu ln ker takrat nikakor ni moglo priti do po-mirjenja duhov, je dosedanji predsednik zveze podpolkovnik g. Jakl.č 36. novembra od>topil in se zato občnega zbora ni udeležil Mariborski delegat g. Hlebš je prosil predsednika, naj pojasni vzroke njegovega odstopa in dobil je odgovor, da se bo o tem govorilo na koncu občnega zbora. Tajniško poročilo je prečital agilni tajnik g. Dianič. Poročilo priča, da je zveza do cestnega prvenstva dobro delovala. Glede glasovalne pravice je občni zbor določil, da se .spremeni v toliko, da posameznim klubom ne bo več pripadal en glas, temveč bi bila odločilna moč kluba tako da bi odpadel na vsakih 10 verificiranih članov po en glas. Blagajniško poročilo priča, da je gmotni položaj zveze dokaj žalesten. Dohodki so skromni, podpor ni od nikoder. Finančni položaj naj bi se zboljšal z uvedbo registracije koles odnosno 5 taksnimi znamkami. Nova uprava bo delovala v tej smeri. Odobren je bil pred log, naj bodo v bodoče verificirani ne le kolesarji. temveč tudi odborniki podsa-vezov, odnosno klubov. Po prečitanju poročil funkcionarjev je bil. izrečen absolutorij. potem so pa sledile volitve. Izvoljen je bil nas'ednji odbor: Predsednik Strzakowsky, podpredsednik Krčalić, I. tajnik Dianič," II. tajnik Banek, I. blagajnik Megla, II. blagajnik Borovecki, I. tehnični reefrent Potnik. IL tehnični referent Kepec, savezni delegat adv. Jegdič, odborniki pa Zagreb Sekulič in Slezak, Ljubljana Starin, Maribor Hlebš Novi Sad Holickv, Bjelovar Horvat, revizorji Ro-dich, Pintarič in Borovecki. Po volitvah je bil občn* zbor za pol ure prekinjen, potem je pa prišlo na vrsto kočljivo vprašanje posledic letošnjega cestne ga državnega prvenstva. Nekateri dirkači so vložili proteste proti sodirkačem m ne katerim funkcionarjem Protesti so šli na kazenski odbor upravni odbor m predsed-ništvo Izrečene so bile občutljive kaznh na katere so ponovno protestirali drugi Predsednik zveze, ki prebiva v Liubljani. si je prizadeval vplivati pomirjevalno na razburjene duhove, toda zaman naletel je na močan odpor zagrebških funkcionarjev. kar ga je prisililo k odstopu. Na občnem zboru se je razvila o tem vprašanju živahna debata, končno je bil pa sprejet predlog g. Jegdiča, naj se ta spor prepusti v rešitev novo izvoljenemu upravnemu odboru. L. Pinkavi v spomin Kranj, 23 decembra. Ni ga več! Odšel je od nas utrujen, izmučen od neprijetne zemske poti. Ravno ko je hotel izvršit? prevažno življenjsko odločitev, mu je zastavi la zda usoda korak. Bi-lo je ... Rajni prijatelj Pinkiva. nazadnje are-ski načelnik v Laškem, je bil znaaa osebnost. Kdor ga ni do dobra spoznal ga je utegnil napačno presoiat.. Vnet za nedolžno šale Li vesel v družbi je bil zlasti — Slovan in poštenjak. Zakaj naglašam Slovan? E, ko je prišei doli z moravskih ravnin v našo neravno Kranjsko 1. 1907., li niti dobro znal slo-vr-nsko Zato se je cesto izražal mimogrede i v nemšeni. Ali. da ste mu vdeh v dušo! Se v n«nščim je zabavljal nad N^mci in njihovo politiko, da se je kar kadilo Marsikdo tega ni v:del in znal, meni kot njegovemu stanovskemu tovarišu na ČrnomaI;skem okrajnem glavarstvu je bilo to dobro znano. In Pinkava — poštenjak. Vnet za šalo in družab 10 zabavo je v vsem svojem življenju strogo ločil mejo, ko se neha razngra-noRt ttj prične čast in kavaHrstvo Veder in pošten v vsem in napram vsem je bil povsod dobrodošel gost m cenjen tud: kot dober, vesten uradnik. Sedaj je končano ... Dragi Pinkava! Vidim Te. kako se voziš črez Leto 11 se smehljaš Haronu, ko vodi svoj čoln Čez strmce m zopet umirjen« valove po reki večnosti In kakor de Te slišim. O najini vožnji po Lahinji od Crn.-mlja do Grada-ca "i na'a j mu prpoveduješ, razlagaš najino predpotopno barko in vs* dogodivščine spotoma, /last* ono zabavno, ko nama je hotel lovski čuvaj gradaškeg« eraSČaka Kuhn^la — ravno sva počival* na bregu — zapleniti puško i"i čoln — No. po tej nad-zem^Jd vozni' naj čim prej pristanek z neb*s%im čolnarjem tam, kjer vlada večni božični mir in trajno svečano novoletno razpoloženje. Dr. Fran Ogria. •Nrv. JU I 4ILOTIN8KI KARO D«, dne 24. decembre 1933 Stran 11 B potrt is se lahico odločite m stopite t krog naj-o£nikov ki se vedno bcdj šari. Preči ta jte pazljivo našo bottčcro številko, pa se prepričate, da naš Hat M nejši, temveč tudi najzanimivejši. V novem letu se bo »Slovenski Naroda sfco še zelo izpopolni] in postal ie bolj GLASILO NA ALG A MALEGA ČLOVEKA nagega nameščenca, trgovca, obrtnika in kmetovalca, ki ga vedno bolj tarejo nadloge tako, da ćuti vedno nuj-nejšo potrebo, stopati pred javnost in boriti se javno za svoj obstanek. A to stori najlažje potom našega tista, ki vedno in dosledno zagovarja interese malega Človeka. Vsi, ki morajo trdo delati za vsakdanji kruh, se Lahko z zaupanjem zatekajo k »Slovenskemu Naroduc, vsem in vsakemu bo naš list tudi v bodoče rad pomagal boriti se za pravično stvar. In če še pomislite, kako širok pogled vam nudi nai Ust po domačem in zunanjem svetu, koliko zanmiivega in poučnega čtiva najdete dan za dnem v njem in kako krajRTU so >Narodovi« romani, ne boste več oklevali, temveč postanete tudi VI s novim letom na* naročnik. Naročnina je itak tako malenkostna, da ne more igrati nobene vloge, saj znaša mesečno samo tet e bago teapujejo. Sklicevati se na domaćina ^amo takrat, kadar iščemo zaslužka pri domačih podjetjih, a pn nakupovanju zahtevati tuje blago, je naša pnstna slovenska logika. Cudm se. da je podpisala proglas o pobiranju milosčne brezposeln-im med dmgi-m rudi de'avska zbornica. Mnogo več zasluge si pridobila za brezposelne, ako bi započela s propagando kupovanja domačih izdetkov. da pr dejo brezposelni do poštenega koščka kruha. Dokler bo konzument trdovratno zahteval od dornačh tovarn neprimerno nizke cene. ne bodo prišli brezposelni do kruha in bo njih armada čim dalje večia. Proč z miloščino: dela dajte brezjposH-nrm! Vi konzumenti, pri vas je ključ do rešitve. Svoj k svojemu! A ne samo takrat kadar iščejo brezposeln« sioižbe. temveč tudi kadar kupujejo judje vsakdanje potrebščine. Tudi razna društva bi se lahko zganila in ne hodila simo takrat k domačim tvrd- Kornel Makuszvnski. Preizkušnja zvestobe Odšel sem, drhteč po vsem telesu in na samem sem premišljeval, kaj bo treba storiti, da si zagotovim ženino zvestobo. Ce vzamem za ženo mlado, se mi izneveri, ker je mlada; če vzamem staro in izmozgano čarovnico, se mi izneveri tem prej, ker se bo delala mlado. Lotil se me je obup in pobegnil bi bij iz tega strašnega kraja, da me ni prorok v zadnjem hipu navdal z upanjem. Napotil sem se iskat ženo, s seboj sem pa vzel sto izbranih velblodov, tisoč sužnjev in petdeset skrinj, polnih oblek. Velel sem, naj mi lepo počešejo lase in preženo iz njih ves mrčes. Tako sem potoval po deželi. Videč imenitnega lepega tujca so mi padali vsi k nogam, premožne žene so mi pošiljale svoje sužnje s prošnjo, naj si odpočijem pod njihovo streho, kar me je navdalo z globoko žalostio. Nekeea dne sem zagledal krasen prizor. Na belem oslu je jahala drobna postava, zavita v zlato vezan plašč. Opazil sem. da gledajo izpod oajčolana sroče oči skromno in da so polne čudovite lepote. Nekai me ie nanotilo. da «*em ii sledil. Zvedel sem. da ie hči bo- . s-atesa knera in ko ie n^en oče slišal, da sem l-inHl^nec kralia ^abn. je bil pripravljen dati mi jo za ženo. kam. kadar se pobirajo vsakovrstni pri-pevk; 'tri. Domač podjetnik Predavanja o treznosti Društvo »Treznostc, ki vodi treznost.no gibanje pri nas v Slovenji, je započelo z javnimi predavanji o alkoholizmu, prohibiciji, alkoholu to zločinu itd., kater.b se Je. kolikor mi Je znano, udeležilo do slej okrog 40 ljudi Kaj hoče društvo *io seči 8 temi predavanj., ki naj hi se vršila vsak dru^i petek v mesecu, mi ni znano Vem samo to. da so predavanja, ki se vrše v dvorani OUZD. za abstinentskl po kret postranskega pomena, če te ne rečem, da so popolnoma brezpredmetna! Abstinentskl pokret mora bit. nekaj trdnega, kar mora imeti svojo osnovo, svoj temelj, na katerem Je treba zgradrti abstinentsko stavbo Gotovo je. da kakih večjih in radikalnejših ukrepov v danas nj.h razmerah, odnosno ustroju družabnega reda, itak — oi zmoten, posebno pa še glede na to. ker alkoholni velekapit** nemoteno bruha in bo bruhal. dnevno ogromne množine opojnilb pijač med ljudi in ustvarja is namestu trezno ld razum sko misleč.h mol — bebce Vendar bi bilo važno ugotoviti, v kolikor bi bilo mogoče, ah se da doseči vsaj nekaj. Ne vem kakšne važnosti bi nag bilo za abstinentskl pokret n pr. če se ta ah tam najde ugleden gospod in govori o abstinentskem vprašanju ko se je ravno pred pol ure poslovil od svoiib tovarišev v katerih družbi je prijatelju napil a čašo vina? Treba je začet: prJ temelju Organizirati vso srednješolsko in tjudskošolsko mladino, pritegniti k sodelovanju vse šolske oblasti, kd imajo menda itak od ministrstva aak>g, da treznoatno gibanje podp rajo, odnosno, da ga vsaj ne ovirajo! Dalje ee mj zdi. da ves današnji trez. nostni pokret sloni na neki, lahko b] rekli ideaini bazi. Zakaj ne pijem? Zato. ker hočem rešit; naš narod propada. Privedel sem jo v kraljevsko palačo in ji priznal svojo vročo ljubezen. V moje neizmerno veselje mi je prisegala, da me bo večno ljubila. Obdal sem jo z razkošjem in od solnč-nega vzhoda do zahoda sem plakal, ležeč pri njenih nogah, od prekipevajoče sreče; govoril sem ji na j krasne jše besede, ona me je pa hvaležno poslušala in mi prisegala večno ljubezen. Bilo ji je petnajst let, tako da sem bil prepričan, da v duši tako mlade ženske ne more biti nezvestobe. V začetku je nisem zapustil niti za hip, pozneje, ko sem bil o njeni zvestoba in kreposti ie trdno prepričan, sem pa sklenil stopiti pred kralja s prošnjo, naj mojo ženo preizkusi. Kralj se me je tem bolj razveselil, ker mi je obraz kar žarel od zmagoslavja. Poklical je vse ministre in velikega vezirja, potem smo pa odšli glasno veseleč se v njene sobane. Toda moje žene ni bilo nikjer, kar me je navdalo z velikim strahom. Brž sem vprašal staro sužnjo, kje bi mogla biti njena gospodarica in moja žena, — Pred pičlima dvema urama, — je odgovorila sužnja, — je tvoja žena pobegnila z gonjačem velblodov. S tisthn, Id ima u ročne oči in je tako močan, da ustavi konja v galopu. Pri teh besedah sem omedlel, kralj in ministri so pa bridko zsTtlakali kafti ta vest jih je napolnila z globoko žalostjo. Saaetoof S tem. te n M pU tt. ara* moj, aa ae bol rešil naroda posladke pijančevanja, kft ga morajo prej ali alej zadeti. Abstinenta kri pokret je treba preusmerite ta ga postaviti aa razumsko bazo. ce ie hočemo tako reci. Zato ne pijem, ker bocem svoje možgane čim bolje izrabiti, ae jih pa i alkoholom zastrupljati, od nosao omamljati! Gotovo je, da trezen človek mnogo več misli, kot človek, ki ae redao al; morda samo včasih omamlja a alkoholom. Razumsko misleči človek od s vsem slepo zadovoljen, temveč je razumsko misleči — nezadovoljne*! Treba )e vsaj malce radikalnejših ukrepov! AH aaj pa ae ves trez no stal pokret t splošnem negira kot* nepotreben! čemu vodno več novih točilnic, v;notočev, gostiln Itd.? Ob sobotah, nedeljah, praznikih, zadnjega m prvega v mesecu, aaj •e enostavno zabrani točenj« alkoholnih pijač, pa bo veliko manj krvavih pretepov, pobojev Jt uničenih eksistenc! V nasprotnem primeru tem pa prepričan, da je ve« današnji boj proti alkoholizma ilnzornegm pomena, posebno pa ie, če se namerava voditi tako, kot ga vodi >Treznost<. Zato bi prav iskreno sveto val omenjenemu društvu, naj nadaljnja predavanja opusti, in ».cer v korist pokreta, ker gs s njimi samo smeši. V tolažbo borcem za treznost pa naj napišem svoje trdno prepričanje, da bo abatinentsko vprašanje rešeno morda prav kmalu, čnm se bo rešilo neko drugo vprašanje izredne važnosti za človeštvo, ki mu Je abstlnentako samo neznaten del. J. K. Podeželski peki Vaš cenjeni list z dne 9. t. m. je poročal o velikem zborovanju obrtništva s poseb oim ozarom na pomanjkanje dela Susrnar stvo in težka javna bremena Ker se mi tega zborovanja ni bilo mogoče udeležiti ter ob tej priliki iznesti in poudariti vpra sanja, ki je za naš podeželski stan najobčutljivejše, skoroda najtežje si ueojam k tem pismeno doprinesti naslednje: Mišljena je tu podeželska pekovska obrt. Kriza v tej obrti me je primorala da sem se moraJ izven tega prlsJužks ozret- še za postranskim zaslužkom Ta ko so me opravki zanesli v vse mogoče kraje in med vse mogoče vrste ljudi. Evo nekaj vpogleda in ugotovitev! Podeželski peki si navadno svoj odje. malni »rajon« nekako razdele. to pa le. ako imajo zmdsel za skupnost Navadno pa prevlada neka prečndna konkurenca ego zera. Prt tem egoizmu, tej brezglavi konkurenci, pozabijo na to. da ravno s takim postopanjem podpirajo to. proti čemur se v resnici hočejo boriti Jasneje povedano, podpiray rsvno s tem postopanjem šuš marstvo. katerega je tudi pri tej stroki več kot preveč. Podeželski pek si je s svoj mi trdo prL 3luženimi prihranki postavil nekje na deželi, na kolikor toliko ugodnem tržiščnem kraju pekarijo Računal je. da bo v tej okolici prodal toliko svojega zdelka. da bo nekako izhajal ter redno plačeval, kar razni zakoni in naredbe predpisujejo in zahtevajo. In to danes niso mačje so?ze! Ako računamo 2 kolavdaciji. vse mogo. će koeke, postavitev predpisanih lokalov sploh, nabavo najpotrebnejšega nventar ja. vplačilo članarine, prijave, odjave itd., pomeni za vse to izdana vsota danes že lep kapital. Vse to je urejeno, obrat prične delovati. Obrtnik poseti osebno stranke, kjer Je računal da dobi stalne odjemalce Potrt in zamišljen se vrača domov UvideJ je. da je delal račun brez kromarja Kakor po gost Inah. tako Je bil tudi v trgovinah, ki se pečajo z maloprodajo kruha odsJovljen z motivacijo, da gostje oziroma odjemalca nočejo le domači kruh in da zato pečejo, ce že ne dvakrat, pa vsaj enkrat dnevno doma Primeri se. da proda gostilnJčarka na dan več kruha čez ulico kot katerikoli pek rz okolice. In n hče ne vpraša ali imajo res vsi ti predpisane peči. naprave glede varnosti, primerne delavnice, obrtno pravico itd, ali res tudi plačujejo obrtni davek za to stroko, ali se res drže vseh predpisov pekovske obrti. In še to m še ono! Ali naj ta revež vse to naznani ? Ali naj s tem pride še ob teh par odjemalcev, kar si jih je s trudom in dobrim izdelkom pridobil? Tu je potrebe, da ae obrtna zadruga zavzame z vsem vplivom za te podeželske Kralj Babu je bil tako žalosten, da je zgrabil v obupu dva ministra za bradi in ju 8 koreninami izpulil. Potem so odšli na posvetovanje in iskali so vzrok te strašne nezvestobe; toda našli niso nič pametnega, a jaz sem se znova vrgel na posteljo, nad pol leta sem plakal ali pa razmišljal o globokih protislovjih, ki mi jih je pokazala moja nesreča. Ko sem znova stal pred kraljem, je krikml od veselja, pa ga je takoj zopet obšla žalost, kajti spoznal je, da se bliža čas druge nesreče. In res je kmaXt prišel, ko sem vzel drugo ženo. Bila je počasna tn debela, kajti nalašč sem si bil izbral tako. misleč, da ne bo lahkomiselna vrtogiavka in se ji ne bo tako mudilo nasaditi mi rožičke, kakor se je prvi; vedel sem namreč, da so krive vseh nesreč na svetu suhe žene s tankimi nogami Moja draga žena ni imela na telesu nobenega znamenja, niti bradavice, kar je tudi velik okrasek; če ženska nima ničesar, da bi se lahko pobahala, jI pride prav tudi bradavica, O, prijatelji! O čem naj ie govorim? Nekoč sva s kraljem Babu videla, kako je oririekala mola Žena na svoia buina nedriia fanta, ki je bil zelo plah in je navadno bril kralju brado. Vele! sem oba ubiti, sam sem pa sel tekat visoko palmo, da bi se obe«il. rW drugega mi ni preostajalo in hotel sem obrtnike, a ae samo to, rotrobe je, da uveljavi a vso nergijo to zahtevo tudi pri državni oblasti. Izrek, da ni sodnika "brez tožnika, naj tu na najde uporabe kot izgovor. Ako je obrtnikova dolžnost, da svoje stanovska ta državljanske obveznosti točno ta brez oklevanja izpolni, je tudi doli nost oblasti, de te ljudi ščiti ta podpira, kar pa apada med šUamarje, pa a temi te- Ltfubljana, 34. decembra N« ni večnega na svetu, tudi Einsteinovo teorijo bo prej aK slej vzel vrag Toda se marsikaj važnejšega se ne bo moglo obdržati večno Stra&na perspektiva se nam odpira, le pomislite, kaj bo. Ce ne bodo več odločali atetcl pri voraftanjn brezposelnosti To bi pomenilo popolno revolucijo. Morda bi spravilo celo naravne zakone t* ravnotežja Ker nimam nobenega strica niti v šestnajstem kolenu, ml lahko verjamete, da bom načel naslovno vprašanje povsem nepristransko. Tudi kar ae tiče >šnopsac, mt doslej al še nihče mogel ničesar ocrtati, kajti tudi i iganjar-j-i nisem v sorodu. Že delj časa se govori o nekakšni krizi, čemur menda ne boste oporekal. Zoper to krizo je pa bilo doslej najradikai-nejše sredetvo moč stricev Ker na vsesplošno taruanje zavzema katastrofalen obseg kUub vsej mogočnosti stricev, ki se je sicer izkazala tako imenitno, da je marsikdo dobij ceio tucat služb, so nekateri začeli prerokovati, da slava stmcev bledi To bi b.k> nekaj strašnega, kajti pošast-krlza bt nas poŽTla Toda ne obupajte, stričevski maaiijenci, ta prereamč-na zgodba aaj vam pokaže odrešilni -Zr bod in dokaže, da lahko odločajo še druga sredstva, ko odpove oblast stricev Kaj bi vam tolmačil, predobro veste, da ne moreš sneti službe kar s kljuke. «la je pa treba pritisniti na marsikatero kljuko, če iščeš službo, alt če se poteguješ za njo Totla pritiskaj na kljuke, če te ni priporočil stne! Boljša polovica brezposelnega monterja si pa s tem vprašanjem t! belila glave Nekakšen dobri duh Je navdahnil njega, da se je založil s tšnop-som< kot ameriški tihotapec Doma je v gorenjsk.h bnbih. zato z nabavo ,snopsa< ni imel posebnih težav Treba Je bilo samo še razdeliti nebeško pijačo odločujočim odličnim gospodom ln damam Slo je veudaT za službo. Toda za službo mora prosti žena moški se namreč ne znajo koketno nasmehniti v odločilnem trenutku Monterjeva žena Je torej nastopila križeve pot Gospod upravni svetnik jo j« vljudno sprsvei ter ji ponudil stol in cigareto Žena se Je grac.joano predstavil* Svetnik }e uefttžno nastavil uho. da bi mu njene besede segle čim globlje do src a. Ko je dama izjecljaia svojo bolečino m se skušala nasmehniti čim bolj sladko, se je svetnik nenadno zresnJ in povsem aradno Je dejal, da obžaluje, ker ni kom. petenten za to zadevo ter zato ne more pomagatt Bii Je pa še vseeno toliko us'u-žen. da ji je povedal, na koga se naj obrne Dama seveda ni hotela verjeti, 1a )i svetnik ne more pomagati Ko n; zna!a nobene siadke besede več, je naglo odvila robustno steklenico >šnop«a< in »o postavila na resnobno svetnlkovo pisalno mizo. — Le govorite zanj! >Snops< je pa dober! Klanjam se! S vetu.k Je molčal kot štor, nova metoda ga je povsem razorožila Ko je pa po duhai čudoviti sok ter se zavedel, se mu vsa stvar BJ zdela niti preveč smešna Ko bi vsaj vsak prišel s steklenico ,šnopsa<, pa bi svetnik lahko odprl še iganjetoč. Dama se Je založJa zopet s ,šnopsom< ter odšla k vplivni dami Ker Je dvomila, al) je bolj učinkovito podariti žganje naravnost priprošnjlku al; priprošnjici za službo, ga >e izročila damini kuharici. Vplivna dama je velikodušno obljubila po-»moč. svetovala Je pa prosilki, naj se vseeno obrne še do tega m onega gospoda ln tako se Je križev, odnosno >šnop-sov< pot šele začel. Poleg tega pa tudi ne moreš dobiti Imenitnih gospodov ni- si izbrati lažjo smrt od one, ki me je čakala na povelje kralja Babu. O, Akbar Allah! Videl sem zveste pse, videl sem konje, ki so poginili od žalosti za gospodarjem, videl sem leva, kako je hodil pohlevno za svojim gospodarjem, nisem pa še nikoli videl zveste žene! Solze so mi zalile oci, ko sem pomislil na svoji dve ženi. Vrag ju vzemi. Njuni duši naj po smrti ne najdeta miru, telesi naj pa požro črvi! Zdelo se mi je, da se mi roga ves svet, ko sem hodil s svilenim trakom v roki in po-vešene glave iščoč močno vejo. Sedel sem pod palmo in zaplakal, kajti še nikoli me ni bila doletela tako strasna nesreča. Vedno sem imel vsaj malo upanja, zdaj pa niti najmanjšega. Legel sera vznak, da bi mogel pred smrtjo Se malo razmišljati o svoji nesreči in zadnjič v življenju rx>misliti, kaj je potrebno ženi, da ostane zvesta. Noč se je bližala in razmišljal sem, danilo se je, pa sem še vedno razmišljal o vsem. kar se je nanašalo na moje zadeve. Slednjič, prijatelji, se je zgodil čudež, odkril sem resnico In snoznal. da ženska lahko ostane zvesta. Prorok mi je povedal, kakšna mora biti. da ostane zveeta. Padel sem na obraz in se mu zahvalil, iz oči so mi pa pritekle tako debele ««ol7e kakor tisti demant. ki sem ga nroda' v T>im«eVn rq Hsoč driVntov. sto konj, tristo velblodov in sto suženj. meljito pometa, na da bi čakala, kdaj aa jI bo kak tak primer šele navedel oziroma prijava. Zakaj bi tudi šusmarjl ne bili enkrat elam dobrodelne akcije? Pek ne sme iztočiti ruti 1 del vina ta na prodati 1 Pranckove cikorije. Gostilničar pa vzame od peka 5 žamij c. malo prodajalec pa hlebec kruha, da ja za vsak slučaj pri rokah in — mirna Bosna! U. F. kdar doma ta ne v uradu Ko ga končne zalotiš v uradu, ima vedno kakšne valne službene razgovore s imenitnejštanl ljudmi Tedaj pa čakaj celo večnost s >Snop-som« v čakalnici, dokler n4 konec uradnih ne. ko gospod šef dostojanstveno odide! Zato je najbolj aanest. gospoda ,Inop»< na stanovanje In ga čakati zvečer pred njegovim stanovanjem, ko vendar mora priti spat Uboga damVca Ima v tem izredno bogate skušnje. Dostikrat so jo zaklenili zvečer v imenitnih palačah ln n4 mogia ven. gospoda pa ni bilo od nikoder Na vse iive la mrtve je morala prositi hišnika, da j; je odklenil Cešče je biia trudna kot Ahaaver, pa je sedla na stopnice, da si odpočiOe. Tako Je sedela s steklenico »šnopsa« v naročju kot ciganka, ko doji otroka, m.mo nje so pa oblastno hodili Imenitni stanovalci palače ta se češče zgražali nad >pijankoc ter klical: hišnika, da postavi >punčaro< na cesto, Najhujše je pa bilo, da jo je tako sedečo končno presenetil preimeniten gospod, ki ga je pričakovala. Strašno sram jo je bilo stopiti predenj. ali izhoda nI bilo drugega. Končno je pa bil ,šnops< vendar ras-nošen Zdaj je bilo treba samo še počakati, kako bo učinkoval Gospodje se pa niso oglašal., nihče ni sporočil monterju, kaj so sk.enill na seji. Treba se je bilo so-pet podvizati na pot. Toda gospodje tu so omenili niti z besedico, kako jim Je teknila plača Zato je pač morala vpraševati damlca sama. aH Jim je bil všeč »šnopac, da bi jim ga še prinesla Toda gospodje so se zahvaljevali za to prijaznost tako resno, kot da žganja sploh niso pokusilL Uradno so tudi povedali, da za službo ne morejo posredovati Ln da je bolje, če Jih dama več ne nadleguje. Damski obiski namreč niso dovoljeni v uradu in se takoj širijo najstrašnejše govorice, če obiskuje šefa več mladih dam Najhujše J« pa bilo, da jo je eden gospodov sprejel naravnost nevljudno Srce bi jI skoraj počilo v gnevu. ALi se tako govori z damami? — Kaj pa mislite, za božjo voljo, kaj bi bilo, če se razv-o! Višjega uradnika podkupiti s smrdl^lvL-m >šnopsomšnops< in ji recite, da ste prišli po tisto steklenico, ki ste Jo zadnjič pustili pomotoma pri naa! Tudi služkinja ne sme vedeti! Kaj bo, kaj bo, če se zve! Zadeva s »8nopsom< Je bila še bolj kompiioirana, saj je vplivna dama dejala: — V} pa Imate irmeniten »šnops«! — O, saj vam ga lahko še prinesem! Je hitro odgovorila damica, miloetljlva *a je pa milostijivo nasmehnila, kar Je pomenilo, da dovoli, da jj damica prinese ša steklenico >hudičevega olja<. In potolažila ;o je, naj potrpi, se bo te dobila kakšna službica. Tako je torejj učinkoval >š*nops<; čeprav je bi! hud, vendar je bil za mošJt-s nedvomno preslab, ker je prijai samo vplivni dami. Nazadnje seveda ni bilo več ne »šnopsa« in niti ne upanja na službo. Toda morda »šnops« ne uomkuje tako hitro -n bosta šele praksa Ln bodočnost pokazali, ah bo lahko >šnops< nadomestil vsemogočnost stricev Treba bo še preizkusi ti. ali je boljša slivovka, troptaovks brinjevec aH borovničar. Problem se bo rešil sam od sebe, po trpimo! Praktičen ded — Dedek, zakaj imaš kar tcoje očal? — Ene imam, da vidrini daleč, druge, da vidim blizu, tretje... no, tretje pa rabim, da najdem prve iu druge. Svileni trak, ki bi mi naj bi pomagal na oni svet, sem dal možu, ki sem ga srečal. Stopal je počasi in se oziral po palmah, kakor jaz prejšnjega dne. Potem sem pa stopil pred kralja Babu, rekoč: — Mogočni kralj, zdaj ae oženim tretjič. Zamislil se je kralj Babu in mi dejal prijazno: — Po smrti ti dam iztakniti samo eno oko, ker si nesrečen. Bog je samo eden. Odšel sem daleč in čez več tednov sem prinesel na nosilnici tretjo ženo. Ker je bila utrujena, sem jo položil na divan in se poklonil pred njo. Oblekel sem jo v najlepšo svilo, za povedal sem, naj zažigajo pred njo najdražja kadila in vprašal sem jo veselo, če me ljubi. Ni mi odgovorila, le zgovorno me je> gledala. Bil sem zelo srečen, ko sem stopil pred kralja Babu, ki je nalival prave solze v dragoceno vazo, kar je delal vsak dan dve uri pred solnčnim zahodom, kajti sicer se je pečal z vladanjem dežele. Čakal sem zelo potrpežljivo, kdaj bo kralj Babu nehal plakati, in ko je nehal, sem padel na kolena, rekoč: — Naj ti da Allah toliko dežel, kolikor jih vidi solnce, ln toliko podložni-kov, kolikor vidiš ri zve*d Naj tj pošlje večno srečo in radost duše, moč leva in Nov problem: strici ali „šnops41 Kako ]e hotela boljša polovica brezposelnega monterja preskrbeti možu službo Strma 12 SLOVENSKI NAROD«, dot 34. decembra 1«» Stev » ! Namažimo smuči« pripravimo se Nasveti onim, ki mislijo sele začeti — O skokih in skakalni n Ljubljane, 21 decembra. Todi letošnja zima dole smučarjem preglavice. Zdaj amo že skoraj sredi sezona, pa nikjer nobenega snega. Niti v nasorn smuškem naju, v Planici, ga ni dovolj. Zadn>o nedeljo so se sicer nekateri smučali in pravijo, da je bila smuka idealna, toda snega je zelo malo m pobral ga bo prvi jug. K sreči se vreme nekoliko spremnija in je račimasti. da borno za božič, če ae pa vsaj za novo leto na smučeh. Podoba je, da bo letošnja zima podobna lanski, ko smo dobili šele v februarju ogromne množine snega in je trajala potem zkna prav do srede aprila. Slavna norveška smučarska prvaka brata Sigmunil in Birger Ruud Da, pmav muhasti je letošnja zima m upravičeno se jeze smučarji nanjo. Vse so ei bili pripravili: dres, nepremostivo obu* tev namazali so dilce in zdaj samo Čakajo ter štejejo na »knofe«; bo. ne bo, bo___ Ker je letoe stopira v smučarske vrste armada novincev, je pač potrebno, da nekoliko spregovorimo o letošnji sezoni. Tekmovanja jih ne bodo toliko zanimala, kakor bolj tereni, ki pridejo v prvi vrsti za začetnike v poštev. Za začetnike je pač najbolj težko izbirati terene. V tem pogledu mnogokrat zelo grešijo izurjenejši in starejši smučat]!, ki vodijo začetnike na pretežke terene ter jim ubijejo v^ veselje do smvke. še predan so vso lepoto tega sporta spoznali in utegnili iz njega črpati koristi za svoje telo. Začnimo kar z ljubljansko okoliro. V bliirni Ljubljane je za začetnike gotovo ena najbolj nevarnih in efospooiranih tur Sv. Katarina, na katero nekateri kar slepo drve. Saj je res. toda lahek je vzpon na Katarino, da g? začetnik z lahkoto premaga, toda smul; je težak- S silno brzino gre navzdol in revež t:sti, ki ne obvlada svojih smuči, ki so mu neznani vsi liki. Venomer pada rn se pob;ra. tvega svoje zdrave ude in je poleg tega za napoto drugim tzvež-ban m «smučariem, ki uživajo baš v smuku. Zato naj si začetniki izbiro za svoje prve ture lahfce terene z izrazito položnimi sestopi. Ce najdeš tak teren, ki ti odgovarja, treniraj d^li oa^a tam, da se n^kolko pri* učiš, nflvdis nekaterih brezpogojno potrebnih liicov, predvsem plužnega zavoja (Tcrisitjanije) in pluženja samega. Važno jc tudi, da si začetnik ne išče dražbe starejših smučarjev, ki ga vabijo na težje ture. ne ostanejo pa v njegovi bli/m, ker j h ovira baš pri najlepšem delu ture — pri smuka V okolici Ljubljane imamo za začetnice nekaj prav primermh terenov. To je v prvi vrsti Golovec do Orlov. Rožnik s Tivoli jem. potem je Podutik pod Katarino, precej idealna jc rudi smuka na Črnuškem vrhu. do katerega je najažii dohod z Jezice. Lep in prav m;kaven je tudi izlet na Kurešjek. deloma odgovarja začetnri* kom tudi Rakitna, s prav idealnimi tereni I se pa ponaša tudi Logatec, kjer so izvrstne snežne prilike. Zadnja leta je tudi zelo prfljtsttjena VSnja gore s Sv. Duhom. Ce hoče začetnik na daljše ture, potem je zanj primerna in kakor nalašč ustvarjena Idilična dolina Planice, odkoder lahko napravi večje in manjše izlete na vae strana. Naprej v Tamar, aH pa malo čez mejo k poldrugo uro oddaljenim Bedopedkim jezerom, ki sta pozimi zamrzne eni ter nudita krasno zimsko sliko. Iz Planrice so potem mogoči izleti na Podkoren in v Kranjffvo goro, za bolj kzvezbune pa na Petelin jok ala iz Kranjske gore na Vršič, odtod pa čez Sleme v dolino Planice. Za kmtflbanega smučarja imajo *udi Juh jake AJpe in Karavanke svoje mika v* noatu la Mojstrane v Krmo, za Karavanke so pa važna izleSna točka Jesenice. Nad Jesenicami je planina Sv. Križ. ki se j«* zlasti zadnje čase zelo priljubila smučarjem ki je izhodišče za številne ture, tako na Marklovo planino, na Pusti R >vi, na Cm i vrh in na Rosco. Povsod tw so rudi smučarske postojanke. Na Vršiču sta oskrbovani obe koči SPD na Gozdu *i Erjavčeva koča, na Rosci je zfgTadla S«ala svojo postojanko, na Pustom rovtu je koča »Bratstva«. Naslednja točka )e Bled Z Bleda je lep iz et v Gorje, se lepša tora na Mrzli Stoaenec ter na Pokljuko. _ Na Mrzlem Stud en ou je koča SPD Gorje. Prav idealen je se**top z Mrzlega Studenca v Bohinj, ki vna na Gorenjskem najlepše eimeške terene. Prostrana dolina Bohinja nudi najrazličnejše varijante za lažje in težje ture, zadivila bo slehernega smučarja. Iz Bohinja jo smučarn rad' ubero na Planino na Kraiu ter v Trirglavtsko pogorje, ki pa pride šele pomladi v poštev za smučanje. Tretja izletna točka Gorenjske le Tržič, naš Manchester. Iz Tržiča so mogoči izleti na Kofce. na Ljubelj in Zelenico, kjer so povsod smučanje postojanke odnosno koče SPD Prav priljubljena je Zelenica, ki ima prijetm. ne prestrm sestop na Žirovnico. V Kamniških planinah nudita smučar« jem mnogo užitka Velika planina in Krvavec, Velika planma ima kra«*ne smučarske predele, to turo lahfco riskrajo rudi začetniki, ki so vsaj malo trenirali Krvavec /e>teva od smučarja več znanja Na Veliki planini je koča SPD. doorai^na je bi'a pa tudi d^pendanca ta smučat je Nekol;fco bolj od rok je Menina planini, o ka*en gre glas da glede smuke ne z»o*»taia za Veliko planino Dostop ie razmeroma lahek. prijeten tudi sestop v dolino Za spremembo pride potem v postav Zasavje. Prav lep* smuski toren' po na Planini, na Sv gori. na Kumu ki je postal priljubljena izlerna toč-ka Zagrebčanov Tudi Dolenjska ima obiMco lepih terenov, prednjači ji pa Notranjska. Bloke so domovina našesra smuears*va. Na Bloški p'anoti so prekrasni tereni ško« da le, da so Bloke tako izpostavljene vremenskim spremembam. Ozrimo se še malo na štajersko stran. Zeleno Pohorje slovi po svojih krasnih terenih. Ena njegovih posto iank je Pohorski dom v višini 1030 metrov, kjer se bodo vršili tečaji od 25 decembra do konca zime. Vrh Pohorja so Ruska koča Planinka in Čandrova koča Pri Rušk' l»jane, v lepem prečnem skoku svetovnih prvakov v skokih, bratov Bir-•gerja in Sigrnunda Ruuda, ki eta si že na neštetih mednarodnih tekmah priborila prvo mesto, sta prvaka Norveške in sta bila -prvo plasirana na zadnji zimski olimpijadi med fkak«č* ter rudi uspel posnetek prečnega skoka Toneta DeCrnana, člana Ljub-i.ijpme Oba brata skačeta v krasnem stihi, tki ima dozdaj šele malo nosnem a icev. Zato •ie tudi mogoče, da sta izvedla skoke v dolžini nad 80 metrov. To «icer ni popo^Kirna odvisno od 8Ka« kača, temveč tudri v precejšnji meri od skakalnice in njene gradnje. Logično je, da vsćika siknk^lnica ne dopušča enakih skokov Za sko»ke nad 70 metrov so potrebi e velike sk:V:alnice. kakršnih pri nas dozdaj še n;smo :meTi Od.^ei bo drugače, kaiti poročali smo že. da je F>:rija v Planici pod Ponco zarad:li im^"v> - nnt.no ffk-itkai'.nico. ki bo dovo'jevala sJvcke do 75 metrov. 5ka-kaln;ca ]e b;'a zvrnjena po nov:h predpisih in normah FISA in v tem pogledu odgovarja vsem zahtevam- Po teh novih pred* pisih se grade zdaj pri nais tudi vse ostale sknkTYr.ee. že obstoječe se pa popravljajo. V .iraškem sp.>rtu Slovi^nci med Ju>go-slrvveni prednjač;mo. zadnja leta je pa tudi opažati, da imamo mnogo smučarskega naraščaja za »koke. ki bo kma-lu lahko uspešno meril svoe moči v hu»di mednarodni konkuronci. To so pv kazali že lanski usrifthi, kier so ei naši v hodi konkurenci priborili državno prvenstvo. Dorašoa nam garda mladih skakačev, ki rab'jo za uspešen razvoj mnogo treninga. Zato so pa potrebne s&akalnice in teh imamo hvala bo* gu za enkrat res do vol'j Letošnjo jesen so razrp klub', društva in tudi občine pridno gradile skakalnice, da jim -momo zdaj v Sloveniji nad 20 Zlasti podjetni so bili v tem pogledu Gorenjci. Ker <=mo že pn skakalnicah, jih hočemo našter1 in opisati. Naša prva in najstarejša skakalnica je dr. Žižkova v Bohinju, ki dovoljuje skeke do 25 m. Seveda je bila ta zgrajena še precej primitivno toda za silo še vedno služi. Prvo uporabno boljšo skakalnice so zgradili Mojstrančani; ta dovoljuje skoke do 32 m« Kmalu nato je bila zgrajena skakalnica v Kranjski gori. letos so bile pa v Ratečah zgrajene kar tri skakalnice, ki dovoljujejo ikoke po 20. 40 wi 70 metrov Potem sta dve skakalnici na Bledu, večja za skoke do 50. manjša do 20 metrov Pred tremi leti je bila v Bohinju zgrajena impozantna Skofja Loka, 23. decembra. Veem osim, ki n majo dosti čase aLi pa lahko denarnico, priporočamo obisk Ljub-nika, katerega vrh lahko v dobrih drveh urah po lepuh in ziiožn-rh potih doseže še tako slab pešec. Naj niikogar ne plaši dolinska megla, kajti komaj po eni uri hoda iz Škofje Loke prideš na soknee, ki jemlje pogled :n je vsaka pretežka obleka odveč. Ko pa dosežeš vrh, zagledajo tvoje oči najkrasnejšo sliko, sl'iko meglenega morja, ki sega od visoke Gorenjske do plodne štajerske ravani, Iga pod Nanos rn Snežnik. Le visoki vrhovi naših planin krpe proti solncu, dolinske zajede pa so kot norveški f jo rdi Sonce greje, da se oznoji čelo m skoraj iščeš hlada pred to višinsko pripeko Od same svet- lobe se solze oči m le zasenčene z roko lahko gledajo naše večno lepe planine od sivega očaka Tn.glGiva do posavske Mrzlice. Kuma. Nanosa m Snežnika tja do istrske Učke. Se dalje opazi tvoie vešče oko italijanske višave, ki se s svojo svetlozelen-e barvo zilivajo z nebesn m zaklonom. Tako Karavanke kot Kamnske plannne z našim Obi-rjem v ozadju, zaključujejo vso lepoto, ki jo nudi očem razgled s tako Lahko dostopnega Ljuhnika. Ko pa se dvigne megla, ti sto in sto gričev 9 svojimi be' mi cerkvicami leži pod nogami, pozdravljajo te mesta in vasi, sela in na samoti stoječe kmetrje-rezidence naših gorjancev kmečkih kraljev. Pozdravlja te Sorsko polje in Ljubljansko barje, Po-savje ter gorenjska ravan vse tja do pod Stola Polj-anske n Selška dolina ste kot popisan papiT pred teboj in skoraj, da vidiš v posamezno hišo. kaj dela naš človek Kot zaikljuoek obeh dolin v ozadju kipi proti nebu Blegaš, naš mejn:k in zvesti čuvar. Ne pretiravamo, da je Ljubn:k ena naših najlepših razglednih točk, ki bo s časom post«! pribežališče vseh onih tisočev. ki iščejo v svojem odmerjenem času solin ca in zraka. To misel nam potrjuje sedemmesečni obiisk koče. ki jo }e zgradila podružnica SPD v Škof ji Loki. Že od Ljubljane rn Kranja sem je koča vidna, ter se blišči kakor srebrna krona vrh Liubnikr in tiči kot sokolje gnezdo tik nad prepa^liom. zasdrana z jeklom in betonom v sivo. žrvo skalo, ki je ne omaje ne grem in ne vihar. Zunanje stene, ob i te z etermtom m opremljena s trojno okensko zapero. daje koča izletniku varno m toplo zavetje. V koči sami pa tn postreže po zmerni cen/i skrbna oskrbnica, da nisi Lačen in ne žejen V toplo zakurjenih sobah je izletnikom na razpolago 11 udobo:h prenočišč, kjer za silo lahko prenočuje preko 20 počitka potrebnih. Sedaj, ko toplomer na solrtou še vedno kaže preko 30 stopinj C toplote, sediš na mali terasi pred kooo za dobro obloženo mizo, šele okrog 16. se pa dvigneš k povratku in komaj po dobri uri hoda si ie zopet v Skof ji Loki. Ne le tzletnrkom, temveč ru-dn smučarjem nudi Ljubnik vse polno goAjav. seveda ne na vrhu, pač pa takoj pod njim. Tako pri Sušn ku kot pri Zaljubnikarju so krasni smuški tereni, od katerih se pripelješ proti večeru s smučmi po novi cesti naravnost v Skof jo Loko Izurjenejšim smučarjem pri po* ročamo rzlete Čez sv. Tomaž na Praprorno ali pa preko hriba Orni vrh v Poljansko dolino, odnosno v Javorja, od tam pa n« Blegaš. Seveda je snega za te izlete še premalo, toda za nestrpneže ga je po senčnš strani okrog Brezna ce za silo že dovolj. Drugače pa sedaj pripeka solnce kot v poletju in za božične praznike pričakuje koča rekordnega obiska. Božično drevesce že čaka. da obdari iz lem ke g solncem i« krasnim razgledom Tudi Silvestrovo bomo obhajali, ali oskrbnica n«m mi hotela izdati programa. Samo to mi je povedala, da bo velik kres m koča ra-zsverljena z bengaličnim ognjem. Torej: Na svidenje! Potrebna smučarska knjiga Ljubljana. 24. decembra Zdrav pojav v našem športnem življenju je, da se je odločil mlad sjportnik-smučaT spisati ln sam založiti smuško tehnično knjigo, knjigo, kl je bila zeko potrebna Da je bila knjiga, ki bi v g 1 a v-nem obravnavala naokočljivejše vprašanje maž in mazanja smučI, res potrebna, je dokaz v tem, da smučarji, veščakl kot novinci, pridno segajo po nji in so strokovnjaki izjavili, da je izvrstna ln vsebuje vse. kar se more zahtevati! v vseh pogledih. Za sestavo knJL^e je uporabil razno 9tTokovno literaturo, glavni v.rr pa Je izšel Lz prakse. Boris Rezek, nas olimp«ijec, fcl je tekmoval v St. Moritzu, je od nekdaj posvečal osobito pažnijo vsem smuško tehničnim vprašanjem, poglobil pa se je r vprašanje mazanja smuči in nam tako podaja najboljše izbrano iz literature, najboljše pa tudii iz njegove lastne prakse in to je glavno. V uvodu lepo opremljene kmjtzice poudarja pomen ln namen knjige, govori o tehnik} mazanja, ki je last severnjakov 5n preide takoj k zelo važnemu vprašanju opreme. Dobro bo služila marsikomu tabelica, po katem se more ugotoviti na podlagi lastne teže dolžina smuči, tel so potrebne.. V poglavju vezav upošteva vse. kar mora vedeti začetnik, tekmovalcu pa bodo služili posebni odstavki, ki podrobno obravnavajo prikladnost Ln uporabnost raznih vezav, še poglavja o palV-cah !n psih, pa smo z opremo gotovi. Pravilnemu mazanou smuči je Refek posvetil polnih 16 strani, dobro zavedajoč se, da je pravilno mazanje glavni pogoj t za dober smuk. tako za tekmovalce kot tud< vse druge smučarje. Skratka, knjižica je dobra, relo priporočljiva, pisatelj pa zasluži vse priznanje — in podporo javnosti, ker je gotovo, da nam bo še marsikaj napisal, marsikaj, kar bomo smučarji lahko s pridom uporabili — če ga bomo podprli z nabavo knjige. Dolžnost je, da Slovenci podpremo mladega izdajatelja, kj se v teh težkih časih, ni strašil založiti knjigo, prebrisanost lisjaka, o Babu, o nesmrtni kralj! Po teh besedah sem ^e priklonil in udaril po običaju s čelom sedeminsedem-desetkrat ob tla. Kralj Babu me je prijazno pogledal in čudil se je misleč, da prihajam prosit ga, naj mi podari življenje. Zato me je vprašal: — Nesrečni Sindbade, kaj se ti je Izneverila tudi tretja žena? Odgovoril sem mu: — Raduj se, sultanovo srce, kajti v tvoji deželi sem našel ženo, ki slovi po svoji zvestobi. To je žena, kakršne ne najdeš pod solncem. — Kako me hočeš prepričati o t eni, Sindbade, da se razveselim in neham plakati? — Zapoveduj, gospod, — sem odgo-voriL Kralj Babu je zapovedal, naj se skrijem za zaveso, vsem velmožem in lepim mladeničem je pa zapovedal stopiti pred njo in izkušati jo. Tesno mi je postalo pri srcu, pa sem rad ubogal kralja; stopil sem k svoji ženi. ležeči mirno na svileni otomani, in spregovoril glasno, da bi me vsi slišali: — Poslavljam se od tebe, ljubljena moja žena, roža z Allahovega vrta, zvezda, spremljajoča mornarja, ker grem s kraljem Babu na lov in boš tri dni sama doma. Potem sem se sklonil, jo vroče polju- bil, vzel lok s tulcem in mirno odšel. Skril sem se s kraljem za zaveso in gledala sva, kaj bo. Tri dni in tri noči so prihajali in se ustavljali pred njo vsi, ki jim je bii kralj uKazai priu. .Prvi je prišel Kraljev brat, junak, da malo taKin, čeprav je šepai; in dejal je, da bi jo izku&ai: — Prinesel sem ti vence biserov in polne pesa rubinov; stopi bliže. Niti besedice m črk ima na to, molče in mirno je ležala. Prišli so ministri, gladko in prebrisano so govoriti in vsaK je o beta i tako krasne reči, da me je že skrbelo, toda ona je ostala hladna, da se je kralj Babu kar čudil. Potem je prišel najmočnejši mož v tem kraljestvu, kratko je spregovoril nekaj besed, napel mišice ter ji pokazal hrastom podobna stegna in ramena, podobna grč as tim kolom, ki z njimi lahko ubiješ vola. O, prijatelji! Tega človeka sem se najbolj ustrašil in vendar je odšel osramočen in z dolgim nosom, kajti ona, moja najzvestejša žena, ni izvolila niti ozreti se na njegovo krasno telo. — Čutim, da se bom zdaj zdaj nasmehnil, — mi je zašepetal kralj Babu. In ves presenečen je gledal, ko je baš vstopil v njeno, opojnih «vonjav polno sobo pripognjen mož s svitkom perga-mentov v roki. Pokleknil je na desno koleno in začel prebirati dolge stihe, ta- ko čudovito lepe, da so mi kar solze silile v oči. Toda ona se ni niti ganila; vsi so strmeli. Dvesto videzov je bilo že odšlo osramočenih, sto pesnikov je odneslo dolge nosove, odšli so bili osramočeni ministri in knezi, derviši in druga svojat, kajti kralj je bil zapovedal, naj vsak poskusi ujeti jo v svoje mreže; končno je dejal kralj Babu: — To je čudovito, kaj takšnega svet še ni videl, toda dokler ne zavrne tudi mene, ne morem reči, da si zmagal, Sindbade. Ko sem zaslišal te besede, sem mu padel k nogam in ga ponižno prosil, naj tega nikar ne stori, češ, da ni na svetu žene, ki bi se mogla upreti njemu, vladarju polovice sveta in treh petin lune, ki njen ostanek pripada kalifu bagdad-skemu. Kralj je pa mojo prošnjo odbil, vstopil je v njeno sobo, se postavil v razsvetljeni krog pod lučjo in spregovoril z mogočnim glasom: —- Jaz sem grozni in modri kralj Babu, ki pred njim drhti celo grom in nevihta se plazi pred menoj liki pes. Ouj, Sindbadova žena, če me sprejmeš v svojo posteljo, postaneš moja žena, dam ti toliko bogastva, kolikor boš hotela, Sindbada pa dam obesiti, da ti napravim veselje. Odgovori in srečna boš! Čakal je na odgovor kralj Babu in zdelo se mu je, da se je zganila, toda v resnici se ni, kajti v naslednjem hipu se je kralj Babu vrnil, me objel in poljubil ter se zjokal od radosti. Njegovo srce se je napolnilo s ponosom in srečo, kajti solnce je po tem dogodku znova posijalo pred njegovimi očmi. Vprašal me je, po čem hrepenim. Odgovoril sem mu, da hrepenim po povratku v domovino s svojo zvesto ženo. Tedaj je poklical vse svoje ministre in jim dejal: — Glejte, to je moj prijatelj! In ukazal je častiti me, kakor niso še nikogar častili v tistem kraju, podaril mi je ladjo in sužnje, mnogo zlatih verižic in srebrnih vrče v, krasnih, z demanti posutih oblačil in najboljšega orožja ter mi dovolil odpluti v domovino. Na obali je bilo zbrano vse njegovo ljudstvo, klicalo mi je v slovo, in ko so prinesli na nosilnid moj neizmerni zaklad, mojo zvesto ženo, se je polastilo množice nepopisno navdušenje in kralj Babu še je veselil kakor še nikoli. Vrnil sem se v Bagdad, kajti še enkrat me je zaščitil Prorok in mi dovolil pridobiti neizmerno bogastvo, tisočkrat večje vrednosti od mojega lesa in žafrana, ki ga je pogoltnilo morje. Globoko je dihnil in se ozrl na prijatelje, ki so se zelo čudili in kazalo je, da nihče noče verjeti temu čudnemu pripovedovanju, kakršnega od začetka sveta še ni bilo slišati. — Da vam dokažem, da je vse to res, vam pokažem svojo ženo, najzvestejšo, kakršna je kdaj živela na svetu in ki mi je še zdaj zvesta. Udaril je v dlan in štirje sužnji so prinesli na škrlatno tapeciranem naslanjaču njegovo ženo. — Glejte, to je ona, prijatelji! — je dejal Sindbad. Nizko so sklonili glave in ji izkazali spoštovanje, potem so jo pa začeli radovedno ogledovati, a videli so slabo, kajti v sobi je bilo mračno in zakajeno. Kar je nekdo presenečeno kriknil: — Allah vsemogočni! In že so se začuli od vseh strani klici osuplih Sinbadovih prijateljev: — Sindbade! Ta žena je mrtva! Modri pomorščak Sindbad se je pa lokavo nasmehnil in si zadovoljno po-gladil brado, rekoč: — Tepci! Kako bi pa mogla biti sicer tako dolgo zvesta! Napeto so razmišljali in vsi so na tihem priznali, da so te besede plod velike modrosti. Končno je dejal eden: — Balzamiral si jo. Sindbade. in zdaj veš, da se ti ne bo izneverila. Zakaj torej zakrivaš s pajčolanom njen obraz? — Zato, ker ženi niti po smrti ni mogoče verjeti, — je odgovoril in postal je otožen, on, ki je bil mnogo doživel in pretrpel, modri pomorščak Sindbad. •ts* 701 iSLOVenSEl N ARO D«. dM M. ifcjUSmOia 1932 •itrar |'4 NAZNANILO! Cen j. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela na novo urejeno gostilno »GRAJSKA KLET11 LJUBLJANA, Mestni trg it. 13 Točim najboljša štajerska in dalmatinska vina. Domača vuhinja. Abonenti se sprejemajo. Se priporoča Angela Verce Afrik modroce iz dobrega blaga spalne fotelje in otomane izdeluje po konkurenčnih cenah ta po naročilu SITAR KAROL Ljubljana Wolfova ulica Št. 12 (dvorišče), telefon 28-10 ulljuuulojuuu^^ tininanunum Vesele božične praznike in srečno novo leto žefl svojim cenjenim naročnikom MAVRICIJ POBEŠKA Čevljarski mojster naslednik Fr. Szantner LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje 7-L iuuuuLJLnmmLxxjuum Zavese, posteljna pregrinjala namizne prte, p rti če itd., krasno vezene in po nizkih cenah dobite pri MATER & MIKES, LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj) Vezenje oprem z« neveste, monogrami. gnmbnice, entla-nje, ažuriranje in predrisVnnje. Velika Izbira nredtiskanih ženskih m*n*»» rtel. Anion Fuchs kleparska delavnica, Gosposvetska c. 16 *PRI LEVU« izvršuje vsa kleparska in lcsnocementna dela pri novih zgradbah kakor tudi pri starih najsolidneje in po zmernih cenah. 119/T MAŠANCGAR TRPEŽNO ZIMSKO JABOLKO, na zalogi pri „GOSPODARSKI ZVEZI" (Dina tz Zatona lastno prešana po higijenskem načina Brezplačna poskušnja točim preko ulice po sledečih cenah: Crno brez peclja........... Din 9.— Belo brez peclja........... > 9.— Rdeče brez peclja . . ......... > 8.— Viško črno ............ » 10.— Prošek iz suhih jagod . . ....... > 24.— Vermut »Dalma«.......... > 30.— Vinski tropinovec 50%........ » 25.— Olivno olje............ > 18.— Vinski kis............. » 5.— Se priporoča GOSTILNA „DALMACIJA" SP. SISKA, Vodnikova cesta 17 cenjenim odjemalcem želeč vesele božične praznike IVAN LASAN > mM al i o g las t < S - No «l SMUČARJI! Več kurjenih sob. S minute od postajališča, — Informacije daje: Elza Gregorl, Podkoren. Kranjska gora. 47M GOSTILNA »SODČEK« ~~ na zabjaku oddaja mesečne sobe. Cviček za praznike na dom Din 9.—k 4849 VAJENCA za damsko krojastvo sprejme A. Paulin, Ljubljana, Kongresni trg 5. 4830 ELEKTRO-MOTOR 220—280 V., 15 Kjb, v dobrem stanju — kupi Feliks Tavčar. Vodice nad Ljubljano. 4792 VEC PAPOV SMUČI ▼ zalogi prodam po nizki ceni in jih izdelujem tudi po naročilu solidno. NaroČite pismeno: Andrej Prešeren, kolar, Radovljica, Predtrg 47. 4855 ~" HRASTOVE DOGE ~* za vinsko posodo 100 do 600 1, 1 vagon, ugodno prodam. — Josip Novak, Slovenska Bistrica. 4853 PISALNI STROJ »Remlngton« z lepo vidno pisavo, zelo dobro obranjen in mo čan. za 1280 Din proda Sterle Franjo, občinski tajnik. St Vid nad Cerknico. 4791 KANARČKE žlahtne harske vrvivce (Harzer Edelrollen, samce po 100, 150 in 200 Din, samice pa po 25 Din, s jamstvom, da dospe ptica živa, — po povzetju razpošilja Franc smid. Dobrava - Vintgar, Gorenjsko. 4857 B1SO S TRGOVINO velikim sadonosnikooo m 4 stanovanji. 10 minut od glavnega kolodvora v Mariboru, prodam. Pojasrila daje: Josip Divjak krojač. Maribor, Vrbanova ulica 12. 4776 POZOR ČEVLJARJI! Prodam dobro vpeljano trgovino čevljev v Zagrebu oa Uici. Najemnina nizka Potrebno je 20.000 Din — tudi proti vlozni knjižici Prastedione na 50 % do konca decembra Poiasnila daje M VVeiss. Mesnička št. I, II nadstropje. 4772 VEC VAGONOV SENA sladkega in polsladkega predanega v bale. prodam Keflek-tanti naj pišejo na naslov: Adam Kincl. št Jurij ob mzm železnici, kjer se izvejo tudi cene, 4795 BOGATA IZBIRA ŠABLON za ročna dela, gobeline, kelim dela, volne, svile, nakita in vseh C. M. S. priborov Ažuriranje, entlanje. tam buri ran je. vezenje monogramov in klinika nogavice hitro in solidno v trgovini tn ateljeju Kureševič, Zagreb, Radičeva (Dug*) ulica 5 4794 NA ŠTEFANOVO priredi ples ninghaue. Brez vstopnine! — Pustni krofi. Izvrstna vina. — Dobra jedila, 4847 PRISTNA VENA ljutomerska ta dolenjska <—> tod gostima Marije Jalen, Via. Mrzla ta goram jedila vedno na razpolago. 4834 VINO OD S LITROV NAPREJ: Ljutomerski moaler novi Din 8.— Cviček .Brezovce', novi > 7.— Vis črni > 8.— Modri Burgundec > 9.— Gostilna Jeločnik, Resna dolina pri Ljubljeni. Tel 2411. 4844 Vino kuhano poceni, v baletu mojem ti dobiš* zato le pridi k meni, do polnoči lahko as veaedi! BUKET BRISKI, PALACA »GRAFTKEc. Mašancgar in druga jabolka po zmernih cenah stalno v zalogi pri □nnnnnGnro um rmr S Vesele božične praznike M ter srečno novo leto teli I.T0MC Ljubljana Sv. Petra cesta 42 DCOiZKZOCJLJUl roma JU* HJ Najcenejši nakup: KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESRER, LJUBLJANA, Sv. Petra c. 14 72/T PEKJfc flHAsTU Din 15.—, čonaoo DiO 32.—, puh Din 140.— dg. cer VOLNO in ZIMO £a modroce izredno poceni prodaja: sega, vVoitova ulica 12 * dvorišče) 106/T ZA BOŽIĆ priporoča ure. zlatnino sre bralno, bril Jan te in jedilno orodje z 20 % popustom IVAN PAKIŽ LJUBLJANA, Pred Škofijo 15 4790 Prvovrstno rieno moko kupite najceneje le pri Pavel Bertoncelj valjčni mita DOMŽALE MODROCE otomane, divane, fotelje ta tapetniške izdelke vam nudi najceneje ignacij narobe; Ljnbljana, Gosposvetska cesta št. 16 (»Pri Levuc) 251 ČEVLJI NA OBROKI »TEMPO«. LJUBLJANA. Gledališka ulica štev. 4 (nasproti opere l. Srctaii ¥ )+0 PUBLICITAS OGLASNI ZAVOD 1932 iinmaiiimiinnnMii»niiiiiiiiinB j-jp VcSClO božične praznike £eH vsem svojim cenjenim odjemalcem slaščičarna „Pelicon" Ljubljana Wolfova ulica 14 nimnimim illjuljuljulijl^ a n b i h h uuulxjlajulxjllj^^ Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno in pc Konkurenčnih cenah pod ga ran djc družba t o. s. j. HLEBS pleskarstvo m eoboslikarstvo »-ILBUANA. Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21 Telefon '070 125* premog, drva. koks najboljše kakovosti najceneje: RUDOLF VELEP1C, Ljubljana. Jernejevm eeata «5. — Tel. 2708 tro vrstno harmoniko s kovčkom v najboljšem stanju ugodno prodam. — Na< slov v upravi »Slov. Naroda«. Ogleda se lahko vsak dan od 1.—2. in pop. in od 6.-8. ure zvečer. 4821 Klavirji! Pianini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bb-sendorfer, Steinway, Forster, .^etrof. Botzi. Sttngt original. Id so nesporno najboljši! (Lah ica, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni izvedenec to bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova eeata #L 7 •»»♦»<»»♦»»♦< seeeoseeaees ve v £cnfi£e „3utr ove tnladirtsfčc (en iin'ce 1. Prigode porednega Bobija 2. Sinko Debelinko S. PHo-ode gospoda Kozam urnika 4. Janko tn Stanko 5. Skok. Cmok in Joldea 6. Ri-atec Branko In Niča 7. Samo in Joko 8. Osel cosnoda Kozamornlto 9. Vrtismrćek tn dilonoska 10. Popkins Vsaka knjigo stane Din 12.—, poštnina Din 3.—• Pri odjemu vseh 10 knjig Pri odi emu 6 kniig . • Pri odjemu 4 knjig . . Din 90.— poštnina Din 7«— Din ">0.— poštnina Din &— Din 44.— poštnina Din 3.— Dobi se jih v vseh podružnicah »Jutra«. Po posti jih va »Jutra« v Ljubljani. K na fl jeva nlica. LOT MAIODc, *1 PRESMENTANI LJUBLJANSKI PLESI Beseda o lepem vedenja na naših plttnfh prireditvah in o letoinjih plesih Ljubljana. 24. decembra. Kriza se pobiti* s krizo, pleeaieljnost s plesnimi priieditvami. Tako pravijo onu ki niso nič kaj zadovoljni, da jan je parkeij prinesel pričerkom decembra prve plesne prireditve. Tradicijonalni program plesov Je o tvor jen. Mnogo skrbi m dela se j« na-gromadiio nad glavami idealnih trpinov, prirediteljev plesov. Park! j i 00 za nami; prišel je čas zabav za noge in srce. Potrudite se, dragi plesni mojstri, zravnajte noge sn priučite jih bontone. Vseka plesna prireditev mora imeti svoj prireditveni odbor, če je »boljša« tudi damski komite in »elitna« svoje pokrovitelj-To zahtevajo tradicionalni ljubljanski plešejo agetj zaradi plesa Sadi s manj ptmi. Prijemi večer la afodnje čijo 6asih vinjeni krokarji, katerim po gostilnah ni vec mesta. Naj bi ee letošnjo žitno vrSlo v assi beli metropoli mnogo plesov z dosedanjimi loplmi navadami in razvadami. Podpičje. Zdaj pa izročam pero d migoma, da vam napiše po tem čudnem, a potrebnem uvodu nekaj splošnega o letošnjih plesih. Izvolite, gospod plesni mojster. Zdaj, ko smo na pragu spodobi, da spieguvutlmo o o letošnji plesni sssonl, o normah in pravilih letošnjega plesa m bon ton«, ki je Is veljave 1 čak se plese v % taktu, njegov tempo znata 54 do 36 taktov na minuto. Rumba ostane tudi letos v moda, js pa ran go bolj umerjena. Njena posebnost je lahko krožno nihanje gornjega telesa in nekako nihanje v bokih. Plese se s majhnimi in hitrimi koraki v 4U taktu, tempo pa maša 44 taktov na minuto. Novost je taptrot (izgovori teptrot). To je ples v stihi slowfox-bluBsa. Ta ples je sicer razmeroma precej tetak, menda eden najlepših in se je zadnje čase selo priljubil. Izvajali so ga prvič na lanskem plesnem kongresu, pleše se v 4U taktu, tempo pa 30 do 36 taktov na minuto. meščanski običaji. Častne dame. Da, kake so. Za ljubeznivi naslov mora plačati najmanj 100 dir.irakov e ima-x- vendar že •nože. dekleta, ki jih nerava ni obdarila s telesno lepoto pa so za okras ob stenah. Malo je onih gospodičev in fcavalirjev, ki do zadnjič o njem omenil, da so ga v plesnih šolah pozabili poučevati. Plesni mojstri in koreografi tudi letos niso bili v zadregi in so nam pripravili zopet celo vrsto novih plesov, tako da bodo prijatelji plesa v vsakem pogledu prišli na svoj račun, zlasti pa oni, ki se navdušujejo za plesne novosti. G. Adolf Jenko, ki je pač naša najbolj priznana kapaciteta na polju plesa, nam je rade volje dal informacije o letošnjih plesih in vsem, kar je t njimi v zvezi. Prijavilo se je več novih plesov, plesali se pa bodo tudi stari. To velja v prvi vrsti za foxtrot, ki se plese v obliki quicqstepa. Je tipičen ples v angleškem slogu s karakterističnimi slikami, vsebuje hitre korake, kar znači beseda quicq. Plese se na vsako foxtrot godbo v 4/4 taktu, njegov tempo pa znaša 50 do 54 taktov na minuto. Elegantni tango bo še vedno kraljeval v plesni dvorani. Osnova tangu je ostala ista. ima pa nekatere nove varijacije korakov. Stil je argentinski, ples pa je popolnoma urnerjen. Koraki so nekako plazeči, pleše se v 2/4 taktu, njegov tempo pa znaša 30 do 32 taktov na minuto. Angleški valček je ostal v bistvu neiz-premenje, samo da je še bolj poudarjen zamah telesa, kar je izrženo posebno v ramah in kar je tipično za angleški stil. Plesalec mora izmenoma stopati na prste in na celo nogo. Osnovni korak tega plesa je poševno diagonalen. Tudi za ta ples velja kakor za foxtrot v prvi vrsti harmonično nihanje telesa, ki mora, kot rečeno, priti Druga novost je charistep, ki pa nima nič skupnega s proslulim charlstonom. Njegova značilnost je kratek korak na prste z udarcem ob pod. Pleše se na vsak foxtrot in je zato zelo lahek. Vsakdo se ga. bo z lahkoto priučil in je verjetno, da se bo zelo priljubil, ker je tudi v splošnem zelo živahen ples. Tempo je nagel in znaša 50 do 56 taktov na minuto. Oba nova plesa sta angleškega Izvora, tretji, ki ga pa zlasti forsira Dunaj, je pa tanganilla (izg. tanganilja). Kljub imenski sorodnosti nima ta ples prav nobene zveze s tangom in je po godbi eleganten španski valček, ki se pleše v % taktu, pri katerem se mora izvajati ena 1'« sinkope. Koraki so prijetno zibajoči, zaradi sinkope je pa ta ples nekoliko težji. 7 * Nov je tudi la biguine, ki je francoskega izvora in so ga plesali zlasti na kolonijalni razstavi v Parizu. Sličen je rumbi, ker je pa precej ekscentričen in se zdi navidez tudi močno erotičen, se pri nas gotovo ne bo mogel uveljaviti in se tudi ne forsira, kajti Ljubljana pač ni Pariz. Potem je še onestep (vanstep), ki se pleše na paso dou-ble, jasno pa je, da ostane priljubljen tudi valček in za spremembo tudi razni figuriram plesi, kakor četvorka itd. Glede drže je treba povdariti, da je slična lanski, gospod je dami strogo vis a vis. Gospod drži damo pod levo plečko, dama pa levo roko na gornjem desnem laktu gospoda. škofjeloški občinski proračun Letošnji proračun predvideva 470.710 Din izdatkov Skorja* Loka, 18. decembra | čenih Din 220.000, za dekliško Din 3500, za Kakor smo kratko že poročali, je vzel | organista Din 10.000, za meščansKo šolo škofjeloški občinski odbor na svoji zadnji | Din 12.000, za obrtno šolo Din 5000 in za seji temeljito v pretres občinski proračun za 1. 1933. Upoštevajoč obče gospodarsko stanje meščanov in njegovo davčno moč, se je delalo pred vsem na tem, da se iz proračuna vse kar ni neobhodno nujno potreb-novi proračun za 2217.13 Din nižji od letoe-nega, črta. Le tako je bilo mogoče doseči, da je novi proračun za 2217.13 Din nižji od letošnjega. Bremena bodo pa davkoplačevalce kljub temu občutno prizadela, ker je davčni predpis od lanskih Din 185.727.78 padel letos na Din 143.546.52 in znaša torej razlika celih Din 42.181.26. Letošnji proračun predvideva Din 470.710 izdatkov, ki se bodo porazdelili takole: Iz postavke gospodarstvo se bo izplačalo za davke Din 4.500, za vzdrževanje poslopij Din 2000, za klavnico Din 10.000; za kamnolom, tehtnico m zavarovalnino skupno Din 960. Za upravo, kamor je vračunana plača tajnika, potnine, kurjave In razsvetljava občinskih prostorov, pisarniških potrebščin, knjige, zakoniki, bolniško in pokojninsko zavarovanje uslužbencev, samouprava in pisarniška oprava, je predvidenih Din 39.500. Za obresti od posojil se bo izdalo Din 19.000, za redarstvo Dm 26.000, za Gasilno društvo Din 1000 in za javno razsvetljavo Din 14.000. Pri javnih napravah se je iz postavke za vzdrževanje cest znižala postavka Din 16.000 na Din 12.000. Poprava mostov bo veljala Din 2000, hidranti Din 2000, za regulacijski načrt se je določilo Din 3000 in se je znižala postavka za Din 2000. Cestarjem se bo izdalo Din 10.800. Zdravstvo (občinska babica, konjač, ogled mrličev in cepivo — razkuževanje) je odpravljeno z Din 1650. Za naborne stroške je predvidenih Din 300 m sa socijalno skrbstvo Din 60.000 kot prispevek k ubeznemu skladu, ter Din 300.— za izredne podpore. Znatna je postavke za šolstvo. Za deško šolo (amortizacija nove zgradbe) je dolc- trgovsko Din 1000. Kmetijstvo in narodno zdravje imata vsak po Din 500. nepredvideni stroški pa so vračunam z vsoto Din 10 tisoč. Dohodki iz gospodarstva (zakupnina, najemnina občinskega poslopja, lov, tehtnice, klavnica in kamnolomi so proračunani na Din 31.400, od glavnic se bo dobilo Din 5500. od pristojbin za sejme, listine, stavbne oglede, kino takse, pasje takse in ogleda mrličev Din 12.200. Podpore za ceste bodo dale Din 3000, nepredvideni dohodki pa Din 4000. Vsa ostala razlika med izdatki in dohodki pa se bo krila z davščinami. Pobirala se bo 180% doklada ne državne neposredne davke, občinska trošarina za hI vina in mošta bo Din 100 to od piva Din 70. Od hektolitrske stopnje žganih pijač se bo pobiralo Din 5, od goveda Din 20, odnosno pod 1 leto starosti Din &, od prašiča Din 12, od drobnice Din 2.50 in od 100 kg uvoženega mesa Din 20. Po tej osnovi bodo vrgli davki dinarjev 258.383.74, vino Din 90.000. pivo Din 22.000, žganje Din 25.000 in ojjfcssaa na meso Din 15.000. Mnogo poje. — No, gospod, vi se pa ne morete pritožiti, da bi vam jed ne teknila. Pospravili ste toliko, da vas kar občudujem, pravi krčmar gostu. — To še nič ni, videti bi me morali, če sem kam povabljen na obed ali večerjo. 7 šoli. Katehet: No, dragi učenci, zdaj mi pa povejte, zakaj prosimo boga vsak dan, naj nam da naš vsakdanji kruh, ne prosimo ga pa za ves teden. Mihec: Zato, gospod katehet, ker bi bil kruh trd, če bi ga dobivali kar za ves teden. Nebotičniki ali hišice Zttltat hlartanta za zlatim teletom Ljahijsas, 21 decembra. Tehniki, ki se je dvignila v tej dobi tako strmo na svojo sedanjo visino, napovedujejo neomajen razvoj. Shke bodočnosti si zato čar amo kar moči fantastične. Cešče se je tudi napovedovalo, da bo tehnika tako napredovala, da nam sploh ne bo treba več delati ter bo* človeštvo samo uživalo dobrine. Id jih bodo proivvajsH stroji ali mehanični roboti. V to nam pa k sreči ni treba verjeti, ker čutimo na Ustni koži, da So-veštvo trpi zaradi napredka tehnike čedalje bolj, ker si je nismo zrna*i podVreči, da bi služila skupnosti. Prav tako bi bil tudi napredek tehnike dvomljiv tedaj, čeprav bi tehnika služila vsemu ekrveSrvu. ako bi stroji delali vse na mestu ljudi, kajti Bo* vek najde pravo srečo ki radovoljnost samo v deki. V kakšni meri ee bo razvijala tehnika, ne more nihče določno napovedati, codvomno bo pa tudi v bodoče odraz človekovih stremljenj; čim popolnejši bo človek, tem bolj bo tudi tehnika služila človeštvu in se ne bo razvijala zato, da bi proizvajali čim popolnejša morima sredstva. Kar se tiče g redih ene panoge, se je tehnika že razvila tako, da bi njen nadaljnji razvoj ne odločal več, ali bodo v bodočnosti gradili nebotičnike ali hišice. Sedanjo dobo nekateri imenujejo dobo nebotičnikov. Na splošno se tudi smatra, da so ne* botičniki nekakšen višek civiliziranosti posameznih narodov in odraz narodnega blagostanja. Zato pač mislijo mnogi, da bodo nebotičniki sčasoma povsem izipodrinili nizke hiše, da imajo nebotičniki še sijajno bodočnost. Toda ljudje, ki se tako navdušujejo za nebotičnike, povsem pozabljajo, da pri razvoju stavbarstva ter načinu gradnje odtečajo še drugi činitelji, ne le tehnika. Da labflco gradimo nebotičnike, je res napredek, toda tehnični napredek, ki ni vedno rudi socialnega ali splošnega značaja. In če se seznanimo z zgodovino nastanka nebotičnikov, sprevidimo, da Američani niso začeli graditi nebotičnikov le zaradi blagostanja; v Newyorku so začeli rasti nebotičniki, ker se mesto ni moglo širiti zaradi Naš nebotičnik s Figoveem omejenega terena, prebivalstvo je pa čedalje bolj naraščalo zaradi ugodnih življenjskih (socialnih) prilik. Razumljivo je, da so dosegla stavbišča sredi mesta bajne cene. Treba jih je bilo čim bolj toJkoristiti; ker torej mesto ni moglo rasti v širino, je raslo v višino. Človek je premagal oviro, ki je grozila prezgodaj zajeziti gospodarski razvoj mesta. Će bi Američan ne stremel tako za dobičkom ali zaslužkom (busemes), bi ne postala v Newyorku, kjer se je koncentriralo hlastanje po gmotnih dobrinah, takšna čudna gneča, da ao ee ljudje začeli takorekoč kupičiti do neba. Ne moremo pa trditi, da je pos+al Newyork zaradi tega triumfa tehnike zemeljski paradiž. Zdi se celo brez domišljije, da so nebotičniki rezultat hlastanja za zlatrn teletom, kupi na-grabljenih gmotnih dobrin, ki doslovno knče do neha. da je človek s pomočjo tehnike raztegni* prostor, da pa vagon tega dejanja ni bil povsem plemenit ter da ee je civilizacija v tem pogledu oddaljila od kulture, kajti hlastanje za zlatom, stremljenje po gospodarski nadvladi, se še ni ustavilo, nebotičn ki še niso dovolj viseli. In: ali ima splošnost kaj od nebotičnikov, ali se njeno b'e-jostanje dviga z rastjo ne* botičnikov? Ne! Zdi se, kot da so gmotne dobrine, nakopičene s tolikšnimi žrtvami v nebotičnikih začele »zgubljati svojo vrednost, kajti splošno gospodarstvo v Ameriki je začelo prav tako (morda še bolj) pešati, kot Če bi v Ameriki ne bilo nebotičnikov Veftjnje se n~m primera, da so rm^rški nebotičniki podobni egiptovff<;m piranvdam. Tudi za zgradbo teh piramid je bilo treba ogromnih energij in žrtev, a dejanske koristi od njih človeštvo ni imelo. V njih so »pokopali« (shran-li) le nekaj faraonov, narejene so pa bile prav za prav s kostmi neštetih sužnjev. Neboti-čnki so pa zgrajeni za peščico finančnih mogotcev in da so zgrajeni, so morali pač od nekod Črpati sredstva za nje. Vemo. odkod, toda usodno je, da «o sred««tva pritekala v močnejšem curku kot so odtekali njihovi sadovi na?aj: po vrv? tis, oo niti. nazaj Ako gledamo torej pojav nebotičnikov tudi s te*** stališča, se ne moremo tako silno nvaduševati za nje. kajti ako se bo ponnoddrsTvo razvijalo v smeri nebotičnikov, ki ne bodo fr*?alci Vvi^Vu. ne*to pie* desral nad vlad uro^esa zlatpffs feleta tedaj to ne bo pomenilo splošnega rmnrred'ka rn tehnik* ne bo ooe^Sno ko^sT*'V» snin§nosti. Cle se bo pa ??rwoodamtvo razvajalo v drugi srneri. s t°m m* n? Te^e-n da j*» o-<""J",'*'-f.fflV> nr^a^rrt-^rn FVonomok* rar'og1 bodo 5e vedno odločali; če se bo pokazalo, da je nebotičnik ekonomičnejši (ne le zaradi pre> store) od manjših zgradb, če bodo gradbeni m vadržcvarii stroški zsnj nižji, če bodo mesta z nebotičnimi zgradbami bolj higi-jenična in če bodo izpolnjeni še drugi naravni H tehnični pogoji, tedaj bo zavladal nebotičnik nad ostalimi tipi hiš. To jc pa Ameriški nebotičnik seveda povedano tako na splošno, da bi marsikdo ne mogel sklepati iz tega, ali bodo v bodočnosti gradili nebotičnike ali ne. V poštev prihaja nešteto činiteljev, ki govore za nebotičnike in porti njrm v vseh pogledih, ne le v gospodarskem, temveč rudi v tehničnem, higijenskem in socialnem. Kjer ni primeren teren za nebotičnike, ki ne prenese večje obtežbe, tam pač ns bodo gradili nebotičnikov že zaradi tega, ker bi bili gradbeni stroški previsoki. Tako je n. pr. v Ljubljani bolj ekonomično gTa-diti nižje stavbe, ker teren ni skalnat. Tudi v potresnem ozemlju se nebotičniki ne bodo mogli nikdar razmahniti, ker potresnih sil tehn;(ka najbrž ne bo mogla nikdar pre* mogati, dokfer bo zemlja živela, se pravi >dihala«. Kjer bo ne fspornjen prvi pogoj, bo moral biti tudi drugi gospodarski. Brez gmotnih sredstev ne bodo nikjer gradili niti hišic. Če pa si ne bodo lastili nebotičnikov finančniki. Če si jih bo gradila ffs'upnost, tedaj bo pa odločala ona in bodo v njfnih rokah sredstva. Ako se bodo izkazali nebotičniki za idealen tip zgradbe, tedaj ho v primeru odločanja skupnosti več nebotič* nrkov, ki bodo izpodrinili druge zgradbe, kot pa, če bi odločali le finančniki. Ni treba dokazovati, saj se lahko zgledujemo na konkretnih primerih, da gospodarska anarhija, ki je plod vlade zlatega teleta, zajezi splošen napredek ter v nji ni amotrenosti, ki uveljavlja interese splošnosti. Težko je pa reči, da bo postal nebotičnik res standardni tip med vrstami zgradh, kajti ne bo smela odločati le tehnika, temveč tudi in predvsem, človek. Morda se človek vseeno ne bo odtrgal povsem od narave, da bi rmi postalo ideal življenje v mestih, kjer se kopičijo samo hladni, mrtvi zidovi, kjer ne more več živeti rastlinstvo in kjer se je človek odtrgal povsem od zemlje. Človek ni rojen Ta to, da bi lahko živel med nebom in zemljo sredi velemestnega hrušča in trušča, še vedno Čuti, da je del narave, zato ga vleče tem bolj naravi no/proti, čim bolj je naraven in zdrav. Zato bo pa tudi vedno hrepenel po mirnem do* mu, po koščfcu žive narave; v tem pogleda je stanovanjeika hišica z vrtom prej ideal za stanovanje kot nebotičniki. V Amerki so nebotičniki navadno poslovne, trgovske hiše, toda predvsem zato. ker so tako ren-tabilnejši, vendar bi tudi sicer ne mogla postati idealne stanovanjske hiše; tudi Američani cenijo boaj stanovanja v hišicah m vrtovi, kjer je bolj mirno in zračno, kjer ee počuti človek bolj zadovoljen in srečen. Lahko trdimo, da v bližnji bodočnosti nebotičniki sploh ne bodo mogli izpodriniti malih hiš, povsem jih pa ne bodo nikdar, zlasti ne tedaj, ko bodo nebotičnike gradili finančni magnati iz bahavosti in ne zaradi potrebe. Aforizmi Kot vrednotiš delo, tako vrednotiš človeka. Harmonija med ljudmi prihaja le s pravo kulturo. Nihče ne sme reči, da Je boljši od kogarkoli, dokler ni pri pravi jen pomagati slednjemu slabšemu, da bi bil boljši. • Klanje je torej najvišji ideal kulture, ker narodi tekmujejo najbolj le s tem med seboj, kdo bo izumil učinkovitejše moril no sredstvo ter kdo bo močnejši po orožju, da bo lažje »branil svojo kulturo«. Če je kdo dober, tega ne kriči. Nesmrtno je samo delo, čigar sadove uživajo vsi. Če umetnost ne zna pomagati ljudem, ji ne morejo pomagati tudi ljudje. človek bi ostal brez bolečine večen bedak, ker bd se nikdar ne zresnil. * Težje je obupati kot upati. ste* &\ ifLOTINICI RiKOD^teM. ihen&ita Ulitim (faaCjica čofioCad SadvHa Havita DALMATINSKA VINA u dobro božič Kvaliteta ls točilnica • Sv. Breg it. Z Cankarjevo nabrežje št« s in 89 priporoča I. A. 111 1 1 n 11 11 mm »nimunn.....mi nr r Vesele božične praznike is srečno aovo Isto feH cenjenim odjemalcem tvrdkc Vinko Kauber čevljarski mojstet Zaloška cesta 1% — Moste iimimiinnnmi nrn iiiiiiiimiiiiim [miiiiiiimiMiiiiiniiimniiiiiiiin Vesele božične praznike In srečno novo leto 1933 StUln vsem cenjenim ooJemeJoem Franjo in Terezija Leveč MESARIJA IN GOSTILNA LJubljana, Dunajska ceste 24 Šolski drevored I ■ ■ ■ ■ - LJLijL'gjujuuuuuuLi u.«JLooonjcanoa 111 mumi oddo □ □ s D H Vsakovrstno zlato kupujem po na]« višji ceni Zaloga nr, zlatnine, »rebrn me, optike, jedilnih priborov, servisov itd. JAKOB MULAVEC Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela točno, solidno in poceni MARIBOR, Kralja Petra trg 1, zraven MagdaL lekarne impmnnn i iniiimunimiiiiiiii cea DE a □ □ □ □ D O R mnap ir tMSiaaaaoamnnononanDO min ij Vesele božične praznike in srečno novo leto Seli vsem svojim cenjenim odjemalcem ta se priporoča za e a d al ino naklonjenost, zagotavljajoč Vas solidne in točne postrežbe FRAN JUVAN valjčni mlin SREDNJE Q fJHELJNE — ST. VTD NAD LJUBLJANO □uuuuulj »lil hj I I II I ojljj I uh 11 J l-ljjuuljljulm um iuuuuco iJuaDLurrinrT-r a m ro f minu L. □ 8 TIskarna, trgovina s papirjem. Oglasni zavod m H uprava časopisov □ □ □ □ □ □ □ r Hinko Sax Maribor« Grajski trg Zastopnik »Slovenskega Naroda14 ih " ' i n n 11 prmijuuuulijuulj ■ ■ ■ ■ i ■ h ■ ■ ■ ■ ■» t m w i u b u imnnnnnf m mm n»nmmiiimnn □ □ a Prvi art. specijalni zavod za Izveske m črkoslikarska dela na steklo, les, pločevino m zid Q ustav □ D n D tale« tt D D □ □ D r ustan, 1902, odlikovan 1922 a zlato kolajno. Specialist za pripravo pisalnih plošč za beležke U Sole in tovarne) na les, pločevino itd. mamama nnnmiimnmmniniiim GOSTILNA ePRI FAJMOSTRU' LJUBLJANA« 9w. Pote« nasip it. f teti Izborna Tina t v gostilni nanrirno Din 8.- 9mu nfloo 7.- tt n tt tt tt lO.- t* 14.' IO.« s.- 13.- Vesele la hitMn« prasalki m srečne nove tete 1*33 aeH MATIJA KESE TROOV8KI VBTNAK Ljubljana Linltartova uL 5 m i ■ n ■ 111 m ■ 111 m 11111 n m ■ i n 111 m l Telefoa 85-78 LJUBLJANA, Židovska ulica 8 Orožje ta mimlctjs, vse lovske potrebščina, Lovske puške, revolverje, pištole, strašilna pištole v največji Izbiri. Najnižje cene. Zali tavajte cenike. božične praznike ki srečne novo leto 1933 zeli svojim Niko Zupan parna pekarna, Dunajska cesta 58 iinuiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimiiji 11111 m m 11 m,j oboo oma i nogu o ■ podboči Vesele božične praznike tat srečne nove leto Vam teli i : : božične praznike In srečne s tor se priporoča FRANJO BRECL MODNO KROJAsTVO Ljubljana Sv, Petra ceste 38 nmiimmmimiiimiiiM mjuuuulj Le „Kontroliran med« je zanesljivo naraven, čist in brezhiben. Uživajte ga kot hranilo in najučinkovitejše zdravilo zoper katarje pljuč in grla ter sploh proti prehlajenju. Nudi Vam ga „DRUŠTVENA ČEBELARNA" jaJoga čebelarskili pstreirin, medu te voska LJUBLJANA« AfJKLOilCEVA-PBASAKOVA IS ^^^^^^^^^ @ Vesele božične praznike ter srečne nove leto teli Janko Zeviiik MESAR IN PRERAJEV ALEC SUKA — LJUBLJANA *a vrata iobavljs v in 'BANJO ZBNEC, steklarstvo ljubljana, »tov. ft Couch zofc Otomane, spalne fotelje, divane, zložljive postelje, mreže, neresnice (federmodroce), žimnice (modroce) ter vsa v to stroko spsdsioca dela ts-vrSuie nsieonpie F. Safovic Ljn hI "sna. Stari tre tt. S. bikova drv? in e«fl|e kupnje i*-'no EJP a • ?ltANC LJUBLJANA Sv. Petre ee* 14 VINO CEZ ULICO: Halosko belo 1 Din S.— Cviček 1 > 8.— Portugalka 1 » 8.— Rizling 1 > 9.— Burgundec beli 1 > 10.— Z g an je: Tropin o ve c pristni 1 Din 28.— Slivovka 1 > 30.— HruSevec i > 32.— Brinjevec # 1 > 36.— Rum fini čajni 1 > 28.— Razni fini likerji, konjak, šampanjec ter prvovrstna desertna vina nudi točilnica S. J. JE RAJ, LJUBLJANA, , Bv. Petra cesta št. 38. d i l l 111 n 11 i i n i i i i n a 11 a li i i m i i i i i i ^ n' lllllllllllllllllll.....■■■■■■■■■■■■■ ittt Vesele božične praznike In srečno novo leto 1933 želi cenjenim odjemalcem tvrdka Josip Bahovec Moste Ljubljana ■itimiiiiiiimiii^Kniimniniiiii iYm 1IVALNI STROJI „SINGER" za hiAno uporabo ln vse obrtne delavnice so znani kot najboljši na svetu. Prodaja na tedenske In mesečne obroke. — Brezplačni pouk šivanja, prfkrojevanja ln vezenja. — Jamstvo 15 let. Glavna podružnica za Slovenijo: LJUBLJANA, GAJEVA ULICA ST. S Podružnice : LJubljana, Gajeva ulica 8. Kranj, Nova Celje, Maribor In Slovenjgrndee. OD i ob S a DELO more v teh težkih časih vsak dobiti se najlaže z ureditvijo pletenja aa lomu. Dajemo sproti de-io vsakemu, ker prevze-cnamo izdelane pletenine, iobavljamo prejico ivoJ-ao> ln izplačujemo me-£do za pletenje, aar do> aazuje mnogo zahvalnih pisem. Ako hočete delati in zasluziti, se obrnite zaupno za brezplačne prospekte na firmo: K) MACA PLfSlARSKA INDUSTRIJA IOSIP KALI S, Maribor, Trubarjeva t. odd. ti. 9.— 11— 9.— 24.— BTJFET ODPRT DO POLNOČI Vino čes ulico: Sipon 1 Din — Cviček 1 » Rizling 1 > Ljutomercan 1 > Bermet 1 » t gan Je: Slivovka 1 Din 26.— Sadjevec 1 > 26,— rropinovec 1 » 24.— Rum I « 26.— Brinovec 1 > 40.— Pelinkovce 1 s 82.— Razna desertna vina ln likerji po najnižji ceni! Za kakovost jamči lastnik Dufeta A. BRISKI, palača »Grafika«, blizu glavnega kolodvora. NAZNANILO Vsem cenjenim gostom najvljudneje naznanjam, da je za praznike prispelo dalmatinsko vino najboljše kvalitete s otoka Visa, katerega točim k Din 8.—. Na zalogi so tudi fina desertna vina, kakor prošek in vermut, pristni doma žgani tropinovec in olivno olje. Priporoča se dobra domača kuhinja, vsak torek in petek polenovka, vsak dan morske ribe. Za obilen obtok se prirx>roča M. S. Radilovič, gostil. Tratnik I.....imiiniiiiinim.....miiiii trn novo leto zel* \ Franc Poličar flPBCIJALNO POHIŠTVENO MIZARSTVO Trata — St. Vid Izdelujejo se najnovejši moden otročkih ta tgračnlb vozičkov, trtciklji. rasna najnovejša dvokoleaa. Šivalni stroji ln motorJL Velika izbira. Najnižje cena — Ceniki franku. »TRIBUN Ac r. tt- 1*. tovarna dvokoles ln otro*-., i 1,11 BI JANA KsHo\^ka a 4 ]rx]Dac3Damm Vesele božične praznike In srečne novo leto 1933 zeli Štefan Gjura SPLOŠNO ČEVLJARSTVO Plete ršni kova 14 Ljubljana Linhartova nI. 16 i iiTTiTi m ji i bi m i iTirnnnaLi m n nm rvjuLJULi Dalmatinska vina Prispele so nove pošiljke za božične praznike. Crni Kuč po Din 8.—» belo Din 8.—, ružica Din 8.—, opolo vilko Din 10.—t belo viško Din 10.—. prošek stari iz suhega grozdja Din 28.—; vse vrste žganja 50% Din 35.—. —• Za obilen obisk se priporoča na novo urejena gostilna »JADRAN« (prej nri Dakso) FLORJANSKA ULICA SS. Vlnotoč: POLJANSKA CESTA 17 in vinotoč PRI JANE-MCU, MEDVEDOVA CESTA 25. Posebno priporoča gostilna „Jadran44 VSAK DAN SVE2E MORSKE RIBE! nrj'nt inniinniMiiii bjuuuulpji enim ttt Tovarna dežnikov L MIKUŠ LJUBLJANA, Mestni trg 1« □IKIIIMIIIHBIR lUODaiODaiOCIGGaaDCaDaDUULJ^ Pozor smučarji na Dolenjskem! Staroznana čevljarska firma na Dolenjskem, tvrdka FRANCA TR VNTK V TREBNJEM je otvrila specijalno delavnico smučarskih Čevljev ln gojzar-jev. Prodajajo se ta izdelujejo smučarski čevlji ta gojzarjl la zajamčeno domačega blaga najboljše kakovosti po najnižji ceni. Par od Din 180.— naprej. V Isti delavnici se popravljajo tudi snežke In galose po najnižji ceni. — Priporočam se odjemalcem tirom Dolenjske. Franc TRAVNIK, Čevljarstvo, Trebnje Vesele božične praznike In srečno novo leto 1933 Vam seli Franc Bergant SPLOŠNO MIZARSTVO Dravlje it. 108, p» St» Vid nad Ljubljano i n i m ■ m ■ ■ 11 ■ n m 11 n ■ m 11 m a i b pq 11 ijuj ryrvrxinnnrrTinnmnrTTTrTii prj | m ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ n ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ m ■ in ■ i ■■ l i l l li I I I II I I I I I I III I II I I 1 I 1 1 m I II I I I I i i m n □ □ □ a D n PRVA JUGOSLOVENSKA TOVARNA ZA DIASLAD, SLAD IN KVAS RUDOLF ZALOKER, Ljubljana - Vič zeit vsem scofitn cenjenim odjema/cem 9c«e/e hdicne prastftlre in srečno novo teto t riimiiiiiHiiiiiiimiii......HiiiMiiimiiiiisi.....inmminimniii......miiiiinuiii >nm i ■■■■■■■■■■■■■■ i ■ | ■■■■■■■ i........| | u n ■■■■■■ ■ r-T-|m urejuje: Josip lupsnctc ga »Narodno tiskarno«: Fran loiciriaS — Za upravo m tnseratni aei usta. Utor Obnstoi. — Vsi v LduMjam. ^LOTENSII WAKODt, dna M. deesnfira ***** Novo čudo moderne tehnike H«, M Na meji ameriških držav Nerada in Arizone, kjer sumi in boci po dobrih 200 m globoki gorski soteski deroča raka Colorado, grade podjetni Američani novo dado moderne tehnike. Seveda, če delajo kaj novega v Ameriki, mora biti največje na svetu. Grade jez, ki se bo imenoval po sedanjem ameriškem predsedniku Hoover-dam. Ves načrt obsega prav za prav tri orjaška dela — jea s mogočnim vodnim močmi prijelo na delo. Podjetje, ki gradi orjaški jea, je spoznalo, da bo mnogo izgubilo in zato je poskrbelo, da žive delavci sdaj v znosnejših rasznerah. Tudi tu je torej igral odločilno vlogo dobiček. Najprej so izkopali na obeh straneh bodočega jeza po dva predora v pobočnih gorah. Na levem bregu so predora v juliju že izkopan m ju utrdili s be-Predori so okrogli in Tak be jss, hs elektrarno ob njega vznožju hi vodni kanal, ki bo namsksl velika prostranstva v Imperial Vallev v južni Kalif or-nijL Vodni rezervoar, ki nastane, ko bo jez dograjen, bo največje umetno jezero sveta. Dolgo bo okrog 185 km, na najširšem kraju bo široko blizu 13 km, breg bo pa dolg nad 800 km. Površina jezera bo znašala pičlih 600 km9. To tehnično čudo grade v pusti, ne-dbljudeni krajini, kjer se vrste peščene gorske kotline in doline s skalnatimi grebeni, ki nudijo krasen pogled, zlasti če zreš v globoko sotesko reke Colorado. Podnebje je tu že subtropično, temperatura doseže poleti 50 stopinj C in iz skal kar puhti vročina. O jezu še ni duha ne sluha. Dela so se pričela pred dvema letoma in bodo končana komaj čez 5 pet. Saj so morali zgraditi najprej 54 ^rm železnice do najbližje postaje Los Vegas na progi družbe Union Pacific, ki veže Chicago z Los Angelesom. Poleg tega so zgradili v bližnji kotlini pičlih 10 km od bodočega jeza na pustinji novo mesto, ki se imenuje Boulder City Kamnito mesto) z asfaltiranimi ulicami, vodovodom, kanalizacijo, električno razsvetljavo, trgovinami, kinematografom in sploh z vsem, kar mora biti v modernem ameriškem mestu. Tu prebiva 2500 delavcev, zaposlenih pri graditvi jeza, približno toliko je pa tudi stalnih prebivalcev mesta. Delavci stanujejo v posebnih poslopjih, ki jih noč in dan ohlajajo z mrzlim zrakom, da si lahko po delu dobro odpočijejo; delavci imajo na razpolago kopalnice in mrzlo pitno vodo. Teh poslopij, ki odgovarjajo v vsakem pogledu zahtevam moderne higijene, pa niso zgradili morda is sočutja do delavcev, temveč na podlagi izkušenj iz prvega leta gradnje, ko je delavstvo hudo vročino v skalovju težko prenašalo in si čez noč ni moglo dovolj odpočiti, da bi lahko drugi dan merijo v premeru 17 m. Najprej betonira jo dno v Četrtkrožnem sektorju in pritrdijo tam tračnice, po katerih potiskajo ogrodje za betoniranje obstranskih sektorjev. Sele nazadnje se betonira zgornji sektor. Beton je dobro ohlajen in prepariran, da je odpor sten čim manjši. Zunanji predor je dolg skoraj 5 km. Ko so dogradili predore, so začeli graditi najprej provizorični jez, potem pa zgrade definitivni jez. Ta bo od tal visok 220 m in voda se bo dvignila za 180 m nad sedanjo gladino. Zid bo zgoraj debel nad 13.8 m, tako da bo lahko po njem speljana cesta, ki bo vezala Nevado z Arizono. Spodaj bo pa zid debel skoraj 200 m. Mogočna elektrarna pod jezom bo imela letno kapaciteto 4.330,000.000 kilovatnih ur. Prvotni namen jeza je bil varovati bogate poljedelske kraje, ležeče pod bodočim jezom, ki so bili vedno v nevarnosti, da jih preplavi deroča reka Colorado, zlasti spomladi, ko se taja led. Iz umetnega jezera bodo namakali 8094 km2 zdaj nerodovitne zemlje. Vsta ta zemlja se bo izpremenila v rodovitno, kakor se je ona okrog Foenixa, ki jo namaka voda iz Rooseveltovega jeza v južni Arizoni. V to svrho napeljejo po gorskem in pustinjskem svetu 426 km dolg kanal do Imperial Vallev v južni Kaliforniji. Stroški za Hoovrov jez bodo znašali 156 milijonov dolarjev, všteta sta pa tudi dva milijona dolarjev za zgraditev Boulder City. Toliko bi stala približno napeljava vode do Los Angelesa. Vračunani pa še niso stroški kanala do Imperial Vallev. Električni tok, ki ga rabijo pri gradnji jeza, je napeljan sedaj po definitivnih elektrovodih iz Los Angelesa. Ko bo jez dograjen in ko začne obratovati mogočna elektrarna, napeljejo elektriko po istih vodih v nasprotno smer« Novo ameriško prekooceansko letalo -m J Zadnje dni novembra so imeli v New Yorku važno letalsko posvetovanje, ki so na njem govorili o daleko-sežnem načrtu zračnih zvez med vsemi deli sveta. Znani ameriški letalec Charles Lindbergh je s funkcionarji »Pan American Airways« kot strokovnjak obrazložil načrt zračnega prometa med poedinimi deli sveta ki izjavil, da bodo čez dve leti letali nad obema oceanoma veliki kovinasti aeroplani. V načrtu so naslednje zračne proge: Iz Amerike v Evropo preko Nove Fund-landije in Irske ter preko Benraidov in Azorov čez Pacifik preko Havaje. Gradili bodo v ta namen letala dveh vrst. Lindbergh je pojasnjeval konstrukcijo orjaških prekooceanskih letal, ki bodo imela po štiri močne motorje. To bodo nekakšni zračni čolni, manjši od »Do X«, toda večji od vseh dosedanjih prometnih letal. V vsakem bo prostora za 50 potnikov, seveda poleg posadke. Funkcionarji družbe »Pan American Airways« niso hoteli govoriti o tehničnih podrobnostih novih letal. Povedali so samo, da bodo prekooceanski aeroplani prevažali več potnikov, da dosežejo večjo hitrost m da bodo večji od onih treh letal, ki letajo zdaj nad Karibskim morjem. Iz tega bi se dalo sklepati, da bodo letala nova letala s hitrostjo nad 125 milj na uro. Sicer pa vidimo tu na sliki, kakšna bodo nova letala, kajti ta ameriški zračni orjak bo služil za vzorec bodočim, ki bodo skrbeli za redno zračno zvezo med vsemi deli sveta. Star klobuk. — Zakaj pa nosiš star klobuk? — 2ena mi je rekla, da ne poj de nikamor z menoj, dokler si ne kupim novega. — Zapomnite si, da je šef vedno na slabšem, kakor kdorkoli v pisarni. — Tudi jaz bom tako trdil, ko postanem šef. šola za dvoboje Francija, dežela vročekrvnih ljutn, ki jim nobena kriza ne more ohladiti prevročih glav, živi glede dvobojev še sdaj v srednjem veku, ker jih še ni prepovedala. Žalitev se v Franciji še vedno lahko opere s krvjo. Pri tem pa teče cesto tudi kri užaljenega. Pri nas in tudi drugod po svetu smo že davno spravili take neumnosti v ropotarnico, in če je treba čast oprati, posežemo pač malo v žep in stvar je opravljena. V Franciji pa pranje časti ne gre z denarjem, temveč mora teči kri. Zato se ne smemo čuditi, če imajo v Pariza celo šolo za dvoboje. Morda ima taka šola to prednost, da se absolvent lahko potrka na prsa, češ,. nikar se ne igrajte s menoj, dovršil sem šolo za dvoboje, kjer sem bel med najboljesmi učenci, zato pa pazite na svoj jeak. Šote za dvoboje jo pri stietskl galeriji v hiši, ki pripada rodbini Revefctov. V galeriji vidiš ne samo starinsko orožje, temveč tudi posebne soba, kjer ee ljudje uče spretno m hitro odpraviti človeka na oni svet aH ga pa vsaj zaznamovati za ta svet, da ostane živo svarilo in reklama za šolo. Pogledaš v oddelek za dvoboje in kar kri ti zastane v žilah. Tam si stojita dva nasproti ln merita drug na drugega z revorverjem. Toda k sreči je oni drugi samo železna figura, ki ji krogla ne more do živega. Figura je narejena tako, da so poedini deM označeni s številkami ln da vsaka številka pokaže, kam je dueianrt zadet Tako lahko zveš, ali si zadel v srce, pljuča ali v glavo. Princ Nikolaj se vrne Nad ljubeznijo, ki je vzp4amtela ▼ srcu romunskega princa Nikolaja, zaljubljenega v gospo Dimitrescu-Tohani, je zmagal končno denar, kakor se v takih primerih kaj rado zgodi. Princ Nikolaj se kmalu vme v Rumunijo, ker mju za življenje v inozemstvu renta ne zadostuje. Princ je 'zapu-stffl Rurnunijo, ko mu je brat, romunski kralj Karel, oreoovedal oženiti se z izvorjenko. rreo dobrim letom je odpotoval z njo v Francijo. RiHnirniska vlada mu je določila rento, ki gre seveda v milijone, toda princ živi tako razkošno, da mii vedmo primanjkuje denarja. Letos poleti je posetil Rurnunijo ter prosil brata in vlado, naj mu rento zvišata. Naletel je pa slabo, niti Jorgova vlada, niti kralj nista hotela o tem ničesar sfi-šati. Kriza! S tem ie bilo princu onemogočeno nadaljevati razsipno življenje v tujini in zdaj se vrača, ker mu nudijo velepo-sestva in gradovi v domovini več prilike živeti pravo življenje prr.ca. Ali se vrne z njim tudi njegova ljubica ali ne, to nri važno, kajti s tem. da bo živel v Rumuniji, se je princ odrekel žeuitvi z meščanko. V Rumuniji namreč ne bo našel nikogar, ki bi ga hoteJ proti kraljevi volji poročati z njo. Mravlje pijanke Oxfordski biolog prof. JuJian Hux-ley je našel med nekaterimi vrstami mravelj v Južni Ameriki živalskega tihotapca alkohola, ki no svojih metodah še prekaša zloglasne tihotapce opojnih pijač v Ameriki. V živalskem kraljestvu tihotapi alkohol hrošček, ki izloča sladek in opojen sok. a ta mravljam rzredno tekne. Hrošček, ki je menda edini lastnik naravnega žganjekuha med živahni, je zelo navdušen za mravljinčja jajčeca, ki jih pa mravlje skrbno stražijo. Tudi med žuželkami vlada baje korupcija. Hrošček tihotapec prihaja v mravljišče, kjer se domeni z mravljami, ki jim je dolžnost Čuvati jajčeca. Napoji jih s svojim sladkim opojnim sokom, za plačilo se pa lahko do sitega nažre mravljinčjih jajčec Mravlje-stražarji prodajajo jajčeca za »štampričke«. Vsa komplicirana m stroga organizacija mravljinčje države je baje proti temu zlu brez moči, čeprav kaznujejo mravlje zasačene krivce s smrtjo. Cim namreč zalote pijano mravljo, ki je prodala za sladko opojno pijačo zarod, navale na njo tn jo izgrreejo do smrti. Odkritje prof. Huxleya je zabeležil samo ameriški »mokri« tisk in zato ni izključeno, da gre bolj za propagando mokrih, nego za znanstveno odkritje. Morda se je hotel učenjak samo pošaliti, češ, kako boste prepovedali piti ljudem, ko pa pijančujejo celo mravlje. čudne so kitajske šege in običaji Olikan Kitajec v občevanju s ljudmi sebe ponižuje, druge pa povišuje Kitajci so najvljudnejši narod na svetu. Čeprav evropska civilizacija vedno bolj prodira tudi med nje ter izpodriva stare šege in običaje, se vendar še drže v prostrani kitajski deželi njeni prebivalci strogo svojih starih navad. Posebno trdovratno se drži na Kitajskem stara navada pozdravljanja, ki bi bflo treba napisati o nji obširno razpravo, če bi hoteli našim ljudem točno povedati, kako Kitajci pozdravljajo in od kod imajo te stare navade. ¥ Olikan Kitajec dvigne po star! tradiciji pri pozdravu obe krepko stisnjeni pesti v višino čela večkrat zapored, ali pa sklene roke, potem jih pa razpro-stre in zamrmra skoraj pobožno »čin, čin«, kar pomeni »prosim, prosim«. Če se srečata dva Kitajca po daljšem času, padeta na kolena, se sklonita naprej in se z obrazom večkrat dotakneta zemlje. V nekaterih kitajskih krajih je pa v navadi še'bolj čuden pozdrav. Če se srečata dva človeka, se po možnosti istočasno odkrijeta, čepice dvigneta čim višje nad glavo, potem se pa popraskata za desnim ušesom in si pokažeta jezike. Cim bolj pomoli Kitajec jezik iz ust, tem vljudnejši in lepši je pozdrav. Se bogatejši in pestrejši od pantomi-mičnih kretenj so pri kitajskem pozdravu besedni obrati. Dolžnost olikanega Kitajca je, da pri pozdravu sebe čim lolj poniža, tistega, ki ga rx>zdravlja, pa čim bolj poviša. Ce govori Kitajec s starim Človekom, trdi o sebi, da je »neumen mlajši brat«, če pa govori z mlajšim, zmerja sebe z »zabitim starcem« ali »staro podrtijo«. Svoji ženi pravi »nizkotna priležnica« samo iz vljudnosti in v prizadevanju, ponižati jo čim bolj, da bi dokazal ponižanost pozdrava. Svoj dom naziva med pogovorom »podrta koliba«, pa naj bo še tako krasna palača. Če govori Kitajec o svojem sinu, ne rabi njegovega imena, temveč mu pravi »travniški mrčes«. Nikoli ne pozabi olikan Kitajec k vsaki sodbi ali zaključku pripomniti, da velja to samo po »njegovem skromnem mnenju«. Medsebojno se Kitajci časte z najlepšimi priimki, sebe ponižujejo, druge pa povišujejo. Ce govori Kitajec o očetu koga drugega, mu pravi »častivredna točnost«, materi »dvorana dolgega življenja«, hčerki pa »zlat denarc. Pri tujih ljudeh vpraša Kitajec najprej po cenjenem imenu in kitajske vizitke se glase navadno takole: »Zvesti in iskreni prijatelj vašega blagorodja in neumorni učenec vaših naukov si dovoljuje s tem predstaviti se, naznaniti svoj ubogi poset in pokloniti se do tal.« Anglež, ki je potoval po Kitajskem ter proučeval kitajske šege in navade, piše o besednih obratih pri nekem kon-verzacijskem obredu. Vprašanje: Kako se godi vašemu prevzvišenemu in slavnemu prijatelju? Odgovor: Ah, mojemu osramočenemu capinu se ne godi baš slabo. — Kje pa imate svojo krasno palačo? — Moja pasja koliba je v Hankau ob pristanišču parni kov. — Je vaša blagorodna rodbina številna? — Imam samo pet podlih nestvorov. — Kako se počuti vaša dražestna žena. Je njeno blagorodje zdravo? — Moja stara škatla bo menda počila od zdravja. Tako nekako se glasi pogovor dveh olikanih in dobro vzgojenih Kitajcev. Podobni osebni obrati so med Kitajci tako priljubljeni, da bi morali napisati debelo knjigo, če bi hoteli našteti vse. Sedanji nemiri na Kitajskem so seveda močno vplivali na stare šege in navade ter jim škodovali morda še bolj, nego prodiranje evropske kulture med Kitajce. Ni izključeno, da so to že zadnji ostanki starih kitajsfldh navad, ki se ne bodo mogli več dolgo držati. Svetovnoznano londonsko operno po^opje V Covent Gardenu v Londonu stoji to krasne operno poslopje, Id pa bo zdaj porušeno, ker rabijo ta prostor za moderno tržnico. Trajna rdečica Tetoviranje je bilo v navadi samo pri mornarjih in ljudeh sumljive preteklosti. Zadnje čase so pa prišli ljudje, ki se ukvarjajo s tetoviranjem, na drugo misel, spraviti to zadevo na polje kozmetike m jo izkoristiti tam. V svojih prospektih prše jo damam: »Velecenje-na, čemu bi rabili barvila za lica in ustnice? Barviilo se z umivanjem odstrani, pri tem pa trpi koža. Dajte se raje tetovirati stalno rdečico kot znak zdravja in ne bo se vam treba bati, da bi še izginila z obraza. Kako prijeten bo občutek, da sploh ne morete pre-bledeti. če nanese smola, da izreče mož ali zaročenec kakršenkoli sum. Po pre-čuti noči bo vaš obraz enako svež in rdeč. kakor bi bil. če bi vso noč trdno spali. In ustnice! Ne bo se vam treba več bati poljubov, niti ostrmeti od groze, da ste si pozabili namazati u-stnfce. Vse bi bflo v redu, samo na nekaj pozabljajo prooagatorji trajne rdečice. Nimajo namreč za tetoviranje primer- nega rdečila, da bi sc barva točno ujemala z naravno barvo lic Seveda pa na drugi strani ne moremo trditi, da je barva lic in ustnic naših dam naravna. Rdečilo je še presvetlo, toda sčasoma se bo že našla primerna barva. Zaenkrat se tetoviranje v službi lepote obnese dobro samo pri obrveh. Marsikatera lepo-tica si je v prizadevanju, da bi postala podobna Greti Gorbo, tako temeljito mazala in mrcvarila obrtri. da jn ni ostala nad očmi na ti črna senca, ker je polagoma vse obrvi populila. Zdaj pa, ko prihajajo obrvi zopet v modo. bi si rade lepotice znova preskrbele črne obrvi m tu dela baje tetoviranje prave čudeže. Po vrhu je operacija še brez bolečin, samo honorar je baje zelo masten. Požrtvovalne telef onistke Iz Havane poročajo o izredni požrtvovalnosti mlade telef onistke Rose Torres Acosta iz mesta Santa Cruz del Sur. Dekle v polni meri zasluži, da bi jo prišteli k onim junaškim telefonistkam, ki so stoječ do zadnjega trenutka pri aparatih žrtvovale življenje na oltar skupnosti. Ko so se pojavili prvi znaki strahovitega orkana na Kubi in ko so začeli pljuskati čez obalo vedno večji morski valovi, junaška telefonistica ni zapustila svojega mesta, temveč je telefonirala vsem telefonskim naročnikom, da je mesto Havana v nevarnosti in da se naj čimprej rešijo. Res so se vsi rešili, samo telefonistica je ostala v centrali, čeprav so jo opozarjali, naj beži. Zvesto ji je stal do smrti ob strani njen zaročenec. Kmalu je morje privalilo ogromne valove, ki so zalih vse mesto. Po katastrofi so našli med 3000 mrliči tudi mrtvo telefonistko in njenega zaročenca. Tudi drugi dve kubanski telefonistici sta se držali junaško. Celia in Maria TJrbav, dve pogumni sestri, sta rešili življenje mnogim rodbinam v Puerto Tarafa, kamor sta telefonirali zi Neu-ritasa, da se bliža orkan. Streha nad telefonskim uradom se je bila že porušila in tudi ena stena je že ležala na tleh, telefonistici se pa nista ganili iz urada.