Setev in nagovinje gozdnih drevesc. Za setev potrebno seme naberemo sami, ali pa ga kupimo v zanesljivi prodajalnici. Seme mora biti zrelo in dobro shranjeno ter mora izhajati od popolnoma zdravih dreves. Nabiranje semena ˇ gozdih, katerl se naravnim potom pomlajujejo, je š^kodljivo in se mora omejiti na kraje, kjer je naraščaj^že zagotovljen ali na takšne gozde, ki sc še ne pomlajujejo. Storži od iglastcga drevja naj se pobirajo kolikor mogoče na posekanem ali t ta namen določenem dreyju. Najbolje se jih trga z dolgimi drogi, na katerih je pribit« na konc« posefctta kljukft iz žekza. Nabiranjc drevesnih semen. Smrekovi storži dozore oktobra in se trgajo do spomladi. Pribliino v istem času dozore tudi jclkovi, ki ae pa iuorajo takoj potrgati, sicer se seme izlušči in od>pade. Mecesnovi storži dozore tudi t oktobru in se od- pro šele na spomlad ter se vsled tega lahko trgajo po zim'. Stcrži od bora dozore šele oktobra druge jeseni po cvctu in se obirajo naslednjo zimo. Želod ali žir dozori pozno v-Jeseni in se ga otrese ali odpadlega nabira. Žir od cera zori drugo jesen in se grabi po tleh. 3eme od drugih gozdnih dreves, kakor gabra, jesena, jelSe, javorja in kostanja se trga v jeseni, ko uozori. Brestovo seme pa dozori že junija tcr se v juliju lahko posek. Nabrarj.*i scme se očisti, izhišči, malo posuši ter shrani na zračneLu prostoru ali pa takoj v jeseni poseje. Žclod se lahko shrani, kakor repa v zemlji na suhem prostoru, Preizkušnja kmpljenih semen. Kupljeno scnic je Ircba preiskali na kaljivost. To storimo, ako vložimo 100 zrnc ined dve vlažni Jtrpi, kateri položimo na vlažen in primerno gorki prosi^r. Če je na primer od 100 zrn 80 vskalilo, tedaj je seme 80 odstotkoT kaijivo. Debelejše seme preizkusimo na kaljivost tudi na ta način, da ga prerežemo z ostrirn nožem. Ce ima zdravo jedro, ki mora bili polno in belorumene barve, je seme navadno dobro. Iz 100 kg storžev se dobi 3—5 kg smrekovega, 5—8 kg jelkovcga, 1—2 kg navadncga borovca, 3—5 kg črnega borovca in 4—8 kg mecesnovega čistega semena. Dobro smrekovo scme inia navadjio 70—85 odsiotkov kaljivosli, jelkovo v jeseni 40—70, spomladi 20—30 odstotkov, senie navadnega bora 80 odstotkov, črnega bora 80—90 odstolkov, mecesnovo 30—50 odslotkov, želod pa 80 odstot. kaljivosti. Seme od iglastega drevja je pred stttfijo na inakali H—3 dni t vodi, v kateri smo raztopili nekaj ugašenega apna. Setev drcvcsnih semen. Seme moramo sejati na golo posekanih prostorih. Rahle in gnojne zemlje ni trejba veliko pripravljati, ampak jo je treba samo očistiti pievela in grmovja, z železnimi grabljaini pregrabiti in nekoliko prekopati. — Sejemo aa široko ali mestoma, v vrstah aii v jamicah. Pri setTi na široko se seine po celem proslorn enakonierno poseje, kar se najlažje doseže, ako seme razdelimo v dva enaka dela in sejemo polovico navzkriž druge. Pri selvi v vrstah pripravimo tla progoma in te proge obscjemo. 30 cm siroke vrste se napravijo po en meter fsaksebi ter v hribih vodoravno, da voda ne odnaša semena in zemlje. S setvijo v vrstah se prihrani mnogo scmena ter se pogozdeni prostor pozncje lažje oskrbuje, toda potrebno je tla bolje obdelati in seme pogosteje sejati, da ne nastanejo goličave, ako seme ne vskali. Smrekoremu semenu v solnčnih legah primešamo nekoliko borovega, ki hilreje rasle in smrekove rastlinice v mladosti obscnčuje. Sejeino pa ga tudi skupno z ovsem ali ržjo in na ta način znižamo >lroškc pogozdovanja. Do 1 cin globoko vsejano seme se zgreba z grabIjami in se rastlinicc pokažejo v treh do štirih tednih. Jelko sejemo le v senci drugega drevja in v jeseni, ker seme izgubi drugače veliko na kaljivosti. Tudi bukovo seme sejemo lakoj v začetku jescni, ko je že odpadlo in sicer na široko, da ga more že odpadlo listje pokrili. Žclod sadimo v jamice, ki jih zagrnemo in rahlo zatlačimo z nogo. Sadi se ga v jeseni ali spomladi. V zadnjem slučaju začne kaliti po preteku 6 tednov po saditvi. Potrebna množina semena j« odvisna najvcč od svojsteT gozdnega sveta in načina setve. Na zadostno vlažni zemlji se seje redkeje, kakor na slabi, suhi, plevelni zemlji, in solnčni legi. Pri gostih setvah se dre•vesca prcj sklopijo ter vamjejo zemljo in debla postauejo bolj gladka in polnolesna. Pri polai setri se rabi na en hektar približno 10—23 kg smrekovega, 70—90 kg jelkovega, 10—15 kg belega bora, 20—30 kg črnega bora, 20—30 kg mecesnovega semena, 300 kg žira ali 800 kg ieloda. Pri setvi v vTSte ali jamice se pribrani skoro polovko scmena. Ako sejemo v proge, se računa na 100 metror dolgosti 300—400 g smrekovega, 400—500 g mecesnovega, 200—300 g semena od belega in 30C do 500 g semena od črnega bora. Sajenje se obnese bolje nego seiev. Sajenje se obnese, kakor že omenjeno. mnogo bolje od setve. Prvi pogoj za uspešno sajenje so zdrave in dobro vkoreninjene sadike. Nabavirao jih iz mladib gozdnih naraščajev ali še bolje \z gozdnih setev, ki jih moremo rzgojiti tudi sami. Vsak gozdni posestnik si more sam vzgojiti potrebnik sadik v lastni gozdni drevesnici, za katero si zbere raven, senčnat prostor blizu vodc. Zemlja se vsaj 30 cm globoko prekoplje, dobro zagnoji in pripravi ravno tako, kakor zemlja za zelenjadni vrt. Napravijo se 1.20 m široke grede, ki jih razdelimo s 30 cm širokimi poti, do omogočimo obdelovanje posameznih gred. — Zgornjo plast zemlje je dobro pognojiti s črno gozdno zemljo, k: je nežnim rastlinicam najbolj prikladna. Še nekaj o setvi. Seme sejcmo na spomlad, mescca marca ali v začelku apriia. Najboljša je, setev v vrste, ki jih napravimo 20 un vsaksehi. Za drobno .-cmc, kalcor scine od smreke, bora, nieccsna, akacije itd., katcrega je treba le nnlo zagrniti s črno prstjo, se napravijo vrste s 4 rm dclielo desko, ki jo poslavijamo po gredi naj)iej in pritiskanio v rahlo zemljo. V nastalc brazdice se seme, ki se je mikaj dni poprej namakalo v mehki vodi in poleiii posušilo s pppelom 7 roko enakomerno poseje in s komposloni pokrijc. Za drobna semena zadostuje, da pridejo 1 cm globoko v zcmljo. Da se semenu ohrani za kaljenje potrebna vlaga in da se nežne rastiinice obvarujcjo prcd mrazom in solncem, je posejane gredice pokriti z vejevjem. Najboljše v ta namen so brinjeve veje, katerih iglice sp drže dolgo časa na vcjah. Veje oslancjo na gredicah tako dolgo, dokler seme ne vskali. Pri borih in akacijah jih nato odstraniriio, pri smrekab, ki so bolj občulljive, pa jih vtaknemo ob stranth grcdic v zemljo, da obsenčujejo setev. Kakor v gozdu rabi ludi na vrtu siureka iu jelša več sence, kakor D<ccescn. V obrambo piičev se namoči seme v razlopini minija. Kjer se ni bati miši, ki rade stikajo za semenom, je jelke sejati v jeseni. Obsendevanje posejanih proslorov je neobhodno potrebno. Seme more priti do 3 cm gioboko v zemljo. *elod se sadi 1—2 cm vsa-ksebi v vrstah in mora priti vsaj do 5 cm globoko v zemljo. Obsenčtvanje tukaj ni potrebno. Setve se morajo tekom poletja najmanje po petkrat opleti in okopali, ako zemija ni sama po sebi dovolj rahla. V suši je zalivanje neobhodno potrebno. Koricera septeinbra se obsenčevalno vt-jevje odstrani in se občutiji\a drevest-a, kakor siureke, jelke, mecesni in jelše zavarajejo proti iurazovoni. To storimo, ako zem]jo med vrstami pokrijemo z inahom, žaganico a]i listjem, ki ga na spomlad zopet odslraniino. Od drugega leta naprej ne potrebnjejo rastliuice več obsenčevanja, veadar jih je Ireba zalivali ob hudi suši. Okopavamo in plejemo jih, kakor v prvein letu. Kduj so razne vrste drevcs sposobne za pcgozdovanje? Smreke so sposobne za pogozdovanje šele v tretjem ietu. če jih nočemo saditi na pusl svcl ne morajo za to prej pripraviti s tcm, da jih presadimo v gozdni vrt v razdalji 10 cm v vrstah in posamezne vrste 20 cm narazen. Po dveh ielih so tako presejana drevesca sposobna za presaditev v pustih gozdnih legab. Mecesni so porabni že v dveh Ietili. Enako presadimo tudi jclke, ki so navadno snosobne v treh do štirih letih za stalno mesto. Drugo drevje se ne presaja, ker je sposobno že kot dveletno ža sialno mesto. Hrasli so sposobni Ž€ v pnrem letu za sajenje v gozdu. (Konec prihodnjič).