naš tednik LETO XXXVI. Številka 49 Cena 7,- šil. (15 din) Četrtek, 6. decembra 1984 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Novi prosvetni minister dr. Moritz je pretekli petek sprejel delegacijo koroških Slovencev pod vodstvom dr. Grilca in F. Kukoviče (pogovora so se udeležili še univ. prof. Larcher, dr. Zerzer, K. Smolle, dv. sv. dr. inzko, dr. M. Sturm in dr. A. Malte). Minister Moritz, ki je bil zelo dobro informiran o naših problemih, se je ponovno izkazal kot politik z velikim razumevanjem za našo narodno skupnost. Pogovor je bil zelo stvaren in konkreten. Podelitev prve Slov, časnikarske nagrade ___—KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU el« ***** m ,-.ao pe2od-.->oS'pN'dmar v soboto, 8. decembra 1984 ob 14.30 uri v MESTNEM GLEDALIŠČU v CELOVCU j - ^ Gostuje Slovensko ljudsko gltjfaiišče iz Celjj C ■ Avtopodjetje SIENČNIK bo vozilo iz Podjune v sledečem voznem redu: 13.00 Blato, *r:*° Pliberk-zadruga, 13.15 Jamnik, 13.20 Šmihel-Šercer, 13.25 Globasnica-Mstar, 13.35 St. Lipš-pri Sečniku, 13.45 teforla vas-Sienčnik, 14.00 Škocijan Prosimo, da se vsak, ki želi peljati z oraiibusom, telefonično orijavi pri avto-P°djetju Sienčnik (tel.: 0 42 36/22 19) ali pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu (tel.: 0 42 22/51 25 28 - 23 ali 24) Pretekli petek je Slovenski časnikarsko nagrado profesor-center na Dunaju v svojih pro- ju Clausu Gattererju posmrt-storih podelil prvo Slovensko no. Nagrado sta v imenu Slo- venskega centra (SC) predala predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in tajnik ZSO dr. Marjan Sturm sestri junija 1984 umrlega velikega prijatelja koroških Slovencev, gospe Nantl Gatte-rer. Lavdacijo je imel univ. doc. dr. Andrej Moritsch, ki je odlično predstavil angažirano in bogato delovanje južnoti-rolskega publicista. Predvsem je dr. Moritsch poudaril, da je profesor Gatterer vedno spet opozarjal na »politično-moralično reciprociteto med Južno Tirolsko in južno Koroško". Z drugimi besedami: Gatterer je kritiziral avstrijsko manjšinsko politiko, ker le-ta (dalje na str. 3) Desno: Nantl Gatterer; spodaj: dr. Grilc in univ. doc. dr. Moritsch v pogovoru s Traudl Brandstaller. Politika Tednikov komentar PIŠE JANKO KULMESCH Prejšnji četrtek so se torej predsedniki koroških in zveznih strank pogovarjali o dvojezični šoli. Sklenili so ustanoviti komisijo pravnikov z avstrijskih univerz skupno z zastopniki Ustavnih služb zveznega kanclerja in koroške deželne vlade, ki naj bi „razčistila, v kolikor sta za naše šolstvo pristojna Celovec in Dunaj“ (deželni glavar Wagner). Poleg tega naj bi druga komisija skrbela za zbira- stična pričakovanja, kot „ Morda sta se večinski stranki le spametovali", vse drugo kot utemeljena. Nočem gojiti obupavanja ter fatalizma. Vendar trenutna manjšinskopolitična stvarnost prav tako ne dopušča lahkovernosti ter kratkovidnosti. Prvič ne pridemo mimo dejstva, da koroška OVP slej ko prej (glej zgoraj!) vehementno sili na spremembo trenutne šolske uredit- Dunajski pogovori... nje pedagoškega gradiva: od tega si politiki pričakujejo, da bodo dobili vpogled v trenutno prakso dvojezičnega šolstva ter da bi na podlagi teh spoznanj ,odstranili probleme, ki se pojavljajo v dvojezičnem pouku“ (VVagner). Kot deželni glavar pričakuje, bosta ko-misji zaključili svoje delo v približno 6 mesecih; hkrati se je VJagner izrekel za „ skupno rešitev“ vseh treh strank. Tudi Knafl se je izrekel za „skupno rešitev", ki „mo-ra na vsak način upoštevati pravico staršev" (Knafl). Vrhu tega je Knafl po četrtkovem pogovoru izrecno poudaril, da „ne bo šlo brez spremembe šolskega zakona“ ter da „ne sme priti do zavlačevanja tega vprašanja". Koroški politiki se očitno le niso upali docela ignorirati številnih odklonilnih stališč raznih pedagoških krogov, predvsem celovške univerze. Brez dvoma imajo zato pedagoški strokovnjaki — skupno z drugimi zagovorniki skupne šole — velike zasluge. Brez njih bi po vsej verjetnosti že prišlo do negativne spremembe manjšinskošolskega zakona. Za to jim velja iskreno priznanje! Kljub temu pa so optimi- ve. Slej ko prej je namreč tudi prepričana, da bo na ta način nemškonacional-nim koroškim volilcem najbolj simpatična. In kdo more iz prepričanja trditi, da VVagner ni pripravljen pri tem podpirati volilnega poraženca Kna-fla? Saj je znano, kako se trudi rešiti netalentiranega politika Knafla pred politično smrtjo. Saj je znano, da skuša z njim izigravati Haiderja, ker se le-tega bolj boji kot koroške OVP. Ne bi se čudil, če bi zato tudi ustregel Knaflovi „nujnost-ni“ zahtevi po uresničitvi „pravice staršev". Drugič prav tako ne pridemo mimo dejstva, da so predsedniki zveznih strank pripravljeni prepustiti vso zadevo Korošcem. Ali kot sta to takoj po pogovoru formulirala Sinovvatz in Mock: „Das Wort haben die Karntner." („Besedo imajo Korošci"). Kaj to za nas dejansko pomeni, tega ni treba podrobneje razlagati. Tako tretjič ne pridemo mimo vprašanja: niso sklenili komisije zgolj zato, da bi potem tem lažje „uteme-Ijili" negativni kompromis? Namreč s pomočjo nekaterih pravnikov in pedagogov, ki jih bojo tako dolgo iskali, dokler ne bodo našli enega, ki jim bo dal prav. Politika Občni zbor diuva ..Naš ntmk“ Prejšnjo sredo je imelo društvo „l\laš otrok“ v Celovcu, ki vodi in vzdržuje tudi istoimenski dvojezičen vrtec, svoj drugi redni občni zbor po ustanovitvi leta 1977. Predsednica društva, Marija Šikoronja, je navzočim članom, oziroma staršem prikazala prizadevanja in delovne uspehe društvenega odbora v zadnjih treh letih. Cilj društva je vedno bil, da ustvari kar se da najboljše pogoje za vzgojno delo v vrtcu. Občinske volitve 1985 — volilna pravica Klub slovenskih občinskih odbornikov opozarja, da 31. decembra 1984 poteče rok za volilno pravico pri občinskih volitvah. Volilno pravico 17. marca bo imel vsak, ki je do tega dne izpolnil 19. leto in ima glavno bivališče (Hauptvvohnsitz) v dotični občini. Prosimo vse, da se prepričajo, ali imajo volilno pravico. Vsak ima pravico vpogleda v volilni seznam, ki leži na občini ter ga imajo tudi slovenski občinski odborniki. Če so koga pomotoma izpustili, ima pravico priziva, rok bomo javili posebej. Vse informacije lahko dobiti tudi v Klubu slovenskih občinskih odbornikov, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel: (04222) 511,553)! Letošnjo jesen je bil vgrajen v eni izmed skupinskih sob lesen podij v obliki etaže, v veselje otrok in vzgojiteljic. Letos je prišlo tudi do zamenjave na voditeljskem mestu. Prejšnjo voditeljico Marijo Moser je nasledila Irena Brežjak, ki ji je s primernim pristopom kar hitro uspelo dobiti zaupanje otrok in staršev. Poleg skrbi za vrtec s 35-člansko skupino se društvo priza- • Celovec JAVNO STROKOVNO ZASEDANJE NA CELOVŠKI UNIVERZI: SKUPNA ŠOLA — SKUPNO ŽIVLJENJE Sodelujejo: G ero Fischer (Dunaj), Friedl Grimberg (Dunaj), Atiye Gunak (Dunaj), Karin Jampert (Munchen), Marko Mariani (Božen), Erik Prunč (Gradec), Frank Olaf Radtke (Biele-feld), Anton Schellander (Celovec), Chaschper Pult (Chur — Švica), Tomaž Ogris (Celovec), učitelji in učiteljice dvojezičnih šol na Koroškem ter sodelavci celovške univerze. Torek, 11. 12. 1984: 15.00: Diskusija (soba z-129) Prispevek družbenih ved h koroški narodnostni problematiki. Naloga univerze pri reševanju socialnih problemov. deva tudi za druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Tako vodi Lenčka Kupper v okviru vrtca, oz. društva že četrto leto otroški zborček, ki je že večkrat nastopal na raznih kulturnih prireditvah. Med 25 in 30 otrok letno obiskuje enkrat tedensko slovenski pouk, ki ga vodita v prostorih vrtca učiteljica Rezika Iskra in Danilo Pru-šnik. Ta možnost jezikovnega pouka je še posebno važna, ker na 19.30: Referat (predavalnica 2) Karin Jampert in Anne Zehn-bauer: Socialna integracija brez skupne šole? Sreda: 12. 12. 1984: 15.00: Diskusija (soba z-129) O problematiki večjezičnosti in identitete. 19.30: Podijska diskusija (predavalnica 2) Kulturna mnogovrstnost, državna politika izobrazbe in etnično uveljavljenje. Izkušnje iz drugih dežel. Četrtek, 13. 12. 1984 15.00: Diskusija (soba z-129) Didaktično delo v dvojezični šoli. 19.30: Referat (predavalnica 2) Frank Olaf Radtke: Interkultur-no učenje — realiteta ali utopija? celovških ljudskih šolah ne poučujejo slovenščine. V poletnih mesecih omogoča društvo vzgojiteljicam hospitiranje v otroških vrtcih v Ljubljani. Društvo pa se tudi drugače prizadeva za plodne stike s kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami. Vsako leto se kar vrstijo delegacije, ki prihajajo na obisk in ogled vrtca. Svoje poročilo je predsednica društva zaključila z besedami zahvale vsem, ki se trudijo za uspešno delo v prid otrok, ali to delo finančno in strokovno podpirajo. Iz poročila blagajničarke Magde VVedenig je bilo razvidno, da prispevki staršev krijejo le dobro četrtino izdatkov, občni zbor je zato sklenil letno povišanje prispevkov na podlagi indeksa. Javne subvencije predstavljajo le 12% Potrebnih sredstev. Brez velikih podpor slovenskih organizacij torej tudi v prihodnje ne bo šlo. Dvorni svetnik dr. Pavel Apov- V nemški oddaji aktualne službe celovškega radia je Kreisky poudaril, da bo Avstrija zgubila verodostojnost pri °°rbi za pravice manjšine na Južnem Tirolskem, če bodo v (nadaljevanje s 1. strani) koroškim Slovencem ni pripravljena dati to, kar na drugi strani zahteva od Italije za Ju-z.ne Tirolce. Nadalje je dr. Mo-ritsch omenil veliko zaslugo d°bitnika prve Slovenske časnikarske nagrade za to, da je s svojimi številnimi in vsebin-sko bogatimi publicističnimi I 6 ' omogočil širše zanimanje n razumevanje za probleme nik je poročal o nadaljevanju znanstvenega projekta o dvojezični vzgoji, s katerim je začel dr. Sa-xer s sodelavci leta 1980. Po znanstveni odbelavi podatkov o jezikovnih navadah otrok, ki obiskujejo dvojezične vrtce, proučuje zdaj posebna skupina ustrezno literaturo, iz katere želi izluščiti izsledke in navodila za prakso. V raziskovalno dejavnost je povezano tudi delo dr. Rožice Pušnik, ki se še posebej briga za jezikovno stran vzgoje v vrtcu. Voditeljica vrtca Irena Brežjak je opozorila na probleme zaradi dejstva, da določen del otrok ne zna, oz. le malo zna slovensko. O takih in drugih vzgojnih zadevah se pogovarjajo vzgojiteljice s starši na rednih mesečnih sestankih. To sodelovanje med vzgojiteljicami in starši so udeleženci občnega zbora še posebno pohvalili. Po razpravi o poročilih odbornikov je občni zbor izvolil nove društvene naši državi „špecialne organizacije" zmeraj ustvarjale nove probleme v manjšinskem vprašanju. Manjšine upravičeno spet zahtevajo posebne pravice, to narodnih manjšin v Avstriji. Slovenska časnikarska nagrada, ki jo bo Slovenski center na Dunaju podelil vsako leto, je namenjena časnikarjem, ki niso pripadniki slovenske narodne skupnosti, ki pa imajo za narodne manjšine v Avstriji velike zasluge. Na ta način se jim hočemo vsaj nekoliko oddolžiti za njih podporo, brez katere bi se nam v boju organe. Večina članov prejšnjega upravnega odbora je bila ponovno izvoljena v upravni odpor: Marija Šikoronja (predsednica), Rezika Iskra (podpredsednica), mag. Janko Merkač (tajnik), Magda VVedenig (blagajničarka) in kot odborniki: dr. Rožica Pušnik, dr. Pavel se pravi privilegije, da bi se lahko razvile, tako Kreisky. Na vprašanje, kako si predstavlja rešitev manjšinskega vprašanja, je bivši kancler odgovoril, da bi bila vsaka ureditev, ki bi spravila Slovence v geto, nevarna. Tudi uspeh svobodnjakov pri zadnjih volitvah po njegovem mnenju ni nekaj trajnega. Ko ga je urednik celovškega radia vprašal, ali naj bi socialistična stranka v šolskem vprašanju postopala samostojno (torej ne v sklepu tri-strankarskega pakta), je Kreis-ky dejal: „Menim, da se je treba skušati približati, kolikor je mogoče, konsensu, tudi s Slovenci." za naše pravice brez dvoma precej težje godilo. Podelitve prve Slovenske časnikarske nagrade so se poleg predsednika KKZ dr. Zer-zerja udeležili tudi bivši kolegi televizije dr. Gattererja (med drugim dr. Brandstallerjeva, dr. Langbein, Peter Huema) in predstavniki Južnotirolske visokošolske zveze ter „Gais-maier-Gesellschaft“. Apovnik, Franc VVedenig in na novo Marica Hartmann in Janko Wo-schitz. Soglasno so bili izvoljeni v nadzorni odbor: Jože VVakounig, Zalka BreitfuB-Inzko in Sonja Vau-ti ter v razsodišče: Tilka Loibneg-ger in Matjaž Urank. Slovo od Jožka Kožarja V sredo, 28. novembra 1984, so se svojci, sorodniki in prijatelji poslovili na beljaškem pokopališču od koroškega partizana Jožka Kežarja. Jožko Kežar, ali Lekšev Pepej, kakor so mu pravili domačini, se je rodil pred 57 leti pri Lekšu na Horcah pri Št. Vidu v Podjuni. V najbolj mračnih dneh naše zgodovine se je pridružil protinacističnim bojevnikom. Za svoj prispevek za osvoboditev je prejel odlikovanje od Avstrije in Jugoslavije. Po osvoboditvi je v Ljubljani nadaljeval in končal študije in tam več let poučeval. Po vrnitvi na Koroško je dobil službo pri Zvezi slovenskih zadrug. Mnogi, ki so zaključili slovensko kmetijsko šolo v Pod ra v-Ijah, se ga bojo spominjali kot dobrega, prijetnega učitelja. Kot tajnik Zveze koroških partizanov je nesebično in vestno deloval za ohranitev izročil boja proti nacizmu. Po hudi bolezni je odšel od nas v ponedeljek, 26. novembra. Na grobu so mu zapeli v slovo prijatelji iz domačega Št. Vida v Podjuni. Naj rajni počiva v miru. Vdovi, sinu Jožku z družino, in svojcem izrekamo iskreno sožalje. „Za sožitje delati" V Lipnici (Leibnitz) na Štajerskem je bilo konec novembra mednarodno srečanje mladine iz prostora Alpe-Jadran. Geslo srečanja je bilo „Za mir delati — za mir živeti". Mladinske organizacije so sprejele tudi resolucijo, v kateri stoji, da mir ni odsotnost od vojne, orožja in nasilst-va, ampak pozitivno stališče, ki vsem ljudem in narodom omogoča samouresničevanje. Medsebojni rešpekt, dialog, sodelovanje in solidarnost so pogoji za nenasilno pot k miru. Vse oblike sodelovanja in solidarnosti med narodi, na primer sožitje v dvojezičnih regijah in med posamezniki, so vidiki živetega miru. Zato mladinske organizacije iz prostora Alpe-Jadran izrecno zahtevajo, da se morajo pri reševanju problemov dvojezičnega šolstva na Koroškem pristojni politiki ravnati po izsledkih kompetentnih znanstvenih gremijev in institucij. Kreisky: „Na Koroškem vladata intoleranca in neumnost Ob priliki predstavitve knjižnega daru založbe Drave je bivši zvezni kancler dr. Bruno Kreisky pretekli torek na Dunaju dejal, da je intoleranca, ki jo trenutno še vedno doživljamo na Koroškem, bila eden izmed razlogov za razpad avstroogrske monarhije. Kreisky je poudaril, da tako intoleranco in neumnost doživljamo tudi še danes, ko gre na Koroškem za vprašanje manjšinskega šolstva. Posebno vznemirljivo je zanj dejstvo, da nemškonacionalni krogi zdaj zahtevajo etnični proporc. Prva Slovenska časnikarska nagrada... Pismo bralcev PISMA BRALCEV Spoštovano uredništvo! Z zanimanjem sem do zdaj prebiral pisma bralcev, čeravno z vsebino takih pisem ne soglašam vedno. Mnenja sem, da je potrebno in koristno, če bralec zavzame k raznim problemom oz. dogodkom kritično stališče. Da ste pa v zadnji številki NT dali polemiki toliko prostora, me je zelo razočaralo. Tudi meni na demonstraciji ni vse ugajalo, marsikaj bi se dalo tudi bolje pripraviti in izpeljati, to velja tudi za kulturni program, ki bi brez škode bil lahko krajši in morda tudi še bolj pester. Mnenja sem, da je objektivna in poštena kritika pravilna in da se le z aktivnim sodelovanjem vseh plasti prebivalstva prepreči, da bi nekdo izrabljal take skupne prireditve v svoje namene. Vsi, ki se ukvarjamo z javnim delom, vemo, da z demonstracijo borba za ohranitev dvojezičnega šolstva še dolgo ni končana in da nas čaka še mnogo dela in naporov. Nadstrankarskemu komiteju za obrambo dvojezičnega šolstva bo treba dati širšo podlago in vključiti več aktivistov iz vrst mladine. Na vsak način je nujno, da se ohrani neodvisnost in enotnost v komiteju, zaradi medsebojnih prepirov smo Slovenci že veliko izgubili. V tem primeru je prav gotovo v nevarnosti naša dvojezična šola, ne pa kaka ideologija, tega se moramo zavedati in to je treba tudi upoštevati. Če smo resnični demokrati, moramo upoštevati tudi drugače mislečega aktivnega rojaka. Očitati oz. podtikavati iz ideoloških vzrokov drugače usmerjenim slovenskim aktivistom narodno izdajstvo, je po mojem smrtni greh proti naši narodni enotnosti in obrambi, ki se nikoli več ne da popraviti, koristi pa le našim nasprotnikom. Od dijakov in vseh tistih, ki vzgajajo in idejno usmerjajo našo mladino, pričakujem, da gledajo na to, da bo tudi v takih kritičnih pismih več objektivnosti in resničnega krščanstva oz. humanosti in ne razdiraštva. NT pa predlagam, da preneha s to polemiko o demonstraciji in da dragoceni prostor porabi za članke, ki bi koristili naši stvari in enotnosti, saj se bližajo občinske volitve, katerih izid bo za nas zelo velikega pomena. Glavnega urednika pa prosim, da v bodoče bolj pretehta, kaj se naj objavi. S spoštovanjem Mirko Kumer podžupan občine Pliberk Komunist — Judež Iškarjot? Tako kot je zbiral Jezus svoje učence, tako zbiramo Slovenci svoje simpatizante, ljudi oz. organizacije, ki se z nami solidarizirajo. Jezus si je najprej izbral Petra in Andreja, nato še ostalih 10, med njimi je bil tudi Juda Iškarjot — tisti, ki ga je izdal. Slovenci imamo svoje zavezni- ke, vse mladinske organizacije (razen FPO), ugledne osebnosti,... in tudi komuniste — komuniste, ki so iskra vsakega nemira — razkola med Slovenci, da, celo „na-rodni izdajalci“ so, s svojim narodnim izdajstvom pomagajo Hei-matdienstu. Da bi si olepšali svoj položaj — obraz, si nališpajo obraz z novim lišpom, t. i. „ nadstrankarskim komitejem“. Ker se njih mlin vrti zelo počasi, so zamašili dotok „pravim, resničnim" slovenskim mlinom. Sedaj ta grozi se zaustaviti, komunistični pa melje z neverjetno hitrostjo, paziti moramo, da mu ne pridemo pod (med) mlinske kamne, kajti mnogo, da, preveč „do-brih“ Slovencev bi pokončal..., nato pa bi zavladal komunizem, ki bi posiljeval s svojo ideologijo naš narod, javnosti pa hlinil „nad-strankarstvo". „ Vsakomur je jasno, kako težka je zdajšnja politična -situacija koroških Slovencev. Zato je razumljivo, da se moramo potegovati za vsakega prijatelja iz večinskega naroda" — kajti mi Slovenci bomo tiste, ki smo jih izgubili s svojimi neumnimi izjavami, nadomestili z nemškogovorečimi... „ Komun isti sejejo seme sovraštva med nami, hočejo nas razdvojiti in zlorabljajo našo težko borbo za svoje ideološke namene" — narodni izdajalci so — toda, kaj oz. kdo so pa tisti, ki so ugotovili, da je ekstremizem (samo s strani komunistov) največje zlo? Ali ti nehote izdajajo samega sebe, saj trobijo svoje, deloma neutemeljene, „čenčarije“ v (po) svet(u) — so le-ti morda nerodni izdajalci... Lorene Kumer P.S.: Zavedajmo se, da smo le vsi Slovenci, vsi slovenske matere sinovi. Skupnost oz. edinost naj nam bo kažipot (do) uspeha in obstoja — kajti le v slogi je moč — borimo se s skupnimi močmi, in uspešni bomo — če tega ne bomo uvideli, si lahko poiščemo svoje pogrebce in svoj grob. Spoštovano uredništvo! Ob obletnici tako imenovanih „Heldengedenktage der BRD" nastopajo Hanne Hiob in njeni gostje po celi Nemčiji in Avstriji. Nastopajo s posebno imenitnim programom pod naslovom „0 Deutschland, bleiche Mutter". Tako tudi v nabito polni dvorani Delavske zbornice v nedeljo, 25. novembra, v Linzu. Nastopajo pod sledečim geslom: „Ne žalujemo za padlimi v boju za Hitlerja, marveč za tistimi, ki so tedaj začeli premišljevati — in so jih zategadelj ubili in postrelili; za ljudmi torej, ki so Židi, ino-zemci, cigani in homoseksualci. Poročali bomo o strujah, ki si želijo tisti čas nazaj. In to jim bo tudi uspelo, ako jih mi ne bomo znali ustaviti. “ V tem smislu je zbrala „manjši-ne“ Hanne Hiob, hči Bertolda Brechta, za turnejo po Avstriji in Nemčiji. Med tekste svojega očeta je vtkala tekste Židov, ciganov, homoseksualcev in socialno kritičnih pisateljev (Uwe Bolius, G. Schvvarberg, H. Langbein, Janko Messner, Peter Turrini) in pesmi kantavtorjev (Reinhard Sellner, Kaczynski idr.) Nadalje so nastopali C. Hannes Meier (Žid), intendant gledališča „Komedijanti“ na Dunaju, E. Geschonneck, soustanovitelj povojnega „Berliner En-sembie", nam bolj znano pod imenom „ Brechtovo gledališče“ iz NDR; vojak in član DKP (Deutsche Kommunistische Partei) in pacifist v Nemčiji Alfons Lukas; nadalje Esther Bejarno, članica „Madchenorchester in Auschvvitz"; kantavtorja nemških ciganov Igo Dechow in Rudko Kaczynski. Trije večeri v znamenju solidarnosti zaničevanih, teptanih, šibkih, še danes opljuvanih. — Pretresljivo in spodbudno hkrati. Kako kratkovidni smo v nasprotju s tako akcijo koroški Slovenci po naši uspeli demonstraciji! V 47. številki Našega tednika berem na drugi strani pod naslovom „0 neki zlorabi", da se neki Slovenci razburjajo nad KPO-jevsko zlorabo te demonstracije. Več kot enourni koncert TPPZ je spadal „kam drugam", ne na tako prireditev. Ali nimamo svojih koroških ustvarjalcev, bolj primernih". Bolj primernih prav gotovo v smislu okostenelega konzervativnega kroga. Seveda tudi ne pesmi zatiranih narodov. Seveda ne partizanske, delavske in revolucionarne pesmi, seveda tudi ne internacionale. Nadstrankarski kroj in sodelovanje komunistov v Nadstrankarskem komiteju za obrambo dvojezičnega šolstva nekatere še prav posebno moti. Samo, da ne bi prišlo v pozabo: Na Viktrin-ger Ringu ste, dragi narodni voditelji in funkcionarji, še spali, ko so komunisti skupno s kladivarji in drugimi že razmišljali o tem, kako bi skovali nadstrankarsko organizacijo proti apartheidu v Avstriji. Torej o razdiraštvu ni ne duha ne sluha. Nasprotno! Tudi že za demonstraciji 1973 in 1976 smo dolžni naši narodnopolitični levici priznanje za pomoč pri organiziranju in izvedbi naših nastopov v Celovcu. Ne pozabimo tega! Še nekaj me v kolumni Našega tednika moti. Dejstvo namreč, da solidarnost z Nikaragvo ni bila „na mestu". „Bodimo solidarni sami s seboj" pišete. Jasna ozkotir-nost in slepota Našega tednika! Seveda ne solidarnosti z drugimi zatiranimi narodi na svetu. Mar še vedno mislite, da je takšna solidarnost škodljiva? Pomagajmo tej mnogo krvi obsojeni državi, da se izmota iz gospodarskih težav. Samo tako bo lahko ohranila socialistično družbeno ureditev. V solidarnosti je moč! Koroški Slovenci smo sami tako šibki, da ne smemo zatiskati oči pred zatiranjem majhnih ljudstev na svetu. Resda, preveč je na tehtnici. Mar tudi že naša solidarnost? Pri Našem tedniku že prav gotovo. Koj tako naprej na Viktringer Ringu — v izolacijo, v narodni pogin, v veselje naših narodnih nasprotnikov. V izolacijo, rezervate in geto nas povirata Haider in KHD. Mar tudi že Naš tednik? Zato še enkrat: v solidarnosti je moč! Ne razdirajmo naše solidarnosti, solidarnosti Brechta in svojih tovarišev! Vavti Franc, študent, Linz Spoštovano uredništvo! V vašem glasilu NT-ju je v vsaki številki precej pisanja, posvečenega boju koroških Slovencev za svoj narodnostni obstoj. Ta boj je z državljani večinskega naroda, kateri se imajo za nadljudi. Seveda pa imate v večinskem narodu tudi mnogo prijateljev, zlasti v izo-braženstvu. V raznih medijih zasledimo mnogo lepih in pohvalnih besed od strani vladnih predstavnikov vaše ožje in širše domovine za svoje narodne manjšine. V praksi pa poteka sožitje med vašim in večinskim narodom tako, da vas le-ti oziroma nekateri hočejo etiketirati za manj vredne državljane. Razumljivo, da je takšno klasiranje od njihove strani nesprejemljivo in boleče za manjšino, ker je med vami enako, ali pa še več duševnih velikanov v sorazmerju z večinskim narodom? Že tednikovi komentarji prof. Jožeta VJakouniga zbudijo občudovanje duševna veličina in globok besedni zaklad koroškega Slovenca v boju z mračnimi silami in duševnimi invalidi, ki se najdejo v večinskem narodu, da povzročajo krivice sodržavljanom, ki govore drugačno materinščino ... Dokaz trdožilavosti in iznajdljivosti ter narodnostnega poguma koroških Slovencev je nedavna ustanovitev Slovenskega centra na Dunaju. Navedeni center bo pritegnil pozornost na vaš obstoj v skupni domovini vsem tistim, ki o vas nič, ali premalo vedo ... Pogumne in narodno zavedne lahko imenujemo vse koroške Slovence, ki brez bojazni „marnjajo“ v svoji materinščini na javnih mestih, pojejo svoje narodne pesmi na kulturnih prireditvah in javnih nastopih. Omenim še to, da smo imeli mnogi gledavci pred leti solze v očeh, ko so vaši pevski zbofi nastopali v Cankarjevem domu v Ljubljani. Kako lepo in ubrano ie zvenela koroška narodna pesem iz grl koroških sonarodnjakov ■ ■ To je bila vaša potrditev o višini vaše kulture, s katero ste tako p°' vezani med seboj. Brez dvoma, da je steber slo' venskega življa na Koroškem slo' venska duhovščina in vsa ostali inteligenca, ki vzgaja mladi rod v narodnem duhu. Pred zadnjo vol' no smo mladi fantje kolesarili P° vaših krajih. Mnogi smo obiskov8' li sošolce, ki so se šolali pri naS' Tako smo imeli v njih turističhe Politika/Pisma bralcev Občni zbor Združenja staršev na Slovenski gimnaziji V soboto, 1. decembra, je Združenje staršev na Slovenski gimnaziji imelo svoj redni občni zbor, ki je tudi letos bil dobro obiskan. Kar na začetku: dolgoletni predsednik Združenja staršev, dipl. trg. Janko Urank je odstopil, nasledil pa ga je Andrej Sturm. Dosedanji predsednik je podal obširno delovno poročilo. Dejal je, da so sklepi združenja bili zmeraj soglasni. Združenje je med drugim podprlo skupino „Šok“, nadalje sodelovanje dijakov na skupnem koncertu z Edinostjo v Pliberku, nadalje je podprlo postavitev kipa dr. Jožka Ti-schlerja, očeta Slovenske gimnazije v poslopju šole. Urank je podal podroben razpored študijskih podpor za dijake in omenil, da organizacija „pro cultura slovenica“ iz Švice podpira tri dijake. Predsednik Urank se je v svojem poslovilnem govoru zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je naša osrednja izobraževalna ustanova zrasla v tako močno in priznano drevo: staršem, učiteljem, duhovnikom, vzgojiteljem po domovih, ki nosijo odgovorno vzgojno breme, vodstvu in profesorjem gimnazije, javnim občilom in vsem skritim dobrotnikom Slovenske gimnazije. Vse, profe- sorje, starše in dijake pa je pozval, da se trudijo za čim boljše medsebojne odnose in s tem tudi za zboljšanje kvalitete vzgoje in pridobivanja znanja. „To je moja srčna želja ob slovesu11, je dejal Janko Urank, preden je kot dober gospodar predal „urejen dom“ v mlajše roke. Staršem je položil na srce, naj govorijo z otroki slovensko. „Rotim Vas, vplivajte na starše, kjer doma ne govorijo več slovensko in se zanašajo na šolo, vplivajte na take družine, da bojo spet uporabljale domačo besedo. Samo doma, v toplem družinskem krogu res bujno zraste ljubezen do materine govorice." Te besede je spregovoril mož, ki je 18 let bil predsednik Združenja staršev, ki je ogromno doprinesel k rasti gimnazije in ob tem žrtvoval čas in še marsikaj drugega. Zato te be- Dipl. trg. Janka Uranka je Združenje staršev SG soglasno proglasilo za častnega predsednika. sede še toliko več tehtajo, ker niso bile izgovorjene tja v dan — tako zahvala kot tudi bodrilo —, ampak iz trdega prepričanja in so zorele v mnogih preizkušnjah in spoznanjih. Dipl. trg. Janku Uranku velja ob koncu njegovega predsed- ništva v Združenju staršev zahvala vseh in njej se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Na občnem zboru je bil izvoljen tudi nov odbor. Sprejeta je bila lista starega odbora: predsednik: Andrej Sturm iz Dobrle vasi, njegov namestnik: Anton Krušic iz Velinje vasi; zapisnikar: Ivana Kampuš iz Celovca, namestnica: Amalija Feinig iz Švec; blagajnik: mag. Franc Brežjak iz Celovca, namestnik: dr. Pavel Apovnik iz Velikovca^ ostali odborniki so: Herman Cik iz Libuč, Fridrih Hudi iz Globasnice, Marjanca Mešnik iz Gorij, Marija Šiko-ronja iz Celovca, Mira Šmid iz Celovca, Lojzka Sticker iz Št. Petra, Simon Triessnig iz Loč, Irena Žele iz Doba, Breda Župane iz Železne Kaple, Milena Sattmann iz Borovelj in Mirko Kunčič iz Žihpolj. Stalna odbornika sta ravnatelj gimnazije, dr. Reginald Vospernik in dr. Pavle Zablatnik. Občni zbor z novim odborom na čelu je bivšega predsednika dipl. trg. Janka Uran-ka soglasno proglasil za častnega predsednika Združenja staršev na Slovenski gimnazi- V sredo se je rodil družini Zalke in magistra Jako- ; ba Sitterja iz Št. Jakoba v Rožu sin Marko. Čestitamo staršem, Marku pa želimo mnogo sreče na življenjski poti. Dodiče pri obiskih znamenitosti na Koroškem. Povsod smo naleteli na prijazne in gostoljubne domačine. Sledove o slovenskem življu smo videli na slovenskih napisih, bodisi v cerkvah na slikah križeve-9a pota, ali na nagrobnih spomenikih ter v kapelicah ob cestah. Takšne slovenske napise je videti Pd vas tudi danes, kar je dokaz, kakšen narod je živel v lepih koroških krajih v davnini in živi na tej zemlji še dandanes ... S tem mojim pismom bralcem sem želel izraziti koroškim Sloven-°em svoje občudovanje v boju za svoj narodnostni obstoj, za svoje Pravice, ki vam pripadajo tudi po državni pogodbi. Rudolf Knez Slovenj Gradec Komite za stvarno razpravo, proti nepotrebni polemiki! q "Nadstrankarski komite za rambo dvojezičnega šolstva na 2°roškem‘‘ smo avgusta letos nart n°W,/ z namenom’ zavrniti na-na ostanke dvojezičnega šolstva na Koroškem. Za ta cilj smo skušali združiti ljudi iz vseh političnih taborov. To je na demonstraciji uspelo. Ob robu demonstracije smo organizirali informacijska zborovanja in strokovne posvete, kjer smo se zavzeli za izboljšanje in izpopolnitev dvojezičnega pouka. Demonstracijo za ohranitev dvojezične šole smo od vsega začetka pojmovali kot primerno sredstvo demokratičnega boja, hkrati pa se zavedamo, da je to le ena oblika boja za ta cilj. Udeležba na demonstraciji in njena politična ter narodnostna širina sta potrdili oceno komiteja: koroški Slovenci in širši koroški tabor nočeta križanih rok gledati, kako se nasprotniki manjšine spravljajo nad dvojezično šolo. Protestirali smo proti „koroškemu apartheidu“ in proti gnilim kompromisom, ki so bili vedno v škodo slovenske narodne skupnosti. Informacijske mize v Celovcu in kulturni večer, ki sta ga priredili obe osrednji kulturni organizaciji in so ga pripravili sodelavci komiteja naj bi zaokrožili politično manifestacijo. Umetniški spored naj bi pričeval o široki mednarodni podpori našemu boju (saj so sodelovali umetniki iz Gradiščanske, Koroške, Furlanije in Južne Tirolske). Tudi ta namen je bil dosežen, čeprav marsikaj ob najboljši volji ni steklo po načrtih in pričakovanjih. O tem smo v komiteju seveda samokritično razpravljali. Kako naprej? Nadstrankarski komite (v njem sodelujejo poleg znanstvenikov celovške univerze, še zastopniki Socialistične mladine, Komunistične stranke, Alternativne liste, slovenskih osrednjih organizacij in še drugi) se zdaj pripravlja na delo v novih političnih okoliščinah. Značilno je, da so stranke morale privoliti v stvarnejšo razpravo o dvojezični šoli, kar je tudi uspeh širokega gibanja v korist dvojezične šole. Nadaljevali bomo z informacijskim delom in se zavzeli za uresničitev reformnega šolskega koncepta, ki so ga izdelali na celovški univerzi. Ker nam gre za nemoteno in široko sodelovanje v komiteju še naprej, menimo, da je stvarna razprava — kako naprej v boju za 'ohranitev in izboljšanje dvojezične šole — še kako potrebna. Zato pozdravljamo vsako konstruktivno kritiko, medtem ko nestvarna polemika lahko skupni stvari le škoduje. Še posebej zavračamo vsak poskus, vnašati spore in nezaupanje iz svetovnonazorskih razlogov in tako drobiti naše sile. Organizatorji demonstracije in kulturne prireditve so bili isti. Oboje je bilo povezano v celoto in za oboje nosi odgovornost komite. Zaradi tega se ne strinjamo z naknadnimi poskusi, sicer pozitivno ovrednotiti demonstracijo, v isti sapi pa očrniti večerno kulturno prireditev. Takšne vrste „ kritika" utegne resno ogrožati nadaljnje široko in enotno nadstrankarsko sodelovanje v gibanju za ohranitev dvojezične šole. Neodgovorno je takšno ravnanje prav v trenutku, ko po vsej Avstriji in tudi v mednarodni javnosti raste razumevanje za pravice koroških Slovencev. Danes ničesar bolj ne potrebujemo, kakor enotnost v slovenskih in demokratičnih vrstah. Komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem Rož, Podjuna, Žila Škofiče: občinska seja z novim županom Prejšnji petek je občinski svet prvič zasedal pod vodstvom novega župana Helmuta VVrulicha (SP), kar je privabilo nekoliko več občanov, predvsem mlade, v občinsko sobo. Obravnavo najvažnejše toč- no dostopnega drsališča na ke dnevnega reda — devet prošenj za prenamembo zemljišč — so občinski zastopniki zaključili s soglasnim sklepom. Niso pa bile vse prena-membe odobrene. Philipp Pukel, ki ima v Ško-fičah pekarno in kavarno, je dobil na podlagi sklepa občinskega sveta dovoljenje, da lahko uporablja stopnice oz. del zemljišča, ki je v lasti občine. Na seji so nadalje potrdili dr. VVagnerja iz Vetrinja za občinskega zdravnika. Razveseljiva vest za vse, ki se ukvarjajo s športom: očina se je odločila za ureditev jav- Šulnov Franc V soboto praznuje Franc Grilc (ali kot ga kličemo v Li-bučah: Šulnov Franc) svoj 50. rojstni dan. Naj mu na tem mestu iskreno čestitamo — predvsem pa mu želimo obilo zdravja, zadovoljstva ter sreče v krogu njegove družine! Šulnovega Franca ne poznamo samo kot nadvse skrbnega družinskega očeta ter gostoljubnega hišnega gospodarja, temveč tudi kot narodnopolitičnega delavca, ki bi ga potrebovala vsaka slovenska vas. So zdaj volitve ali druge narodnopolitične prireditve — Franc skrbi s svojo aktivnostjo ter s svojim optimizmom, da se ostali slovenski narod občinskem zemljišču za poštnimi garažami (Bauhof) in sicer na pobudo Fitness-kluba. Posameznikom in skupinam bo tako možno uporabiti drsališče, če bodo plačali določen prispevek in se ravnali po terminskem planu, ki bo še izdelan. Na osnovi predloženih načrtov je občinski svet tudi še odobril povečanje gasilskega doma v Holbičah. Tamkajšnjemu gasilskemu društvu je za ta projekt zagotovljenih 200.000,— šilingov občinskih sredstev in enaka vsota deželnih sredstev. — 50-letnik lahko zanese na Libuče. S svojim zgledom pa je slavljenec tudi veliko prispeval k temu, da najdeš vseh njegovih pet otrok Kristo, Gitko, Riharda, Helmuta in Rolanda kot aktivne sodelavce raznih slovenskih organizacij. Zato bi se na tem mestu njemu in njegovi ženi Pepki prisrčno zahvalili za vso izkazano podporo in požrtvovalnost ter zlasti še za gostoljubnost, katere je vsakdo deležen, če pride v Šulnovo hišo. Francu pa še enkrat kličemo: na mnoga leta! Razpis Osrednja slovenska organizacija razpisuje SLUŽBENO MESTO SODELAVCA — SODELAVKE (fant ali dekle) v tajništvu za organizacijsko delo. Delovna pogodba: po poskusni dobi — stalna služba. Plača po dogovoru. Nastop službe — takoj oz. čimprej. Pogoji: polnoletnost, znanje obeh deželnih jezikov — vsaj pogovorno (tudi narečje, srednješolska izobrazba ni pogoj), vozniški izpit zaželen. Lažje bo opravljal (opravljala) delo, če se je že udejstvoval (udejstvovala) v naših mladinskih, kulturnih, političnih ali gospodarskih organizacijah. Prošnje na uredništvo pod znakom ..KOROŠKA 1985“. Obirsko: Miklavžev obisk razveselil staro in mlado Različni so naščini, kako v naših krajih praznujemo Miklavža. Na Obirskem je že vrsto let navada, da domače Slovensko prosvetno društvo „ObTr“ poskrbi za primerno miklavževanje. Že tradicija je, da_se ta dan domačini po maši zberejo v Kovačevi gostilni, kjer skupno pričakajo svetega Miklavža. Ne vsi, a mnogi navzoči dobijo darila. Značilnost in privlačnost obir-skega miklavževanja pa je v tem, da vsak poleg zavojčka dobi „podarjeno“ svojo rimo. V krajši ali daljši kitici so našteti grehi, ki si jih je obdarjenec tekom leta nabral, navedeni so dobri nasveti in seveda tudi številne pohvalne besede. Tako smo miklavževali tudi preteklo nedeljo, 2. de- cembra 1984. Vsi od najmlajšega do najstarejšega kar nismo mogli dočakati Miklavževega prihoda v Kovačevo dvorano. Končno je le stal pred nami z dvema spremljevalcema, angelčkom ter porednim par-keljnom. Prehitro je minila ura, ko nam je delil darila, nas ošteval, hvalil, vzpodbujal, svaril ... Najraje si zberemo Miklavža iz naših domačih vrst. Letos smo si ga šli sposojat k sosednjemu društvu SPD „Zarja“. Dodatno bi se še na tem mestu zahvalil, da je to vlogo prevzel predsednik Miha Travnik kar osebno, četudi mu ob prenatrpanem poklicnem in društvenem delu ostane le redkokdaj kakšna nedelja prosta. Loče: zanimivo predavanje dr. Pavleta Zablatnika Preteklo soboto je SPD „Jepa-Baško jezero11 vabilo na predavanje dvor. svet. g. dr. Pavla Zablatnika o šegah in navadah v zimskem času k Pušniku v Ločah. Lepa udeležba je pričala o vendarle še močnem zanimanju našega človeka za tematiko, ki očividno nima več prostora v današnjem tehniziranem in motoriziranem času. In tako gredo postopoma velike kulturne vrednote naroda v trajno izgubo. Slišali smo, da imajo še redko obstoječe šege in navade svoj izvor v davni preteklosti naših krajev, njenih takratnih prebivalcev ali so dediščina naših prednikov, ki so jih prinesli iz pradomovine Slovanov. Prav to gotovi krogi na Koroškem vneto zanikajo in skušajo s svojo razlago izvirnost pripisati v bistvu Germanom. S temeljito raziskavo je bilo mogoče ovreči marsi-kako tako neresnično trditev in slovenski kulturi ohraniti, kar je njenega. Spoznali smo, da je značilnost zimskih navad prav v tem, kako so pretežno povezane z odhajajočim starim in porajajočim se no- Letos je dr. Pavle Zablatnik, ki je te dni praznoval 72-letnico, izdal 2. knjigo o šegah in navadah. vim letom. Sonce, kot nekdanje božanstvo, stoji v središču vsega češčenja, preko katerega tudi krščanstvo ni moglo iti, ampak mu je dalo drugo vsebino — napravilo današnji božič. Tako je bilo slišati marsikaj novega tudi iz sive davnine, ko so se ljudje z raznimi coprnijami in vražjeverskimi obredi skušali varovati pred takozvani-mi črti, besi in drugimi demoni. Zares zanimivo je bilo predavanje in iskrena zahvala gre narodopiscu dr. Pavlu Zablatniku. Rož, Podjuna, Žila Še na mnoga zdrava leta! Občni zbor SRD «Gorjanci» „Gorjanci" so se v minulem letu močno posvetili manjšinskemu šolskemu vprašanju. To je bilo slišati iz poročil na minulem občnem zboru Slovenskega prosvetnega društva „Gorjanci" v Kotmari vasi. Saj je društvo posvetilo šolskemu vprašanju pozornost tako v okviru Božanskega izobraževalnega tedna (predavala sta dr. Avguštin Malle in dr. Valentin Inzko) kot tudi ob začetku šolskega leta, ko je dr. Dietmar Larcher predaval o prednostih dvojezičnosti. Prav te dni je v Spodnjem Dobju obhajal svojo sedemdesetletnico Pojecov oče, Otmar Simčič — častni predsednik SPD »Jepa-Baško jezero". Domači pevci so ga s pesmijo počastili in predsednik društva je orisal njegovo življenjsko pot in mu izročil darilo — faksimile Drabosnjakovega Pasijona. Njegova mladost, da je bila podobna sirote-jem iz Vorančevih del, vendar polna zaupanja in vere v domače ognjišče ter do domače zemlje, kot Iztokova v romanu „Pod svobodnim soncem". In ko je rodu grozil pogin, je v prispodobi z Meškom stal ob »Materi-nem grobu", a trdno vero- Magda in Jurij Greutner iz Celovca se veselita ob rojstvu sina Jurija. Iskreno čestitamo. Pred kratkim je obhajala 85-letnico gospa Marija Meisterl, pd. Kajžara na Brdeh pri Kotmari vasi. Iskreno čestitamo! 80-letnico je obhajala Barbara Ogris, pd. Odlnova Barbi s Humperka. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvcbNašega tednika. Travdi Praschl, roj. Janežič, in njen mož Gerhard, Salzburg, se veselita ob rojstvu hčerke. Iskreno čestitamo! Franc Lesjak iz Goselne vasi ohbaja 70-letnico. Čestitkam uredništva se pridružujeta tudi EL Dobrla vas in SPD Srce. Bivšemu vodji slovenskih oddaj pri koroškem radiu Helmutu Hartmanu iskreno čestitamo ob podelitvi deželnega odlikovanja. val z Gregorčičem, da „pe-pelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan ...“ Zavedajoč se, da nas je milijon samo, milijon umirajočih med mrliči", je s Kajuhom trpel „z uporno, dvignjeno glavo". In ko je nasilje doživelo poraz, je upal s Cankarjem: „Narod si bo pisal sodbo sam! ...“ Ostalo je pri upanju ... Od svojih mladih let je bil Otmar vnet prosvetaš — skozi 35 let povojne dobe predsednik društva. Še danes živo spremlja narodno življenje, vestno obiskuje naše prireditve in vneto prebira slovenske knjige. Kličemo mu: „Še na mnoga, zdrava leta!" Frida Flodl iz Črgovič praznuje te dni svojo 50-letnico. K okroglemu jubileju iskreno čestitamo. Nežka Škrutl iz Zavinc pri Miklavčevem praznuje te dni svojo 80-letnico. Zvesti bralki Našega tednika iskreno čestitamo. Družini Kriste in Mirka Lausegger iz Slovenjega Plajberka se je rodil sin. Iskreno čestitamo. Prof. Milan Kupper je preteklo soboto praznoval svojo 60-letnico. Slavljencu želimo obilo zdravja, zadovoljstva ter veliko uspeha pri odgovornem vzgojnem delu z mladino. Na mnoga leta! Isolda Puch na Dračju pri Tinjah praznuje te dni 60. rojstni dan. Iskreno čestitamo. Matilda Piskernik v Železni Kapli praznuje svojo 75-letnico. Iskreno čestitamo. Šmarjeta v Rožu V soboto, 1. 12. 1984, je šmarješki župnik Ivan Olip praznoval svojo 34-letnico, k čemur mu farani prav prisrčno čestitajo. Obenem svojemu dušnemu pastirju želijo uspeha in se mu zahvaljujejo za ves trud in vso požrtvovalnost. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. V ostalem so se posvetili mladinskemu delu, prav tako pa je deloval mešani pevski zbor, so se zvrstile izobraževalne in družabne prireditve, in so se »Gorjanci" vključevali v občinsko dogajanje. Največ ljudi — okoli 300 — je privabilo gostovanje gradiščansko hrvaške skupine KOLO SLAVUJ, ki je prvič nastopila v Kotmari vasi in predstavila plese Hrvatov iz nove in stare domovine. Mladina si je doma ogledala film »Sreča na vrcici", v Borovlje, k filmu »Srečno, Kekec", pa se je peljalo kar okoli 50 mladih Kotmirčanov. Zato je imelo svojo privlačnost tudi družabno srečanje otrok na Plešivcu, kot so otroci radi nastopili tudi v Šentjanžu ter se udeležili glasbenega popoldneva z iznajdljivim umetnikom Jankom Jezovškom. Mešani pevski zbor je sooblikoval redni spomladanski koncert, se udeležil XV. tabora _ slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, sodeloval pri otvoritvi gasilskega doma v Brdeh, ter nastopil še ob drugih prilikah. Med družabnimi prireditvami bi omenili le »Veselico Gorjancev". Občni zbor je dal staremu odboru razrešnico in izvolil celotni prejšnji odbor s predsednikom Jozijem Packom na čelu za nadaljnjo delovno dobo. V okviru Podjunske jeseni je pred nedavnim priredilo Katoliško prosvetno društvo Šmihel v domači farni dvorani prijetno prireditev „ Družine pojejo, domačini pripovedujejoZapele so nam dekleta iz Šmihela in družine Tratar, Merkač in Lipuš (slika). Da je Berti Lipuš dober muzikant (igra pri „Fantih iz Podjune"), nam je znano, da znajo ostali člani Lipušove družine lepo peti, o tem pa smo se lahko prepričali na tej prireditvi. Vrhu tega so se predstavili z bistriško himno „Ob reki Bistrici", ki jo je spesnila Lenčka Kupper. Poleg pevcev so še nastopili pod »vodstvom" ekon. sv. Ignaca Domeja pripovedniki Ciril Rudolf, Justina Kušej, Janez Bricman in Janez Pernat ter harmoni-kaša Anzej Čepin in šmihelski Kovač. Program je povezovala Micka Opetnik. Reportaža STRAN £ } ČETRTEK, 5 6. decembra 1984 STRAN q ČETRTEK, 6. decembra 1984 Reportaža Dravo" r »Želimo most čez Prebivalci Št. Hja dejansko živijo ob robu odmaknjeni od Drave. Čez Dravo iz Št. lija v Št. Jakob je zračna linija le nekaj sto metrov, če pa.Mče. kdo priti onstran Drave se mora peljati 25 kilometrov čez rožeški in želuški most. Včasih so povezovali z brodi Trebinjo/Št. lij z Dravljami, Pulpače z Reko in Loče z Bregom. Odkar pa so zidali elektrarne, teh bro-dov ni več in so s stem pretrgani tudi medčloveški od- Na pobudo Ervvina Erratha iz Št. lija EL Vrba, EL Rožek in SGS Št. Jakob že dalj časa razmišljajo, kako bi prepričali pristojne gremije, da bi bila gradnja mosta iz medčloveških, kulturnih in gospodarskih razmišljanj za vse prebivalce na obeh straneh Drave smiselna. Ta predlog EL so že obravnavali občinski odborniki v Vrbi kot tudi v Št. Jakobu. Nikjer ta predlog sicer ni bil odklonjen, a doslej še nihče s strani večinskih strank oz. občine ni pograbil iniciative Predstavniki omenjenih Enotnih list argumentirajo, da je treba pospeševati v interesu vseh prebivalcev obmejno Področje in tako odpreti širši gospodarski prostor. Pretrgani so tudi medčloveški odnosi in izboljšati je treba infrastrukturo. Tak most bi bil zanimiv tudi za turizem. Zda( je tako, da so za prebivalce St. lija lažje dosegljivi kraji kot Celovec ali Beljak kot pa Št. Jakob, ki je ie nekaj 100 metrov oddaljen. Izredno slaba povezava otež- Ob slovesu od rajnega Pukvovega očeta Zadnja pot rajnega od domače hiše tja do skromnega poslednjega domka na non-čeveškem pokopališču je kratka. Pukvov zemeljski in posmrtni dom sta si pod okriljem znamenite in starodavne Marijine romarske cerkve ta-korekoč bližnja soseda. To pot je pokojni v življenju stokrat in tisočkrat hodil, ko je v tišini božjega hrama pri Materi dobrega sveta iskal ob važnih odločitvah tolikokrat pravo pot do rešitve težkih osebnih, družinskih in občena-rodnih problemov. Življenje je od tega moža veliko zahtevalo in pokojni se je tem zahtevam tudi možato in širokogrudno oddolžil. Mala zahvala za vso to vzorno pokojnikovo požrtvovalnost je prišla do izraza že v cerkvi v poslovilni besedi g. mestnega župnika, — zunaj cerkve ob grobu pa, ko so v osebah podžupana Mirka Kumra, Lipeja Kolenika in Jozeja Hudla trije govorniki s priznanjem osvetlili njegove velike zasluge za našo narodno skupnost v kulturnem, zadružniškem in gospodarskem pogledu. Zadnja, najmerodajnejša in konč- Njegovo življenje je bilo nepretrgana, požrtvovalna služba Bogu in narodu. Kakor smo v zadnji številki našega lista poročali, je umrl v petek, 23. nov., v Nonči vasi naš zaslužni rojak Franc Buchwald, pd. Pukvov oče. Kako obče spoštovan in priljubljen je pokojni bil, je pokazal njegov pogreb v nedeljo, 25. novembra popoldne. Zbrala se je nepregledna množica ljudi, ne samo prijateljev in znancev, temveč tudi drugih žalnih gostov iz bližnje in daljne okolice, da bi se poslovili od moža, ki je stal celo svoje življenje kot neupogljiv hrast v borbi za vero in narod tudi v najhujših viharnih preizkušnjah zadnjih časovnih obdobij. na beseda nad tem preminulim življenjem pa ni bila glasno izrečena! Pridržal si jo je Bog, ki pozna tudi najbolj skrite osebne predale človeškega srca. In ti kotički rajnega Pukvovega očeta so bili zvrhano polni lepih lastnosti. Te lastnosti pokojnemu v življenju nikdar niso dovoljevale, da bi razdiral, vedno je le družil, nikdar ni sovražil, vedno je odpuščal, nikdar se ni zapiral, vedno je bil odprt tudi napram svojemu nasprotniku. K tem za pokojnika značilnim lastnostim je spadala še krepost, da je ljubil svoje in spoštoval tuje. To mu je do-neslo splošno spoštovanje od strani nemškogovorečih soob-čanov. Marijina legija, v kateri je Franc Buchvvald dolga leta z vso vnemo deloval, ga je odpirala za vso človeško duhovno bedo in je poglabljala njegovo gledanje na sočloveka, v katerem je videl vedno svojega brata. Rajni je bil razgledan in av, v kulturno narodovo živ-'nie je bil rajni poln humorja Zdrave šegavosti. Spomi-—‘/2,,rn se njegove „pustne pridi-j’ ki jo je imel na pustno za skupnost na široko odp^eljo |. -1939 ob prj|jki godo. človek. Nadvse je ljubil svinja tedanjega Pliberškega slovenski narod in nič ga f^nika in dekana Valentina bolj bolelo, kot usodno omalC’ a"dstatterja. Navzoči ljudje važevanje materinega jezi^ bi|j S0|zni od smeha po mnogih družinah. unK°Vornik LiPei Kolenik je na Kot samouk se je zaved^bu primerjal rajnega z dre-že izza svoje mladosti, da I — viharnikom, ki je bi-pri pomanjkljivosti šolskeg^ako močno zarito v doma-pouka nujno potrebno prosve siovensko zem|jo in njeno no delo. V prosveti je videl 0' a'cij0, da ga v njegovi zdra-hanje naroda, zato si je vec travni moči ni mogla krat v svojo osebno škodo odi ogniti, še manj izruvati no-gal čas za prosvetno !'še tako silovita burja. zadružniško delo. Kadar sel '•as ma|j slovenski narod šlo za skupnost, za občiblag0 Koroškem živi od sadov, od ljudstva, je Pukvov oče prer* in trpljenja, od molitve in pozabil na svoje lastne inte'c ev svojih velikih mož. Med se; skupnost je imela navadi1 , sPada tudi pokojni Pukvov prednost. kvlu °*^ev 'n delo! To je bilo Več let je deloval kot funLj.®.nisko vodilo tega moža cionar pri zadrugi, v občim '""sta. Na tej podlagi je is-posojilnici. Za njegove tovrs 'n tudi našel pot k Bogu in ne zasluge mu je bilo od Zv-/^loveku. ze slov. zadrug podeljeno P( "£Uj me življenje, kuj! znanje dr. Valentina Janez^ e Sem steklo^ naj se v srebru in zlatu in Slovens*' ar?bim, če pa jeklo, prosvetna zveza ga je za w .p1 zadonim!" govo kulturno delo odlikova ukvov oče je bil jeklo, z Drabosnjakovim priznanjem ato je njegovo življenje v Dobrota je bila pokojnikov vere in naroda glasno vrhovna čednost. Z njo je P^, epnčevalno donelo daleč tegnil vedno nove ljudi nase o domače vasi. Bilo je na svojo humano in spora2 q o vsem, ki imajo odprto mevajoče delo za skupnost' n srce za dom, za narod, Poleg svojih številnih P°s °9a- koči marsikomu, da bi dal svojega otroka v šentjakobski vrtec ali v tamkajšnjo gospodinjsko šolo. Marsikdo bi se včasih tudi lažje posluževal kulturne ponudbe na tem ali onem kraju Drave. Ervvin Er-rath ima tudi konkretne predstave, kje naj bi bil ta most. Najbolj idealna bi bila verjetno varianta „Zimar križ", kjer je na šentjakobski strani asfalt že itak do loga potegnjen. Seveda pa je to navsezadnje stvar strokovnjakov. Pri financiranju takega projekta bi bila smiselna investicija za pospeševanje obmejnega področja. Kako pa naj bi se ta most konkretno financiral, je stvar pristojnih referentov in dežele. Financiranje pa ne bi smel biti glavni problem zaradi katerega ne bi prišlo do uresničitve takega projekta. Pomisliti je treba le na to, koliko milijonov da dežela n. pr. na razpolago za asfaltiranje kilometrov dol- gih poti do posameznih privatnikov. Gradnja takega mosta v višini Št. Ilj/St. Jakob pa bi bila v interesu vseh prebivalcev na obeh straneh Drave. Da je dana želja in tudi potreba po taki povezavi, to se pravi po takem mostu, o tem smo se prepričali v pogovorih z nekaterimi prizadetimi prebivalci iz omenjenih občin. Objavljamo samo nekatere izjave dotičnih ljudi. Heidi Stingler Domačini podpirajo pobudo Ervvina Erratha ERVVIN ERRATH, NASTAVLJENE^ DEŠČICE: Trudimo se za uresničitev gradnje mosta iz gospodarskih, kulturnih in človeških interesov. Za Beljakom stoji en most za drugim — zdaj hočejo graditi še enega. Poznam interese in želje prebivalcev Št. lija in Št. Jakoba in lahko trdim, da bi bil tak most v korist vsem. Vem, da pozdravljata občini Št. Jakob in Vrba ta predlog, vendar je to premalo. Treba bo dejansko nekaj storiti. MIRO KERNJAK, KMET NA TRE-BINJI: Pozdravljam tako iniciativo in upam, da se bo gradnja takega mosta nekega dne dejansko uresničila. Sam imam onstran Drave v najem zemljišče, ki ga obdelujem. Posebno mi kmetje se moramo vsak dan bolj truditi, da še lahko živimo od kmetijstva. Marsikdo bi lažje vzel v najem nekaj sto metrov oddaljeno zemljišče onstran Drave, če bi bil most, kot pa tako, če mora neštetokrat prevoziti nad 20 kilometrov, da pride do zemljišča. HERBERT ZVVITTNIG, PODJETNIK V KOTU PRI ŠT. JAKOBU: Zame bi bil tak most seveda v veliko korist. Imam tudi odjemalce onstran Drave in se moram voziti vedno nad 20 kilometrov, če jih hočem doseči. In to, včasih večkrat na dan. Prepričan sem, da bi prišlo v moje avtopodjetje še več ljudi iz Št. lija, če bi bila povezava boljša. MIHI ANTONIČ, PODJETNIK ŠT. JAKOB: Dejansko škoda, da nekdanji sosedi zdaj, odkar ni več broda, skoraj nimajo več stikov. Tak most bi bil v korist vsem in na vseh področjih. Za prebivalce Št. lija bi bil lažje dosegljiv vrtec in gospodinjska šola, kot tudi — kulturni dom, ugodno pa bi bilo to tudi na področju gospodarstva in turizma. Zadostoval bi pet metrov širok most, da bi le bil. MARTIN BURGER, GOSTILNIČAR, ŠT. ILJ: Kot gostilničar tako iniciativo seveda le morem pozdrav- ljati. Za moje podjetje bi bil tak most velikega pomena. Pospešil bi gospodarski razvoj in odprl bi še širši gospodarski prostor. Ne na zadnjem mestu pa so seveda tudi medčloveški odnosi, ki so zaradi izredno slabe povezave čez Dravo precej skromni. MARIJA OLIPITZ, GOSPODINJA, DEŠČICE: Most, pa da bi bila le deska čez Dravo, si želim že zaradi tega, ker sem tam doma in bi tako lahko imela z domačini več stikov. Tukaj imam tudi sobe za goste in lahko povem, da bi ti mnogokrat radi šli peš v Št. Jakob v cerkev ali h kapelici v Podgorje in jim je pot, takšna kot je čez želuški ali rožeški most predolga. Saj ne rabimo avtoceste čez Dravo, da bi le bila možnost priti po najkrajši poti tja. PETER STROJ, PODJETNIK, ŠT. ILJ: Št. lij je od vseh krajev dobro dosegljiv, le iz Št. Jakoba je povezava zelo neugodna. Zato pozdravljam iniciativo za gradnjo mosta._ Mislim, da bi se s tem Št. lij in Št. Jakob lahko poživil na gospodarskem, kulturnem in turističnem področju. Take povezave so koristne za vsakega, zato mislim, da bi moral biti za tak projekt vsak na tej ali oni strani Drave zainteresiran. Pripravila Heidi Stingler Kultura STRAN -iz> ČETRTEK, 1 U 6. decembra 1984 STRAN -i -« ČETRTEK, I I 6. decembra 1984 Kultura Striček Vanja v Mestnem gldališču Jesenski „Most“ V teh dneh je izšla jesenska številka koroške kulturne revije „Die Brucke1', ki jo izdaja Urad koroške deželne vlade. Glavnemu uredniku „Mosta“, Ernstu Gayerju, je tudi tokrat uspela vsebinsko bogata in oblikovno lepa številka. Bistveni del revije je posvečen razstavai „INTART 84", ki je letos bila v Ljubljani in ki jo je tokrat uredil koroški umetnik profesor Giselbert Hoke. Tako je ta številka „Mosta“ neke vrste katalog razstave. vsi prispevki v tem katalogu so napisani trojezično, in si-°er v nemščini, slovenščini in 'taljanščini. Med udeleženci ^Tart najdemo med drugim boršta Ogrisa, urednika slovenskega oddelka koroškega radia, Reima VVukouniga, Pau-la Kulniga, Hansa Staudacher- ja in vrsto drugih umetnikov. V tej izdaji revije najdemo, kar je značilno za Gayerjevo redakcijo, vrsto prispevkov slovenskih avtorjev, med njimi Fabjana Hafnerja, Vinka Ošlaka, Majo Haderlap, Rudija Be-netika in — kot udeleženca INTART — Horsta Ogrisa. Hafner in Ošlak se predstavljata v literarnem delu. Fabjan Hafner objavlja lastne pesmi in pesmi Tomaža Šalamuna v originalu in prevodu. Ošlakova enodejanka „Salo-monova sodba" je objavljena v nemškem prevodu, za katerega je poskrbela dr. Marija Spieler. „Die Brucke" objavlja „Das Salomonische Urteil" iz prostorskih razlogov zgolj enojezično, kar je razumljivo, ker obsega manuskript skoraj dvajset strani. Med slikarji, ki jih revija predstavlja, najdemo Rudija Benetika. Reprodukcije Bene-tikovih del utegnejo ustvariti vtis o umetnikovem delu. Esej o slikarju pa je prispevala pesnica Maja Haderlap. Prav na tem mestu lahkozapi-šemo, da je urednik Ernst Gayer v „Die Brucke" nakazal in z vsako novo številko nakazuje perspektive sožitja obeh narodov na Koroškem. Sožitje in sodelovanje pa ni možno samo na kulturnem področju, temveč tudi na političnem in sploh vsakem, če se najdejo ljudje, ki so za to dovolj zreli. Revijo, posamezni izvod stane 60,—, celotna naročnica pa 230,— šilingov, lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah, abonma pa je možno naročiti pri Kulturnem oddelku Urada koroške deželne vlade, Včlker-markter Ring 29, 9020 Klagen-furt/Celovec. \ m, žen pa bo vsekakor prevod. i..................... V tednu med 10. in 14. decembrom bo prvi program (01) avstrijskega radia oddajal od ponedeljka do petka med 14. in 14.30h prozo pisateljev iz Slovenije in koroških Slovencev. Teden slovenske literature sta za ORF v sodelovanju z vodjo oddelka za literaturo in radijske igre koroškega studia, Arnom Patscheider-jem, pripravila pisatelja Janko Ferk in VVilhelm Hei-liger, ki smo ga v Našem tedniku predstavili kot gosta. Posamezna oddaja bo imela dva dela; v prvem kratkem bo prevajalec predstavil pisatalja, v drugem pa sledi iz slovenščine prevedeno delo. Poslušalci bodo tako seznanjeni z glavnimi deli pisatelja, z njegovo pozicijo v slovenskem kulturnem svetu in intelektualno usmeritvijo. Najbolj va- V ponedeljek, 10. decembra bo Arno Patscheider bral iz Kocbekove „Listine“. Delo je pod naslovom „Die Urkunde" prevedel VVilhelm Heiliger. „Listina“ sodi med glavna dela Edvarda Kocbeka. Slovenski teden v 01 Pisatelj Peter Paul VViplinger je sliko posnel na Bledu, kjer sta Wil-helm Heiliger in Janko Ferk sestavljala koncept „slovenskega tedna“ v prvem programu avstrijskega radia. V torek, 11. decembra, bo Diethelm Bacher prebral prozo „ Resnica" Lojzeta Kovačiča. Prevajalec VVilhelm Heiliger je tekst, v nemščini je naslovljen z „Wirklichkeit“, izbral iz romana „Deček in smrt". V sredo, 12. decembra bo igralka Gudrun Velisek, ki se preseljuje od celovškega gledališča v neko dunajsko, prebrala odlomek iz romana „Vrnite se sinovi" Mire Mihelič. Prevajalec VVilhelm Heiliger je tekst v nemščini naslovil z „Sčhne kehrt heim". V četrtek, 13. decembra bo Heino Fischer, ki je velik prijatelj koroških Slovencev, bral iz romana „Der Klager" | Janka i I verurteilte Ferka. V petek, 14. decembra pa sledi Florjan Lipuš. Elmar 1 Gunsch bo prebral iz roma- § na „Zmote dijaka Tjaža" š („Der Zčgling Tjaž) „Poglav- | je o merjascih" („Das Kapi- I tel von den Ebern"). Roman § sta prevedla Helga Mračni- I kar in Peter Handke. Romana Janka Ferka in Florijana Lipuša, iz katerih bosta brala Fischer in 1 Gunsch, dobite v vsaki knji- i gami. Ferkova knjiga „Der J verurteilte Klager", ki jo je S izdala založba Paul Zsolnay § Verlag, je vezana, obsega m 170 strani in stane 140 ši- % lingov. Lipušovega „Tjaža“ pa si lahko nabavite kar v treh izdajah. Slovenski original je izšel v ponatisu pri Založbi Dravi (vezano, 188 strani, 135 šilingov), nemški prevod pa je izšel pri založbi Residenz (vezano, 248 strani, 225 šilingov) in pri založbi Suhrkamp (žepna knjiga, štev. 993, 248 strani, 78 šilingov). I Obiskali so nas lutkarji iz Kamnice Pretekli teden smo imeli v gosteh lutkovno skupino Kulturno umetniškega društva Kobanci iz Kamnice. Prikazali so nam lutkovno igrico „Koza Liza" v četrtek, 29. 11. 1984, v Slomškovem domu v Celovcu in v Petek, 30. 11. 1984, v Št. Petru pri Št. Jakobu. Predstava je bila namenjena v prvi vrsti seveda našim najmlajšim v dvojezičnih otroških vrtcih, obiskali pa so jo tudi številni odrasli in manj odrasli, ki so pravtako sledili kamniškim lutkarjem. Lahko rečemo, da so se v odraslih prebujali otroci. Lutkarji „Lutke mladje" Koroške dijaške zveze smo zelo veseli, da nam je uspelo naši publiki predstaviti dozorelo in zelo kvalitetno predstavo kamniških lutkarjev, ki v svojem društvu že več kot 30 let uspešno gojijo lutkovno gledališče, saj redno predstavljajo slovensko ljubiteljsko lutkarstvo na mednarodnih festivalih. Polega tega pa nas vežejo že prijateljski stiki, ko nam vedno spet poma- gajo pri izdelavi scene in lutk za naše predstave. Pa še pomembnost ob robu! Igrici „Koza Liza" je bila hkrati tudi prva predstava, ki jo je pred desetimi leti naštudirala naša skupina „Lutke mladje" in je tako bila nekje začetek razvoja koroškega slovenskega lutkarstva. V tem sklopu upamo, da je bilo tudi gostovanje prijateljev iz Kamnice dragocen doprinos k uveljavljanju otroškega gledališča, predvsem lutkarstva, pri nas na Koroškem. V soboto, 8. decembra, bo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja nastopilo na povabilo KKZ v celovškem Mestnem gledališču s Čehovo dramo »Striček VanjaPrevod drame je oskrbel Josip Vidmar, Janez Žmavc je dramaturg, uspelo pa je dramo zrežiral Miran Herzog. Celjsko gledališče je letos že nastopilo v Celovcu, z „Amadeusom“, sicer pa je na koroških odrih zelo znano, da omenim samo »Veroniko Deseniško“, »Magnetnegadečka“ in „Umor v katedrali Predstava »Striček Vanja11 je brezdvomno ena najboljših, kar jih je celjsko gledališče postavilo na oder. Premiera je bila 27. 9. 1984 in kritike so vseskozi odlične. Veno Taufer je v „Naših razgledih" med drugim zapisal: ..Skrbnost in premišljenost, ki jo kažeta Herzogova režija ..Strička Vanje", odkrivata neki ton, ki pri nas dotlej ni bil značilen, kadar so se slovenska gledališča lotevala Čehova. Prispevki igralcev so bili pomembni pri oblikovanju usod svojih junakov, uprizoritvi nekako zgubljenih v nekakšni sivini, skoraj zaledenelosti prostranstva ruskega — in rekli bi, da skoraj vesoljnega podeželja". V „Delu“ od 29. septembra pa beremo v kritiki izpod peresa Jožeta Snoja sledeče: „... da je .ekološka* vznemirjenost Cehovskih duš osvetlila tudi našo „eko-loško“ vznemirjenost (v ekološke jeremiade kot nadomestek za kaka bolj bistvena razpravljanja smo tudi zdaj vsi nenehno in na široko vabljeni), je bila zasluga vsega nastopajočega ansambla". Režiser Miran Herzog pa o drami ..Striček Vanja" pravi: „Teme — kriza srednjih let, odtujenost, depresije, ekologija prostora in časa, ko imamo opraviti z degeneracijo iz negibnosti, neprosvetlje-nosti iz popolnega pomanjkanja samozavesti, razpad družinskega občestva kot osnovne celice — prav posebej zarisane v drami Striček Vanja — so v današnjem času bolj žive, bolj prisotne in občutne, kot so bile v času nastanka drame. Definirana družbena vloga, ki jo igra človek, ni zanimiva; zanimivi so eksistencialni problemi, ki so nerešljivi in ki bodo ostali nerešljivi". 8. december je po besedah tajnika KKZ Nužeja Tolmajerja tradicionalni gledališki dan koroških Slovencev. Že na začetku 50-let se je ta dan kot to uveljavil. Seveda so tedaj bile na sporedu prireditve bolj verskega značaja, pač primerne Marijinemu prazniku. Pozneje pa se je to bistveno spremenilo in prva predstava v Mestnem gledališču je bila Miklo-va Zala. Nato so se zvrstili Plavž, Miklavževanje, Martin Krpan in Kain — vse domače prireditve, od leta 1966 pa redno nastopajo 8. decembra vrhunska gledališča iz Slovenije in Trsta ali v Mestnem gledališču ali pa na podeželju. Organizatorja čakajo veliki stroški. Zato je KKZ predlagala, da bi v uradne kulturne stike med Koroško in Slovenijo bili vključeni tudi kulturni stiki koroških Slovencev. Ne samo iz tradicije, ampak tudi iz zanimanja in tudi določene potrebe po vrhunskih odrskih storitvah se vidimo v soboto, 8. decembra, popoldne v celovškem Mestnem gledališču, da si bomo skupno ogledali ..Strička Vanjo". Franc VVakounig Pravico do bivanja v zdravilišču ima praktično vsak, ki je zavarovan pri kmetijski zavarovalnici. Dana in dokazana mora biti seveda medicinska potreba. To se pravi, da je to lahko rehabilitacijsko bivanje v kakem zdravilišču po operacijah ali zdravljenje v bolnišnici ali pa tudi zdravljenje prizadetega, če to potrebo utemelji hišni zdravnik. Dovoljenje za tako zdraviliško bivanje kmetijska zavarovalnica lahko da iz bolniške —, nezgodne — in pa tudi iz pokojninske zavaro- Zdraviliško bivanje za kmete in kmetice valnice. Formular za prošnjo za bivanje v zdravilišču dobite pri vsakem zdravniku in v bolnišnicah. Izpolnjeni formular (prošnjo) mora potrditi hišni zdravnik, ki tudi utemelji prošnjo in predlaga določen kraj oz. določeno zdravilišče. Kmetje in kmetice, ki so še aktivni, imajo možnost, da navedejo mnogokrat utemeljene terminske prošnje, ki jih kmetijska zavarovalnica po možnosti tudi upošteva. Če so vsi pogoji izpolnjeni, dobite dovoljenje s strani kmetijske zavarovalnice razmeroma hitro. Ni pa nujno/da dobite dovoljenje za zdraviliško bivanje ravno za tisti kraj, ki ga je predlagal hišni zdravnik. Do zdraviliškega bivanja po navadi mine nekaj tednov, v nujnih primerih gre to seveda hitreje. Le majhen del prošenj kmetijska zavarovalnica odkloni — največkrat z utemeljitvijo, da se je prizadeti v zadnjih letih že precej pogosto poslužil pravice do bivanja v kakem zdravilišču in je zaradi tega potrebna „pavza“. Heidi Stingler Radio/televizija 1. SPORED Petek, 7. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Primaten — 10.55 Moški super „G“ — 12.10 Report iz inozemstva — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Pu-šel — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari — 21.20 Lodinskijev orfej — 22.05 Šort — 23.05 Poročila. Sobota, 8. decembra: 10.25 Moški veleslalom za svetovni pokal — 11.55 Ženski super „G“ — 13.25 2. tek moškega veleslaloma — 14.15 Cesarjev ples — 15.55 Jakob in Elizabeta — 16.00 Kraljevič kač — 16.20 Santana — 17.55 Helmi — 18.00 2x7 — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Šport — 20.15 Auf los gehts los — 22.00 Šport — 23.00 Amerikanska hit-parada — 23.40 Poročila. Nedelja, 9. decembra: 9.55 Ženski slalom za svetovni pokal — 11.00 Tiskovni ura — 12.00 Šport — 12.55 2. tek ženskega slaloma — 15.00 Pripovedke pobalinov — 16.35 Tom in Jerry — 16.45 Tobi in Tobija — 17.15 Aliče v čudežnem svetu — 17.40 Helmi — 17.45 Klub senio-rev — 18.30 Srečanje med živaljo in človekom — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — Merlin ali pa država puščava — 0.15 Poročila. Ponedeljek, 10. decembra: 9.00 Poročila 9.05 Am, dam, des — 9.25 TV kuhinja — 9.50 Moški veleslalom za svetovni pokal — 11.00 Cesarjev ples — 12.45 Poročila — 12.50 2. tek moškega veleslaloma — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Pumukl — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Svet v plesu — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.15 Legija prekletih — 22.50 Čas branja — 22.55 Poročila. Torek, 11. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Živali — 9.50 Moški slalom za svetovni pokal — 11.00 Bolnišnica na robu mesta — 11.50 Šolska TV — 12.20 2. tek moškega slaloma — 13.10 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Tudi hec mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Ostanki dvojnega orla —• 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Report iz tuzemstva — 21.15 Legija prekletih — 23.00 Čas branja — 23.05 Poročila Sreda, 12. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Tudi hec mora biti — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV — 11.00 Pripovedke pobalinov — 12.05 Florijan, prijatelj živali — 12.10 Report iz tuzemstva — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Habakuk — 17.30 Čebelica Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Policijska inšpekcija 1 — 18.30 2. SPORED Petek, 7. decembra: 17.30 Družina compjuterjev — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Beg pred volkovi — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dežela gora — 21.15 Čas v sliki II — 22.05 Omen. Sobota, 8. decembra: 9.00 Matineja — 9.45 Together again — 14.30 Dvakrat sedem — 15.00 Sanje kmeta Franca Michaela Felderja — 16.00 Koncert — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Tedenski pregled — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Veselo in žalostno tega sveta — 20.15 Dunajčan ploskaj —■ 21.00 Žene okoli Jezusa — 22.00 Šport — 22.05 Vprašanje kristjana — 22.10 Sionska čreda — 23.50 Čas branja. Nedelja, 9. decembra: 9.00 Matineja — 10.00 Faust — 15.00 Eskimi v Alaski — 16.15 To je najbolj mirni čas v letu — 17.00 Ni časa slaviti — 17.45 Rockline — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Kraj dejanja — 21.50 Poročila — 21.55 Budda — 22.00 Denver Član — 22.45 Šport — 23.05 ORF-Supercus-sion — 0.00 Poročila. Ponedeljek, 10. decembra: 16.15 Ura iz parlamenta — 17.30 Zakaj se ne razumemo — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Beg pred volkovi — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Bolnišnica ob robu mesta — 21.15 Čas v sliki II — 21.45 Šiling — 22.05 Kremenjaki — 23.45 Poročila. Torek, 11. decembra: 16.15 Ura iz parlamenta — 17.30 Orientacija — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Beg pred volkovi — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dallas — 21.00 Moški slalom — 21.15 Čas v sliki II — 21.45 Klub 2 nato poročila. Sreda, 12. decembra: 16.15 Ura iz parlamenta — 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Beg pred volkovi — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Wag-ner — 21.20 Čas v sliki II —• 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Umetnost — 23.15 Poročila. Četrtek, 13. decembra: 16.15 Ura iz parlamenta — 17.30 Šolska TV — 18.00 Avstrija v sliki - 18.30 Triki - 19.00 Ženski smuk — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 čas v sliki — 20.15 Kaj sem? — 21.15 Čas v sliki II — 21.45 Klub 2 in nato poročila. Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Saj umremo samo dvakrat — 21.30 Snemanje od blizu — 22.15 Šport nato poročila. Četrtek, 13. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Saj umremo samo dvakrat — 11.15 Umetniki — 11.15 Ženski smuk za svetovni pokal — 12.30 Klub seniorov — 13.15 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Potepuh — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Scena Dunaj — 21.15 Solo z moškimi — 22.15 Listamo — 23.00 Poročila. e Št. Peter na Vašinjah ADVENTNI KONCERT Prireditelj: Katoliška prosveta Čas: nedelja, 9. 12. 1984, ob 14.30 uri Kraj: farna cerkev v Št. Petru na Vašinjah • Dom v Tinjah Od petka, 7. 12., ob 15. uri, do nedelje, 9. 12., ob 17. uri DUHOVNA OBNOVA ZA MATURANTKE IN MATURANTE „Jaz in moja bodočnost" Voditelj: Janez GRIL, Ljubljana, medškofijski asistent za študente Od sobote, 8. 12., ob 15. uri, do nedelje, 9. 12., ob 16. uri DUHOVNA OBNOVA ZA ŽUPNIJSKE SVETE ..Zavestni kristjani — živa farna skupnost" Voditelj: p. Franc SODJA Galerija Tinje: RAZSTAVA SLIKARSKIH DEL GUSTAVA JANUŠA (še do 10. decembra 1984)________________________„ V ponedeljek, 10. 12., ob 19.30 uri Forum za zdravstvena vprašanja PROBLEMI SLADKORNE BOLEZNI Predavatelj: Dr. W. FORTU- NAT, deželna bolnica Celovec Od ponedeljka, 10. 12., ob 18-uri, do četrtka, 13. 12., ob 13-uri DUHOVNE VAJE ZA STARŠE DUHOVNIKOV, BOGOSLOVCEV IN REDOVNIC „Naša soodgovornost za duhovne poklice" Vsak duhovni poklic je milos1 ____________________________A*, Radio/televizija 1. in 2. SPORED 1. SPORED Nedelja, 9. decembra: 8.20 Poročila — 8.25 Živ žav — 9.20 Za mano, mulci — 9.50 Sve- tovni pokal v smučanju — slalom — 11.15 625 — 11.50 Ljudje in zemlja — 12.55 Svetovni pokal v smučanju — 13.55 Poročila — 14.00 Naša leta — 15.05 Mostovi — 14.35 Slovenska ljudska glasbila in godci — 17.05 Športna poročila — 17.20 Osvajalec — 19.30 TV D — 20.00 Resnični obraz Anite Novak — 21.00 TV-plošča — 21.10 Športni pregled — 21.40 Portret — 22.05 Poročila. Ponedeljek, 10. decembra: 9.50 Svetovni pokal v smučanju — veleslalom — 12.50 Svetovni pokal v smučanju — 15.45 Poročila — 15.55 Svetovni pokal v smučanju — 17.15 Pešec v avtu — 17.50 Nega bolnika na domu — 18.10 Premog — 18.25 Podravski obzornik — 18.40 Pet minut za rekreacijo — 18.45 Glasba za mlade —- 19.30 TVD — 20.00 Glej, kako se dan lepo začne — 21.15 Dokumentarec meseca — 21.55 TVD II. Torek, 11. decembra: 9.50 Svetovni pokal s smučanju — slalom — 12.20 Svetovni pokal s smučanju — 15.00 Šolska TV — 16.05 Poročila — 16.15 Svetovni pokal v smučanju —-17.35 Z besedo in sliko — 17.55 Republiška revija MPZ — 18.25 Severnoprimorski obzornik — 18.40 Ohranitev NSORK — 18.55 Knjiga — 19.30 TVD — 20.00 Nekaj ljudi dobre volje — 21.00 Aktualno — 22.00 TVD II. Sreda, 12. decembra: 8.45 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 18.00 Poročila — 18.05 Ciciban, dober dan — 18.25 Gorenjski obzornik — 18.40 Mozaik kratkega filma: Proti toku r-19.30 TVD — 20.00 Film tedna: Groznica — 21.55 TVD II. Četrtek, 13. decembra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 16.35 Šolska TV — 17.45 Po- ročila — 17.50 Mladost na stopnicah — 18.25 Zasavski obzornik — 18.40 Delegatska tribuna — 19.30 TVD II — 20.00 Tednik — 21.05 Šogun — 22.20 TVD II — 22.35 Iz svetovne klasike. Petek, 14. decembra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Pihal- ni orkestri — 17.55 Za mano, mulci — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Zdravilne vode — 19.30 TVD — 20.00 Včeraj za jutri — 20.45 Ne prezrite — 21.05 Da, gospod minister — 21.35 TVD II — 21.50 Primer Patty Hearst. Sobota, 15. decembra: 8.00 Poročila — 8.05 Ciciban, dober dan — 8.20 Z besedo in sliko — 8.35 Pešec v avtu — 9.05 Mladost na stopnicah — 10.00 Čudeži narave — 10.25 Svetovni pokal v smučanju — 11.30 Včeraj za jutri — 12.05 Glasbena oddaja — 12.25 Svetovni pokal v smučanju — 16.00 Poročila — 16.05 Neznani Chaplin — 17.00 P J v košarki — 18.30 Čudeži narave — 19.30 TVD — 20.00 Nocoj iz Cankarjevega doma — 21.50 Zrcalo tedna — 22.10 Princ igralcev — 23.45 Poročila. • Železna Kapla ADVENTNO PETJE CERKVENIH ZBOROV DEKANIJE DOBRLA VAS Čas: nedelja, 16. 12. 1984, ob 14. uri Kraj: farna cerkev v Železni Kapli Nato adventno srečanje s škofom Egonom Kapellarijem • Pliberk ADVENTNO SREČANJE Prireditelj: Katoliška mladina Pliberk—Žvabek—Suha-Vogrče Čas: nedelja, 9. decembra 1984, ob 15. uri Kraj: farna dvorana v Pliberku Nastopajo: Suški oktet, otroci iz Vogrč, Globaški puobi, otroška skupina iz Žvabeka, mladinski zbor Podjuna, Katja Krainc, Gitka Opetnik — kitara, farna mladina Pliberk za družino. A milost je treba ohranjati in večati. Zato je treba s tistimi, ki so bili poklicani, živeti še naprej v nenehni Molitvi in moralni opori. Roditelj: p. Franc SODJA v torek, 11. 12., ob 19.30 uri F°rum za zdravstvena vprašanja ZDRAVILNE RASTLINE PRI prebavnih motnjah, M. DEL Predavatelj: mag. August °ORN, Celovec ODPRTJE razstave del bipl. inž. arhitekta Janeza OSVALDA bo preloženo na petek, 14. 12. 1984, ob 19.30 uri Nato bo LITERARNI VEČER -»Adventno razmišljanje ob tekstih slovenskih književnikov" Z 6. b in 8. b razredom Zvezne 9'mnazije za Slovence Glasbeni okvir: Lucija Feinig r~ tlavta, Andreja Močilnik — klavir • Celovec Koncert Svetlane Makarovič »PESMICE IZ MAČJE PREJE" [{reditelj: Modestov dom in |KD v Celovcu Cas: petek, 14. 12. 1984, ob 16. Uri *rai: Modestov dom, dr. , lchard-Canavalstr. 114, v Ce-°Vcu (za otroke in nižješolce) PRIPOROČAMO SLEDEČA poroda, 'za časTn^jhujših čne stranke, pred, med in ^kScaSSuS mu leta 1905. |ja .jek, 10. 12. 1984; ob 20.00 Ljubljanska TV I, ponede- Glej. kako se dan dl, ki kljub odcveteli mlaje SLtSES pjg .... 2. SPORED Nedelja, 9. decembra: 9.00 Oddaje za JLA — 14.20 Glasbeno popoldne — 16.20 Na štirih kolesih — 16.30 Izviri — 17.00 PJ v košarki — 18.30 Reportaže z nogometnih tekem — 19.30 TVD — 20.00 Svet v letih 1900—19.39 — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Pragovi. Ponedeljek, 10. decembra: 17.25 TVD — 17.45 Mesto basni — 18.00 Miti in legende — 18.15 Narava in človek — 18.45 Glasbeni album — 19.00 Telesport — 19.30 TVD — 20.00 Po poteh spoznanj — 20.50 Zagrebška panorama — 21.15 Dinastija — 22.05 Zgodbe iz starih mest. Torek, 11. decembra: 17.25 TVD — 17.45 Pisani avtobus — 18.15 Odprta knjiga — 18.45 Glasba in ples skozi stoletja — 19.30 TVD — 20.00 Večer za tamburico — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Spomini — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 Čas jazza. Sreda, 12. decembra: 17.25 TVD — 17.45 Merlin — 18.15 V slovesnih priložnostih — 18.45 Zgodbe iz starih mest — 19.30 TVD — 20.00 Jazzovska glasba — 20.50 Zagrebška panorama — 21.05 Glasba za harfo — 21.50 Povodi in sledi. Četrtek, 13. decembra: 16.25 Smučajmo vsi — 17.25 TVD — 17.45 Čuvaji časa — 18.15 Znanstveni pogovori — 18.15 Show express — 19.00 Goli z evropskih nogometnih igrišč — 19.30 TVD — 20.00 Umetniški večer — 22.30 Zagrebška panorama. Petek, 14. decembra: 17.25 TVD — 17.45 Otroška televizija — 18.15 Ob slovesnih priložnostih — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 ..Trivialna glasba" — 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Mimogrede povedano — 21.50 Nočni kino. Sobota, 25. decembra: 15.45 Srečno, Kekec — 17.15 Otroška predstava — 18.15 Dnevnik očenaška — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 TV plošča — 20.30 Feljton — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Vse ob svojem času — 22.45 Poezija. • Tinje ADVENTNO SREČANJE Prireditelj: Katoliška mladina Čas: nedelja, 16. 12. 1984, ob 14. uri Kraj: Dom v Tinjah Udeleženci iz Roža naj se prijavijo pri Katoliški mladini ali pri župniku v njihovi fari zaradi prevoza. Prireditve PRIREDITVE 16. KOROŠKI KULTURNI DNEVI ČETRTEK, 27. 12. 1984 9.00 Otvoritev 16. Koroških kulturnih dni 9.30 Delovna skupina univerze za izobraževalne vede in Slovenskega znanstvenega inštitua: Šolski model za narodnostno mešano ozemlje Koroške 11.00 Govorita predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem 14.30 Norbert Schausberger: Predzgodovina avstrijske državne pogodbe s posebnim ozirom na sedmi člen 15.30 Janko Pleterski: Jugoslovanski pogled na nastanek avstrijske državne pogodbe in njen sedmi člen 16.30 Avguštin Malle: Spomenica koroških Slovencev 1955 19.30 Kabaret „Mladje“ Koroške dijaške zveze: Kabaret koroških Slovencev PETEK, 28. 12. 1984 9.00 Andrej Moritsch: Zgodovinsko ozadje Jarnikove dobe 10.30 Bogo Grafenauer: Analiza Jarnikovega teksta Pripombe o germanizaciji Koroške 14.30 Erik Prunč: Urban Jarnik v slovenski zgodovini 16.00 Jože Koruza: Urban Jarnik kot slovenski pesnik 19.30 KKZ/SPZ — Recital Jarnikovih besedil; Predstavitev publikacije B. Grafenauerja (izd. SZI) o Jarnikovih Pripombah o germanizaciji Koroške SOBOTA, 29. 12. 1984 Ekskurzija: „Po sledovih Urbana Jarnika" v kraje Jarnikovega delovanja, vključno ogled fresk v cerkvi na Dholci Vsa predavanja se bodo prevajala simultano v oba deželna jezika. 16. KKD bodo v Celovcu, Slomškov dom Mohorjeve družbe, 10.-Oktober-Str. 25/I. • Celovec Koncert Svetlane Makarovič „NOČNI ŠANSON11 Prireditelj: Modestov dom in SKD v Celovcu Čas: petek, 14. 12. 1984, ob 19.30 uri Kraj: Modestov dom, dr. Richard-Canaval-Str. 114, v Celovcu (za odraslo publiko) • Pliberk Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, SPD „Edinost‘‘ v Pliberku in MPZ „Podjuna" Pliberk vabijo na KONCERT v soboto, 15. 12. 1984, ob 19.30 uri v Schvvarzlnovi dvorani v Pliberku. Koncert izvaja 90-članski mešani pevski zbor APZ „Boris Kraigher" iz Maribora Dirigent: Stane Jurgec Zbor je že nastopal v Angliji, na Nizozemskem, na Češkem, v Italiji in v Avstriji. Bil je deležen vrste mednarodnih priznanj in šteje danes med najboljše zbore v Sloveniji • Sele MIKLAVŽEVANJE Prireditelj: KPD „Planina“ v Selah Kraj: farna dvorana v Selah Čas: nedelja, 9. decembra- 1984, ob 14. uri • Loče MIKLAVŽEVANJE Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero" v Ločah Čas: petek, 7. 12. 1984, ob 19. uri Kraj: pri Pušniku v Ločah Sodelujejo: Tamburaški an- sambel, Otroški pevski zbor, Šolarji z recitacijami • Dobrla vas OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA „SRCE“ V DOBRLI VASI Čas: nedelja, 16. 12. 1984, ob 10. uri Kraj: kulturni dom v Dobrli vasi Po poročilih predsednika VVastla, tajnika Pandelna in blagajničarke Micke Perč bodo člani izvolili novi odbor • Celovec KEL obvešča vse Celovčane, da vabi Alternativna lista na pogovor za občinske volitve v Celovcu, ki bo v soboto, 8. 12. 1984, ob 10. uri v gostilni Mul-ler v Št. Petru/Celovec. Kriminalka v treh dejanjih „SVETI PLAMEN11 Čas: sobota, 8. 12. 1984, ob 19.30 uri Kraj: kinodvorana v Kranjski gori Gostuje: igralska skupina SPD „Dobrač“ iz Brnce Med drugimi je prejela spominsko značko OF Romana Verdel. Borovlje: odlikovanja ZKP V nedeljo popoldan je Zveza koroških partizanov predala v Borovljah vrsto Spominskih značk osvobodilne fronte slovenskega naroda za prispevek v NOB proti nacizmu in pri uveljavljanju pravic slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Odlikovanja je družinam in domačijam izročil predsednik Zveze koroških paritizanov, Janez VVutte. Čeprav je od konca vojne minulo že 40 let, še vedno niso vsi dobili odlikovanj. Ne gre toliko za odlikovanje, ampak za princip, je dejal VVutte, kajti doprinos koroških Slovencev k osvoboditvi Avstrije je neprecenljiv. Lipej Kolenik pa je vse navzoče pozval, naj zapišejo svoje spomine in jih posredujejo mlajšim rodovom, kajti zadnje čase določeni protislovenski krogi razširjajo o partizanstvu na Koroškem hude laži, proti katerim je treba z resnico nastopiti. O borbi koroških Slovencev proti nacizmu in fašizmu pa priča tudi 42 grobov širom dežele. Lipej Kolenik je še najavil dve zanimivi dokumentaciji o partizanskih grobiščih in o domačijah, ki so partizane podpirale. Slovesnosti predaje se je udeležila tudi konzulinja SFRJ, Marija Škorjak, moški zbor SPD „Borovlje“ pa je zapel primerne pesmi in tako slovesnost olepšal. NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kul- mesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel- 22 30 23. Letna naročnina: Avstrija: 210.-' šil., Jugoslavija: 600,— din., ostalo inozemstvo: 350.— šil. (650.-' šil. zračna pošta). ZAHVALA Sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrotnikom se zahvaljujemo, da so v tako velikem številu pospremili našega rajnega ateja k zadnjemu počitku. Zahvala velja vsem pevcem, ki so, olepšali slovo našega očeta. Vsem, ki ste nam ob hudi bolezni našega očeta stali ob strani prisrčen „Bog ionaj“. Zahvaljujemo se častiti duhovščini za lepo opravljene obrede. Zahvala velja tudi sosedom — pogrebcem. Marijini legiji in govornikom, ki so orisali značaj in delovanje našega umrlega očeta. Številne darove smo namenili namesto za vence, za cerkev v Nočni vasi in potrebe kulturnih društev. PUKVOVA DRUŽINA Šport NT: Kako si prišel do nogometa in kako si postal sodnik? Wieser: Igral sem v Žrelcu. Pred petimi leti sem šel na igrišče gledat tekmo mladincev Žrelec — SAK. Ker ni bil prisoten sodnik, sem sodil tekmo jaz. Pri tem me je opazoval sodnik Bistricky, ki me je takoj nagovoril. Ta tekma se je končala 1:0 za SAK. NT: Kakšna je bila tvoja nadaljnja pot do 1. zvezne lige? VVieser: Po dveh letih sem sodil že v podligi in koroški ligi, nato v 2. zvezni ligi, po štirih letih sem Pa že prvič sodil v 1. zvezni ligi. NT: Kakšne kakovosti mora po tvojem imeti sodnik, da ga lahko štejemo med vrhunske sodnike? Wieser: Predvsem mora odlično Poznati vsa pravila, hitro in odločno soditi, važno pa je tudi, da sodnik zna hitro teči, ker je le tako lahko vedno na mestu prekrškov. Jaz sem verjetno najhitrejši sodnik v zvezni ligi, to mi je pre-C6j pomagalo k hitremu vzponu v najvišjo ligo. »Dober sodnik mora poznati točno vsa pravila. Poleg tega mora znati tudi hitro in odločno soditi." NT: Zdaj že dve leti sodiš v 1. zvezni ligi. Ali si sodil tudi že Mednarodno tekmo in kakšni so tvoji nadaljnji cilji kot sodnik? VVieser: Kot sodnik ob črti sem bil že na dveh mednarodnih tek-b1ah, mdr. na tekmi HSV — Aberdeen. Kot mlad sodnik sem si zastavil seveda tudi cilj. Skušal bom s konstantno dobrimi tekmami doseči naslov FIFA sodnika. S tem . Potem lahko sodil tekme UEFA 'n tekme državnih reprezentanc. NT: Vsak teden sodiš poleg tekil?6 v_1- zvezni ligi tudi tekme na -°[°škem. Ali poznaš moštva AK, Sele in Šmihel in kakšen od-nos imaš do njih? Wieser: SAK sem sodil šele en-rat. Je tehnično najboljše mošt-° do koroške lige, kar pa je zame e|o važno, SAK je tudi najbolj športno moštvo v ligi. Tudi v Smislu sem že .sodil, toda tam verno nimajo_ pravih odnosov do odnikov. V Šmihelu prav gotovo 'koli ne bom več sodil, prvič me m nočejo več, drugič pa tudi srn ne bi hotel več med take gometaše. Tudi tekmo Selanov m ze sodil, to je bila letos tek-r .. Sele — VVeitensfeld. Moram v i.’ 80 ®elan' odlično moštvo, ter fter?m vlada odlično prija-\j Ls | 0 'n s tem odlično vzdušje, no h se šport in zabava odlič- nosruUŽUjeta’ poleg športne res- v Se!’ E1 Je nedv°mno potrebna, je ah vedno navzoča tista spro- V štirih letih v 1. zvezno ligo — sodnik Alfred VVieser Sodniki, možje v črni obleki,imajo gotovo najtežji posel na nogometnem igrišču. Vsi so z njihovimi odločitvami nezadovoljni, tako igralci, trenerji, predvsem pa navijači, ki zmerjajo in psujejo sodnike. Nihče pa nikoli ne pomisli, da je tudi sodnik le človek, ki se tudi lahko zmoti. To je ravno pred kratkim občutil sodnik Alfred Wieser, ki šteje med največje talente med sodniki v Avstriji. Na tekmi 1. zvezne lige med Rapidom in Sturmom ni priznal Rapidu enajstmetrovke, kar je razburilo na Dunaju duhove. Wieser tri tednov ni več sodil v zvezni ligi, trener Oto Barič mu je celo očital, da je tat. Alfred Wieser je star 34 let in dela na Pedagoškem institutu v Celovcu. Je poročen in ima dva otroka. V prostem času goji papige (100 komadov) in rad pleše. Vozi Mercedes 230 Coupe. Pred tednom dni smo se pogovarjali z njim o njegovi karieri in nalogah sodnika. Naš športni reporter Silvo Kumer se je po koncu jesenskega prvenstva pogovarjal z zveznim sodnikom VVieserjem. (slika levo) Alfred Wieser z Našim tednikom v rokah: „Čeprav ne znam slovensko, ga vedno rad berem, ker je izredno zanimiv. Potrebujem pač tolmača." (slika desno) ščenost, ki je v mnogih drugih klubih sploh ne poznajo. NT: Katera tekma v tvoji karieri je bila doslej najtežja? VVieser: Nedvomno letošnja tekma Rapid — Sturm. Ker je stal pred menoj igralec, nisem videl prekrška v kazenskem prostoru. Ta odločitev je dokaj razburila duhove na Dunaju, saj je Rapid dunajsko moštvo. NT: Zaradi te odločitve tri tedne nisi več sodil v 1. zvezni ligi. Če bi „Vsako moštvo ima enega ali dva odlična igralca. Naloga sodnika je, da te igralce ščiti pred težkimi prekrški" Rapid ne bilo dunajsko moštvo, ali te bi doletela ista usoda? VVieser: Po vsej verjetnosti ne. Dunajski klubi so pač precej vplivni. NT: Kakšen vpliv imajo osebnosti, kot Krankl ali Prochaska na odločitve sodnika? VVieser: Mogoče se pustijo nekateri sodniki nekoliko vplivati od takšnih osebnosti, predvsem pri kritičnih odločitvah. Jaz sem sicer mnenja, da je naloga sodnika, da ščiti odlične igralce pred hudimi prekrški, toda vpliva takšni nogometaši pri mojih odločitvah nikoli niso in tudi nikoli ne bodo imeli. »*(«.: - Šport STRAN .j ČETRTEK, I U 6. decembra 1984 ■■mni Naš tednik prireja letos zopet izbor najbolj priljubljenega nogometaša leta 1984 Zadnji rok: torek, 11. december 1984 do 15. ure Drugo izžrebanje 1 sortiment tiskovin z imenom dobitnika Zmagovalec: Janko Ferk Podgrad 5 9122 Skocijan Naš drugi zmagovalec je volil Manfreda Luschniga (SAK) Kje lahko dobite glasovnice? Posojilnica Pliberk Blažej-center Pliberk Zadruga Pliberk Krivograd Šmihel Zadruga Šmihel Posojilnica Globasnica Posojilnica Dobrla vas Posojilnica Železna Kapla Posojilnica Borovlje Posojilnica Bilčovs Posojilnica Št. Jakob Zadruga Bilčovs Mohorjeva knjigarna Stanje po tretjem tednu: 1. Rudi Urban (SAK) 1484 glasov 2. Justin Polanšek (SAK) 761 glasov Aleksander Čertov (Sele) 706 glasov Nanti Olip (Sele) 679 glasov Marijan Velik (SAK) 351 glasov Franc Dovjak (Sele) 210 glasov Karl Thaler (SAK) 203 glasov Primi Paintner (Št. Jakob) 146 glasov Kristijan Lopinsky (Šmihel) 126 glasov Sigi Guetz (Šmihel) 84 glasov 11. Kristijan Užnik (Sele) 57 glasov 12. Matjaž Jakopič (Sele) 38 glasov 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 13. Miha Kreutz (SAK) 14. Kristijan Matschek (SVG Pliberk) 15. Norbert Hribernik (Sele) 16. Franc Sadjak (SAK) 17. Peter Poscheschnik (Podkrnos) 18. Jože j Riedl (SVG Pliberk) 19. Kristijan Woibl (Globasnica) 20. Peter Štern (SAK) 21. Jože Fera (Sele) Manfred Maierhofer (Bilčovs) Z. Oraže (Sele) 9, Travnik (Sele) 5, Mrkun, L. Kreutz, Woschitz (SAK) 3 glasov. 34 glasov 32 glasov 21 glasov 18 glasov 17 glasov 15_glasov 13" glasov 11 glasov 10 glasov 10 glasov Fan klub „Rudolf“ iz Dul za Urbana Iz Dul pri Miklavčevem je prišlo doslej največ glasovnic. Tam so navijači SAK namreč ustanovili fan klub „Rudolf“, ki z vso vnemo zbira glasove za mladega nogometaša SAK. „Zmagovalec“ tretjega tedna je bil nedvomno Justin Polanšek, ki je dobil kar 761 glasov. Majhen fan klub pa so ustanovili tudi v gospodinjski šoli za ženske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu. Tam gojenke zbirajo glasove za igralca SAK Marijana Velika. Zelo so nas presenetili tudi Št. Jakobčani, ki so zbrali za njihovega igralca-trenerja Paintnerja že 146 glasov. Zanimivo je tudi, da lanski nogometaš NT Stanko Blažej še ni dobil niti enega glasu. Po vsej verjetnosti ga njegov fan klub ne pospešuje več v takšni meri, kot poprej, ko še ni bil poročen. Gerdi Springer: ..Edini dobri trener sem iaz“ Gerdi Springer, novi trener SAK? V pogajanjih za novega selektorja avstrijske reprezentance še nič ni odločeno. Prav tako še ni jasno, kdo bi nasledil Ludescherja pri Avstriji. Slejkoprej šteje med prve kandidate trener SAK, Lojze Jagodič. K vsem tem vprašanjem je zavzel tudi znani trener Gerdi Springer svoje stališče. Gerdi Springer je dejal, da ima moteno razmerje do nogometa v Avs‘triji. Po njegovem mnenju Lu-descher ni dosti kvalificiran za trenerja avstrijske reprezentance. »Potem lahko obdržijo kar Hofa,“ je izjavil Springer za NT. Kdo bo novi trener celovške Avstrije, mu je vseeno. Na vprašanje, kaj pravi k temu, da bi Jagodič prevzel Avstrijo, je odgovoril Springer: „To je pa res že vseeno, Lu-descher, Jagodič in podobni so vsi vajenci. Nihče nima pojma o nogometu." KLAGENFURT „ CELOVEC V primeru, da bi le postal Jagodič trener Avstrije, bi SAK na vsak način potreboval novega trenerja. Ta bi moral biti na vsak način kvalificiran, odličen trener. Vprašali smo Springerja, če on ve za takšnega trenerja. „Na Koroškerfl imamo sploh samo enega odličnega trenerja," je odgovoril Gerdi Springer, „in s tem pravkar govorite". Springer je pripravljen prevzeti SAK, toda ne polnopoklicno. SLOVENSKI ŠPORT Glasovnica — Stimmzettel Moj nogometaš leta 1984 je: Mein FuBballer des Jahres 1984 heiBt: Moštvo/Klub:____________________________________________________ Odpošiljatelj: Absender:._____________________________________________________________ (Prosim pišite čitljivo / bitte lesbar schreiben) Glasovnico pošljite na športno uredništvo NT / sendet den Stimmzettel an die Šport-redaktion NT, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. rm naš tednik