ODBIRA IN VZREJA KRANJSKE ČEBELE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE
Susan Cobey, Univerza v Ohiu
Projekt odbire in vzreje kranjske čebele v Združenih državah Amerike je praktičen vzorec za program vzreje zaprtih populacij, imenovan Page-Laidlaw. Projekt je bil oblikovan v Kaliforniji leta 1982 kot podpora vzreji matic za komercialne namene, leta 1990 so ga prenesli na Univerzo v Ohiu, zdaj pa pri njem poleg univerze sodelujejo še številni komercialnimi vzrejevalci matic.
Kranjske čebele imajo raznoliko gensko zasnovo. Za ohranitev le-te skrbijo strokovnjaki, poleg tega pa jo vsako leto na podlagi posebnega programa vrednotenja in nadzorovanega umetnega osemenjevanja tudi ovrednotijo. Tako po programu vzreje kranjske čebele v Združenih državah vsako leto vzredijo novo generacijo nekaj tisoč matic, jih umetno oplodijo in dodajo v pridobitne čebelje družine, pozneje pa jih ocenijo še v praksi. Družine razvrstijo po stopnjah, najboljše matice pa izberejo za vzrejo nove generacije matic. Ta postopek ponavljajo vsako leto.
Pri izbiri najboljših družin vsake generacije uporabljajo holistično metodo. V zadnjem času si želijo povečati pogostost in točnost ocenjevanja lastnosti v populaciji, zato izvajajo tako imenovani dvofazni program selekcije. Prva faza, tako imenovani predizbir-ni test, je namenjena ocenjevanju splošnih lastnosti, v drugi fazi selekcije pa ocenjujejo produktivnost družine.
Proces vrednotenja je preprost in praktičen, tako da lahko učinkovito vrednotijo veliko število družin. Predizbirni test je sestavljen iz splošega pregleda populacije, pri katerem sočasno hitro ovrednotijo nekatere lastnosti. Izvajajo ga jeseni in ponovijo naslednjo pomlad. Pri tem uporabljajo indeks selektivnosti in pri tem s točkami ovrednotijo vsako opaženo lastnost. Pri vsaki družini ocenjujejo sposobnost preživetja zalege, temperament, razvoj, količino cvetnega prahu in sposobnost prezimovanja. Te podatke nato zapišejo in primerjajo. Za določanje produktivnosti družin merijo donos čebelje družine v obdobju nektarne paše, in sicer tako, da primerjajo donos, dosežen v nekaj dneh, z donosom po končani paši.
Glede na rezultate predizbirnih testov in glede na donos medu družine razvrstijo v stopnje. Ti rezultati so podlaga za izbiro matic, ki bodo matere nove ge-
neracije matic. Neoplojene matice in troti so vzrejeni iz genske zasnove izbranih vzrejevalcev; matice potem umetno oplodijo in tako dobijo novo generacijo testnih družin.
Na Univerzi v Ohiu ne uporabljajo zdravil in pesticidov za preprečevanje bolezni ali omejevanje tra-healne pršice oz. pršičavosti (Acarapis woodi). Družine, ki so kazale znake bolezni ali veliko okuženost s pršičavostjo, so odstranili iz programa. Navzočnost pršice ugotavljajo dvakrat na leto, pozno jeseni in zgodaj spomladi. Za zatiranje pršice Varna jacobso-ni uspešno uporabljajo apistan.
Strogo nadzorovano izločanje matic, ki obolijo za pršičavostjo, in njihova plodnost sta učinkoviti merili za zmanjševanje v Združenih državah Amerike zelo razširjene pršice, ki povzroča velike izgube čebel.
V	osrednjem delu ZDA so pršico prvič diagnosticirali leta 1989. Poročajo so velikih zimskih izgubah v zgodnjih 90-ih letih, ko je bila stopnja okuženosti v nezdravljenih družinah kar 50-odstotna. Od leta 1994 je stopnja okuženosti čebel s pršico v nezdravljenih družinah, ki so dobro prezimile, zgodaj spomladi ostala nizka. Okužbe s pršico, ki sojih odkrili pri testiranih čebelah, so bile v obdobju od leta 1994 do leta 1998 od odstotek do 3,3 odstotka.
Da bi povečali odpornost proti boleznim in varoi, so selekciji nedavno dodali merilo higienskega vedenja pri čebelah. Pri tem so poskusili uporabiti zalego, ki je zamrznila. Ta lastnost čebel je recesivne narave, zato so ustvarili higiensko subpopulacijo. Prizadevajo si izboljšati to lastnost v genski zasnovi populacije kranjske čebele v ZDA, hkrati pa ne vplivati na storilnost v celoti. Zato za letni program oploditve matic uporabljajo večji delež trotove sperme iz higienske subpopulacije.
Teoretični vzorec za program vzreje zaprtih populacij, tako imenovani Page-Laidlaw, napoveduje dvajsetletno življenjsko dobo (če izberemo 50 najustreznejših matic na leto), preden se pojavijo opazni znaki križanja s sorodniki. Da bi ohranili program, ohranjajo številčno veliko osnovno populacijo in občasno v gensko zasnovo dodajajo nove vire (gene). Pred vključitvijo v program oziroma v izbrano populacijo so tudi ti podvrženi enako strogemu selektivnemu procesu. Pri tem poskrbijo za to, da je takšna se-
lekcija izvedena počasi in previdno, tako da v osnovnem odbranem čebeljem materialu ne bi nastale prevelike spremembe.
Dolgoročni plan projekta vzreje kranjske čebele v ZDA je ohranjanje in vzreja visoko produktivnih, mirnih in dolgoživih čebel (zaprte populacije), izbranih za preučevanje tradicionalnih lastnosti kranjske čebele. Zaradi zajedavske pršice (Acarapis woodi) je izbira specifičnih zaviralnih lastnosti, ki bi pripomogle k njenemu naravnemu propadu, ostalo merilo za
izbiro pri razvoju praktičnih metod izbire. Pričakujemo, da bo povečalo možnost preživetja in produktivnost kranjice v Združenih državah Amerike.
Literatura:
Cobey, S.; T. Lawrence, 1988, Commercial Aplication and Practical Use of The Page - Laidlaw Closed Popu lation Breeding Program, American Bee Journal, 128(5): 341-344.
Page, R. E.; H. H. Laidla, 1985, Closed Population Honey Bee Breeding Program, Bee World, 66: 63-72.