Naši dopisi. Iz Ijubljane. (Učiteljska konferencja.) Konec. — V nemščini učni vspehi niso bili slabi. Glede učnega jezika pri nemščini bi bilo treba n])oinnili, da naj se prične učiteljstvo posluževati nemščine prej ko mogoče. Nemščina je važen predmet osobito za one učence, kateii se podajo na srednje šole. Hes je, da nima ljudska šola pravo za pravo namena pripravljati otroke za srednje šole; vender se pa navadno sodijo ljudske šole po tem, kako napravljajo učenci vsprejetnne izpite za srednje šole in zato se je treba ozirati tudi na te. Pri nemščini je osobito gojiti diktando in analizo. Prava Ahilejeva peta pri nemškem pravopisu je erka s (ss in ojstri fs). Računski uspehi so bili povsem prav dobri. V nekaterih privatnih razredih učenci niso znali poštevanke. Tudi meterske mere niso znale tu in tam učenke. G. nadzornik priporoča, da se otrokorn že v prvih razredih razloži, kaj ponienijo besede deka, heklo, kilo itd. V pisanji so uspehi jako različni; poleg prav dobrih našli so se tudi manj dobri. Nekateii pišejo jako poševno, drugi zopet pokončno. G. nadzornik se čudi, da se več učiteljev ne poslužuje pokončne pisave, pripisuje pa to nepripravnini klopein. Uspehi v realijah so taki kakor lani. Taisti se niso poslabšali, a metoda se pa tudi ni zboljšala. Po nekaterih razredih se še vedno zahteva od učencev, da se inorajo iz glave naučiti dotična berila. S tera se gospod nadzornik ne stiinja. Gledati je pri tem pouku bolj na razurn. Učenec naj se vsposobi, da more popisati predmet po naiavi ali po podobi ter da more navesti znake, po katerih se t.a loči od drugih njemu podobnih. Učencem naj se poda več, kakor je v šolskih knjigah; učitelj ne bodi navezan preveč na te. Da je pa to mogoče, treba se je pripraviti na ta pouk. V podporo nani labko služijo Erjavčeve knjige prirodopisne vsebine, Staretova zgodovina itd. Pouk v zeinljepisji je premalo sistematičen. Pri popisu dežel naj se od ineje preide na velikost, od velikosti na gorovje, od gorovja na vudovje, potem na podnebje, na pridelke, na priiodnine, potem šele na prebivalstvu in na topografijo. Pri zgodovinskem pouku se prernalo ozira na doinačo zgodovino ter na naše slavne može. V nekaterih razredih s-e je pričelo letos risanje brez stigejn in to s prav dobriin uspehom. Vender pa g. uadzornik z risanjem ni povseni zadovoljen. Tretja točka dnevnega reda je bilo predavanje g. prof. Orožna: »Domoznanstvo v ljudski šoli s posebnim ozironi na razumevanje zeinljevidov». Gospod profesor kazal nam je, kako bi se dali razjasniti glavni pojiai zemljepisja v dveh izletib na grad, govoril je o zmanjšani meri, o risanji črtežev in zemljevidov, o napravi majhnega reliefa ljubljanskega gradu itd. Svoje predavanje, katero bode g. profesnr — kakor upamo — gotovo objavil v «IJč. Tov.», napravil je posebno zanimivo s tem, da je raed taistim kazal članoin konferencije dejanski preclinete, o katerih je govoril. Konferencija je vzela z odobravanjem ta referat na znanje, za katerega pe je g. nadzornik še posebej referentu zahvalil. Zatem predaval je g. mestni učitelj Razinger i) risanji v ljudski šoli. Taisti navedel je vse postavne določbe, katere se tičejo tega predmeta, govoril o risavskih predlogah, izmed katerih ,je priporočal Grandaueijeve, Hertljeve ter Effenbergerjeve ter slednjič omenil Grandauei-jevega navoda o risanji, kateri obseže vse, kar je treba učitelju vedeti o postopanji v tem predmetu. Ker se po sklepu referata nibče ne oglasi k besedi, popiime taisto g. nadzornik sam. On opomni, da Effenbergerjeve piedloge še ni odobrilo vis. ministerstvo za uk in bogočastje ter se torej v šolah ne smejo še rabiti. Na to dostavi še nekaj opazk o j risanji. Postavna dolsčba o risanji zahteva, da nastane vsaka risba pred očmi učencev. Zoper to določbo se mnogokrat greši. V višjih razredih se pogreša risanje po diktatu in pa risanje na pamet. V nekaterib razredih risalo se je z rdečo tinto naravnost na papir, brez svinčnika. To je igrača ter je obsojati. Še v realki rišejo najprvo s svinčnikora in potem šele prevlečejo risbo z rdečo tinto. Sklepaje svoje dodatke se g. nadzornik tudi teniu g. referentu zahvali na njegovem trudu. Učne knjige ostanejo večinoma iste, kakor dosedaj. Le v tretjern razredu večrazrednih ljudskih šol se uvede Piaprotnik-Razinger-Žumer: «Prva nemška slovaica in berilo«. Hazven te spiemembe bi bilo še opoinniti, da se uvede v 8. razredu dekliške šole pri sv. Jakobu zgodovina od Gindelija in živalstro od Pokornija. G. nadzornik pri tem opazi, da se bodeta te knjigi dali nadomestiti s slovenskima, ko bode od vis. ministerstva za uk in bogočastje potrjena Vrhovčeva zgodovina, Oiožnov zemljepis in Hubadov prirodopis, kar se bode v kratkein zgodilo. — Druge sprernembe, kateiih je še nekaj so bolj neznatne. Naslednja točka dnevnega reda je bilo poročilo knjižničnega odbora o stanji in rafiunu okrajne učileljske knjižnice. 0 tem poročal je g. Fr. Kokalj. Izpnsodilo se je 11 osebam 70 knjig. V knjižničnem odboru so bili Bele. Knkalj in Zurner. Nakupilo se je deset knjig, daroval pa je knjižnici g. Kokalj dve knjigi, g. Stegnar pa sedem letnikov «Učit. Tov.» V nakup so se nasvetovali Levstikovi zbrani spisi, Satzer, das I., 11.. III.. IV., V. Schuljahr in pa njegova «S|iezielle Metbcidik». Knjižnica šteje 71i knjig. 102 zvczka, 1 podobje, 5 zemljekazov. Dubodkov je bilo 49 gld. 31 ki\, struškov 22 gld. 12 kr., ostanka torej 19 gld. 97 kr. Na predlog g. Grkmana se voli stari odbor. V stalni odbor bili so voljeni gg.: Ž u m e r (37 gkisov), Kaktelj (30), Tomšič (23) in po ožji volitvi g. Orožen. Samostalna prcdloga slavila sta se dva. Prvi (g. Žiiiuur) predlaga, da se vis. deželni šolski svel naprosi. taisti naj blagovoli pri vis. ministerstvu posredovaii, da se učiteljstvu dovolijo od državnib in drugib železnic one ugodnosli in prednosti, katere imajo drugi uradniki. V javne meslne šole hodi 400 otrok, katerili očetje so naslavljeni na železnici. Drugi predlog (g. Bele) pa nasretuje. da se piihodnje leto slavi 3001etnica zmage kristijanov nad Turkom v slavni bitki pri Sisku. V to svrbo nuj se napravi šolska veselica za vso mestno šolsko mladino v velikem stilu. Za to bodi prihodnje leto dne 21., 22. in 23. rožnika prosto. Oba predloga se vsprejmeta. Slednjie g. nadzornik zaključi zborovanje pozivljajoč zbrano učiteljstvo, da zakliče trikratno slavo presvitlemu cesarju, kar se z navdušenjem zgodi G. šolski svetnik Hrovath zahvali se še g. nadzorniku na izvrstnem vodstvu konferencije, s činiur je bila taista koneana. J. Likar. Iz Ljubljane. (A biturijeti tska veselica.) — Konec. — Prav zato, ker smo se začeli uritelji zavedati svojega poklica, prav zato snio postali važen faktor. s kojim so primorane pos-arnezne stranke računjati Po tej poti moraino braniti svoj stan in ugled z uma svitlim inečem. Prvi, ki se je s tem orožjem potezal za čast in ugled našega stanu, je bil mnogozaslužni ravnatelj v p. g. Andrej Praprotnik. V prejšnji dobi, ko je ueiteljska zavednost še dremala, ali bolje reeeno spala, je bil naš ^tarosta še osainljen na tern bojnem polji; v novejši dobi pridružil se mu je pa sotrudnik za sotiudnikora in danes nas je že precej velika «četa», ki se kakor jeden mož potezamo za ugled stanu ter odganjamo svoje napadovalce. Danes smo, hvala Bogu, že celo tako daleč napredovali, da se ne zavedamu jedino le skušeni učitelji svojega puklica, ampak ta zavednost ukoreninila se je tudi že celo med učiteljske abiturij e n t e. Ta dokaz nam daje p r v a abit. urijenlska veselica, ki so jo priredili abiturijentje slovenskih in hrvatskib učiteljišč v četrt.ek dne 4. inal. srpana na korist «Družbi sv. Cirila in Metoda» in «Narodni šoli». Pokazala je ta veselica, kako so navdušeni naši najnilajši tovariši za lepe idejale, koje bodo pozneje presajali v praktično življenje in mirod, čegar učitelji se razgrevajo za vzvišene ideje v denašnjem času, ta narod srne upati v to, da je ludi njeinu sojena boljša bodočnost. Duša teiim veeeiu je pa bil abiturijent g. E. Gangl, ki je s svojhni pesniškimi pruizvodi, ki jih je navlašč za ta večer zložil. pokazal, kako imu srce gori za učiteljski slan in za narod slovenski, kojega otroke bode poučeval in vzgojeval. Narodno občinstvo ljubljansko je pa tudi pokazalo ta večer, da goji žive simpatije vrlim mladeničein, ki so si izbrali težavni a tudi lepi in častni poklic biti učitelji |ire])rosteii!u narodu. Ubsežni in zaniiiiivi vspored izvajal se je nad vse lepo in občinstvo jo pokazalo svojo zadjvoljnost z živabniin odobraviinjeru in ploskanjem. Petje je vodil prav koreklno abit. g. Javoršek, ki je pokazal v t>j stroki mnogn natlitrjenosti. Vsa veselica je delala čast gg. abiturijentom in moramo jim na moraličnem in gmotnem uspebu iz dna srca čestitati, želeč jim, da si ohranijo v.«e lepe idejale za ugled učiteljskega stami in napredek slovenskega naroda. Iz Ljubljane. (Češki tovariši v Ljubljani.) Dne 24. vel. sipana je priAlo v LjublJHtio blizo sto čeških učiteljev. Na kolodvoru jih je pričakovalo mnogo učiteljev iz Ljubljane in z dežcle ter polnu narodnega občinstva ljubljanskega, ki je pozdiavilo z burnimi živio- in na zdar-klici došle slovanske brate. V imenu slovenskega učiteljstva je pozdravil goste s toplimi besedami predsednik «Slovenskega učiteljskega društva» g. nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik A. Žumer, na kar se je zahvalil v jedrnatem govoru v imenu Čehov g. Jožef Šimon, kapelan iz Dobfikovice pri Pragi. Pevsko društvo «Ljubljana» je zapelo pesern «Lepa naša dornovina«, na kar so C.ebi odzdravljali z na zdar-klici. Fotem sii se odpeljali v pripravljenili vozovih v čitnlnico. kjer so se jini odkazala »tanovanja. Zvečer je bil na Ferlinčeveni vrtu piosti zabavni večer na čast češkim gostoin, ki se je razvil piav krasno in je rladala sploSna navdušenost. Goste so zal>avali Sokolski tambui-aši, slavni Ijubljanski kvartet in operni pevec g. Nolli. Da tudi navdušenih napitnic ni inanjkalo, umevno je samo ob sebi. Šele pozno \ nof smo se ločili. A v jutro se je zbralo kmalo po sedmi uri mnogo čeških gostov in domačinov k skupnemu izletu čez Rožnik na Geški vrh. kjer je goste s prav toplinii besedami pozdravil g. Fr. Drenik. Vsi so bili navdušeni nad naravno lepolo naše slovenske dežele. katero so občudovali. Nazaj grede sn sc pomudili v deželnein rnuzeji «Rudolfinuiu». kjer jiiri je g. Ferdo Schulz z veliko piijazhostjo prav teinoljito razlagal razstavljene stvaii. Popoludne so šli skupno na Grad in si ogledali divno našo okolico. Potem smo jib peljali v novo deželno gledališče. Zvečer pa je bil koncert. kateri so priredila narodna diuštva ljubljanska (na čelu jini «Slov. učit. društvo») na čast reškim gostoin na Virantovem vrtu. Že pred osino uin je bil prostorni vrt tako natlačeno poln (bilo nas je c-ez dva tisoč) odličnega narodnega ob("instva, da pozneje došli niti niso mogli več dobiti prostora in so morali oditi. Vojaška godba je svirala prav ninogo slovanskih koinadov in kakor ta, tako je tudi pevsko društvo «Ljubljana» najlepše izvršilo sroj piogram Jer pokazalo. da prav lepo nnpreduje. Bil je to res krasen veoer in Cehi so bili vsi presenečeni. G. nadučitelj Skala iz Prage se je zahvalil v imenu go^tov za bratovski vsprejeiu, izborni govoinik in pesnik g. J. Šiinon pa je v navdušeneni govoru se poslavljal puvdarjajoc", kako veseli Čehe, viduti, da je slovenski naiod vrl brat in družnik narodu ('eškeniu, ker oba se borita jednako za svojo narodno Siimostalnost. Takoj na to (po jednajsti uri) se vlije gost dež in občinstvo se je inoralo uniakniti pod streho, a govoiiti ni bilo moči nadalje in niarsiktera lepa beseda je niorala izostati. Navzlie teinu pa ?e je slavnostni večer dovršil prav sijajno in mili naši gostje so imeli priliko videti, kako je slovenski narod navdušen za nje. Drugo jutro so se odpeljali češki gostje liu Uled in pntem dornu. Mnogo narodnega občinstva in učiteljstva se je zbralo na kolodvoru, da so še jedenkrat zaklicali diagini gnstum piisičen Na zdar! in Na svidenje! lz poslojinskoiia okraja. Naš <ikr;i,j je štel v pretekleni letu 30 organiziranih šol, 0749 za šolo godnih, 1776 vsakdanjo, 1089 ponavljalno šolci obiskujočih otrok. Iz tega razvidiino, da od šologodnih otrok 884 ni obiskovalo ljudske šole in sicer radi prevelike oddaljenosti 186, dalje radi telesnih ali dušnili bib 58; v starosti od 6—8. leta je bilo šolskega obisko- vanja znoasno oproščenih 350; zasebnu donia se jih je pouoevalo 7, srednjo šolo jib je obisknvaln 29, privatno šolo 155 in zasilnu šolo 92. Proti lanskemu letu se je številu šologuduib otrok pomnnžilo za 734 ia število javnu ljudske šnlc nbiskujotib za 883. Šolski okiaj im:i 4 štirirazrednice. I trirazrednieo, 7 dvorazrednic, 24 jednoraziednie; dalje 1 Ziisobno trirazredno dekliško šolo pii šolskih sestrab v Tinovein, katera se letus razšhi v štiriiazrednico in 1 šolo za silo v Harijab; skupaj torej 38 ijudskih šul. V 11 šolah je bil pouk celodneven, v 1 dcluma celodneven, deloma poldneven in v ostalih poldneven. Oziraje se na lego posameznih kiajev treba bude napravili še ninogo samostojnili šol, tako v Harijab, Bukovji. Juršicah, Palčji, na Kolku, v Šinibelu pri Tiedjaini (Luegg), na Kalu, Erzelji, potern eksku- lendno šolo v Ležečah; dalje bode s časoma razširiti šole v št. Pelru, Košani in Slavini v trirazrednic.e, v Nadanjein selu, Zagorji, Trnji in na Premu v dvorazredniee. Ua bi le ljud.<tv<> tako ubogo ne bilo! Šolski pouk je oskrbovalo 12 nadučiteljev, 31 stalnib in 3 začasni uoitelji, 11 .stalnih in 3 začasne uiiteljice, 3 privatne učiteljice reda šolskib sester «de notre dame» in 1 učitelj za siln. skupaj 04 učnib močij. Izmed teh je imelo spiičevalo usposobljenopti 57. Na jedno učno mot je pripadalo 7<S učencev vsak-danje šole. Solska boja je bila inanj povoljna nego diuga leta. V ziinskem času je bilo radi velikib zametov in silne burje izvanredno veliko zamud, kar je uspešen pouk jako oviralo. Na ppmlad razsajale so epidemifne ošpice in škarlatinka. vsled čepar se je nioral na lnnogib šolab pouk za dlje ea.sa ustaviti. Vsled vednega deževja zadnje dni nieseca sušca, mal. travna in v prvi polovici meseca vel. travna je za- ostalo poljsko delo; ko se je poteiu vzvremeniln, vporabljiili so se šolski otroci inočno pri delu. kar jc zopel oviralo uspešno delovanje v šoli. V ženskib ročnih delib je poučevalo 13 izprašanib in 12 neizpiašanih učiteljic. Novo šolsko poslopje se je sezidalo na Uulenjeiu Zeinonu. Zidati nova šolska poslopja bode pa še treba v Postojini. Vivniah in na Razdrtem. Z. Iz Kranja. (Konec.l V okiajni knjižnici za kranjski šolski okiaj prirasle »> od meseca listopada leta 1889. do konoa 1. 1891. nastopnje knjige: V V. oddelku: Tek. st. 322. Godec. Puleg narodne pia\ljice o vrbskem jezeru spisal A. Funtek. Ljubljana, 1889. Cena 1-30 gld. 323. Narodne pesini koroškib Slovencev. Zbral iu na s\illo dal I. Scbeinigg, c. kr. giiiinazijalni profesor. Ljubljana. 1889. 1'75 gld. 32i. Kuledar družbe sv. Moborja za navadnu leto 1890. 325. Življenje pieblažene Device in Matere jMarije in njenega ženina sv. Jožefa. VI11. sn., izdala l)r. sv. Mohorja. 320. Sluvenske Večemice, i3. zv., izd. Dr. sv. Moliorja. 327. Življenje našega Gospodn •lezusa Kiislusa. Sp. I. Skuhahi. izd. Dr. sv. Moborja. 1889. 32S. Fizika ali nauk o piirodi s posebnirn ozirmu na polrebe kinet.skega st.anu. 329. A. M. Slomšeka Paslirski listi. Zbnil iu uredil \t. Lenduvšek. izd. Dr. sv. Mohorja 1890. 330. Jurčičevib zbranib spisov 8. zvezek. Ljubljana, 1889. 105 gld. 331. Grillpaizers siiiuintliclie Werke (neueste Ausgabe) Band 1 — 12. 332. Letdjjis Matice Sl. za 1. 1889. 333. Dušeslovje. Napredujoi-iin Slovencem napisal dr. F. Lampe. izd. Malica Sl., I. zv. 334. Zab. knjižnica. Na svetlu dala Matica Sl., V. zv.: Erjavčevi zbrani spisi, II. del 1889. 335. Juičičevih zbranih spisov 9. zvezek 1 gld. 330. Ljubljanski Zvon za 1. 1890. 400 gld. 337. Ue. Tovariš za 1. 1890. 338. Vrter za 1. 1890. 339. Laib. Sc-liulzeitung za 1. 1890. 340. Cerkveni Glasb. z muzikalno jirilogo za 1. 1890. 341. Popotnik za 1. 1890. 342. Letopis Mat. Slov. za 1. 1890. 343. Ped. Letnik za 1. 1890. Izd. Ped dr. v Krikem. 344. Volksschulgesetze. Die Reichs- und Landesgesetze mit den einscblSgigen Ministerial -Verordnungen und Erlassen. zusainmengestellt von Dr. Burclikardt. I. Abth. 31-5. Volksscbulgesetze. II. Abtb. 3i7. And. baron Winkler, dež. predsednik kranjski, *p. I. Lavrenčič. 347. Brockhaus Conveisationslexikim, 13. (neueste) Aufl. in lli Banden und ein Supplenient. Leipzig. F. A. Brockbaus 1885-87. 34-7-362. Band I-XVI. a 50 gld. 363. Brockbaus Supplement-Band A—Z. 1887. 364 Življenje Marije, matere Božje, 9. zv. 365. Ljubljanski Zvon za 1. 1891. 360. Vitec za 1. 1891. 367. Popotnik za 1. 1891. 368. Laib. St-liulzeitung za 1. 1891. 369. Uč. Tovariš za 1. 1891. 370—381. Schiller's sainmtlicbe Weike in 12 Biinden. 382. Koledar Družbe sv. Mohurju za prestopno leto 1892. 383. Življenje picblnžene Deviie in Matere Marije in sv. Jožefa, izdala Dr. sv. Mohorja 1891. 384. Slovenske Večernice. 15. zv. 385. Gospod, teci rni poinagat! 385. Fizika ali nauk o prirodi. 387. Zabavna knjižnica. Zal. Mat. Sl. VI. zv. Pegam in Lambergar. 388. Letopis Matice Sl. za. 1. 1891. 389. Od pluga do krone. Sp. J. Bedenek. M. K. Iz litijskeg-a okraja, ineseca inalega srpana. (Okrajna učiteljska konf ere ncija.) Učiteljstvo tega okraja je imelo svojo uradno letno konferencijo v polnem številu pod predsedništvom okrajnega šolskega nadzornika g. J. Bezlaja dne 4. mal. srpaua v litijskem šolskem poslojvji. G. c. kr. okrajni šolski nadzornik otvori konfeienciju točno ob 9. uri ter vse navzočne prisrčno nazdravi. Na t<> imenuje svojiin nainestnikom g. nadučitelja J. Plhaka izToplic pri Zagorji. Zapisnikarjema se izvolita povskliku gg.: F. Lužar, učitelj pri sv. Lambertu in K. Matajec, učitelj v Šmartnem pri Litiji. — Zborovanje je počastil s svojo navzočnostjo bl. g. okrajni glavar M. Grill, katerega g. nadzornik v imeni vsega učiteljstva si'čno pozdiavi. Porotilo šolskega nadzomika o šolab našega šols-kega okiaja se je glasilo blizu tako-le: Šolsko obiskovanje se je po večem izboljšalo; uspehi so bili od minulega leta ninogo boljši; statistični izkazi so tu in tam še bili inalo pomanjkljivi. G. nadzornik je na kiatko pokazal kako naj učitelji - voditelji taiste izdelujejo. V obče so pa vsi učitelji storili svojo dolžnost ter so s tem tudi pokazali, da jini je na .srcu na-predek Ijudskega šolstva. Manj pubvalno se je g. nadzornik izrazil o šolskib vrtih in ženskib ročnib delib. Vsi predineti naj se poučujejo nalanko po urniku. Ako je učitelj neveše petja, naj med tistim časom otroke uči narodne pesmi deklamirati; cesarsko pesetn moramo vsi znati lepo na patnet povedati. Učitelj naj se vestno pripravlja za vsako uro; velike važnosti za nadaljno naobraževanje je pa rnarljivo čitanje knjig iz okrajne učiteljske knjižnice. Vedenje ueiteljskega osobja (izvzemši jedne) bilo je povsem dostojno. G. nadzornik tudi prebere nekatere uradnedopise. V nadaljni razpravi se priporočajo ubitne nadaljevalne šole, posebej pa višja obrtna šola v Gradci. (Jbrtne nadaljevalne šole bi bile na mestu n. pr. v Litiji, Zagorji itd. Učitelj naj uoencem z ozirom na njih zmožnosti svetuje, kakošno rokodelstvo naj si izberb. Vloge na c. kr. okrajni.šolski svet smejo učitelji le potem šolskega voditeljstva pošiljati. V šoli naj učiteiji in učenci govore pravilni jezik. Želeti je, da je obravnava berilnih sestavkov bolj temeljita. Na kupčijsko spisje se še vedno premalo gleda. Na skupni puuk naj se obrača večja pozornost. Za učenje neinškega jezika se priporočajo vaje v prestavah in v go-vorjenji. Pisineno številjenje je bilo večinoma dobro.G. nadzornik pojasni, kako naj se v ljudski šoli obravnavajo računi z navadnimi ulomki. Merstveno ob- likoslovje se posebno priporoča za deeke. Pri lepupisji naj se predpisi vedno uienjavajo; oblike erk naj se ravnajo po onih, ki so v «abecedniku»; na večrazrednicah naj se rabijo jednake oblike po vseb razredib. (Dalje prih.) Iz radovljiškega okraja. (Ukrajna učiteljska konferencija.) Učiteljstvo slovenskih šol tega okraja je zborovalo dne 3. vel. srpana v Begunjah. Zborovanja se je vdeležilo vse učiteljsko osobje razven 3 gg. učiteljev duhuvskega stanu. G. e. kr. okrajni šolski nadzornik prof. Fr. Levec otvori zborovanje točno ob 9. uri s prijazniin nagovorom in pozdravom. Zborovanje sta s svojo navzočnostjo počastila tudi gg. okrajni glavar vitez Kaltenegger in c. kr. okrajni šolski nadzornik za nemško šolo v Beli Peči, prof. Wallner. G. predsednik Levec voli si potem namestnikoin g. nadučitelja Kovšco, a učiteljstvo za perovodji g. Korošca in gdč. Wurnerjevo. Ko g. nadzornik prečita in razjasni nekatere važnejše, v teku tega šolskega leta izdane razpise šolskib oblastev, prestopi k svojemu poročilu o stanji ljudskega šolstva v tem okraji. Rekel je, da je do zborovanja nadzoroval 16 šol z 21 raziedi in pri tein nadzorovanji zapazil ninogo refi. s kaleiimi je popoluoina zadovoljen, a našel pa je ludi nekatere, s kojiini se ne inoie ujernati. Med drugim je rekel, da se pri začetnikih vaje s podvojeniuia soglasnikoma prepuvršno g(ije in pieliitro preidejo, kar potein učencem pri bianji poznejib vaj težavo dela; v višjili oddelkih in raziedih goji se lepo in estetično branje preuialo, kakor se tudi premalo pazi na ločila, učenci bero vse premehanično. Priporočal je tudi, da se učenci primernih vaj in pesmic bolj na pamet učijo. Nazorni nauk je zelo zanemarjen in poinanjkljiv, a to je pripisovati pomanjkljivosti potrebnih učil; splob pa se vender temu pouku preraalo važnosti pripisuje. Slovnica naj se uči bolj praktično nego teoretično, pri i-ačunstvu pa naj se gleda bolj na metiično mero in na to, da jo učenci razumeju. S potrebnimi učili so sploh vse šole slabo oskrbIjene, a zapazilo se je, da se tudi z učili, katere že šola ima, ne ravna vselej tako, kakoi- bi se imelu. arnpak se pazi premalo na nje. Učila se aiorajo vedno dobio braniti, male poškodbe na njib naj učitelj kolikor moč sani popravi, kajli za vse poškodbe je on sam odgovoien. Glede uradnih spisov je zadovoljen, želi pa vender, da se v pribodnje spisuje šolska kronika po šolskem, ne pa po solarnem letu, da se spisi, šols-kim oblastvom poslani, vselej v prepisu doina lnanijo in konec leta v fascikel z uradniini spisi povežejo. (Konec piib.)