Anročnioa mesečno 25 Din. za inozem-»ito 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi »Lb/III Telefoni uredništva: dnevna dnžba 2050 — nočna 2996, 2991 in 205* Uhaja vsak dan zjutraj, ratea ponedeljka in dneva po praznika fVk 11 nn ti At l() hlo m |0 m KINtTHIf Sarujevo Hfv 7*S(i\ Zagreb 4tv V4.011. PrHirii-l )iuin] J4.7*r U pra f a ; Kopitarjeva b. telefon 2V92 „Nevarrta kratkovidnost" Katoliški škof pred hitterjevskimi sodniki „ Proti ■ Legge - ju in tovarišem " Pretresljive podrobnosti iz procesa proti najbolj revnemu školu najbolj revne nemške šhoiijc Pod tem naslovom je monakovska izdaja uradnega list« nemške, vlade »Volkischer Be-obacliterja« dne 2. novembra objavila dopis svojega belgrajskega dopisnika, ki graja jugoslovansko vlado, imenoinu njenega notranjega ministra in tudi imenoma bona dravske banovine, ker so po dolgem prizaiiašanju razpustili švabsko-nemški Kiiltiirbund s sedežem v Mariboru iz razloga, ker so sc prireditev nemškega prosvetnega društva v Mariboru udeleževali otroci slovenskega rodu in to na podlagi pismenega dovoljenja »nemških staršev«, ki po naključju nosijo »slovenska imena«. Za vzgled postavlja nemško uradno glasilo izjavo nekega neimenovanega, a liani vsem dobro znanega »voditelja« slovenskih izseljencev v Nemčiji, ki jc z velikim navdušenjem pohvalil novo nemško vlado, ker tako vzorno varuje in goji slovensko ljudsko skupnost v Nemčiji. List pristavlja, da takšni ukrepi ne morejo biti koristni niti interesom slovenskega ljudstva, niti ne pospešil jejo nemško-jugoslovunskega zbližirnja. Prodno odgovorimo ua opazke v uradnem glasilu nove Nemčije, opazke, ki bi jih morali imenovati neokusne in celo zlobne, če bi nc bili prepričani, da prihajajo iz neinformiranega vira in jih krije dobra volja, naj nam bo dovoljeno, du v suhih številkah navedemo, kako jugoslovanska država, ki sc je le z najhujšimi žrtvami rešila nasilnega ponemčevanja in ima razlogov dovolj, da bi v novih razmerah malo bolj trdo otipala šc žive pobornike ponemče-vanja v nedavno minuli dobi, ali vsaj ne krivila pred njimi hrbta, kako ta jugoslovanska država »varuje in goji« nemško ljudsko skupnost in kulturo v svojih mejah. Nemška narodna manjšina imu pri nus — da začnemo pri najmlajših — n otroških vrtcev, 492 razredov mi državnih ljudskih šolah in 1 IS razredov nu višjih narodnih šolah, kjer je nemščina izključni učili jezik, u slovenski in srbo-hrvatski jezik, torej državna jezika, pa sta le običajna uina predmeta, kakor petje ali telovadba. Na imenovanih šolali je nastavljenih 692 učiteljev, od katerih je 465 Nemcev. Naj nam bo dovoljeno poučiti nemški institut za nemštvo v inozemstvu, du niti v bivši avstro-ogrski monarhiji v krajih, ki tvorijo danes sestavni tlel jugoslovanske države, predvsem mislimo na Vojvodino, niso imeli niti ene ljudske fcole z nemškim učnim jezikom. Poleg tega ima nemška narodna manjšina na državni gimnaziji v Novem Vrbasu v prvih štirih razredih paralelne razrede z izključno nemškim učnim jezikom. Državne meščanske šole. ki imajo pri nas veljavo srednjih šol, v Beli Crkvi in Odžacih imajo v vseli razredih nemške paralelke. Toda poleg tega imajo Nemci šc 3 zasebne meščanske šole s 4 razredi, kjer je ves pouk popolnoma nemški, to je v Belgradu, Zagrebu in Novem Vrbasu. Ivončno imajo Nemci v Novem Vrbasu tudi še svoje lastno učiteljišče, ki ga jim je poklonil noš svobodoljubni ,|NS režim. Nemci v bivši monarhiji na področju Ogrske se niso mogli pohvaliti, da bi bili imeli svoje učiteljišče. Največje nemško kulturno prosvetno društvo v naši državi je švabsko-nemški Kulturbund, ki ima 115 podružnic s 45.(XM> plačujočimi člani. Kazen tega imajo Nemci še 415 drugih društev in združenj ter 140 gospodarskih podjetij. katerih osnovni kapital presega danes že 100 milijonov Din. Nemška manjšina v Jugoslaviji izdaja 55 časopisov in listov med njimi 4 dnevnike. Nemška evangeličanska cerkcv uživa redno državno podporo. Poleg te silno širokogrudne državne zaščite je nemška narodna manjšina uživala od raznih profiljudskih režimov, ki so si pri nus sledili in drug drugega prekašali le v neznačajnostih in v zatiranju vsega, kar jc domače in rodno, še posebno nego in očetovsko skrb. Njim gre livala, da smo v Kočevju prišli tako daleč, da mora v narodni državi rojeni Slovenec svojega soseda od manjšine prositi, za odpuščan je, da je le reven Slovenec, ki mora biti šc srečen, da in 11 njegove otroke v narodnih šolali preoblikujejo v narodne odpadnike lit jih v podružnicah Kulturbunda končno uglajajo v čistokrvne Nem«1. Seveda so bile še večje možnosti! Tako bi bili lahko vpeljali sploh samo nemški učni jezik po vseli šolali na severni meji — ki nemško uradno glasilo mnogo bolj skrbi, kot pa recimo kakšna nemška kolonija v Skoplju ali v Cetinju — ali nemščino vsaj kot obvezni predmet. Dali bi bili Nemcem lahko tudi še vseučilišče ali pa kakšen posebni »home« s politično in kulturno samoupravo. Da do tega ni prišlo — in to zelo dobro vc gospod, ki iz Belgrada dopisuje v »Viilkischei Beobachter«, — je krivda onih, ki so strmoglavili raznoimene jugoslovEnske nacionalne režime ravno še ob pravem času, prodno niso utegnili na severni meji države zatreti domala vse rodne ljudske ustanove in pustiti iia slovenskem terenu lc še Nemce in marksiste. Iz tega sledi, da je naša država dala nemški narodni manjšini mnogo več, kot od nje zahtevajo mednarodne pogodbe o zaščiti manjšin, mnogo več, kot so Nemci uživali v bivši po-nemčevalni monarhiji na področju bivše Ogrske, vsaj toliko, če ne več, koj so nu področju dravske banovine uživali takrat, ko so smeli še uradno tiščati k tlom rodni slovenski živelj. Dokaz Vojvodina! Dokaz eldorado Nemcev pod streho jugoslovEuske nacionalne stranke v Sloveniji! Ce je jugoslovanska vlada, ki hoče biti ljudska, s svojimi ukrepi vsaj malo zaustavila ponemčevulni val. ki sc je razkošno dvignil pod zaščito jugoslovEnskih nacionalistov, ji gre za to le toplo priznanje, čeravno to. kar je storila, še dale" zaostaja za temeljitimi reformami, ki jih v politiki narodnih manjšin zahteva čut pravičnosti in samoobrambe našega tolikanj preganjanega ljudstva. Slovenci smo bili vedno z malim zadovoljni. Vzamčš jim 50% in jim poleni širokogrudno vrneš II). pa so že veseli. Tako jih je zadovoljil tudi sedanji ukrep. Ni pu s tem rečeno, du je popravil vse storjene krivice in odstranil vse nevarnosti, ki grozijo slovenskemu živijo in njegovi rodni zemlji od strnili manjšine, ki po inozemskih listih vpije o Praga, 15. novembra, b. Kriminalno sodišče | v Moahitu je bilo danes prvič pozorišče pro- ' česa. ko je sedel na zatožni klopi katoliški škof. | Nu sodnem aktu je bilo zapisano »Legge in njegovi pajdaši«, kukor na aktu kakšnega zločinca, čeprav je šlo lu zu enega najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov Nemčije. Šc pred prieetkom pioccsu so bile \se galerije iu vsa stojišču in vsi sedeži nabito polni. Domači iu inozemski časnikarji so napolnili določeno jim mesto, enako sta posilili svoje odposlance obe interesirani stranki: škofijski ordinurijat in apostolska liuii-cijaturu ter uurodno-soeiulističnn strunku. Malo pred pričetkom razprave jc vstopil z mirnim korakom iu visoko dvignjeno glavo v navadni duhovni obleki v ozko določen prostor za obtožence škof Peter Legge V njegovem spremstvu stu bila njegov brat Teodor in generalni vikar meisnerske škofije Soppa. kljub prestani hudi bolezni jc bil izraz škofa miren in z lahnim nasmehom je pozdravil svojega zagovornika. Zasliševanje obtožencev sc je pričelo z izpraševanjem o njihovih osebnih podatkih, padlo jc tudi vprašanje o prejšnjih kaznih, kot pri navadnih zločincih. Medtem ko je škof bil v preiskovalnem zaporu šele od 9. oktobru, pa stu njegov brat in generalni vikar Soppa sedela v preiskovalnem zaporu že od meseca inurca. Zagovornik škofu dr. I)i\ je zahteval, da sc zasliši hišni zdravnik škofa. Na ironično vprašanje predsedujočega: »če bo moida zdravnik | ugotovil psihične nupukc pri obtožencu,« je zagovornik energično odklonil izjavo predsedu-| jočega ter dejal, da izvirajo škofu očitana kazniva dejanju i/ dobe. ko je bil škof vsled psihičnega trpljenja pod težko duševno depresijo V nobenem slučaju ne prihaja v poštev paragraf 51. Sledilo je izčrpno zasliševanje samega škofa Lcggea, ki je odgovurjul s sigurnim glasom na vprašanja predsednika Predsedujoči je izdal pri številnih medvprnšanjih svoio veliko ner-voznost. škof, ki upravlja škofijo že od I. 1052. je na dolgo in široko naslikal obupen finančni položaj svoje dioceze, ki jc v vsej Nemčiji najrevnejša. Duhovščina se ne more nič več vzdrževati iz lastnih sredstev. Dodatki, ki jih lahko daje ordinurijat, so izredni majhni in nikakor ne zadostujejo za sicer zelo skromne potrebe njegove, diaceze. Grenke pritožbe posameznih duhovnikov so prihajale k njemu. Mnogi niso imeli sredstev, dn bi sc vsaj pošteno najedli, kaj šele, dn hi si kupili obleko. Zlast' neugodna je bila obrestna mera nekega holandskega posojilo. Pod težo vsega tega so t. 1955 škofu odpovedali živci in bolezen ga jc za mnoge mesece vrgla na posteljo ia ga tudi šc danes ni zapustila. Vse leto 1954 je bil škof težko bolan. Predsednik sodišča jc liil mnenja, da bi moral škof vedeti o vseli podrobnostih finančnega upravljanja svoje škofije, škof Legge mu jc nato mirno odgovoril: »žc po svoji naravi se nisem nikdar brigal za gospodarske zadeve, vedno sem živel le za dušebrižništvo. \ Mcissen tudi nisem rad zahajal. Mno^o rajši bi postal duhovnik v kak šni Mcstlalski vasi. Z gospodarskimi stvarmi se pečam samo tedaj, če sem v to prisiljen. Zaradi tega je tudi popolnoma jasno, dn nisem bil poučen o holundskcm posojilu, ki ga je škofijska uprava odklonila iu ki je bilo jedro obtožnico, škofu je hit tudi neznan zloglasni slepar in izziva«" liofius, katerega banka je posredovala v tej transakciji. On sam je izročil zadevo svojemu bratu, škof jo bil mnenja, da je bil znesek 40.000 mark kol jamstvo /a inozemske upnike i/, škofij položen v banki, o prenosu tega zneska v inozemstvo pa do aretacije svojega brata Teodora Lcggea. ni imel pojma. Po zaslišanju škuf;i je predlagal njegov zagovornik, nuj sc zasliši kak nemški škof. ki bo podal strokovno mnenje, kakšne dolžnosti imu v svojem poklicu škof. Sodišče jc nuto zaslišali drugega obtoženca. Teodora Lcggea. ki je bil ob iieu vojne vojaški duhovnik ju večkrat odlikovan. Danes je glavni tajnik Bonifacijev egu uradi /u katoliško Nem čijo v Puderbornii. Teodor l egge je izročil denar meissenskc škofije t nivciviin banki, katere lastnik je liofius. v svrho pokritja omenjenega posojila. Kn mu je le-tu sporočil, da jc po nelegalni poli spravil denur uu llolandsko. je Teodor Legge na dramatični način prekinil vse zveze s sleparjem llofiusom tei obvestil o tem tudi svojega brata, škofa Lcggea, ki sodi danes brez povoda na zatožni klopi $ v puščavski noči Abesinci napadli nočno kolono — 1700 Italijanov mrtvih Nož na nož v Ogadenu Nemški »Volkischer Beobachter« poroča iz Dži bulija, da so prišle tjakaj vesti o hudem spopadu med Abesinci in močno italijansko municijsko ko louo, ki je prodirala pri Gorahaju. Italijani so bili prisiljeni k umiku. Na obeh straneh so izgube težke. Na italijanski strani je padlo 1779 vojakov, veči noiua domačinov iz Somalije, ranjencev pa je tudi veliko število. Italijanska vojaška skupina je bila presenečena, ko je ob mesečni luči korakala po puščavi. Bila je sijajen cilj za abesinski oddelek, ki se je priplazil v bližino neopazen. Abesinci so imeli s seboj strojne puške, ki so strahovito kosile po nasprotniku. V kratkem času je bila zemlja pokrita z mrtvimi in ranjenimi. Po začetnem napadu s strojnimi puškami, so Abesinci prešli na napad na nož. Razvila se je strašna borba in Italijani so se junaško branili. Konec boja je bil, da so se Italijani, ki niso obležali, razleteli po puščavi, kjer so jih zas edovali Abesinci. Abesinci so pri tej priliki zaplenili 1 motoriziran top, 11 težkih stroj nic, ki so bil? montirane na 4 oklopnih avtomobilih, nadalje 1700 pušk najmodernejšega kalibra, 3 tovorne avtomobile z municijo in živežem ter drugega vojaškega materijaia. Napad v mesečni noči London, 15. nov TG. »Times« priobčujejo brzojavno vest iz Hararja, ki zanika poročila, da so izbruhnile bolezni med italijanskimi in abesin skimi četami, povzročene od številnih mrličev, ki jih niso mogli zagrebsti. Pač pa je res, da je abesinsko in italijansko vojno poveljstvo sklenilo kratko premirje pri Gorahaju, da bodo mogli pokopati svoje mrtve od zadnjih težkih bojev pri tej puščavski trdnjavi. Abesinci so mesto Gorahaj, ki so ga dolgo junaško branili, sicer izpraznili, ker vsled mrličev niso mogli več vzdržati v njeni, toda niso jih mogli premakniti iz okoliških hribov, kjer so dobro utrjeni in odkeder organizirajo noč-n vpade v ogadensko puščavo. Posebno močno so utrjeni na hribih, ki so kakšne 4 km daleč proč in odkoder imajo poveljujočo oblast nad mestom. Dokler traja kratko premirje, bodo pokopali svoje mrliče in odpe jali svoje ranjence, Abesinci in Italijani enako. Potem znajo Abesinci izvesti nov napad na Gorahaj in ga upajo vzeti nazaj. Danes je prišlo v Harar okrog 30 bolnih abesinskih voišča-kov, ki prihajajo iz ogadenskega bojišča in pripovedujejo. da je med Italijani izbruhnila malarija, ki jim dela velike ovire. Bolezen Italijanom prizanaša manj, kot Abesinci sami. Hudo j? bilo tudi to, da je takoj po končani bitki začel padati dež in so prišli roji moskitov, ki so sc zajedli v mrliče. Tudi voda v ogadenskiii vodnjakih ni pitna. Abesinci že še vzdržijo žejo, toda Italijani ne morejo in so navezani na vodo, ki io prinesejo iz Balvala in Gerlogubija, 100 km da>č. Abesinci so izvršili tudi nočni napad na italijanske kolone pri reki Fanfail, nekoliko severno od Gorahaja. Italijani so šli uizdol proti Gorahaju na pomoč tamošnji koloni. Tam so Abesinci Italijanom vzeli 4 male tanke. (Bržkone je to poročilo identično z onim, ki ga je »Slovenec« objavil žc včeraj. Op. ur.) preganjanju sumo zato. ker so ji rahlo tiu-mignili, du ne sine nadaljevati svojega prirojenega ji poklica, dn namreč poneinčujc zemljo in ljudstvo, med katerim prebiva kot enakopraven gost. a vendar le gost. ki je njegovo prošlost gostitelj odpuščajoče pozabil, pod pogojeni, du jc nikdar ne bo več skušal ponavljati. Ni lo »nevarna kratkovidnost«, kar je po modrem preudarku in ob ncovrgljivili dejstvih nušn vlada ukrenila, ampak je »previdna daljnovidnost« v službi ljudstvu, ki mu je obljubila varstvo, in v službi pravičnosti, ki si jo je vzela zu osnovo svojega vladanju. Addis Abeba, 15. nov. c. Dopisnik Havasa poroča iz Hararja, da so je danes začela velika bitka na somalski fronti med Italijani in Abesinci. Abesinsko vojno poveljstvo namreč noče pustiti za nobeno ceno Italijanom, da hi prekoračili višine, ki ločijo to ravnino od Hararja in Džidžigc. Po vesteh, ki prihajajo v Harar, se borba razvija predvsem moža proti možu in iiož ua nož. Izid bitke še ui znan, ker Harar nima nobene prave zveze s somalsko fronto. Uradno poročilo št. 46 Celodnevna bilka pri Azbi Rim, 15. novembra. AA. Agencija Štefani priobčuje tole poročilo št. 40: Danakilske kolone so skupaj z oddelki prvega armadnega zbora stopile v boj na visoki planoti blizu Azbijasa z armado rasa Kase, boji so bili zelo živahni in sovražnik se je moral umakniti. Na bojišču je pustil 55 mrtvih in več sto ranjencev. Na naši strani je padlo 20 askarov, ranjeni so pa štirje častniki in 50 vojakov. Naše čete so zavzele Azbi. V drugih odsekih ni bilo nikakih pomembnejših dogodkov. Letalci vrše redne izvide v pasu Ambalagija in uspešno bombardirajo. Posebni dopisnik Havasa poroča: O bojih prt Azbiju se doznava, da so trajali ves dan in da so se Abesinci na koncu morali umakniti in pustiti na bojišču mnogo mrtvih in ranjenih. General Majotiti je zavzel Azbi, ni pa še mo gel doseči slika z vojsko generala Santinija; od nje ga deli visoko gorovje. Nemoralno postopanje z abesinskimi ženonti Posebni poročevalce agencije Reuler |>oroča iz vzhodne Afrike: Iz Addis Abebe prihaja vest o uradnem ko munikeju, po katerem italijanski vojaki nemoralno postopajo z abesinskimi ženami in celo z ženami svečenikov in nunami, zaradi česar bežijo ljudje v gore, ker so brez zaščite. Nasilja so bila izvršena tako v Aksumu, Adui, Adigratu. kakor po drugih krajih. Begunke so izjavile, da so sc morale skrivati po gozdovih in da so le s ležavo prodrle skozi italijanske linije. Po italijanskih veslcli pa o nasilju ne more biti govora, ker je italijansko vrhovno poveljstvo izdalo stroge ukaze, po katerih se mora italijanska vojska za vsako ceno truditi, da si pridobi simpatije prebivalstva. Tajnik rasa Gukše pobegnil nazaj Poročevalec agencije Havas jc zvedel, da je dedžas Idžigu, tajnik rasa Gukše. ki je s svojimi ožjimi pristaši prestopil k Italijanom, uspel pri-bežati nazaj v Abesinijo. Blizu Makale se jc pre bil skozi gosto razpostavljene italijanske slraže. Nato jc peš prehodil pot do Desija, od lam pa so ga prepeljali v Addis Abebo. Baldtvinova zmaga Vlada dobila 405, opozicija 168 poslancev — Laboaristi 100 mandatov več — MacDonald poražen — Liberalci skoraj izbrisani London, 15. nov. c. Ob pol 5 popoldne so bili objavljeni predzadnji rezultati angleških volitev. Do pol 5 popoldne so bili znani izidi iz 575 vo-livnih okrajev. Od teh je dobil vladni blok 405 mandatov, opozicija pa 108. V vladnem bloku so konservativci, ki so dobili 365 mandatov, nacionalni liberalci, ki so dobili 29 mandatov, nacionalni delavci, ki so dobili 9 mandatov, in neodvisni nacionalci, ki so dobili 2 mandata. V opozicijskem bloku je dobila delavska stranka 148 mandatov, liberalna stranka 18 mandatov in neodvisna delavska stranka 4 mandate. Na podlagi teh rezultatov računajo, da delavska stranka v novem parlamentu v celoti ne bo imela niti 200 mandatov. Vendar je treba poudarili, da je delavska stranka pridobila zelo mnogo Klasov, čeprav se lo pri mandatih ne pozna. Znatno so se ojučile delavske manjšine, zlasti v volilnih okrožjih, ki so bila dosedaj prave trdnjave konservativcev. Delavski stranki so mnogo škodili mnogoštevilni opozicijski liberalni kandidati, ki so bili v posameznih okrožjih postavljeni, ne da hi mogli računali na kak uspeh. Računajo, da bi glasovi, ki so jih zbrali li liberalni kandidati, gotovo pripadli delavski stranki, ki lii nedvomno dosegla v takem primeru znatno število mandatov. (V Angliji so volitve po volivnih okrožjih, kjer zadostuje za zmago relativna večina. Ako ima konservativec 1000 glasov, liberalec 998, labourist pa 990, je zmagal konservativec. 1000 volivcev je dobilo poslanca, 1997 pa ne. Glasovi drugih so izgubljeni. Ta sistem je liil dober, dokler sta bili samo dve stranki, a krivičen sedaj, ko nastopajo tri. Op. uredil.) Sedanji vladi in celo samitu konservativcem je v parlamentu zagotovljena znatna večina, in je pričakovali, da bo sedanji politični kurs v Angliji trajal še daljnih pet iel. Volitve so pokazale, du so liberalci popolnoma propadli. To je opaziti zlasti, če se primerjajo glasovi pri včerajšnjih ia prejšnjih volitvah, v volilnih okrožjih, kjer so imeli doslej zelo močne manjšine. Po dosedanjih rezultatih so ponovno izvoljeni tile člani lialdvvinove vlade; Predsednik vlada B a 1 d vv i n , trgovinski minister It u n c i m a n , zunanji minister Samuel Hoare, finančni minister Neviile Chamberlain, minister biu« portfelja Percy, minister za dominijone Jommo* T h oni a s (nekdaj labourist) in minister za narodno zdravje sir Kingsley \Vood. filirje ministri laburistične stranke, ki so lela 1931 pri volitvah propadli, so zdaj na novo izvoljeni, in sicer gg. Clines, Lee.Sniith-Morrison in Ure-envvood Kandidatke so kakor vse kaže to pol slabo odrezale; doslej so izvoljene samo Iri. Vredno je poudariti poraz več odličnih liberalnih kandidatov, med njimi sira Samuela. Liberalci so doslej izgubili sedem mandatov, od leh sedem so jih pel pridobili laburisti. Samo v Londonu so laburisti dobili 11 mandatov, v Manchestru šliri. ki so jih poprej imeli konservativci, prav loliko pa v Shefieldu. V Birgniinghninu in Liverpoolu je položaj nespremenjen. Konservativci so ohranili vse dosedanje mandate. Poraženi MacDonald: „Zdaj grem, da se naspim" Podpredsednik angleške vlade g. Macdonald je dal pri povratku v London poročevalcem listov kratko izjavo. Dejal je: Dvomim, da bi bil ponovno izvoljen. Izčrpni sem vse svoje sile. Danes sem starec in edine želja mi je, da bi se dobro naspal. O. Macdonald je zbujal vtis popolnoma izčrpanega moža. Ko je stopil v avto. je dejal: Zdaj greni, da se naspim. Macdonald oče in sin (kolonijalni minister) sta zares oba jioražeua. Senzacionalna obravnava na sorfniji 396.000 Din iz carinske blagajne Domači odmevi Ljubljana, 15. nnv. Razpravuu dvorana št. 79, ki jo bila dobro zasedena od boljšega občinstva, je bila dane« torišče veliki kazenski razpravi o velikih poneverbah, ki so se vršile že od 1. 1981. naprej do leto,s in znaša eelokupna poneverjena vsota 39fi.ti33 Din. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan ICralj in sta kot -.osodnlka tuugirala gg. Fran Oro/.en in l«r. Gorečan, je danes sodil carinskega uradnika Frannliubroviea, obtoženega uradne poneverbe in poiiarejenja miigueinskih knjig. t)h-toženeaje zagovarjal odVotnik dr. Ivo Ces- Državni tožilec g. Branko Goslar očita obtožencu, da si je kot carinski uradnik-eko-nom pri glavni carinarnici v Ljubljani iz blagajno prisvojil razne vsoto in sicer: a) nakazilu centralne carinske blagajno v kritje računov raznih ljubljanskih tvrdk v skupnem znesku 90.783 Din in b) 6118 murkic za žigosanje igralnih kart in domin v vrednosti 305.900 |>in, dalje, da je s kemičnim črnilom ponaredil magneinske knjige. Obtoženec, je. odkrito priznal vse manipulacije z uradnim denarjem. Predsednik: »Ali se čutite krivega?...« Obtoženi /, jasnim glasom: »Kriv sem!« Ali v celem obsegu obtožnice?« -- »Da. Kar se tiče vsot. te odgovarjajo. Ni bistvene razlike.« Obtožence je nato opisal vso svojo trdo življenjsko borbo. Je sin notarja, ki je 1110-rnl bežati iz Podgradu v Istri. Ze oženjen je študiral pravo na zagrebški univerzi. Ze tu: krat je zabredel v dolgove in stiske. Dolgovi so narasli ilo 70.000 Din. Napravil je I. juri-dieni izpit. Najprej je vstopil v službo pri ljubljanski policiji. Imel je 1200 K mesečne plače. Nato .je prestopil v službo pri ljubljanski carinarnici. I,. 1930. jc prišel na misel, da zgradi hišo. Predsednik: »Čudno! Ne vem, ee je kdo, ki ima dolgove, dn bi šel zidat hišo!« Obtoženec: »Triko je!«... — »Ali ste napravili račun o svojih dolgovih? Koliko ste bili dolžni, ko je bila hišn zgrajena?« Ob toženec obupan: »Okoli 400.000_1H.ii. Plače so so znižale, dijete so bile ukinjene, davki so rasti i. Nisem mogel ne naprej, ne nazaj.« -Obtoženec .ie opisoval še druge podrobnosti svoje življenjske borbo. Hiša je liilu I. 1930 zgrajena. Naenkrat je 1. 1931. kot zvezda r<> palica udarila kriza. Tako sem bil proti koncu 1. 1931. prisiljen, da sem posegel v blagaj no. in i'/, nje je rastlo, nistlo.« V dokaznem postopanju so bile zaslišane nekatere priče, med drugimi dr. Milavec. predsednik Pokojninskega zavodu, ki jo označil obtoženca kot razburljivega človeku. Branilec dr. Oesnik je predlagal, da obtoženca preiščejo psihijatri. Državni tožilec se je temo branil in od svoje struni predlagal še druge dokaze, kako je obtoženec trošil denar 7. izleti na Gorenjsko. Senat je po kratkem posvetovanju sklenil, da obtoženca preiščejo psiliijnl ri in dn se izvedejo še nadaljnji dokazi, Iln/.pravu je bila zato preložena. Sankcije odložene za t mesec 7 0 London. IS. nov. b. Dnnes so sc tukaj in v Parizu razširile vesti, da se je po dolgih pogajanjih med Italijo, Francijo in Veliko Britanijo do: segel sporazum za odgoditev sankcij proti Italiji za mesec dni, kateri čas bi se potem lahko izkoristil za sklenitev dokončnega sporazuma v itali-jansko-abesinskem sporu. Ta sporazum pa bi bil obenem tudi uvod za sporazum z Veliko Britanijo in Italijo s posredovanjem Francije. Trdi se, da je britanska vlada zaradi vse bolj zamotanega položaja med Italijo in Abesinijo in z ozirom na dogodke v Egiptu, kakor tudi vsled omahovanja številnih držav, dn resno izvedejo sankcije, sklenila. da gre Italiji na roko, nasprotno pa je tudi i Italija ustregla številnim britanskim zahtevam, t med katerimi je ena glavnih umik vseli njenih od- ! višnih vojaških sil iz Libije ler podelitev jamstva za zaščito britanskih interesov v Abesiniji, zlasti I okrog področja 'lanskega jezera. Ce se tu vest i potrdi, se misli v tukajšnjih političnih in polurad- | nih krogih, da Iki prišlo do sonzucijonelnegu preobrata v ilalijansko-britskih odnosih. Italija bo dobila pO tem sporazumu svobodne roke za ak-cijo v Abesiniji v vseh onih krajih, ki so bili iz- I vojeVani po Meneliku in po katerih ne živijo um- I barska plemena. V slučaju, če bi se Italiji posre- t čilo uresničiti v Abesiniji svoje želje, bi Velika Britanija zavzeta vso pokrajino okrog jezera 1 ana, j s čimer bi bilo Egiptu zagotovljeno življenje. Naša država in sankcije Posvet pri predsednika vlade ! Belgrad. 15. nov. AA. Danes dopoldne se je pod predsedstvom dr. Stojadinoviča, predsednika vlade in zunanjega ministra, vršila v zunanjem ministrstvu konferenca, na kateri so razpravljali o izvajanju sankcij proti Italiji v zvezi s sklepi, ki jili je sprejela ZN na podlagi obstoječih obveznosti iz čl. It) pakta, in o kompenzacijah, ki jih jc treba zahtevati za našo državo zaradi škode, ki jo bo imela zaradi izvajanja sankcij. Konference so sc udeležili gg. dr. Milan Vrbanič, minister za trgovino in industrijo; Dušan Letica. finančni minister; dr Milan R a d o s a v 1 j c v i č, gcverner Narodne banke; Vladislav M a r t i n a c , pomočnik zunanjega ministra; Milivojc Pil j a, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo; Lazarevič, načelnik koiizulariio-gospodarskega -oddelka zunanjega ministrstva; dr. Milan I'roti č, generalni ravnatelj Narodne banke, in dr. Stoja n Oavri,-lovič, šef odseka za ZN. Z navedenim sklepom pn-poveduje ministrski svel i 18. nov. t. I. uvoz vsega blaga iz Italije iu nienili kolonij. Od tc prepovedi je izvzeto: a) zlalo iii srebro v palicah in denarju; b) knjige, časopisi, periodične publikacije, karte in kartografska dela, ■uuzikalije, tiskane in gravirane. Od uvozne prepovedi je izvzeto tudi italijansko blago, ki je bilo v celoti plačano pred tO. akl. t. I., in lilago, na potu, ki pa mora biti uvož;no najdlje do 18. dec. t. I. Od uvozne prepovedi jc prav tako izvzeta t«;ed na prtljaga potnikov. Izvoz, za katerega se zanimajo naši izvozniki, ostane popolnoma prost. Izvzeto je samo gotovo blago, kakor na pr. vprežna živina, boksid in deloma železna ruda in staro železo. Od te prepovedi po so vendarle izvzete pošiljatve na potu, ki bodo lahko zapustile našo državo do vključno 18. dec. t. L Po glasovanju v skupščini Belgrad, 15. nov. m. Rezultat zadnjih dveh glasovanj v narodni skupščini jc šc vedno predmet živahnih komentarjev. Razmere v skujjščini so sedaj docela stabilizirane ter je vladi zasigurana solidna večina, s katero bo izvršila ves svoj delovni program, lk. iz Splita. V nadzorni odbor pn so hili izvoljeni: Ve-koslav-Ljudevit Ivanovič. okr. predstojnik v pok. Rudolf Knežcvie, ravnatelj v pok. r/. Osijeku, Milan Maveevie, posestnik iz Zagreba Nikoln Perič, britski podkonzul v Splitu, Peter Saladie. polk. v ]iok. iz Belgrada. Nemčija-Jugoslavija Izjava nemškega poslanika Belgrad, l=>. novembra. AA. Nemški poslanik na našem dvoru g. von Heeren je dal o »dnošajih med Jugoslavijo in Nemčijo to-le izjavo: Med Nemčijo in Jugoslavijo ni političnih spornih vprašanj. S samim tem dejstvom so že vnaprej zavarovani glavni pogoji uspešnega razvoja ncmško-jugoslovanskih odnošajev. To je pa tudi prava sreča zn obe državi, kajti njihovo gospodarsko življenje imperativno zahteva, da se n jihovi politični odnošaji rn/.vijajo v ugodni smeri. Zemljepisni položaj obeh držav ju veže drugo na drugo, prav tako se izpopolnjujejo tudi njuna tržišča. Obe državi imata enake koristi («1 tesnega gospodarskega sodelovanja med obenui. Zato se bodo neniško-jngoslovanski odnošaji razvijali trm koristnejše za obe državi, \ kolikor bodo obstoječi gospodarski pogoji med obema državama Inhko prihajali do svobodnega izraza in čim mani ovir bo imel razvoj njune medsebojne gosjiodarske zvezanosti. Nihče sc tega ne bo bolj veselil, knkor Nemčija snma. ki ji je lastni mir in blagostanje odvisno od miru Evrope in ki v notranje dobro konsolidi-rani in gospodarsko močno razviti Jugoslaviji ima ne samo dobrega kupca svojih Izdelkov, tenn eč neobhoden steber mirn ln redn v jugovzhodni Evropi. Na seji upravnega odbora, ki jc sledila po občnem zboru, je bil izvoljen za predsednika dr. Ivan Ivanovič ter sta on iu njegova žena ga- Jelka določena za delegirana člana tega odbora. Zvečer je bil izdan poseben komunike. O načinu, kako je prišlo do ustanovitve te trgovske družbe, izjavlja komunike sledeče: Okolnost. da so v naši državi poduni vsi pogoji za produkcijo aluminija in iln se doma nabavlja tudi ves materijal. je povzročilo, da je Ivanovič. lastnik rafinerije mineralnega olja v Osijeku, zaprosil za koncesijo. Ko so pristojne oblasti proučile to gradivo, je bil tej družbi dan privilegij v smislu posebne zakonske uredbe, ki je bila objavljena v Službenih Novinah 9. t. m. Komunike poudarjn, da po čl. II. družbenih (navil morejo biti pri tem določeni samo jugoslovanski državljani in dn mora prenos na gotovo ime glaseče se menice na drugo osebo, odobriti poleg upravnega odbora, tudi trgovinski minister. To določilo je bilo vneseno v pravila zato, dn se obvaruje podjetje v domačih rokah. Kralj Jurij že v Parizu Pariz. 15. novembra. AA. Grški kralj Jurij II. ie nocoj prispel iz Londona v Pariz. Na postaji so ga sprejeli zastopniki predsednika republike in vlade ter mnoge ugledne osebnosti, med njimi strica knez Nikolaj in knez Jurij. V Franciji so torej sprejeli grškega kralja Jurija z vso gostoljubnostjo, Grški suveren jc izrazil željo, da bi ostal nekaj dni v Parizu, preden se vrne v domovino. 7jf v Boulogne gn je pozdravil grški poslanik v Parizu Politih, s katerim se je odpeljal dalje proti Parizu, kjer bo ostal v grškem po-slnnišlvu. Kakor vse kaže, sc. bo grški kralj sestal s predsednikom Lavalom. Iz Francije odpo tuje v Italijo. V Brindisiju se bo vkrcal nn grško ; Subotice iu kopija križarko ffelk, s katero se vrne v (Jrčijo. Ostrejši kurz v Avstriji Dunaj. 15. novembra. AA. Novi notranji minister Barenfels je v svojem govoru na zborovanju domovinske fronte izjavil, da boilo vsi upori v Vvstriji v kali zadušeni z, največjo energijo. Diplomati, ki bi se hoteli pogajati o miru med Nemčijo in Avstrijo, ne da bi se ozirali ua edino merodajne faktorje, bodo energično odvrnjoni. Vojaške organizacije v Avstriji so dovolj oborožene, da lahko v zadostili meri pomagajo redni vojski. 40.009 Hnim« ehrovcev, ki so oboroženi s puškami in strojnicami, je mogoče mobilizirati v treh urah in takoj oil poslati na vse »ncvralgifne točke« avstrijskih dežel. Tiskovna diktatura Dunaj, 15. novembra. AA. Ministrski svet je na svoji današnji seji sklenil, da se bodo odslej nele za dnevnike in mesečnike, marveč za vse periodične in ostale publikacije izdajala specialna dovoljenja, l.rez katerih publikacije ne bodo smele iziti. Aljehin—Euu>e Amsterdam. 15. novembra. A A. 10. partija med Aljehinom in Einveom (izg. Duo) je bila po 40 potezi prekinjena. Aljehin bo kakor vse kaze gladko zmagal. Novi nemiri v Egiptu Kairo, 15. nov. c. Dane9 je egiptska vlada objavila proglas 1111 ljudstvo, v katerem opravičuje svojo politiko. Angleški visoki guverner je izjavil v imenu svoje vlade, da ne more biti zadovoljen z vsebino proglasa. Vlada sicer zatrjuje, da jc i povsod red in mir, vendar pu je položaj se zmeraj zelo napet. Splošno se pričakuje, da bodo no-i coj po večernih molitvah izbruhnili novi nemiri. Akademski aeroktub Belgrad. 15. nov. m. Dne 17. t. m. pnredi Akademski aeroklub kraljevine Jugoslavije, ki jc pod visoko zaščito kralja Petra II. in dosmrtnim predsedništv-oni princa Andreja, ob priliki krsta prvega motornega letala veliko slovesnost, ki bo v zvezi z razvitjem zastave. Ta slovesnost je razdeljena na tri dele. Zvečer bo slavnostna akdemija, ki se je udeleže visokošolci iz Ljubljane, Zagreba, Melas pri dr. Stojadinoviču Belgrad, 15. nov. m. Predsednik vlade g. dr. Belgrad. 15. nov. m. Jugoslovansko združenje j za mednarodni mir je priredilo suor.i poslovilno i večerjo novo imenovanemu generalnemu konzulu Trsi n Vukašimi Živo t i ču, dolgotrajnemu Stojadinovič je danes sprejel v kabinetu zunanjega i predsedniku tega združenja, ministrstva grškega poslanika nn našem dvoril g. M c I a s s Osebne vesli Belgrad, 15. nov. m. Odlikovan je z redom sv. Save 111. stopnje dr. Božidar Lavrič, šef kirurškega oddelka državne bolnišnice v Ljubljani. Postavljen je za višjega pristava pri oddelku z.a gozdove v ministrstvu za gozdove in rudnike inž. Leonid Horvat. Premeščeni so: na pošto Ljubljana L Voljč Ivan iz Grobelna, nn pošto Slatina-Radcnci ii u d i n a Franc iz. Ptuja, ua pošto Maribor 1. Vos en j ak Frančiška iz Gu-štanja. Belgrad, 15. nov. m. Kmetijsko ministrstvo je razveljavilo odlok, s katerim je bil postavljen inž. Absec Matija za profesorja srednje tehnične šole v Križevcih. Belgrajske vesti Belgrad, 15. nov. m. Danes je v narodni skupščini zasedal odbor za pretres resolucije, ki so jo narodni skupščini predložili šefi vseh klubov glede spremembe skupščinskega poslovnika. Belgrad, 15. nov. m. Dopoldne sta obiskala člana izvršilnega odbora JRZ Aco Stanojeviča minister za telesno vzgojo Komnenovič. in ban var-darske banovine Trifunovič. Popoldne pa jo bil pri njem minister za gozdove in rudnike OJurii Jankovič. Ljubljanska občinska seja Ljubljana, 15. nov. Danes ob 5 jiopoldne se je nadaljevala občinska seja, ki je bila včeraj prekinjena. Personalno- pravnega odseka poročilo je podal dr. Šubic. ..... Važen predlog je podal podžupan prof. J are, ki je opisal bedno stanje gospodinjskih in ženskih strokovnih šol v Ljubljani, katerih do mala skoraj ni ter je predlagal, naj se občina za lo vprašanje čim prej zavzame, ker ženska mladina napolnjuje preveč srednje šole. Sledila jc dolga tajna seja, ki je obravnavala celo vrsto osebnih zadev. Ponovno je postal direktor mestnč elektrarne inž. Stanko Sonc. (Prvotni enak sklep občinskega sveta je namreč banska upr. zavrnila.) Upokojen je s polnimi leti uradnik Mestne hranilnice Fran Trtnik. Iz mestne službe je izstopil monter Anton Varšek. Uredi se zadeva s prof. Blinčcvo in Prunkovo, ki sta bili radi opuščanja ženske gimnazije odpuščeni iz službe. Stalnost sc prizna uradnikom Karlu Panterju, Rajku Banovcu in Nadi Deklevovi. Napredovalo jc več služiteljev, nekaterim so se vštela razna leta v pokojnino, drugim pa so bile prošnje odklonjene. Na vrsti so bile šc razne družinske poUojnitie. posmrtne četrtine !td. Tajna seja se je zaključila ob pol 20. Romunski parlament zaseda „NCOdvisUa" SeVCmU KUajska Dunajska vrejneaska "»»»»»d-zmanjšan« oblačooat Hladneje Bukarešta. 15. novembra. Dnnes .«, na svečan način otvorili jesensko zasedanje parlamenti«. Kral.i Karol II.. obdan od vladnih članov, najvišjih državnih uradnikov in zastopnikov gpiiernlilelp, je prečital prestolu«) besedo, ki pravi med drugim, iln j« sedanji mrilnarodni položaj zelo resen. Na-dnlj* poudarjal, da i<> Romunija zvesta /vezi narodov in Tsem spro.iciini mednarodnim obveznostim /nrnili lega bo morala izpolniti liuli ho-leitao obvcinost sankcij proli Italiji. Japonshi general napoveduje skorajšnjo proglasitev London. 15. novembra. AA. Dailj Telegraph priobčuje intervju svojega dopisnika z japonskim generalom Tailo. glavnim poveljnikom japonskih čet nn severnem Kitajskem. Ta japonski general pravi, da bu |)o podatkih, ki jili ima njihova informacijska služIm, pel severnih kitajskih pokra jin v kratkem proglasilo svojo iicodvinost. Tc po krajine se hočejo odcepiti n«l Kitajske. General Tada opozarja žc sedaj na t« dogodek in pravi, da Japonska nima s tem separatističnim gibanjem nobene zveze. Oo bo prišlo dn odcepitve, sc japonsko čete v lo stvar ne bodo mešale. Pač pa Imdo skrbel«' za varnost in lastnino japonskih državljanov, ki žive v tistih pokraiimih. Mednarodna katoliška propaganda V Ljubljani Razgovor z gospodom Janezom Kalanom Kor sva znanca iz We«tfalijo in Berlina, sein ga obiskal v Leonlžču, kjer začasno biva, dokler sc ne dobi drugje kak prazen kotiček. Mož je veliko hodil po tujih deželah, zato sem bil radoveden, kaj je nabral v svojo potno bisago. Prijazno in veselo se pozdraviva. Gospod Janez Kalan je pri svojih precejšnjih letih še ves mladeniški. živahen in korajžon. Brez posebnih ovinkov mu zastavim vprašanje: Zakaj ste prišli nazaj? Prišel sem ravno ob obletnici, ko so me v Mariboru v »imenu postave« prijeli in v luknjo vtaknili... prišel sem obhajat to obletnico, ki sc je spominjam z zadovoljstvom. Prišel sem kot »zgubljen sin« nazaj v naročje svojo matere domovine, ki ji mislim zdaj zvest ostati. Zakaj ste pa šli spet po svetu? Šel sem iz dveh razlogov: prvič zato, da bi naše rojake v tujem svetu malo duševno oskrbel. To sem hotel izvesti, kolikor se izvesti da, in nekaj se mi je posrečilo. Raznarodovanje rojakov v tujini se trajno no da preprečiti, drugi rod že komaj zna jezik svojih staršev — tako je povsod, tudi pri Nemcih v Ameriki — toda, koliko so je ljudi zgubilo versko in moralno, ker se zanje ni pravočasno skrbelo! V Gradcu — dasi slovenskih imen i>o ulicah kar mrgoli — je zelo težko kaj narediti. A ker nisem odnehal, sem nekaj vendar dosegel. Na Dunaju pa mi je kardinal Innitzer, sila domač in ljubezniv mož, pri katerem sem bil v drugi zadevi, na vprašanje, ki sem mu ga zastavil ob slovesu, takoj dovolil slovensko božjo besedo: Zakaj pa ne, saj imajo Čehi in Madžari tudi svojo pridigo! Tudi cerkev je dobljena. Treba dobiti samo še duhovnika, pa bo. Saj bi se dobil, — pa... Kaj Vas je še gnalo v Avstrijo? Mednarodno delo, s katerim se pečam že deset let. Vidni izraz toga dela so mednarodni kongresi Kristusa-kralja, kakršnega smo imeli nedavno v Solnogradu. Tega sem moral pomagati pripravljati in to sem nekoliko lažje storil v Avstriji kakor v Jugoslavijo. Saj sem bil medtem enkrat v Solnogradu in Inomostu, trikrat pa na Dunaju. Povejte mi o teh kongresih kaj več! O tem sem napisal v svoji »kehi« nemško knjigo »Die \Velt fiir Christus«. Vidite jo — 180 strani ima — preberite jo in boste vedeli vse! Ne gre samo za kongrese, ampak za veliko več: za celo idejo, ki jc tako velika, da nima meja: Kako svet za Kristusa osvojiti. To jo ideja, tako velika in lepa, da večje in lepše na svetu ni. Zakaj ste pisali nemško in ne slovensko? Zalo, da bi jo bral širni svet. Zagotovljeno imam, da bo iz nemščine prevedena v osem drugih jezikov: poljsko, češko, madžarsko, italijansko, francosko, špansko, ho-landsko in angleško. Vprašal sem, če bi jo izdali tudi slovensko, pa so mi rekli: Knjige se danes zelo slabo prodajajo in naša inteligenca še razume nemško. Vprašal sem tudi za hrvaško izdajo, pa nisem dobil nič odgovora. Knjiga, ki stane sicer 5 šilingov (blizu 50 Din) — tiskana je v Inomostu pri Tyrolii — se bo dobila pri nas za znižano ceno 30 dinarjev. Na mizi je ležalo pismo predsednika mednarodnega katoliškega odbora, škofu šentgalskega iz Švice, dr. Alojzija Scheiwi-lerja, ki je došlo v Ljubljano te dni. Poprosil sem zanj in navajam iz njega sledečo stavko: »Iz srca se Vam zahvaljujem za vso Vaše t rudo in dela pred in med kongresom. Tudi Vaše ljube Slovence hi bil tako rad še posebej pozdravil in jim zagotovil svoje najtoplejše simpatije, ki jih gojim že od nekdaj za to Vaše tako zveslo katoliško ljudstvo. Kongres se je vendar izvršil zelo lepo in plodonosno, božji blagoslov ga jo vidno spremljal. Začrtal je tudi jasno smer za našo bodočo delo. Polagoma se razširjajo bolj in bolj v mednarodne kongrese. Da bo to šo bolje uspevalo. Vas imenujem za šefa in voditelja pronagande, zakar imate najboljšo lastnosti. Tako morete, sledeč gnanju svojega srca, razviti prekrasno delavnost in duhove vedno bolj pridobiti za veliko stvar.« Pismu je priložena tudi ocena in zelo laskavo priporočilo. Kako boste pa zdaj to propagando vršili? Otvoril bom v Ljubljani »mednarodno katoliško propagando«. Mislil sem spočetka, da bi bila centrala tega gibanja nli v Holandiji. v vzorni katoliški deželi, ali v kakem velikem nemškem mestu: v Ktilnu ali na Dunaju. A na zadnje sem prišel do prepričanja, da bo šlo najlažje v Ljubljani, kjer imam polno znanja in želim, da bi me pri tem velikem delu moji prijatelji malo moralno in ntalo finančno podpirali. Tudi naš veličastni evharistični kongres mi je dal poginila. Kje bo prihodnji kongres? Rrali smo že, da bo v nekaj letih v Ljubljani. Tudi o Mi'nnu smo že slišali. V Milanu bi bil letos, ko bi se ne bila že vojska pripravljala. Milan in Ljubljana prideta kesneie na vrsto; kateri prej, ne morem šo roči. Pvvi bo nn Poljskem: ali v Poznanju ali v Varšavi. O tem bo odloččval naš odlični znanec kardinal Hlond. ki je pro-tektor kongresov kot zastopnik Slovanov, dočim je kardinal Tnnitzer kot zastopnik Germanov, ket zastopnik Romanov pa pariški kardinal Verdior. NOVO! NOVO! SLOVENSKI PRAVOPIS Izdalo in založilo ZNANSTVENO DRUŠTVO V LIUBLJANI Po pravopisnih in pravoročnih načelih, ki jih jo odobrila pravopisna komisija Znanstvenega društva, izdajo priredila A. VSEBINA: BREZNIK in FR. RAMOVŠ Pravopisna in pravorečna pravila (20 strani) pravooisni slovar, obsegajoč 22.000 besed' (300 strani). Žepni format. — Izide prihodnji teden. Cena mehko vezani knjigi v celem platnu Din 80"—' Naklada pri Jugoslovanski knjigarni r. 7.. z, o. z.' v Ljubljani. NaroČila sprejema Jugoslovanska knjigarna v LJubljani. Delo Protituberhulozne lige V našem narodu tiho in požrtvovalno deluje mnogo dobrih ljudi, katerih imena ostanejo za javnost neopažena. Ti skriti dobrotniki imajo •veliko socialnega smisla za potrebe trpečega sočloveka. Na ramah teh malih in nevidnih drobnih delavcev sloni naše socialno, zdravstveno iu kulturno uveljavljen je za dobrobit ljudstvu. Skoraj smemo reči, da ti delavci ustvarjajo ono, kar v svoji celoti tvori pojem narodove kulture in civilizacije. Najvažnejša ljudska socialno - zdravstvena organizacija je nedvomno Protituberkulozna liga, ki svoja prizadevanja osredotočil je na borbo proti jetiki, proti bolezni, ki v socialnem in zdravstvenem pogledu med našim ljudstvom igra najbolj usodepolno vlogo. Vsi kulturni narodi so po vojni protituberkulozno skrbstvo organizirali na širino iu globino in k sodelovanju pritegnili ves narod, zlasti pu zdravnike iu ostalo razumništvo, ki jc dolžno, da se aktivno zanima za zdravstveni nupredek naroda. Narodi se zavedajo velike važnosti protituberkuloz-nega boja za narodno skupnost. V Jugoslaviji, ki je po tuberkulozi strašno okužena, temu problemu do donos nismo posvečali prave pažnje. Protituberkuloznega skrbstva za revne široke ljudske vrste sploh ni. Sanatoriji so dostopni le članom soc. zavarovanih ustanov in pa bogatašem Po državi nimamo ne protituberkuloznih lig in ne dispanzerjev, ki so za protituberkulozno akcijo zlasti med rednim narodom izredne važnosti. V protituberkuloznem skrbstvu dravska banovina nedvomno prednjači. Pred petimi leti je bila ustanovljena Narodnu protituberkulozna liga, ki je s svojimi krajevnimi ligami in dispanzerji žc precej nagosto razpredla delo proti jetiki na vsem ozemlju banovine. Danes posluje že šest prvorazrednih dispanzerjev lig. otvoritev treh nadaljnjih dispanzerjev je v predpripravi. Poslujeta dva državna dispanzerja v Mariboru in v Celju. Tudi Okrožni urad zu zavarovanje delavcev je v zadnjih lotili do najvišjih mej možnosti izpopolnil organizacijo svojega protituhorkulozncga skrbstva. Pri bunski upravi ngilno deluje poseben referent zu tuberkulozo. V banovinskom proračunu so vneseni zneski zu protituberkulozno skrbstvo, skromni so ti zneski, toda simbolizirajo dolžnost javne oblasti. da posveča jetiki potrebno pozornost, lako so na vse strani postavljeni solidni temelji za uspešno zdravstveno politiko nu polju pobijanja jetike. Toda nekaj manjka, kar more koristnemu razvoju tega delu škodovati, ako posledice ne bodo še hujše. Osnovni predpogoj z.a uspehe nn polju zatiranja jetike v širokih ljudskih vrstah je — intenzivno moralno in gmotno sodelovanje javnosti, skoraj bi rekli vsakega posameznika. Socialno-zilravstveno delo ne more uspevati nn peščenih gredicah formalnega birokrntizmu. pn naj bo to tudi samo društveni birokratizem. Socialno delo mora biti podprto od ljubezni jav- nosti. od dobrohotne dejanske pomoči javnosti, oil inicijutiv, ki prihajajo od zunaj. Uspešno socialno delo se mora zavedati, tlu je javnost nu to delo pozorno, du zasleduje uspehe, da pa tudi na neuspehe reagira v obliki intenzivnejše ])omoč.i. Naše zasebno protituberkulozno delo, čeprav je v kratkih letih pokazalo zelo velike in koristne uspehe in je že tisoče in tisoče oseb bilo dobrot tega dela deležnih, nima zuželjene pomoči otl javnosti in od posameznikov, čeprav lii skoraj trdili, tlu je zelo malt) družin, ki nc-posredno uli posredno nc bi potrebovale organizirane brige zu omejevanje jetike. Ako kje, je ]> r i jetiki zelo resničen izrek: danes meni, jutri tebi. Naša Protituberkulozna ligu izdaja list »Delo proti tuberkulozi« (letna naročnina 10 Din): ta revija bi z ozirom na svojo socialno in zdravstveno važno vsebino morala imeti izmed vseh revij največ naročnikov. 'Žalostno pa je, tla celo zdravniki to revijo vračajo. Lige imajo malo članov (članarina letno 12 Din). Posebno začudenje pa vzbuja dejstvo, da st) zelo redki oni, ki bi se potreb lige spominjali z denarnimi zneski. Celo zavarovalnice, zn katerih materijelno korist lige store zelo veliko, stoje z brezbrižnostjo ob strani. Na ligo sc ne spomnijo odvetniki pri sodnih poravnavah, nanjo pozabijo dobri ljudje, ko v počastitev spomina umrlih znancev in prijateljev darujejo zneske v dobrodelne namene. V oporokah lige niso uvaževane. dasi je bil preti vojno to zelo razširjen običaj. V veselih tirali nikdo nc pomisli ria reveže, ki trpe poti težko boleznijo. Tako ostaja liga zanemarjena in neuvaževana, kakor da bi bila nepotrebna organizacija, pn je nasprotno morda ena naših najpotrebnejših organizacij. V j>olnem obsegu smo ujiruvičcni, da kličemo v javnost: Ne pozabite protituberkulozno lige! Šoštanj Poroka. Poročila sta se g. Anton T o p o 1 n i k , mesar in gdč. Elica J e ž o v n i k , oba iz Šoštanja. Obilo sreče! Vlom v trgovino. V četrtkovi noči so neznanci izvršili drzen in zelo spretno izveden vlom v trgovino g. Čoka v Družmirju. Okrog dveh ponoči so domači začuti ropot, ki pa je kmalu ponehal. Očividno so vlomilci računali na pozornost stanovalcev, zalo so šele čez dobro uro nadaljevali delo. Vendar so bili tudi to pot preglasni. G. Čok ie šel k oknu in na njegovo opozorilo, da bo streljal, so nepovabljeni nočni gostje izginili v temo. Neznanci so vlomili od zadnje strani hiše, na dosedaj še ne pojasnjen način izruvali debelo železno mrežo z okna skladišča, nalo so razbili še vrala iz skladišča v trgovino. Ko .so domači prihiteli v lokal, sta v trgovini žc goreli dve sveči, poleg pa ie billa pripravljena sekira. Odnesti niso mogli po dosedanjih ugotovitvah nič, način vloma pa kaže, da so bili na delu ljudje, izurjeni za tak posel. Zagonetna smrt trg. poslovodje Celje, dne IV novembra, -t i n "kl"'lr" so opazili stanovalci hiše ?!• 4 v l)r- ?erjuvovi ulici, tln je trgovina čevljev .Astra« zaprta, kmalu se je tudi ugotovilo, da je poslovodju tvrdke Fink Riko poslal dva , < "i prej. t. j. ti ne 10. oktobra, svoje pohištvo in druge reči nekemu svojemu prijatelju v Muri-| bor, kateremu je bil nekaj dolžan. Temu svo-| jeniu prijatelju je l'iuk tudi pisal pismo, v ku-| terem ga je prosil, naj potolaži njegove sturše, ki so v Mariboru, ker se je |>uč moralo tako zgoditi. Na podlagi tegu pisma je Finkov prijatelj sumil, tlu nekaj ni v redu in je prišel v Celje. I u so nasilno odprli Finkovo stanovanje, misleč,. tla botlo našli v stanovanju Finka in njegovo ženo mrtvo. Stanovanje pu je bilo popolnoma prazno. Istočasno pa se je pojavil v Celju tudi uradnik firme -Astra« iz Zagreba, ker je bila zagrebška centrala istega dne po nekem zagrebškem telefonu obveščena, tla je |ioslo-votlju Kink odpotoval v inozemstvo. Isti dan je dobila eentrulu v Zagrebu ključ otl svoje celjske podružnice, ki jo bil oddan na pošti v Zagrebu. Uradnik firme -Astra« je ugotovil v Celju precejšen primanjkljaj. Otl tistogu časa je zmanjkala zu 1'inkom in njegovo ženo vsaka sletl. Dne '). novembra t. I. pu je našel neki kmet oil Sv. Netlelje v bližini livarn ob morju moško truplo, ki gu je naplavila votla. Dotični kmet je to takoj prijavil varnostnim oblastem, ki so kmalu ugotovile, tlu gre zu Finka, ki se jo mudil otl 2). do 26. oktobra v livarn in okolici s svojo ženo. Pri mrtvecu so namreč našli neka- Zdravnik: Zakašljajte! Bolnik: Ne morem, gospod doktor, ravnokar sem snedel PROIZVOD »UNION«, ZAGREB. tere dokumente, meti njimi tudi nupliknl tovornega lista. - katerim jc 1'iuk podal iz Celja v Maribor |>ohišt\o. Kakor v.r izgledu, je Fink skočil v morje, najbrže je i-.it> storila ludi njegov u 'ena, katere dosedaj še niso našli k ic bi bila skočila \ morje, luili ni bilo inogoto ugotovili, ko sla sc mudila na llvtiru. sin napravila na ljudi, s katerimi sla občevala, zelo slab vtis, namreč ilu sta nesrečna iu sn ljudje sumili takoj, tla sc bo nekaj zgotlilo. Svoje stvari slu pustila v hotelu, v katerem sla prenočevala samo en večer, druge dni spi sc miitlilii v okolici. V hotelu sta pustila ludi kovčeg, po katerega nista več prišla. \ hotelu sla se unij popolnoma pravilno pri javila in \ sc v redil plačala Poslovodju K i ko liiik je hil rojen v Zagrebu, iu sicer I. 1004.. njegova žena I ca pu jc bila rodom Mariborčanka in je bila rojena I')I0. Znanstveni problemi Maribora Zanimiva prireditev Zgodovinskega društva Zgodovinsko društvo v Mariboru je jiri-redilo sinoči v prostorih Študijske knjižnice II. zgodovinski večer, ki je bil zaradi obravnavanja aktualnih vprašanj posebno zanimiv. Razpravljalo se je o znanstvenih problemih mariborskega mesta. Razpravo je vodil prelat tir. Kovačič, glavni referat pn je imel ravnatelj ban. arhiva prof. Franjo Baš. Podal je pregled razvoja znanstvenih organizacij v Mariboru pred svetovno vojno ter ga primerjal z razvojem )>o vojni, ki je ustvaril troje problemov: prostori, zbiranje gradiva in izrabljanje toga gradiva. Obrazložil je potem praktičen pomen znanstvenega dela za mesto Maribor in Podravje ter težave pri tom delu, ki izhajajo iz jirovinci-alne miselnosti, na drugi strani pn iz pomanjkanja inicijativnosti naraščaja. Pri reševanju teh jiroblemov je zelo ugodno raz- merje med znanstvenimi organizacijami na enstrani ter Lavantinsko škofijo, mestno občino in banovino na drugi strani. Neurejeno jo načelno razmerje meti banovino in muze jeni. Zaključil je svoja zanimiva in tehtna izvajanja z aktualnimi znanstvenimi temami, ki so praktično rešljive in ki so danes na dnevnem redu. Za reševanje tega pa je zopet važno vprašanje prostorov, ki bi bili osigurani z namestitvijo muzeja v gradu. — Koreferent ravnatelj Glaser jo obravnaval specijalno vprašanje Študijske knjižnico ter pokazal na nujnost in na možnosti, ki bi trajno osigurale njen obstoj. — V debati je prelat tir. Kovačič poudarjal narodno-obrambni pomen mariborske znanosti in potrebo ,da javnost znanstveno iltdo Maribora vpošteva tudi z nurodnopoliličnega vidika ter ga kot takega podpira. Namesto pečenke — smrt Iz Rajhenburga nam poročajo o žalostnem dogodku preteklo nedeljo na Vel. Kamnu pri Rajhenburgu. Kmečki fant Petan, doma iz tamkajšnje okolice, je prišel na Martinovo nedeljo v gostilno k Rogoviču na Vel. kamnu, kier je zahteval od gostilničarja mastno pečenko. Ker gostilničar pečenke ni več imel, mu je ni mogel dati, pač pa je rekel, da mu da raje zastonj vina, če hoče piti ! ali pa mu pripravi kakšno drugo jed. Toda Petan j je neprestano trdovratno zahteval mastno pečenko. . Ker gostilničar ni mogel ugoditi njegovi želji, je skočil Petan v njega Ier ga začel neusmiljeno klo-futati. V gostilni so bili istočasno še trije fantje, ki so se odstranili na cesto, ko so videli, kaj počenja Petan. Gostilničar in Petan sta ostala v sobi sama. Takrat je Petan segel z roko v žep, česar se je gostilničar silno prestrašil, misleč, da ga bo Petan z nožem, in je tudi sam segel po nožu in v silobranu zamahnil proti Petanu ter ga po nesrečnem naključju zadel naravnost v srce. Petan je ostal na mestu mrtev. Na lice mesta so takoj prišli orožniki iz Senovega Ier nesrečnega gostilničarja odvedli v kozjanske zapore. Ta dogodek je globoko pretrese! vso okolico in to tembolj, ker so poznali gostilničarja kot skrbnega gospodarja in dobrega družinskega očeta, ki do sedaj še ni bil kaznovan, dočim ie rajni Pelan imel že več kazni za seboj, KIH 0 Danes ob H' Uri IlftllOII Matine)a Prosvetne zveze. »M»UN Kralj džungle Z^Z^ZZ Vsi prostori po I> i II 4-50 Ostra obsodba požigalca 7 let robije, ker je zažgal svojo last, da bi dobil zavarovalnino Mariborsko okrožno sodišče ima zadnje čase mnogo opravka s požigalci. Značilne so ostre sodbe, ki jih v takih slučajih izreka sodišče in ki so jKivsem upravičeno, če se hoče končno zatreli strast požiganja, ki se je tako razširila po nekaterih okrajih na Štajerskem, osobito v mariborski okolici. Danes se je zagovarjal pred malim senatom 25-letni posestnik Ivan Drevenšek iz Rač. Lani mu jc v noči na 4. julija zgorelo gospodarsko poslopje do tal. Bil je zavarovan pri »Slaviji« za 25.000 Din. škoda pa je bila ocenjena nn 12.344 Din ter je dobil to vsoto tudi izplačano. V času požara se je nahajal Drevenšek v sosednji vasi na delu ter jc tam tudi prenočeval. Zaradi tega jc lahko ogorčeno in uspešno zavračal vsak sum, da lii bil on po-žigalee, svojega lastnega imetja, dasi se je nekaj časa o tem šušljalo okrog, ker je bil zadolžen čez glavo in mu je zavarovalnina prišla prav kot nalašč. Letos pa so je Dre- venšek skregal s svojim polbratom in ta gn je prijavil, da je sam podnetil ogenj na svojem gospodarskem poslopju. Drevenšek jo večkrat tožil polbratu Matiji Vindišu, tla se no bo mogel drugače izkojmti iz težkega položaja, v katerega je zašel zaradi dolgov, kakors požigom Dan prod požarom mu jo kazal svečo ter mu pripovodoval, da se bo pri hodnjo noč posvetilo na njegovem gospodarskem poslopju. Potem je odšel na tlelo v sosednjo vas, ponoči pa se vrnil s kolesom skrivaj domov, zanetil požar ter se takoj zopet odpeljal nazaj, da je tak" z alibijem odvrnil ves sum otl sebe. Obsodili so gn zaradi požiga na 7 let robije ter trajno izgubo častnih pravic. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozaroc naravne »Franz-Josef grenčice«. Mila jesen Iz St. Lovrenca na Dol, 14. nov. Ker pravi pregovor, da se v tretje rado godi, naj vam sporočim še kai o letošnji lepi in ugodni jeseni. Na vrtu naše kmet. gospodinjske šole na Mali Loki cveto rdeče maline. Pred kratkim pa sem videl tudi cvet črne maline ali ostrožnice. Tudi na našem šolskem vrtu cveto še dalie vijolice in vrtnice in še več drugih lepih vrtnih cvetlic. Ko sem se vozil v torek, dne 12. t. m. z vlakom iz Ljubljane, sem videl, da je zletela z nekega travnika blizu Stične jata škorcev, kakih 40—50. Ti se pač zato še niso izselili, ker imajo v tej ugodni jeseni še dosti hrane po naših travnikih in njivah. Pa ludi divji golobi so še pri nas. V ponedeljek sem videl še tri, ki so se pasli na neki njivi pod Muhobranom. Po več njivah tudi še niso pospravili repe, četudi bo julri že štiri tedne, kar je bil sv. Luka, o kalerem pravijo, da repo pulta, ali da ie Lukež — repni pukež. In prav so imeli, da so jo pustili v tej ugodni jeseni toliko časa po njivah, da je toliko bolj narastla in nadebelila. Saj pravi pregovor: Dokler kolo leče, repa rasle. Poleti, ko smo imeli lelos nenavadno vročino in sušo, smo mislili, da bo prav slaba letina, da nc bo vsled suše ne krompirja, ne zelja, ne repe. A zdaj je vsega obilno, repe tmaio nekateri toliko, da skoraj ne vedo. kam z njo Samo za nastilj je pa slabo in liudi skrbi, ker nismo imeli še nič mraza, da bi listje odpadlo, in ni nič vetra, da bi se posušilo , in bi ga mogli grabiti, le bilo pač na sv. Uršule i dan prav neugodno, večinoma deževno vreme in | burja. A ravno za la dan imaio pregovor: Če je i r.a sv. Uršule dan lepo, vsaka lena baba lahko nastilj dobi, ker ie potem lepa jesen. Žalosten konec vasovanja Ljubljana, 15. novembra. Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja, je danes sodil samskega posestnika! 23-letnega Filipa Bohinca iz Mavčič, obloženega zločina uboja. Bilo je 24. septembra okoli polnoči. Cez Savo sta prišla v Trboje vasovat Bohinc Filip in njegov prijatelj Jože Jeraj. Prvi je pristavil le stvo k Miciki Uraničevi, drugi pa se je zglasil pri Bohinčevi Mariji. Po vasi se je začulo vriskanje domačih fantov, ki so prišli do lestve prvega obtoženca in tudi k drugemu. Po kratkem prerekanju so zapele vile in nož je stopil v funkcijo. Fantje so se strnili v klopčič na rožnem vrlcu Micike Bo hinčeve. Vse je bilo tiho. Toda prepir je žalostno končal. Filip Bohinc je zamahnil z odprtim nožem najprej proti Uraniču, nalo pa jc zamahnil za vrat proti Jožetu Bizjaku, čevljarskemu pomočniku iz Vogelj. Sunek je bil tako močan in silovit, da jc prerezal Bizjaku zadaj hrbtenjačo v prečnem obsegu in se je Bizjak mrlev zgrudil na tla Vasovalca sla nato izginila, zaklicala sla šc Bohinčevi: »Eden leži! Pa ga spravile!« Uboja obloženi Filip je dejanje priznal, zagovarjal pa se je s silobranom. Zaslišanih jc bilo vet prič. ki so opisale nočni dogodek. Pretep jc trajal ic dobrih deset minut. Državni tožilec g Brankt Ooslar je vztrajal pri obložbi. Branilec dr šilci iz Kranja je plediral za oprostilno obsodbo, ker d je obtoženi ravnal v silobranu. Mali scn.it je Filip Bohinca obsodil na 2 leti strogega zapo,.1 z.irad prekoračenja silobrana. Plačali ima tudi vse slro-ške kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Oče lu ubitega pa za pogrebne stroške 2000 Din. Drobne novice Kaj pravite? Od durnih i-UKor ie je narodu, i hi r mislili i n večjih krajih s posebnimi mahi, imeni "li ite-rili,-umi. označujejo ulice, ceste. trge in nasade. Savudno jih imenujejo po Ijudrli, ki so hiii ta iiirsln nli domači narod posebno zaslužni, tn pa sumu nove, stare uliri: pu pusta kur lepo pri miru; nikomur ne pride nn misel, da bi s prekrič.e-ranjem ulir dokaznrat srojo vdanost do ilržarr in ljubezen itn naroda iu hrnlrinost dn tujrer. Tako imajo r l'ar>zu ie dum s ulice z dolgimi zgodovinskimi imeni, kakor: V lica reke. ki sira. Ulica mačke, ki mijorka. stez" nesrečnih. Zaljubljena steza. Ulica, kier male greši, Ulica krhke rednosti. Ulica lepili oputic. Ulica belih halj; ulic, ki imajo imi na po ščitnikih, pn najbrž ie nihče ni preilel — in tn r mestu, ki je rideln ie loiiko rr milici j. ki je že tolikokrat razbilo e se, kar je hit n količkaj cerkreno — ulic se nihče ni dotaknil. čeprn.c jn bilo vedno dovolj revolucijonarjov, ki hi bili radi slavni. — I Londonu je Ulica umazanih bajt — dunes Uroku in tepn. z velikanskimi bančnimi poslopji in trgorinumi, pa se nihče ne i pn lotiti njenega imena, čeprav imajo Angleži dovolj generalov, ki se prosince D kolonijah in duma. Pri nas je pa drugače. Supise doli. napise i/nri. Sekdo vrže žlico nsjaUa nn kako ulico, ie fnra dobih novo ime. po tistem, ki nam je usfull zn ilmg denar prodni. Sekdo priile r mesto, po prezirljivem pogledu si mu pozna, du je tujec ulica, po kateri je blagovolit iti. mora dobiti njegovo ime. Tujcu, ki ga ne pozna ne naš kmet, in Iiaš delavec, ki fi mu je morda samo posrečilo presodili knko brezpomembno organizacijo k nam. mora biti posrečena cela utira. 7,ato ni čudno. ila se pri na> rsnk prihujai čuti gospodarju, narod pa r njegovi ulici hvaležna nn kolena! Ali bi ne biln bolj pn met nn. dn po lakih zaslužnih možeh imenu jemo cigarete, ki so slabe in drage, bomo vsaj njihova slama imena redno v ustih imeti. Stare ulice pa nuj ohranijo slara imena. nore pa vaj se imenujejo po slovenskih možeh in slovenskih dogodkih, če pn leh ni. pn po trpotcu, pirnici in kiimeliciili, več domačega jr v njih kakor pa v rseru tnjslru. aiasDa, Hi le petdeset lef osvaja, očaruje svet Ti svetovati, da pooblaščenca, ki se bo oglasil pri Tebi, ne odvrneš, temveč, da se na dnevnik naročiš, s čemer boš izkazal zavednost in hvaležnost za vse nam izkazane podpore, ki nam go-golovo ne bodo izoslale tudi v bodočo. V tem pričakovanju Te tovnr&ko pozdravljamo! Čuvajmo Jugoslavijo! Društvo 'Soča Matica — Ljubljana. Dr. fin pija s. r.. predsednik. Žiberna s. r., tajnik. — Komentar ni potreben. Razpisano je mesto izrednega profesorja za sociologijo tn statistiko na pravni fakulteti zagrebškega vseučilišča. Kandidati morajo izročiti predpisano opremljene prošnje rektoratu zagrel>-škega vseučilišča v roku treh mesecev od dneva prvega rasnisa v Službenih Novinali ter jim priložiti svoja dela, dokumente in opis življenja. - Število koles v dravski banovini. V zadnjem času je zadnja evidenčna šlevilku koles, ki ro registrirana pri ljubljanski policiji iu pri okr. glavarstvih, dosegla številko 142.000. Znano je, da so bile posamezne serije številk porazdeljene na okraje ler da so nekateri okraji popolnoma izčrpali Vse razpoložljive številke ter so večkrat zahtevali nove. Med temi 142.000 tablicami je sedaj prav malo proslib ler so nekateri okraji zopet v zadregi za številke in tablice. .Moremo trditi, da je v Sloveniji loiiko koles. Na vsakega prebivalca dravske banovine pride lorej po eno kolo. Pri tem pa so všteti slari ljudje, otroci in ženske, število koles v dravski banovini presega skupno število vseli koles v vseh drugih mestih in banovinah države. Davščine, ki jih plačajo lorej slovenski kolesarji, odtehtajo vse slične davščine v drugih pokrajinah države. V Šoštanju bo prihodnji semenj v ponedeljek pred sv. Katarino. Ker je Katarina v ponc Ijek. 25. I. tu., bo semenj v ponedeljek, 18. I. in. K č'anku -Maščevalni požigi pred sodniki Ker je »dohtar« kupil posestvo,« smo prejeli sledeče pojasnilo: Posestvo ni bilo prodano na dražbi, ampak je Šešerko Jožef posestvo prodal dan pred dražbo s kupno pogodbo, ki jc bila ugodnejša, kol 1» bi bila dražba, ker mn je ostal vinograd. Dražba pa se je uvedla na inicijativo brata Šešerko Franca, ki se je bal, da bo prišel ob svoje vžitne pravice vsled rapidnega slabega gospodarstva. Pekarna intendant. skladišča 13. peš-polka sprejme pekovskega mojstra. Katere dokumente morajo reflektanti priložiti svoji pro-Šnjj, ki jo je poslati poveljstvu Fi. pešpolka Hajduk Velika najkasneje tlo I. dec. t. 1, je razvidno iz službenega voj. lista, str. 1891 — 1892. Službeni voj. list je interesentom na vpogled pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseli orož-uiških postajah. Koledar Sobota. Ki. novembra: Olniar. opal: Neža Asi-3ka. kraljica. Novi grobovi -f- V Ljubljani je umrla gdč. Mari ja T.ilek, poštna uradnica' v pokoju. Pokopali jo bodo danes ob pol 3 popoldne. Naj ji sveli večna luč! 'Žalujočim nase iskreno sožalje! "t" Pri Devici Mariji v Puščavi, v občini <"'in- | žat je umrla v 71. letu starosti gospa Magdalena Duller. Kajna je liila splošno priljubljena v vsem okolišu kol pridna, pobožna in blaga žena. liada i je' /.lasti pomagala siromakom. U njeni priljub- j ličnosti je pričal zlasti pogreb, ki se ga je ude- j težilo nenavadno veliko ljudi iz vse okolice. Vodil g a je dekan Karel Hliltner iz Vuzenlce ol> asi -lonci župnikov iz Puščave in Sv. Lovrenca na Pohorju. Hodi ji žemljica lahka in ohranjen trn jen spomin. -f V Sv. K peri ii v Slov. goricah jo umrl g. Pavel S nc, ugleden posestnik v Gradenšcaku, obč. Veličina. Rajni je l>il v vsakem oziru vzor človeka kol gospodar, katoličan in narodnjak. Pogreb l>o danes v soboto popoldne. Hlag mu spomin! Osebne nesli I/, vojaške službe. Odrejeni -o nu službo v pomorsko vojno akademijo kap. fregate Vladimir Andoljšek in Josip Pelrarku: /.a vršilca dolžnosti blagajnika blagajne v štabu zrako-plovstva nižji voj. uradnik I. razr. ekon. široke Milan Kopbcki: /.a vršilca dolžnosti kontrolorja v štabu zrukoplovstva nižji voj. kontrolor III. razreda Janko Kranjc: /a pilota 0. /-rakoplov-nega polka zrakoplov na poročnika \nion i' rei-goj in Sava Poljanec iu za vodnika 3. pešpolka pehotni poročnik Franjo Kupni k. OdebeleSim osebam pomore ena čaša naravne Franz-Josefove grenke vode zjutraj na tešče do lahke stolice. Htvr. ivo min. soc. pol in nar. -Hr. S-br. IMH.t, il. V . :gi. Narodna protinibcrkulozna iiga v Ljubljani bo imela svoj j. redili občni zbor v nedeljo 17. novembra 1035 ob 10 dopoldne v dvorani Okrož. urada za zavarovanje delavcev z običajnim dnevnim redom. Zanimiv bo ludi referat gospoda pri-marija dr. Roberta Neiibauerja o delovanju proti-luherkulozuih dispanzerjev v Dravski banovini z zanimivimi statističnimi podatki glede pregledanih dijaških gospodinj in ostalih stanodajalcev, kakor tudi učiteljskega osobja. Tudi bo na tem obenem zboru govora o lastnih kolonijah lige ter -c ho obravnaval konkretni predlog glede načina izvedbe, kraja kolonije, nadzorstva in stroškov. Posvetovalnica za ljudske odre posluje vsak dan razun nedelj iu praznikov od pol II. do pol 12. ure v Prosvetni z.vczi, Miklošičeva c. 7. Zalo |">ro--. iiio vse režiserje in voditelje odra. kadar obiščejo l.jubliano, da se oh označeni uri lahko osebno zgla-si'i.1 in povprašajo po aktualnih igrah, novitetah ild. Imli na pismena vprašanja, katera se tičejo modernega igranja na ljudskih odrih, bodo lahko prejeli interesenti zadovoljiva pojasnila. Namen posvetovalnice je. slu/ili z nasvetom, z igrami iu garderobo vsem onim odrom, ki s0 včlanjene v Prosvetni zvezi. Za pismena vprašanja prosimo, da priložile znamko za odgovor. Podrobnejše na svete in navodila sledijo v naslednji številki glasila /veze ljudskih odrov, v »Ljudskem domu«. -Nestrankarsko« društvo »Sneac. Društvo .Sera v Ljubljani je letošnje (mletje razposlalo svojim članom naslednjo okrožnico: -Drugi tovariš! V teku tekočega tedna se bo /.glasil pri Tebi |mobiaščenec uprave dnevnika -Glas naroda . S leni v zvezi Ti sporočamo, da so na vodstvu imenovanega dnevnika ljudje, ki so nam slali v prejšnjem in tnko ludi v sedanjem času vedno ob strani, nudeč nam moralno in materialno podporo. Ze samo spričo lega si dovoljujemo le Johanna Sfrnussa nesmrtni CIO AN BARON TOGAL zdravi revmatizem to izjavlja tudi zgoraj naslikanih pet naših poznanih ljudi po uporabi Togal tablet. Med drugim nam pišejo: »Uporabljal sem Togal tablete. Rezultat jc stvarno presem tljiv. Bolehal sem na revmatizmu in nisem mogel ne hoditi nc pokleniti. Po uporabi nekaj škatljic Togala so bolečine popolnoma prenehale.* Togal tablete ugodno vplivajo na cirkulacijo krvi in preprečujejo sesedale mokračne kisline, Nad 6000 zdravnikov priporoča v službeno potrjenih ocenah uporabo Togala proti revmatizmu, protinu, išiasu, hripi in prehladu. Toga! tablete so neškodljive za želodec in ostale organe, če se pravilno jemljejo. Vprašajte Vašega zdravnika. Togal tablete se dobe v vseh lekarnah. (Registrirano pri Min. soc. politike in nar. zdravja S br. 14.580 od 19. 8. 1932.) poučne tečaje za naš naraščaj, osobito lelos je zanimanje za ta večerni pouk veliko in znaša število udcležnikov 165. Pouk ie deloma brezplačen, deloma pa jc plačati neznatno vpisnino odnosno članarino. Po ljubeznivosti šolskih oblastev ie pouk letos v prostorih Državne trgovske akademije in se poučuje v naslednjih predmetih: Laščina in sicer v dveh oddelkih, nemščina, istotako v dveh oddelkih, stenografija ter gospodarsko-računski tečaj, ki jc posebno velike praktične važnosti, ker predavatelj obdelava vsa važnejša vprašanja trgovske in gospodarske prakse. 0 Razstava risb slikarja Franceta Kavčiča (1762—1828), znamenitega našega klasicista, bo v nedeljo, dne 17. novembra ob it v Narodni galeriji. Razstava bo združena s predavanjem g. dr. Fr. Steleta o Kavčičevem življenju in delu. Vstopnine ne bo. 0 Grozdje z juga nit ljubljanskem trgu. Na ljubljanski trg je la leden prišli, večja množina grozdja iz južnih krajev, lo je iz Banata in Srema, pa ludi iz Srbije. Grozdje sicer ni vso smede-revsko, kakor ga hvalijo prodajalci, vendar pa še prav sveže in zelo okusno. Prodajalci ga prodajajo v košenicah po 10--15 kg, in sicer po ceni i' i n 3.5 za kilogram, kar je seveda cenejše, kakor pri branjevkab, kjer je grozdje najceneje po 5 Din kilogram. Moraš pa seveda kupiti celo košarico. Kljub temu je šla kupčija dobro. Okoli poldne pa so prodajalci dajali grozdje že po 3 Din kilogram., Ako dobro kupiš, dobiš celo prvovrstno namizno grozdje -- ki uiti peška nima. Podobne kupčije bi semogli lotili ludi slovenski vinogradniki in vsaj del žlahtnega pridelka svojih goric spraviti na ta način v denar. Rokavice in nogavice, vseh vrst damske moške in olroškc, dobite dobre in trpežne pri Ivrdki Miloš Karničnik, Stari trg 8. - Ni lepšega tiča ko je petjaln, ni lepšega uiejsta ko je Sen tja in. V nedeljo 24. novembra gremo / avtom čez Novo mesto v kurtuzi.jo Ple-lerje pod Gorjanci pri št. Jerneju in v dolenjske Benetke (Kostanjevico). Pojdite / nami! I ndi Gorenjci se nam pridružijo. Podrobna^ pojasnilu pošlje brezplačno uprava Po božjem svetu--. I juhi jami. šentpeterska vojašnica iN n javili dražbi se bo v liliji prodalo dne novembra I. 1. ob 9. dopoldne pri sodišču posestvo vi. št. 43. obstoječe i/ gostilne in mesarije — stoječih na nnjprometnejšem mestu l ilije — s prostranim dvoriščem in gospodarskim poslopjem, i/ 9 velikih njiv na bližji cm rodovitnem liti jskem polju, več travnikov, lepih sadovnjakov ler H gozdnih parcel. — Prodajo se tudi |i o s a m e z u e |i a reci e. — Najnižji ponudek /a celo posestvo znaša 163.114 dinarjev, najnižji ponudek /a posamezne parcele pa dve tretjini njih eenilne vrednosti! LmbUana • Sv. maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzaicmne zavarovalnice ob pol sedmih. • Kralj džungle. Danes Prosvetna zveza spet priredi v Kinu Union filmsko matinejo iu siccr ob 14. l ilm, ki bo pri tej matineji tekel, jc nadvse za-iii.,siv. kakor nam kaže naslov. Kljub dejanju, s katerim jc ta film poživljen, ga moramo vendar smatrati za kulturni film, saj nam kaže življenje v piagozdu, njegove skrivnosti, življenje tropskih zveri v njihovi pravi domovini in ujetništvu, v cirkusa. Ka/e nam nekako po izvoru Kiplingovih džungelskih romanov življenje človeškega otroka, ki mu starše raztrgajo levi, sam pa ostane in zrase ined levjimi mladiči. Živi med njimi, kakor napol žival, dokler ga lovci nekega cirkusa nc ujamejo /. njegovimi levjimi brati vred in ga odvedejo v civilizacijo, kjer se |>očasi nauči postati človek. Dejanje jc vseskozi napeto in zanimivo, slike iz pragozdnega življenja neprekosljive, lako, da bo ob njih užival vsakdo. Ker so vsi sedeži v unioiiski dvorani spet o enotni ceni Din 4.50, je obisk tega zanimivega filma omogočen vsakomur. Zato si čimprej rezervirajte ali v predprodaji nabavile vstopnice. K rižanska moška kongregacija proslavi jutri, v nedeljo, praznik svojega drugega zavetnika S cerkvenim opravilom zjutraj in /večer. Zjutraj med sv. mašo skupno obhajilo, pri večernem slovesnem shodu pa darovanje /a namene družbe. K cerkveni proslavi se poleg družabnikov vabijo tudi vsi prijatelji družbe. 0 Arničev orgelski koncert v stolnici. V ponedeljek. dne 18. novembra ob 20 bo v stolnici velik orgelski koncert, ki ga izvaja g. Blaž Ani ie ob sodelovanju članov opernega orkestra in mez-zo-sopranislko gdč. Vide Hudolfove. Na sporedu so: Bacil, Itenner. Premrl. Doliliar. Kimovoc, Dvorak in Arnič. Dirigira g. Drago šijanec. Vstop samo s sporedom, ki se dobi v »Jugoslovanski knjigarni in v baru Košak v Prešernovi ulici. • Prosveta sv. Jurija na ljubljanskem gradu je imela dne 13. novembra zvečer izredni občni zbor. Predsednik Oman ie v kratkih besedah razložil pomen in delovanje prosvelnega društva. Nato sc je zahvalil častnemu predsedniku g. prof. dr. Ehrlichu za njegovo požrtvovalnost za grajske prebivalce. G. profesor Ehrlich je nato podal smernice za bodoče delovanje prosvelnega društva nn gradu. Nato je bil izvoljen odbor, ki se jc tako konstituiral: predsednik Oman Ciril, lainik Segatin '•ae. blagajnik Šerbcc Evgen, odbornika Lindič Josip in Jerom Jože; razsodišče: Jagodic Anton, Seliškar Viklor in Kramš Jože: revizorja: Hvale Anton in Zupcl Jože. Izobraževalno prizadevanje v trgovskih organizacijah v Ljubljani. Med našo trgovsko mladino, ki je imela premalo prilike naučiti se v šoli laško in nemško, za nas najpotrebnejša jezika po zemljepisni legi, je zadnja leta hvalevredno prodrlo prepričanje o potrebi znanja nam najbližjih tujih jezikov, ki so živo potrebni Za trgovca Hi /a vsakdanje življenje. Trgovsko društvo Merkur, v Ljubljani /c dolga lela prireja v zimski sezoni Njegova premijera je danes ob 16., 19.15, 21.15 uri. «jC? © Bogat ribji trg. Včerajšnji ribji trg ni bil loiiko založen z ribami po množini, pač pa po raznovrstnosti. ščuke domače in živo so bile 18 Din za kilogram, krapi po 20—21 Din, sroinske ščuke po 10—12 Din, postrvi po 36—40 Din. Mnogo je bilo ludi klinov in belic, ki so šle po 10—12 Din kilogram. Še bolj raznovrsten pa je bil ribji trg glede morskih rib iu drugih užitnih morskih živali. Sardele so bile po 14 Din kilogram, linije po 18 Dn. morski pajki po 10—15 Din kos. morski raki po 24—28 Din kilogram. Tudi drugih morskih rib in celo sip je bilo na izbiro, loda bile so precej drage. Na ribjem trgu je bilo tudi nekaj žab, za kalere pa ni bilo mnogo povpraševanja. 0 Kino Kodeljevo igra danes in jutri češki film -Enkrat samo ljubezen cveto« in barvano smešnico. © Dva ponesrečenca. Na neki stavbi v Šiški je včeraj omahnil z lestve 10 letni delavec Avgust Kastelic iz Zgornje šiške 162. Dobil je hude notranje poškodbe ter jc moral v bolnišnico. — Tja so pripeljali ludi 54 letnega posestnika Janeza Pojeta iz Babnega polja pri Ložu. Ko je sekal drevo, je padlo nanj ler mu zlomilo levo nogo. © Vlom v nabiralnik. V Ljubljani so se z nastopom mrzlih časov pojavili raznovrstni specialisti za vse mogoče tatvine in vlome, med temi ludi za tatvine v cerkvene nabiralnike. Zadnje dni je bilo že nekaj prijav glede poskušenih vlomov v cerkvene nabiralnike. Med drugim so na Rakovniku opazili nekega mladega človeka, ki je odprl s ponarejenim ključem lesen nabiralnik. Še preden so ga mogli prijeti, je mladenič pobegnil, ne da bi kaj ukradel. Nekoliko pozornosti pred temi tatovi bi bilo koristno. kalamari po 22, girice po 12, azijal po 24, bor-hoiii po 28, kara maj po 24, riba sv. Petra po 10, pedoči po 15, karpl po 11, kabljo po 18, oblice po 12 in očado po 25 Din za kg. □ Tvrdka Bafa kaznovana.. Mestno načelstvo je kaznovalo tukajšnjo i>odružnico tovarne čevljev Bafa z globo f-jCOO Din in ji za dobo enega leta zaprlo trgovino. □ V gledališču bo drevi svečana proslava -tO letnice odrskega delovanja igralke Štele Dra-gulitiovtčeve in obenem njeno slovo, ker odbaja v pokoj. Vprizori se Franlcova veseloigra "Vihar v kozarcu . Pred premiero so vrši ofir.ijelni del proslave. Bloki za to predstavo ne veljajo. □ Maline drugič zorijo. G. Jakob Kocbek iz Zavrha pri Sv. Rupertu v Slov. goricah nam jo prinesel vejico zrelih malin s svojega vrla, ki so letos že drugič obrodile in dozorele. □ SSK Maraton. V nedeljo gozdni tek za vse članstvo. Zbirališče ob 10 na Livadi. — S prihodnjo soboto dne 23. t. m. začne delovati kegljaška sekcija in sicer na kegljišču v Gambrinovi dvorani. Dostop na kegljišče imajo le člani nad 18 let. Pozivamo zlasti starejše članstvo in prijatelje kluba, da se udeležujejo kcgljaških večerov. — Plavalna sekcija začne z rednimi treningi v bazenu mestnega kopališča drevi ob 19. uri. □ (»iinnastične treninge za mladce prireja SSK Maraton in sicer ob sobotah popoldan v telovadnici dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici. Treningi so za mladce od 10 do 14 lela od 15 do 17. ure, za mladce od 14. do 16. leta pa od 17. do 19. ure. Prvi trening je danes popoldne. Vsak naj prinese s seboj dovolilnico staršev. □ Zagonetna smrt. V tukajšnji bolnišnici jo umrl radi poškodb na glavi posestnik Kropej Josip iz Boča pri Selnici ob Dravi. Sorodniki so izjavili, da je padel po neki strmini ter se poškodoval. Vendar pa so poškodbe takega značaja, da najbrže izvirajo od udarca s kakim topim predmetom in je zaradi tega odredilo državno pravrl-ništvo preiskavo. V najlepšem ljubljanskem kinu, KINU UNION. Tel. 22-21. Maribor □ Stoletnica Davorina Jenka. Svečano proslavo stoletnice rojstva skladatelja Davorina Jenka priredi I|iavčeva pevska župa v Mariboru dne 20. novembra v Narodnem gledališču ob 20. uri. Sodelujejo mešani pevski zbori Glasbene Matice, Maribora in Ruš ler moški zbori Drave, Jadrana iti Lune in koncertni tenorist Avgust Zivko. Društva nastopijo posamezno in skupno. □ Krivicc sc popravljajo. Nad vse ugodno je odmevala v mariborski javnosti vest o zopetni premestitvi uslužbencev železniške delavnice, ki jih jc prejšnji režim razgual po državi. Sedaj se jc j>o posredovanju tajništva JRZ popravila še druga kri; vica. Več delavcev je bilo svoječasno po Krivici osumljenih komunizma ter so zaradi tega izgubili službo, dasi jc oblastvena preiskava njihovo lic; dolžnost pokazala. Sedaj so bili tudi ti sprejeli nazaj na svoja prejšnja mesta. □ Sestanek železničarjev priredi JRZ za mesto in bližnjo okolico dne 10. t. m. ob 7'zvečer v bifeju »Zadružne gos|x>darske banke« na Aleksandrovi cesti 6. Na tem sestanku se namerava usta noviti poseben klub železničarjev, ki se bo bavil izključno le s stanovskimi zadevami. Železničarji, člani JRZ, udeležite se poluoštevilno tega sestanka. Sklicatelj Wtirzingcr. p tiO-lctnico slavi nadučitelj v pok. g. Jožef Pajtler, bivši dolgoletni šolski vodja v Pekrah. Jubilant je znana osebnost v vsej Sloveniji. Šc na mnoga leta! Poroka. V frančiškanski baziliki sla se poročila gospod Bono šerliela, namestnik poveljnika paznikov v jelnišuici okrožnega sodišča v Mariboru in gospodična Verbošl Elizabeta, posestniška hčerka iz Sv. Jakoba v SI. gor. Poročil _.iu je ji. Kasijau Farič, za priči |ia sla bila gg. Koran Franc iu Novšak Josip. Iskreno časlilamo! 1 Ljudski oder otvarja sezono drevi. Vprizori se vojna drama Rožmarin • Vabljeni! Bogato zal:.žen je bi! včerajšnji trg za ril«' Bilo ie okrog '',0(1 kg iiajraznnvrslnojših morskih iiii. ki .-o se prodajale: cipli po 18. moli po 24, □Zaključek izpitnih predavanj. V petek zvečer se je zaključil tečaj za |xiitiočniške izpite, v katerega je zahajalo 55 obrtnih pomočnikov, 40 iz mesta in 15 iz okolice. Tečaj je trajal od 23. okt. do 15. nov. ob večernih urah ter je imel vsega skupaj 42 predavalnih ur. Predavanja so obsegala vso strokovno področje današnje obrti. □ Rjvna veččlanska družina brezposelnega delavca z ženo in 4 majhnimi otroki, katerih oče jc v bolnišnici težko bolan, prosi dobra srca primerne joodpore, bodisi v živilih ali v obleki. Darove sprejema uprava »Slovenca«, Koroška cesta 1. Celie & Za poselski dom. Mlada in agilna Posel-ska zveza v Celju, ki si jc letos že uredila svoj Poselski dom, bo vprizorita jutri, v nedeljo, ob 4 popoldne v dvorani Ljudske posojilnice Krekovo igro v treh dejanjih r-Tri sestre«. Pred predstavo bo pevski zbor služkinj zapet nekaj pesmi. Ker jc čisti dobiček namenjen za poselski doni. zato obisk vsem najtopleje pri-jioročamo. Prcdprodaja vstopnic danes v Slomškovi tiskovni zadrugi, jutri pa pri dnevni blagajni. .© Za olepšanje ulic. Mestna občina deloma že izvršuje na nekaterih mestnih ulicah zelo hvaležno nalogo. Zasadila bo namreč robove, z raznim drevjem. Predvsem gre za ulice v bližini mestne osnovne šole: Zrinjskega, Kersnikova, Stritarjeva, Jenkova in Gajeva ulica. Posebno v tem delu mesta je bilo, odkar so zrasle cele kolonije novih hiš, zelo pusto. Sedaj mestna občina sadi ob krajih ulic razno drevje, javorje, breze, lipe. Ko bo drevje doruslo, bo pač ta del mesta med najlepšimi. •Gr Zima pritiska — reveži prosijo pomoči. Od dne do dne sc vedno bolj približuje zima in z njo vse stiske in nadloge, ki jih prinaša s seboj, število brezposelnih in revežev narašča. Večkrat smo žc na tem mestu prosili v imenu raznih korporacij in dobrodelnih ustanov. Danes se obračamo v imenu Vinccncijeve konference, da hi ji tudi letos Celjani, kakor prejšnja leta. priskočili na pomoč. Revežev, ki jih podpira konferenca, je vsak dan več, denarnih sredstev ima konferenca vedno manj na. 1 razpolago. Dobrodošel jc vsak najmanjši dar. ' zato naj daruje vsak po svojih močeh. ss Slikar brez rok razstavlja. Danes bo otvorjenu v Celju razstava zna"egu slikarja brc/ rok Kleinu in njegove žene. Razstava njunih slik sc. nahaja v dvorani Mestne hranilnice. Celjanom obisk priporočamo. Za finejše do navadne volne izdeluje B. Pušnik, Celie, Cankarjeva. • Vestje, ženrperie, puloverje, • obleke in garniture od naj- Braslovče Misijonsko predavanje s skiopličnimi slikami ie imel v torek zvečer v Društveni dvorani misijonar g. Demšar. Njegovo predavanje ic z zanimanjem poslušala nabilo polna dvorana ljudstva, ki jc zbralo na ta večer 1100 Din za misijone. Prosvetno društvo Braslovče, ki ie letošnjo jesen z uspehom dvakrat igralo Finžgarjevo Našo io i-, se pripravlja sedaj za Krivoprisežnikakaterega uprizori 24. novembra v Društveni dvorani. Gospodarstvo K načrtu zadružnega zakona Kmetijski aiinister je že predložil narodni skupščini osnutek novega zadružnega zakona. Ker la osnutek ne odgovarja željam zadružnih krogov, je Glavna zadružna zveza v kraljevini Jugoslaviji k predlogu zakonskega načrta stavila svoje pri-pripombe. V nekaterih točkah se od Glavne zadružne zveze predlagane spremembe znatno razlikujejo od vladnega načrta. O bistvenih potezah zakonskegu osnutka smo že svojčas pisali. (Gl. »Slovenec* od 20. okt. 1.1.), zaradi tega se bomo sedaj omejili na tiste točke, v katerih se stališče Glavne zadružne zveze razlikuje od vladnega načrta. V svojih pripombah Glavna zadružna zveza najprej izpopolni definicijo zadruge, ki je v vladnem osnutku kaj nepopolna s tem, da smatra za zadrugo potrebno skupno vodstvo poslov na načelu vzajemne pomoči, ki ima za cilj pospeševanje materijalnega in zdravstvenega blago-slanja svojih članov. Omejitev glede sprejemanja hranilnih vlog pri kreditnih zadrugah Glavna zveza zavrača, ker ludi za druge vrste denarnih zavodov ne veljajo nobene take omejitve in je izjema za zadruge neutemeljena. Določbe, ki bi zadruge v tem pogledu kaj omejevale, tudi vsled tega ne moremo smatrati zu umestne, ker je pri sedanjem stanju, v katerem se kreditno zadružništvo nahaja, praktično nemogoče, da lu se v roku dveh lel prilagodilo zahtevam zakonskegu osnutka. Tudi določba, da ne bi smele zadruge za skupno predelavo in skupno prodajo prevzemali proti takojšnjemu plačilu, ampak samo v komisijo, je za Glavno zvezo nesprejemljiva. Uzakonitev le določbe bi brez dvoma zelo ovirala v poslovanju zadruge, ki dosedaj niso lega prakli-cirale in teb zadrug je bilo veliko. V interesu zadružništva bi hilo, da la določba ne pride v zakon. Zlasli za velike slovenske kreditne zadruge je važna določba točke 10 ji I, ki določa, da zadruge smejo svoj denar nalagati ali v svojih poslovnih kretidnih zvezah, državnih iu same upravnih denarnih zavodih ali pa v tistih, v kn-lorih iniajc. zadružne zveze in zadruge večino delniškega' kapitala. K tej določbi predlaga Glavna zveza še dopolnilo, da sc bo denar smel nalagati ludi v Zadružni banki, ko se bo la ustanovila, dotedaj pa tudi v drugih denarnih zavodih. Važno vprašanje zadružnega zakona jo. kako jo z glasovalno pravico zadružnih članov na obč- Poročilo fin. min. radi obdavčenja Na vlogo združenja bank v Belgradu je izdal davčni oddelek finančnega ministrstva naslednje pojasnilo glede točke čl. 83 zakona o neposrednih davkih. Podjetju, ki morajo javno polagati račune, minejo nastale stvarne izgube neobdavčene odpisali, za predvidene izgube pa ustanoviti neobdavčene rezerve. Kot predvidene izgube se smatrajo tečajne razlike pri vrednostnih papirjih, ki izhajajo po podatkih zabeleženih v poslovnih knjigah posameznega podjetja po stanju na dan zaključka knjige. Ker je po zakonu določeno, da se lahko za take računske izgube ustanovijo neobdavčene rezerve iz tekočih poslovnih dohodkov, se ne sme dovoliti, da bi ostali računski dobitki po tečajih vrednostnih papirjev neobdavčeni kol rezerva za eventualne bodoče računske izgube. Računski dobički po tečaju, ki se pokažejo po stanju ob zaključku poslovnih knjig, se lahko za lo prvenstvo uporabijo za kritje računskih izgub, ki se v knjigah pokažejo v istem razdobju, toda le eventualno za druge vrednostne papirje, lz leh razlogov se računski dobički po tečajih, ki se ne bi uporabili za kritje računskih izgub, nastalih pri ostalih Pri lenivosfti Jrew«sa kataru v črevih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna F!H®MZ-J0SEF0VA grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in na lo. Mnogoletne izkušnje uče, da poraba Frnnz-Joseiove vode izborno urejuje funkcije črev. Hpo min. aoo. pot. in nar. /.Ur. S-br. 1A4S5, 25. V. y.'i. nih zborih. Dosedanji zakon je dopuščal, da ima posamezni član tudi več glasov. V tem oziru je novi osnutek zelo rigorozen, ne dopušča več kot en glas. Glavna zveza predlaga, da se produktivnim in prodajnim zadrugam dovoli možnost, da imajo člani z več deleži tudi več glasov, toda največ pet in motivira to izjemo ti tem, ker lake zadruge potrebujejo več kapitala in je v njihovem interesu, če člani prevzamejo več deležev. Seveda jim je v tem slučaju treba dati večji vpliv na vodstvo zadruž. zvez, kar pa je mogoče, če si' jim da več glasov na občnem zboru. Pri nas je bila želja starejših zadrug, ki so dosedaj dopuščale članom po več glasov, da lo ostane tudi za bodoče. Kot pa se vidi, teh želja ni nihče upošteval. Glavna zveza tudi ne soglaša z določbo na-črlu, po kateri bi v poslovnih zvezah kreditnih zadrug smele biti članice le kreditne zadruge. Za organizacijo zadružništva, ki naj odgovarja svojemu namenu, je tako omejevanje delokroga poslovnih zvez neuniostn in celo škodljivo. Glavni namen poslovne zveze, ki ima za članice kreditne zadruge, je denarna izravnava med zadru- j gauii. Če so v zvezi samo denarne zadruge, ki pri , njej denar nalagajo, in slovenske zadruge so v i ogromni večini svoje denarne viške nalagale pri i zvezah, le zveze, ako se jim onemogoči kredi- i tirati tudi drugim vrstam zadrug, sploh ne bodo j imele možnosti, da denar direktno plasirajo v zadružništvu, ampak bi bilo to mogoče samo indi-lektno potoni denarnih zavodov, kjer bi svoj denar nalagale To bi seveda kredite za produktivne i m prodajne zadruge zelo podražilo. Poslovne zve- ] ze kreditnih zadrug bi izgubile skoraj upiaviče-nosl do obstoja. V ostalih točkah, kjer Glavna zveza diferira . od zakonskega načrtu, so določbe, predvsem bolj j tehničnega značaja. Zakonski osnutek predvideva ; ludi več določb, ki bi zadruge, zveze in sodišča ! obremenile z znatnim delom, ne da bi bil od tega kakšen uspeli. V interesu dobrega funkcioniranja bi bilo, du oslane vse čim enostavnejše, kajti j upoštevati je treba, da je zadruga organizacija ' malega in priprostega človeka, delo zadružnih uprav jc po veliki večini brezplučno, ne gre torej. . da bi zakon požrtvovalne ljudi obremenjeval s formalnostmi, ki za dobro poslovanje in pravno sigurnost niso potrebne. Pripombe Glavne zveze so vseskozi upravičene, zato sinemo pričakovati, da bodo upoštevane. vrednostnih papirjih, nego prenesli v kak posebni rezervni fond, morajo smatrali kot rezerva v smislu točke 9, SI. 82 zakona o neposrednih davkih, ter zalo obdavčiti. Avsfrrske carine na jug. jabolka S trgovinsko pogodbo med našo državo in Avstrijo i dne 9. avgusta 1933 je uvedena avstrijska uvozna carmu na sveža jugoslovanska jabolka do i 15. novembra vsakega leta, in sicer dve zlali kro-i ni za 100 kg, po leni roku pa znaša carina na pet zlatih kron zn 100 kg. Toda Avstrija je svojo ca lino-na jabolka v višini 2 zl. kron vezala ludi v trgovinski pogodbi z Italijo, in sicer z veljavo do 30. novembra t. 1. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja naše zainteresirane izvoznike, da se na podlagi klavzule o največjih ugodnostih naše države okoristijo i znižano avstrijsko uvozno carino na jabolka iz avslrijsko-italijanske trgovinske pogodbe v višini 2 zl. kron za 100 kg do 80. novembra t. 1. Povečanje uvozne carine v znesku 5 zla lih kron bo za naša jabolka veljalo torej šele od 1. decembra t I. Zvišanje diskonta v Franciji. Francoska narodna banka je zvišala diskontno mero od 3 na 4%. Nesigurnost tečaja franka v zadnjih dpeli ie povzročila, du je francoska banka izgubila veliko zluta in je bila prisiljena, da brani frank z zvišanjem diskontne mere, 3% na diskontna mera je bila v veljavi od 8. avgusta t. 1. Nova Delniška družba za predelav« rastlin škili laken in trgovina tekslilij v Belgradu bo . imela 17. t. m. svoj ustanovni občni zbor. Na dnev-I nem redu je sprejem pravil, konstituiranje družbe in volitev upravnega in nadzornega odbora. RES JE, DA STE OBLEČENI Ali za Isti denar bi mogli biti z našim štofom bolite oblečeni Cene naših itofov so od 80-— do 180 - dinarjev VLADA tEOKAROVIČ I KOMP. aavadm »Bosnafilmc d. d. v Zagrebu ima občni zbor sklican za 25. t. m. Bilanca družbe za I. 1934. je sledeča (v tisočih Din): Aktiva: blagajna 7. dolžniki 294, banke 2, zaloga filmov 1043, inventar |>o 10%odpisu 195, zguba 1801; pasiva: delniška glavnica 025, upniki 1125, menice 50. Horza Dne 15. novembra 1986. Denar Nespremenjeni so ostali tečaji Berlin, Bruselj, Curih, London, Newyork in Trst, narastel pa je Amsterdam, neznatno sta padla Pariz in Praga. V zasebnem kliringu je italijanska lira na zagrebški borzi nurastla na 291.22- 203.02, na belgrajski pa je notirala 295 den. Avstrijski šiling je v Ljubljani ostal neizpremenjen na 8.00—8.70, na zagrebški borzi 8.55- 8.05, na belgrajski pa je naraslel na 855.12—865.12. Grški boni so nolirali v Zagrebu 29 bi., v Belgradu 27.72 - 27.85 in so lorej padli. Angleški funt je v Zagrebu narastel na 245.20—246.80, v Belgradu pa nn 214.95—246.55. španska požela je v Zagrebu uolirala nespremenjeno 5.99—6.09, v Belgradu pa 6 den. Ljubljana. Amsterdam 2971.94-2989.53. Berlin 1756.08—1709.95, Bruselj 739.51- 7-14.60, Curih 1-t2-l.22--143t.29, London 215.01—217.07, Ne\vvorl< 1345.72—1882.01, Pariz '288.5—289.91. Praga 180.91 182.04. Trst 35-1.32—357.40. Promet ua zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 875.811 Din. t urili. Belgrad 7, Pariz 20.25875, London 15.135. Ne\vvork 307.025, Bruselj 51.95. Milan 21.925. Madrid 41.976. Amsterdam 208.875, Berlin 123.70. Dunaj 50.10. Stockholm 78.05, Oslo 78.05. Kopenhagen 67.55, Praga 12.7125, Varšava 57.875, Atene 2.90, Carigrad 2.45. Bukarešta 2.50, Helsinir fors 0.<>7. Buenos-Aires 0.835. Vrednostni papirji Ljubljana. inv. pos. 75 77, agrarji 43— 16, vojna škoda promplna 358 362, begi. obv. 61—68, 8"„ Bler. pos. 80—82, 7% Bler. pos. 70—72, 7% pos. D11B 77 - 80. Zagreb. Drž. papirji: 7nt> inv. pos. 76- 70.50, vojna škoda promplna 858 358.75 (355, 302). dec. 351» den., begi. oliv. 61.25—62. R",, Bler. pos. 80 d., 1% Bler. j kis. 71—72 (71). — Delnice: Priv. asr. banka 229 - 282, Osj. sladk. tov. 128 den.. Trboveljska 100—110. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. jm*.. 79 79.50 (79.50), agrarji 17. vojna škoda promplna 357 ■ 357.50 (357—858), dec. 357—357.50 (357). begi. obv. 61.50 — 65 (64.75—65), 7"» Bler. nos. 71— 75. — Delnice: Narodna banka 5S80 den. (5900), Pri\ agr. banka 230.5O -232, '230 -281.50. Žitni trg Na žitnem Irgu ni nič posebnega. Povpraševanja je malo, dovozi so slabi. Vse je v pričakovanju kako bo z Italijo, ko bo vsled sankcij usla\-ljen klirinški proinel in bo moralo bili vse plačano. No*i Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ue-izpremenjena. Promet srednji. Jesenice Žensko zborovanje. I udi jeseniške /ene in dekleta so si zaželele udejstvovanja v političnem življenju. Na ženskem zborovanju, k je bilo dobro obiskano, je bil sprejet predlog /a žensko volilno pravico. Posebno se je /a žensko volilno pravico zavzemal gosp. dr. .štemjiihar. Četudi ima lako zborovanje svoj važen pomen v zahtevi po polnopravnosti žene v sodelovanju pri demokratičnem političnem dolu, ki su ga rjo nedavno sistematično uničevali razni režimi, je bilo ob priliki zborovanja slišati tudi nekaj prav zanimivih pripomb, i.den izmeri moških, ki očividno doma nima nikakih pravic, je pripomnil, da bi morajo biti več takih zborovanj, du bi vsaj tiste trenutke, ko so žene nn shodili, mogli izkoristiti možje za uveljavljenje svojih jiravic d oni a. Vorf« vas Naš, za božjo časi vneti g. župnik, se je odločil kljub težkim časom popravili orgle v župni cerkvi. Leta 1908 jih je poslavil rajni orglarski mojster Milavec. Med svetovno vojno so bile oro-pane prednjih piščal, da je bila praznina kar zo-prna. Pretekli teden pa so bile vse piščali temeljito osnažene, kakor tudi vsa druga oprema in vložene prednjo svetlo-kovinske piščali. Skrajni čas je bil za lo popravilo, ker vseh 27 lel, odkar sloje, niso bile nič osnažene. Kakor smo v nedeljo slišali, imajo sedaj prav leji blagodoneč glas. Da hi le pele v večjo čast božjo in podžigale vernike vavtovške žnp-ije k pobožnosli, ki so po svojih zmožnostih žrtvovali za njih popravilo, oziroma nabavo novih jiišeali- Kuretina diši. Iz Vavte vasi nam poročajo: Poleti se človek zadovolji s solato in krompirjem, v hladni deževni jeseni pa si zaželi človek tudi kaj mastnega. Kdor ima denar, si nn pošten način preskrbi kuj primernega. Takih je pa malo. Sliska je huda, poželjenje še hujše, zalo se nekdo kar ne more zdržati, da ne bi šel ponoči h kokošim v vas. Pred nedavnim časom je tak poželjivcc odnesel liadučitelju v V avti vasi gos in Iri kokoši. Pred nekaj dnevi si jo pa privoščil 6 kokoši, dve raci iu gos — pri krojaču Žafranu in prav isto noč 6 kokoši pri Mirliču Ivanu v Itumanji vasi. i Za nekai časa je že preskrbljen. Toda enkrat bo konec teh obiskov tn kurje pečenke. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Igroka/.i za Miklavževo in božič; Miklavževi angelčki (Otroške igrice I. zvezek) 3 Din; Lah, Miklavž prihaja — Irije prizorčki 6 Din, pevske ločke I Din; Boje, Tončkovo sanje na Miklavžev večer, igra v Ir.-h dejanjih s petjem 15 Din; Mi klavževo — uvodna mladinska igrica pred obdarovanjem otrok ti/, Ribičič, Igrice) 9 Din; Pastirčki preti nebeškimi vrati, božični prizor s raja-tijcm — Sveli Trije kralji, otroška igrica (i/. Otroške igrice p. Krizostom I. zv.) 8 Din; Zdoh-ik, Božično in druge mladinske igricr 11 Din; Polja-nor, Pol k domu, božična slika s petjem in dekla-macijami 6 Din, pevske točke 8 Din: Mir iu ljubezen. božična slika (liihičič, Igrice) 9 Din; Skrivnostna sveta noč. slavnostna božična igra v štirih ; dejanjih 8 Din; Tiinniermaiins-Kiircl, Sveli Trije kralji, božična legenda v Ireli zgodbah 12 Din; i Golia, Peterčknve poslednje sanje, božična igra v ! štirih slikah 6 Din: Skrbinšek, Pod božičnim dre i vescem, igrica v dveh dejanjih (iz knjige Božji vo-| lo k) 18 Din; Pred jaslicami, božična igra v dveh dejanjih (iz Dekliški oder VI. zv.) 7 Din: Saln-mon-Vovk, Vrata, duhovna igra za advent in bo-: žič 20 Din; Adventna proslava I Din, Pastirri in | kralji, božična igra s peljem v treh dejanjih (i/, i Zbirke Ijud. iger - samo moške vloge) 12 Din: Mojstra KržiSnika božični večer, božična igra v | dveh dejanjih (samo moške vloge iz Zbirka ljudskih iger 16. snopič) 12 Din. Vse te igre se naro-i čujo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Se-1 znam iger na razpolago brezplačno. »BRAN-1-BOR« SE BRIGA ZA BRATK V SUŽNOSTI. PRISTOPAJTE! Kulturni obzornik j "' s Kayle-Smith: Konec Alardov S Leposlovna knjižnica zv. 20. Jugoslovanska kuj i- I garna. — Str. 425 Angleška pisateljica Scheila Kaylc Smith jc bila doslej nam neznana, a prvi prevod enega izmed njenih del nas je prepričal, da nikakor ni povprečna književnica, marveč umetnica, ki zna zajeli kos živega življenja ter nam ga prikazati v plastični po- ■ dobi. Ta ugotovitev vsekakor velja za roman »Ko- j nec Alardov«, ki so lako snovno aktualno kakor | tudi oblikovno pomembno in sodobno delo, Kakor kaže že naslov, je pričujoči roman ne- i kaka kolektivna povest, ki nam slika jjropad Alar- i dov. to je predstavnikov angleške posestniške družbe. Alardi so starodaven rod, izvirajoč že iz dobe križarskih vojsk, čigar usoda je zvezana s tokom j angleške socijalne — in kajpada ludi politične zgodovine. Alardi so bili mornarji, trgovci iu ua- | zadnje veleposestniki, ki so najfomilili bogastvo, i To jih je usužnjilo »razredu, kultu, tradiciji«, in , prav zato Alardi niso srečni; kajti bili Alard, se pravi pripadati rodbini, kasti, tie pa sebi kot človeku in osebnosti. Zakaj Alardu določa rodbina j nele vzgojo, okus iu družabni jioložaj, marveč cclo ljubezen in vero. In dokler sc lahko opirajo na bogastvo, so Alardi sužnji, -odvisni udje starodavne ! podeželske rodbine z njenimi koristtiostniini dogodki in orali, njeno hišo, njeno služinčadjo, nje- i nim starini imenom iu slovesom«. Ko pa se zlasti ; po svetovni vojski zamajejo veleposestnikom tla pou nogami, tako da postanejo gospodarji obupno zavoženih posestev, začno propadati, |xisebno ker se sedaj upre tudi človek v njih To prebujenje človeka nazaduje poleg gosjiodnrske nujnosti lipropasti rodbino, a je obenem za vse tiste njene , člane, ki so se odzvali klicu duhovne človekove i prostosti, rešitev in pot v bodočnost. Pisateljica nam |>o kralekm rodovniku odgrue i življenje na graščini Conster, v družini zadnjega • 'pravega«- in upornega Alarda. sira Johna Alarda ! Njegovo upanje ie sin Peter, ki se po smrti najsta ' rejšega. Iluglia. vrne iz svetovne vojske. Leta se luni v sebi med človekom in Alardom, med ljubeznijo do Stelle. hčerke zdavnika Mounta, iu dol- žnosti do rodbine. »Ce se oženi s Stello, kateri je bil lepi obraz edino premoženje, se bo pregrešil zoper Alarde; če pa se j^ostavi na stran Alardov. se bo pregrešil zoper Stello.« V tem notranjem sporu zmaga v Petru Alard, ki žrtvuje ljubezen zemlji in rodbini in se poroči z bogato Judinjo Vero, s čimer uniči sebe in ouesreči Stello; a tudi rodbine ne reši, zakaj njegovo življenje se zaradi notranjega nesoglasja tragično konča s samomorom. Prav tako je notranje razdvojen tretji sin Georgc, anglikanski duhovnik, upravitelj družinske nadar-bine v Leasanu, ki sicer zavestno čuva tradicijo rodbinske vere, a ga v srcu čedalje bolj muči misel ua staro katoliško vero. Po svoje se odtrga od rodbine tudi hči Mary, ko se loči od svojega moža Juliana. Pojralnoma nova človeka pa sla najmlajši sin Oervase in najmlajša hči Jenny, ki sla se kol »otroka srednjih lel in zadnji žrtvi ljubezni razlikovala od ostalih domačih«. Namesto tradicionalnega družabnega formalizma in rodbinskih predsodkov ljubita pristnost, neodvisnost in življenje. Onadva sla mnogo bolj »Oervase« in »Jemiv« kakor »Alarda« in zato kljubujeta alardski hiši. Tako Oervase nc gre na vseučilišče v Oksford, marveč se rajši posveti elekromehaniki in si lako sam služi svoj kruli. Tudi glede religije se ta najmlajši Alard upre svoji rodbini in potem, ko iščoč najde ob Slelli, kalero nesrečno ljubi, pot v katoliško vero, ki so mu v družbi globoko vernega in prejirostega katoliškega župnika Lucea iz Viuchalla še jjoglo-jjj .— odide v samostan. Pravlako se osvobodi vezi rodbine in se tako reši v sproščeno in srečno življenje Jennv, ki vzame za moža »navadnega« farmarja Godireya. To so udarci, ki zlomijo ne le starega sina lohna. marveč tudi »rodbino, katere temelji so bili skozinskoz trhli in ki je bila obsojena, da se prej ali slej zruši ler pokoplje pod sabo vse, ki bodo skušali najti zatočišča v njej. >To sta nazadnje, ko jx> Johnovi in Petrov! smrti mladi sir« Oervase sklene prodali posestvo, samo še stara ladv Alard in najstarejša hči Dorris, ki zdaj. ko ni več rodbine, >nima ničesar več, za kar bi živela«. Roman, ki je razdeljen na štiri dele jc jiisan /ivo, napelo, v kratkih zgoščenih poglavjih ter je ves prežet z živo sodobno socijalno in duhovno problematiko. Vendar sc pisateljica z dobrini psihološkim čutom in umetniškim okusom izogiblje vsaki preveč poudarjeni miselni dialektiki \ hkrati, iu v leni je poglavitna njegova prepričevalnosl, I je lo delo silno plastična življenjska zgodba, ki sc | razvija kakor življenje samo. Kakor v življenju, v ' katerem ne prevladujejo skrajnosti, marveč sc vsi j nasprotni bregovi dotikajo in pogosto celo spajajo. : tako se tudi v tem romanu družita realizem in ro- i I mantika, resničnost iu hrepenenje, dejstva in čttv- j I stvo, egoizem in vera, narava in milost. »Konec j ! Alardov« je roman, v katerem je pisateljica poka- ; zala ne le velik dar opazovanja in pripovedovanja, \ marveč jc z njim ustvarila delo, |iolno čudovito j nežne poezije. Pohvalno moram omeniti tudi prevod Oriše Koritnika, ki se luiniam morda res preveč naslanja na original, a je v celoti gladek in lep ler ka/e danes že lako redek čut za jezik in hkrati veliko ! besedno bogastvo. France Vodnik. Liubliansha opera: Nova uprizoritev „Aide" Vedno jc zanesena, vedno sveža, vedno /nova /amami človeka Verdijeva glasba in zal" ni slabo, da je -Aido« na novo izpolnila naš operni repertoar, /lasti, ker je vprizoritev v celoti (z i i malo izjemo) dosegla umetniško gladino in velik j uspeh. Posrečeno so se združili v delu vprizarjunja dirigent dr. Švara, režiser prof. Sest in inscetia-tor ing. Frnnz. Dirigent je i/delni glasbeni tlel . i zanešenjaško iu mu dni dovolj vročekrvnosli. j Orkester je bil prožen in izrazit in je zvočno l I napolnjeval prostor zlasti v povezanosti s po- | množenimi pihali na odru. če je tu in tam kaj I odpovedalo, ali če jc mestoma /oskelelo uho ob nečisti ubranosti, jc nedostatek zopet znkril , val notranje napetosti Izvajanja ali gn jc po-gludiln jasnoča sledečih zvokov. Celo pevski ; zbor, ki v zadnjih letih večkrat kur trpko podčrtava spomin nn lepa povojna leta, si jc ob tej priliki ojioinogcl ter dosegel v svojem zvoku in trdem zanosu priznanja vreden učinek. Režiserju je vprizoritveno delo. kot ga zahteva I ».Vitla«, prav blizu. To jo pokazala predstav;i. I polna zunanjega vcličastju. slikovitosti, razgibanosti, uninč prostorne izrabe in podobno. Tudi jr srečno poenostavil sceno in skušal s tem kolikor mogoči' zavreli romantično preru/ i tegnjenost, ki je našemu času res žc odtujena. Učinek je podpirala tudi inscenucijn, /grajena in slikana okusno. Doživetje egipčanske dolu-je skušala predvsem podpreti stilk/.irano s tipič-nimi stebri (kar sc je že obneslo pri Ojdipui. Mnogo so k skladni slikovitosti dojit-inesli tudi novi, lcjio izdelani kostumi. Vse lo jc skupno / dobro oblikovanimi, umirjenimi baleti doseglo za naše razmere kar zavzeten / n n a n j i učinek. .Naslovno vlogo je podala nova članica naše opere, sopranisfka gdč. Oljdekopova, ter je nas prepričala o svojem umetniškem poslanstvu Njena Aidn jc prepričevalen lik: v pevskem pogledu dosega izrazno moč, ki je vlilo v te južnaško oblikovane in dramatično napete me Indije iu nudi v njih mnogo pristne lepote, zlasti, ker je njen gias mnogo vreden, dasi je šc potreben izdelovanja. A tiuli njen igralski izraz jc doživljcn v celoti, čeprav skuša uhajati v zunanjost, kot bi sc šc hal z.a učinek, če si* preveč nsldra v notranjosti. A vendar je jirnv tu največja igralčeva moč, ki jo pa umetnica veliko obetajoče /e nakazuje. Njen nastop je osvojil, zlasti, ker nudi vero, tla šc vse bolj na široko požene ta mlada rust. Močno je pb stavil Ramfisa ravnatelj Uetetto, kateremu ali njegovih umetniških usedlinah pevsko in igralsko posebno uspo umirjeni, dostojanstveni liki G. Primožič je zndel \monnsrn s svojim izrazi lini teaterskim smislom: menim pa, da bi bila ustvaritev lahko močnejša, ko bi se ognila [intimni zunanji ekspnnzivnosli in preminuli ton traliki, kot v igri, tudi v petju. \mneris si jc našla svoj lik v ge. Kogojevi, ki sc je v tej vlogi vzpela do lepega usjieliu. Svoj lik jc v igri zadela, čeprav ji v notranjih prcliesih primanjkuje izrazne moči. l udi v petju jc sprostila svoje lepe pevske Sfiosobnosti — škode, dn je v oviro diliulna tehnika. — Manjšo vlogo etiopskega kralja jc g. Zupan dobro izpolnil. — lladatne-je pel g. Mnrčec. človek ima resnično spošlo vanje pred vsem njegovim resnim delom in In tlom. pred to izredno voljo, umetniško nud občinstvu kur največ mogoče. A če vse lo km-no ne rodi zažcljencga uspeha, je krivda ,■ \ posebni umetniški /akonilosti. ki s svoj lepotnim zahtevkom neizprosno vlada nad n i vsemi. Trdo jc. umakniti se pred to zakonito jo, u nujno in — možato. V. L1- Kdo je rešil Dunaj 250 let staro pismo Poljski kralj Jan Sobieski piše svoji ženi kraljici Mariji Kazimiri — Doslej še neobjavljeno pismo Ameriški inženjer Tavvdull je biil navdušen komunist ter je i/ golega navdušenja odšel v sovjetsko Rusijo, kjer je tri leta deloval kot inženjer. Sedaj pu se je vrnil v Ameriko ter je v newvorš'keim časopisu »Newyork Američani napisal 12 člankov o razmerah v sovjetski Rusiji ter o pogovorih s sovjetskimi voditelji. Iz teli zanimivih člankov, ki dokazujejo, da je sovjetski! Rusija na ameriškega inženjerju čisto drugače vplivala, kakor si je ta mož poprej mislil, posnemamo tele podatke: L. 1933. se je inženjer Tawdull pogovarjal o lakoti z. višjim uradnikom GPU, Shripnikoin, kateri je ameriškemu inženjerju takole jiove-dal: »Samo v Ukrajini jc umrlo za lakoto 8 do 9 milijonov ljudi. Pa to so le približne številke, ker resnice nihče izmed nas nc ve.« Toda inženjer Ta\vdull k tem besedam dostavlja, da jc lakota divjala nc Ic v Ukrajini, umpak tudi v severnem Kavkazu, zlasti pa ob Uralu in v zahodni Sibiriji. Ravnatelj tovarne traktorjev v Čcljobinsku jc Tawdullu povedal, du jc v letih 1932 in 1933 ob Uralu, v zahodni Sibiriji in na levem Povolž-jn za lakoto umrlo več ko milijon ljudi. Baliski in Lovin sta pa izjavila, da je v istem času v Mala vojska v Abesiniji ftidno zanimiva poročila prihajajo tc dni iz Abesinije. Italijanska uradna poročila vele, da so se Abesinci tu im tam začeli bolj upirati. Poročevalce dopisnega urada »International News Service« pri italijanski severni armadi •opisuje tc boje s trdovratnimi abesinskimi če-tuši: Sedaj sc bijejo boji zuto, da bi Italijani v južnem delu province Tigre pometli zadnje ostanke abesinskih postojank, ki jih branijo strojne puške. !>ne 13 in 14. t. m. so Italijani v naskoku zavzeli precej takih abesinskih gnezd. Tudi Italijani so začeli četniško taktiko. Sestavili so posebne udarne oddelke, oborožene s strojnicami. Ti oddelki se morajo skrivaj priplaziti do sovražnika in gu potem naglo naskočiti. Zlasti hudi boji so 13. t. m. bili v gorovju Gundi, kjer so te dni Abesinci napadli iz zasede italijanski oddelek in gu skoro docoln uničili. Ua so končno mogli streti odpor te abesinske čete, so morali Italijani uporabiti gorsko topništvo. Septembru 1933 je minilo 250 let. odkar je poljski kralj Jun Sobieski s poljsko armado rešil Dunaj, vse nemške dežele ter vso krščansko Evropo turške nevarnosti. Ob 250 letnici tega zgodovinskega dogodku so nemški listi, zilusti pu aemško-sociu 1 is tičino usmerjeno časopisje, hoteli dokazati, da krščanske kulture v Evropi ni rešil poljski kralj, ampak Maksimiljan Bavarski. Sedaj pn je prelat Cenci v vutikanskem arhivu našel pismo poljskega kralju Jana So-bieskega, katero je ta pisal svoji ženi |w)ljski kraljici Mariji Kuzimiiri, iu pismo papeževega nuncija na Poljskem, kateri je pupežu l.nocen-cu XI. poročal o zmagi svete lige proti Turkom. Ti dve pismi sta bili sedaj prvič objavljeni v italijanskem časopisu »Avvenie d' Italia« in dokuzujetu, da je Slovan pred 250 leti rešil evropsko kulturo in tudi nemške dežele polmeseca. Dne 13. septembru 1683. jc poljski kralj Jan Sobieski v šotoru premaganega turškega vezirja Kara Mustnfa pred obzidjem dunajskega mestu poljski kraljici Mariji Kazimiri pisal tole pismo: »Bog je našemu nurodu dodelil zniugo in čast, kakršne v vseh prejšnjih stoletjih še ni bilo. Mi smo gospodarji vsega turškega poljskega taboru, njegovega topništvu in drugih neizmernih bogastev sovražniku, kuteri je pobegnil. zapustivši za seboj ogromno bojišče, posuto z mrliči. Naši vojaki, ki so ga gnali pred seboj, so danes uplenili veliko število vcl.blodov, volov in ovac. Mnogi, z.lusti pa odpadniki s svojimi bogato obrzdunimi konji, so zapustili turško armado in pribegli k nam. Dogodek je tuko velik in skoro neverjeten, da niti prebivalci dunajskega mestu, niti celo naši vojaki tega šc ne morejo doumeti in ne morejo verjeti ter sc kar lKije, da sc nc bi sovražnik morda vendarle še povrnil. V naglici in zmešnjavi bega jc zapustil nepopisno mnogo smodniku in drugega vojnega strelivu, kar je vse skupaj vredno najmanj I milijon. Veliki vezir je tako naglo pobegnil, da jc vzel s seboj le svojega konja in svojo opremo. Jaz pa se.ni postal njegov naslednik, ki mi pripade največji del tega prekrasnegu bogastva. Ko sem udri v sovražno taborišče in potolkel be.žcčegu vezirja, mi je sluga pokazal knežev šotor. Znaki, kutere so nosili pred njim. so sedaj v mojih rokah in danes sem poslal Ta-lentija v Rim, da ponese tja novico in da Njegovi Svetosti izroči Mohamedov prapor, katere- ga jc bil sultan vezirju izročil, ko je odhnjal nu vojsko. Moji so mnogoštevilni vozovi z. lepimi in dragocenimi posebnostmi ter veliko število orožja, okrašenega z rubini in sufirji. Prepričan sem, du mi Vuše Veličanstvo, ko se bom vrnil, ne bo očitulo, kukor očitajo tatarske žene svojim možem, če se vrnejo domov brez plenn. Imam vezirjevega konju z vso njegovo dragoceno opremo, in le malo ji' manjkulo, pn bi zajel tudi samega vezirju. Pristaviti pu moram, du so sc Turki med begom pogumno branili in sc v redu umikali. Pustili so pa mnogo sužnjev, katere so v Avstriji zajeli, med njimi zlasti mnogo žensk, izmed katerih pa so jih pred begom to I i ko pomorili, kolikor so jih le mogli. Včeraj sem videl ljubega otročiča, 3 leta starega, katerega so okrutneži po glavi in po obrazu strašno poškodovali. Vezirjev bes jc zadel tudi živali. Pred begom jc velel, nuj prej pokončajo čudovito lepegu noju. katerega je dobil na pot iz sultanove palače. Težko je popisuti, kake krasote jc imel tu barbar v svojem šotoru in okrog šotora: kopalnico, majhen vrtiček, razne živali in papigo, katera mu jc pa ušla. Včeraj som bil v dunajskem mestu, ki bi se pn bilo le težiko držalo šc 50 dni. En top je cesarski grud popolnoma uničil. Čete, kutere so vso svojo dolžnost z odlično hrabrotjo izvrševale, pripisujejo veliko zmago poleg božji pomoči predvsem nam, saj sem jaz moral vzdržati vezirjev napad, kateri jc vse svoje sile naperil proti desnemu krilu, kjer sem bil jaz, medtem ko sta centrum in pa levo krilo imela Ic malo opravka. Ko je začel sovražnik bežati, so prišli k meni razni knezi nemškega cesarstva, med njimi bavarski volilni knez. in knez Waldec.k, me objemuli in poljubovali. Davi so prišli torinšiki vojvoda, volilni knez saksonski in poveljnik dunajskega mesta knez Starhemberg, ki so me imenovali svojega rešitelja. Šel sem v dve cerkvi in ljudstvo je vrelo blizu, du mi jc poljubovalo obleko, roke in noge. Cesar mi je sporočil, du je lc eno miljo oddaljen od Dunaja. Toda danes zasedemo zopet konje, da bomo zasledovali sovražniku na Ogrsko. Naša armada jc taka, kakršno je Gottfried Bouillon-ski vodil v sveto deželo. Vaš sin Aleksander je lahko vesel in si lahko čestita, ker jc njegova kompanija premagala vezirja ter si s tem pridobila največjo sluvo pri vsej armudi.« Italijanska bojna letala Zadnje čase so sc Italijani tudi v zraku t silno oborožili. O tem so sedaj objavljene te-le podrobnosti : Italijanska industrija je izdelala docela nov tip bojnih letal na jx>dlagi dobro pripravljenih načrtov. Ko so te nove izdelane t i pe do dobra preskusili, jih je sprejelo italijansko bojno letalstvo. S tem se je italijanska zračna sila močno okrej>ila. kar naj zlasti dopovedo ti-le podatiki: Dosedanja bombna letala so preletela 2(X) do 250 kilometrov na uro. Novi bombarderji pa prelete 300 do 350 kilometrov, ter upajo, da bodo skoro letela tudi 4letu brez jjristanka lahko dosegla vsa evropska glavna mesla. le Moskve ne. Bombarderji so lako zavarovani, in se je njihova obrambna moč tako povečala, da v prihodnje ne bodo več potrebovali j spremstva lovskih letalskih rojev. Lovska letala so doslej dosegla 320 do 350 kilometrov na uro. Sedaj so se tako razvila, da prelete že kar 400 kilometrov na uro in se lahko dvignejo več ko 10.000 m visoko. Ta lovska letala so oborožena s 3 do 5 strojnimi puškami, ki iimajo kaliber 7.7 do 12.5 milimetra. V prihodnje ]>a nameravajo ta letala oborožiti celo z lahkimi topovi kalibra 20 milimetrov. Kakor poroča italijanska letalska revija, imajo Italijani še neko novo letalsko posebnost, ki je samo njihova. To so napadalna letala, katere vpo-rabljajo za napade na določene cilje na suhem in na vodi. Ta letala lahko letajo pri napadu čisto nizko ter obstreljujejo svoj cilj s strojnimi puškami, bombami in celo s torpedi. Vsa ta letala so močno zavarovana. S posebnimi opazovalnimi pripravami so silno jx>večali varnost njihovega krmljenja in letanja. Sploh se jc italijansko bojno letalstvo v zadnjem času izdatno okrepilo, bodisi jx> številu letal, bodisi jx> njihovi kakovosti. Vsa italijanska letala, katera so odpioslali v vzhodno Afriko, so doma takoj nadomestili z novimi. Tudi letalsko osebje, bodisi jx> številu, bodisi jx) izobrazbi, ustreza vsem zahtevam. Drugo poročilo pošilja angleška agencija Reuter, du se bijejo boji severno od Mukale, torej ua ozemlju, ki jc ocl Italijanov zasedeno. Najzanimivejše jia je poročilo, katero jc j poslal iz Addis Abebe poročevalec londonskega lista »Nevvs Chronicle«: Abesinsko vrhovno vodstvo misli, da Italijani še niso vdrli dovolj globoko v deželo, da hi smeli Abesinci že sedaj udariti na nje, da pu tu udarec skrbno pripravlja sam cesar Ilui.le Selusic. — Tako tu poročevalec, ki pa obenem sporoča-še tole |»resenetljivo novico z južnega bojišča: Nu južni fronti so Abesinci zavzeli mesto Lugli Ferrandi. To mesto pa lež/i v italijanski | Somaliji ob reki Juha ter jc 90 km oddaljeno , cul dosedanje abesin,sko-italijanske meje. Če jc ' ta novica resnična, so Abesinci na južnem robu sonmlske dežele vdrli v italijansko ozemlje, kjer hočejo z 200.000 možmi jiretrgnti zveze italijanski armudi, katera prodira proti Hararju. O sem otrok zgorelo Iz Ncvv vorku poročajo: Blizu inesta Alexis v državi Severna Karolina je 15. t m. zjutraj ■ zgorela dvonadstropna hiša nekega farmarja. Zgorelo jc vseh osem farmarjevih otrok, izmed ] katerih je bil najmlajši nekaj mesecev stnr. ' najstarejši je imel pa žc 22 let. Nesrečni oče si je zaman prizadeval, du bi rešil svoje otroke iz goreče hiše. Pri tem sc jc sam močno ojiekel. Ko sc je goreče poslopje zrušilo iin je ogenj ugasnil, so potegnili iz pogorišča vseli osem trupel, ki pa so bila taiko sežgana, da jih ni bilo več- mogoče spoznati med seboj. Poljska je slovesno praznovala 17. obletnico svoje neodvisnosti. V Varšavi je bila pred predsednikom republike Moscickim velika parada. Na sliki korakajo mimo poljski delovni oddelki. Za kratek čas »Pomislite gospodje, sedaj je zadnji čas, da kupite pri meni dežnik, ker bom to le platneno streho takoj sedajle dvignil.« * Olajšava. Sodnik vpraša obsojenca: Ali morete kaj povedati, kar hi vam kazen olajšalo?« — Obtožencu sc razjasni obraz in reče: »Če mislite, g. sodnik, bi mi bila všeč ena zofa v celici.« * V posredovalnici zn ženitve. »Gospodična je lepa, ljubezniva, zgovornii, zabavna; govori pet jezikov, z.na na violino in klavir, ima krasen glas in...« — Kandidat: silni, recite kratko, du nič uinin ...« Grška armada je prisegla zvestobo kralju Juriju II. Na sliki vidimo grške »evcone« (telesno stražo), ki prisega zvestobo kralju. Pošast lakote v Rusiji vsej sovjetski Rusiji za lakoto umrlo več ko 10 milijonov ljudi. Tawdull seduj v ameriškem časopisju zatrjuje, da so mu v zaupnih pogovorih, kutere je imel z visokimi komumistič. funkcionarji, odkrito priznali, du jc lakota sovjetski oblasti po-magala zlomiti odpor kmetov, katere so sovjeti silili v kolhoze. Inženjer Tawdull navaja tele besede, katere mu je izrekel vodilni organ so-vjetov v llarkovu: »Lakoto moramo umetno povečati in se z njo okoristiti, da bomo uničili kuluke (samostojne večje kmete).« Ponekod se pu ljudstvo ni dalo zbegati, anijiak je odkrito obdolžilo boljiševike, češ, da sami organizirajo lakoto. Voditelj sovjetske kontrolne komisije je Tavvdullu pripovedovul, kaj je doživel, ko se je udeležil kazenske eikspedicije proti kmetom, ki so skrivali žito: »Odkrili smo precej žita, kntero so kmetje skrili. Kmete smo prijeli in poslali v pregnanstvo. Nekega dne smo prišli h kmetu, ki je med hišno preiskavo bil nenavadno miren, medtem ko nas je njegova žena prosila, naj bi pustili zadnjo kravo. Ko smo pa kravo odpeljali, je dotlej mirni kmet planil k ženi, ji strgal otroka iz naročja in ga z vso silo treščil v kot. Otrok je bil takoj mrtev. Pri tej priči sem kmeta pobil, nakar je planila vame njegovu žena, katere sem se mogel znebiti samo na ta način, da sem tudi njo ubil.« Tudi sam Tavvdull se je včasih udeležil take kazenske ekspedicijc. Nekoč so pri taki priliki naleteli na tovorni vlak, ki jc vozil žito in ki je skočil s tira. Da bi zavarovali vlak, so pri vlaku pustili vojaško stražo. Bližnji kmetje so zvedeli, da leži na progi vlak žita iu so prišli plenit, ker so bili lačni. Vojaška straža je |x>strclila vse, ki so se vlaku bližali, čez en mesec jro tem dogodku pa je prišlo povelje od višje oblasti, da je treba žito iz ponesrečenega vlaka preložiti na drugi vlak in ga odpeljati. Žito pa se je bilo medtem že docela pokvarilo ter ni bilo več užitno. Tavvdull izjavlja, da so zanemarjeni otroci še vedno bič ruske dežele. Kakor ob lakoti leta 1922, taiko se. je tudi ob lakoti I. 1952. in 1953. število zapuščenih otrok pomnožilo za stotisoče. Toda ti otroci so sodaj šibkejši, kakor so bili oni 1. 1922. Usoda teh otrok je, da jih bodo pokosile bolezni, ali pa jih bo umorila lakota. Dclegacija grških ministrov v Londonu, kamor so -Ii sprejemat kralju Jurija It., katerega so zopet poklicali nu grški prestol Zakaj — zato. »Gospotlična-zdravnicu, zakaj sc pu nc omožite?» — Saj imuni tri živali, ki so mi zn nadomestilo: Pes mi vsako jutro renči in godrnja: papiga vsako popoldne preklinja, maček je pa vse noči zunaj.« Okrog Afrike K^Mr XXXIX. Port Sudan, 18 septembra. iNeprijctnosti ae množe. Prestavili so me v novo kabino in pridružili še tretjega stanovalca, angleškega vusokošolca. Danes pa so potisnili v celico še četrtega, ki prihaja iz Sudana, kjer je lovil slone, po pokHcu zdravnika. Tevsno nam bo: nimamo ne stola ne mize; toda na parniku je toliko prostorov, da v kabini lc spiš in se umivaš. Vročina se jc stopnjevala. Nekdo je s toplomerom dognal, tla je imel zvečer v kabini 34 stopinj, zjutraj še 33 stopinj Celzija. V postelji, seveda brez odeje, se pol.iš kot v kopalnici; oko zatisaeš komaj na jutro. Zato smo ne par noči preselili na krov; tu je svež zrak in malo vetriča. Kdo bi zameril, da smo pomelali s sebe, kar ni neobhodno potrebno; v tem oziru so nekateri zelo širokogrudni. Javna kopel na krovu deluje ves dan. Otroci, katerih se je nabralo zopet čedno število, skačejo kar v kopalni obleki. Rdeče morje je znano vsled vročine. Napravili so se nam na koži rdeči izpuščaji, ki neprijetno srbe, sicer so pa, tako nas tolažijo, le znamenje — zdravja. V obednici nihče nima suknjiča. Po pravilih strogega bontona potniki na parnikih morajo k večerji priti v črni obleki. 7. oškrobljenim prsnikom; to velja za prvi razred; mi v turističnem oddelku se tega nismo nikdar držali, češ, saj srno »turisti«. Vidiš le belo obleko, Ki je v teh krajih potrebna. Jaz je nimam, zato trpim. Ima jo še moj tovariš, oče Leon. Splošno pravilo se glasi: Vzemi na pot le najpotrebnejše; čim manj, tem bolje. Za potovanje krog Afrike to ne velja. Da se prilagodiš podnebju, vzemi s seboj različno obleko* in perilo. Pretiravati seveda ne kaže. Znanec mi je pravil, da ima s seboj kar šest oblek. Perilo se omeji, ker imamo pralnico, ki hitro posluje. Cene so ^primerne■■: srajca 10 Din, spodnje hlače 5 Din itd. Z misijonarjem sva v Rdečem morju prekinila s službo božjo. V Adenu in Džibutiju sva še ma-Sevala, pa nama je pot curkoma lil po obrazu. Sobica je sredi parnika, od vseh strani zaprta. Patru je postalo slabo; občinstvo je komaj zdržalo; v nedeljo smo pa itak že v Port Saidu. V teh dneh je pivnica zaposlena. Vina sc stoči tho!o, je predrago, pač pa mnogo piva, ki je mrzlo in vedno na pipi. Največ steče mineralnih vod vsa ke vrste: sodavice. limonade, 'skvoš«, to je sadnih sokov z ledom. Do polnoči skoraj so zaposleni natakarji. Pri obedu so na vrsti mrzla jedila, hladna juha, ribice, sladoled in sadje. Siccr najhujša vročina že ponehuje; upamo, da v treh dneh izgine. Prenehale so veselice, posebno ples; pač pa godci po salonih redno vrše predpisane koncerte. Ko smo zapustili Džibuti, nam je še dolgo po-mežikaval svetilnik v francoski luki Obok, ki so jo pa opustili. Blizu tod je Bah-el-Mandeb, prehod iz Adenskega zaliva v Rdeče morje; tam nekje leži tudi otok Perim z angleškimi utrdbami. Mi ga nismo videli, ker so noči temne. Morje se razširi na kakih 200 km. Mi smo pluli po sredi. Nismo videli ne laške Eritreje na afriški strani z vročim pristaniščem M.nsavo, nc arabskega Jemena in sovražnega mu Hedžasa; le na večer smo zagledali 12 skalnatih otokov, ki jih imenujejo "12 apostolov« ali 12 izraelskih rodova. Sicer ne uzremo nobene živali, niti ptic nc. Le nekaj parnikov smo srečali; nekateri so trdili, da so italijanski. Lepo se vidi taka ladja na večer, ko ima prižgane vse luči; kot slavnostno razsvetljena palača brzi po vodi. Pet dni potrebuje parnik, da prevozi Rdeče morje. Tretji dan smo pristali v Port Sudanu, glavnem pristanišču anglo-egiptovskega Sudana; prejšnjo luko Suakin so do malega opustili. Odtod so zgradili železnico do Nila, do Kartama in Še dalje. Ker po Nilu vsled brzic ne morejo nepretrgano voziti parniki in tudi železnica po Nilovi dolini ne vodi zdržema, je Port Sudan za promet z osrednjo Afriko neprecenljive vrednosti. Angleži so uredili luko z najmodernejšimi napravami. Tudi največje ladje pristanejo ob nabrežju. Le za par ur srno obstali v Port Sudanu, toliko, da smo si ogledali mesto; nakladali nismo bogvekaj; imamo itak že vsega preveč. Videli smo lepa uradna poslopja, krasni mestni park in široke ulice. Promet je seveda tak kakor v prejšnjih pri-stdniščih; le nekateri črnci so nosili veliko grivo, dolge in obilne lase; jc to poseben rod sudanskih črncev, ki se po tem »nakitu« loči od drugih rodov. Nekateri tovariši so hvalili red in snažnost, ki so jih opazili v mestu, in povzdigovali Angleže kot dobre kolonizatorje. Tudi tod je vstopilo dokaj novih potnikov. V tem mestu se rabi že egiptovski denar. Višja edinica je funt, ki je vobče enakovreden angleškemu. Razdeli pa se na 100 piastrov (po 2.35 Din) ali tudi na 1000 miliemgv (po 23.5 p). Vrnili smo sc na sredo Rdečega morja. Na desni leži Džida, pristanišče za mohamedansko božjo pot Meka, kamor je pa pristop vsem nemuslimanom strogo zabranjen. Celi-no bomo ugledali po dveh dneh, ko bomo dospeli v zaliv med Egiptom in Si-najskim polotokom. Pač pa se več noči zopet veselim Velikega voza in naše ljube Sevemice. XL. Port Said, 21. septembra. Zopet se nahajamo v severnem zmerno toplem pasu našega planeta. Zdi se mi, da ga ne bom nikdar več zapustil. Vročina je ponehala, da znova spimo po kabinah. Kopne zemlje ne vidimo, dokler nc prijadramo do Sinajskega polotoka. Zgodaj popoldan jc bilo, ko smo na desni zagledali gorski hrbet brez rastlinstva in brez naselbin. Da bi sc videla Sioajska gora sama, ni mogoče, ker je že obrežno gorovje dokaj visoko. Polotok spada politično k Egiptu, zemljepisno pa k Aziji. Vožnja po Sueškem zalivu med Sinajem in Afriko ni nudila nikake zanimivosti. Srečali smo le nekaj parnikov, s katerimi se pa še pozdravili nismo. Zjutraj smo se zbudili pred Suezom. Jasno, skoraj vroče jutro je bilo. Na Sinaju so gore odstopile v daljavo; v bližini se širi le rjava puščava. Na zahodu, na afriški celini, nas pozdravlja visok greben temne barve, puste, strme skale; v vznožju uzremo par bornih vasi. Na severu pa se bleste bela poslopja Sueza ('10.000 preb.). Mesto napravi zelo ugoden utis, vsaj iz daljavo; smo namreč od njega oddaljeni kake 4 km. Voda je menda plitva, zato parniki ostajajo v precejšnji razdalji. In še to: mi srro namenjeni v prekop; ta ie pa —• ne bi verjeli — od Sueza dokaj oddaljen. Zato so v zadnjih letih oh koncu prekopa zgradili nov mestni del Port Teofik. Sestoji iz velikih skladišč, pisarn in parkov. Vsa poslopja so še nova, kakor tudi nabrežja in pristaniške naprave, V Sucz sam nismo smeli, ker smo takoj nadaljevali vožnio po prekopu. Na krov so prišli egiptovski uradniki, kakor je lo navada v vsakem pristanišču, zdravstvena in carinska oblast, gospodje v elegantni obleki in s fesom na glavi. Temni fes je menda službeno pokrivalo v Egiptu, ker ga nosi vojaštvo, policija in uradništvo. Vojaki niso bosi in goloroki kot zamorski, ampak čedno in popolno opravljeni. Za prevoz po prekopu mora v««ka ladja plačati velikanske vsote, za vsakega potnika deset, za vsako tono blaga 5.75 zlatih fran- kov. Mi smo v celoti plačali 350,000 Oin, za potnika 140 Din. za tono 80 Din. 40 naših tovarišev je v Suczu zapustilo parnik in se odpeljalo v Kairo, odkoder se bodo pripeljali n Portsaid. Tak izlet je drag; plačali so po 8 funtov, j skoraj 2000 Din, in imeli sitnosti z oblastmi. Za en dan jc program preobširen. Jaz sem si mesto in i okolico ogledal že pred teti in se tega šc prav j dobro spominjam. Zanimal pa sem se ra vožnjo po prekopu in sem naknadno z njo zelo zadovoljen, j Suez sam. pravijo, nima zanimivosti, nekaj palač, lepo nabrežje in par prometnih ulic. Zunaj i inesta ogledamo 27 belih jjazometrov«, Povedali ! so nam, da v njih hranijo neočiščeno olje, ki ga v tovarni čistijo {rafinirajo). Za mestom so drevo- j redi in gozdovi palm. Tam je tudi kolodvor železnice, ki vozi ob prekopu in proti Kairu. Na parnik so nam firmesli pošto. Ob takih ' trenutkih sc zbere vsa družina in čitajo naslovniki. I Kogar pokličejo, se mu zasveti lice: poročila z doma in od prijateljev. Ne morete st misliti, kako vesel je potnik, če dobi kaj pošte. Brezbrižno sem ; poslušat imena. Kar zaslišim tudi svoje Ime in to ! dvakrat po vrsti. Po 75 dneh prva poročila iz domovine. razglednica iz Ljubljane in pismo iz — j Jeruzalema, od dragega mi p. Ade'fa. Na parniku I dobivamo radijska poročila iz Nauena. Iz Jugosla-vi|e sta bili v tem času dve novici: o Mariborčanu, ki je bil obsojen, ker je zagovarjal Habsburžane. in poročilo o proslavi kraljevega rojstnega dne. Adresa potnikov jc zelo preprosta: N. N., parnik Adolf Woemiann, Suez. Krajšega naslova si skoraj ne moreš misliti. Egiptovska pošta je bila tako uslužna, da je v Suez poslala še ona pisma, ki so bila naslovljena v Portsaid, Po kratkem odmoru smo nadaljevali pot. i Izjirva je bilo določeno, (lit ostanemo v Sn- j oz,u ves dopoldan in stopimo lahko na suho. So pa seda j izredni časi. SI rušili so nas eelo, da bodo Ansrleži zaprli knnnl, pred Pnrisai-dom da že stoje angleške križarke. Takih Kroženj sicer nihče ni verjel, ker je naš parnik le potniška Indija; želeli smo pa le, čim-preje priti skozi prekop; potem nuj deltljo, kar hočejo: Zn iuyni potop. Važno je tndi to: prevozili «1110 kanal podnevi in videli vse na; prave. Dostikrat Indija vozi ponoči; potniki ne vidijo ničesar. 7j zgodovino Sueškega prekop,n vas nc bom mučil. Načrte jo napravil Ferdinand LesKop.s. prei"ožil egiptovskemu podkralju Studu, ki jih . e potrdil, ustanovila se je akcijska družim iti prekop so zgradili v desetih letih, 1809—1869. Dolg je ltil km. Delo so si olajšali s tem, du so izrabili nekatera puščavska jezeru. Prekop, velikansko podjetje, ima hibo. ki jo bo težko kdaj popraviti: preplitov je globok 10 rlo 12 tn. /m navadne parnike je lo ravno prav, velikanke pn ne morejo skozenj. temveč morajo jadrati okrog vse Afrike. Ce vozi parni k iz Londona v Prednjo Indijo (Boiiibay), .si skrajša skozi prekop pol zu 900(1 kril, kar pomeni velik dobiček n;i e.nsii iti zmanjšanju stroškov. Orltorl velika carina. Denar pa družba rabi za vzdrževanje prekopa, ki git jo treba vedno čistiti; z obrežja se | pesek vali v vodo; ■/. bagerji ga vedno znova : odstranjujejo. Širok je prekop dovolj zn pn- , same.ztio parnike; da se pa srečata dva obilnejša, so zgradili ponekod izpgibalijfča. La-.j dija sme voziti praviloma le po 6 vozlov j (11 ktu) na uro, rabi torej za vso vožnjo 15 j ur. Mi smo vozili po 18 km in smo kanal pre- i pluli v devetih urah. Ne vem, ali so postavo j omilili ali so lo »izjeme« v sedanjih rosnih časih. i Pri vhodu v Port Tevliku sloji spomenik ' svetovne vojne: visoka piramida in pred njo s d vn rjoveeti levil. Na desni, azijski strani .i'1 peščena, puščava. Po njej vidimo ponekod ko- j rakati aii počivati enogrhe_kamele, katerih : bnrvti se nič nn loči od puščavskega pesku, 'Pu in tam stoji par ilovnatih hišic uli plat- j nonili šotorov revnih beduinov. Od česa se j preživljajo, ui jasno, kor ne vidimo rastlin- j siva. Zanimivejša je lova, afriška, stran. Od I Sueza dalje se vleče, zelen drevored pftlm: ob 1 železniški progi .so zasadili drevje, ki je.tekom lol že visoko /,1'astlo. Pn tudi sicer vidimo na tej .struni nekaj gozdičev, vrtov ln oh delane zemlje. Ob prekopu samem je_ dokaj j postaj, vasic, delavcev, vojakov stražnikov, nameščencev; mnlokje se vidi gola puščava; v ozadju, proli Nilu, pn je nekaj gričevja iu nerodovitnih pokrajin. Blizu kanuist vodi »cesta \ pot., po kateri stopajo kamele in drve avtomobili. Prizori «e jieprostaino menjavajo, zato se jih ne naveličamo. Parniku «o strogo določili pot. Na obeli .straneh prekopu so boje, cementni stebri ali vsa.j koli: ponoči so ua njih žarnico iu svetlobno. znamenja. Kilometrski kniiuii z veliki mi številkami povedo razdaljo od PortHtiidn. Krog postajališč so umetni tinstirli. Domačini stoje in radovedno gledajo mimoidoče Indijo, kakor da bi jih ne bili videli že tisoče in tisoče; .sni uh leto po 6000 parnikov vozi po pre: kopu. Niso to več zamorci, ampak temni Arabci, rjavi Egipčani. Dalj časa plove purnik skozi »Grenka jezeru . Nato vozi skozi kraje, kjer je bilo kopanje zamudno; teren jc tam višji kol morska gladina; največja vzpeto«! je znašala 18 metrov. Tod so v svetovni vojski Turki napadali prekop in hoteli preprečiti vožnjo po njem. Na najvišjem kraju, nekako v sredi celotnega prekopu, sloji vojni spomenik branil ceni kanala; dve visoki piramidi, stoječi lesno druga ob drugi, du se od strani virli le kol en steber. Malo dfilje zaidemo v jezero Tim-,sa. Ob njem so sezidali čedno mestece lsmni-lia (25.0O0 preb.) s krasnimi drevoredi in gozdiči palm. Ob prekopu nameni je moderno kopališče. Tega mesteca se z vesoljem spominjam, ker sem v njem prenočeval pred 33 loti, ko sem obiskal Kg i p l in Palestino. Železnica v Portsaid in asfaltirana cesta vo-d i ta vzporedno, tik ob kanalu: ob progi sloji povsod drevje, bolj ali manj gosto. ' 45 km pred Portsaidom stoji nu azijski strani vns KI Kontura (-_ most), majhna zelenic« v brezplodni puščavi. Kraj jo zelo va žen, ker jo izhodišče palestinske železnice. Potniki iz Kgipta se o,-t močnih brodovib prepeljejo čez. prekop, ker vsled parnikov ne morejo zgraditi mostu. Skozi ta kraj jc žo v davnih čusib vodila karavanska pot. Tod mimo je najbrž sv. Družina božala v Kgi|it. Blizu ■grenkih jezer« pa je bila dežehi O o sen. kjer so Izraelci bivali v Egiptu. Proli Sredozemskemu morju iiglednmo veliko jezero Meuznleb, nu afriški -.letini. Snmo ozek Irak zemlje loči jezero od prekopa, širok dovolj zn eeslo iu železnico. 'Zriočilo se je. ko Milo bili žo blizu Pori saida. V daljavi se posveti Žarka luč; miš Spori Jutri Ilirija s Hašk Dvakrat zaporedoma prihaja Hašk v Ljubljano. Prvič jo jc zagodel Primorju i ti odnesel v /agreb vel us|ieli, ali naj se to proti Iliriji ponovi? i o se sedai ne sme zgoditi! Prepričani smo, ila se belozcleni zavedajo velike važnosti jutrišnjega dogodka in prepričani smo. da bodo storili vse, da se revanžirajo za svoj poraz v Zagrebu in da dokažejo, da so moštvo, ki ve. kako sc more igrali nogomet, da se doseže uspeli, ki jim jc ravno sedai tako silno potreben. Jutrišnja tekma je višek letošnje nogometne prvenstvene sezone iu obenem njen zaključek. Upamo, da nam lio zapustila dober vtis in upamo, da nam bo dala /ugotovilo, ila bomo gledali prihodnjo nedeljo mnogo zanimivih ligaških tekem tudi v Ljubljani. Ilirj.mi! Jutri je vas dan, jutri pokažite vso svojo voljo in veliko borbenost, jutri je dan, ki se ne povrne! Zavedajte se tega in plačilo ne ho izostalo. Da vlada med občinstvom veliko zanimanje za to prireditev in velika ner-voznost, je razumljivo. Jutri gotovo ne lxi Ljubljančana, ki bi hotel doma čakat; poročila o izidu, ampak ix> vsakdo hotel osebno prisostvovali tej veliki borbi in s svojo prisotnostjo in živim vspod bujanjem |xmiagali našim lanioiti do tis|>clia. Ker ie pričakovali velikega navala pri blagajnah na igrišču, ie uredila Ilirija predprodajo vstopnic jutri dop.jldne v kavarni Evropa. Tekma bo ob 14.30 na igrišču Primorja z zanimivo predtekmo. Za vodstvo tekme je Ilirija poklicala mednarodnega sodnika z Dunaja, ki bo vodil igro gotovo tako kot je pravilno. Laskavo priznanje našemu športniku (i. ilr. Edvard Kricdl. profesor na visoki Soli zn telesno vzgojo nu Dunaju, jc povabil k sodelovanju jiri svojem novem smučarskem delu Roberta Kumpu, i\i je s p i s n 1 dve i/borni smučarski knjigi, in to: Smučanje t"i >ki. Profesor 1 riedl je /nun po svojem odličnem znanstvenem delu Der SehihiuF und seine Bevvcgungeiu ter ima un Arlbergti vsako leto tudi s\ojo smučar sko šolo. /;t nas. ki s 111 o majhni in tudi nu mednarodnem športnem polju so ne pomenimo iii nogo, ie lo \eliko jirizntiuje, kajti kiilupova zadnja Knjiga Ski,\ ki je lire/ dolgočasnih razlag, umjink -o same skice, je voudila tudi v nemških smučarskih krogih jirceejšnjo pozornost. s;, j n,. t« nikujšn.j i lisi i /elo pohvalno izražali o toni spoeijalnem delu ni smučarskem polju. /a nas spori, ki je v iia.ilcp.-ciii ru/imilui, /lasti pa /a sinučarstvo, je /elo vu/.nu tako priznanje, posebno če pride to iz dežele, klor ie spori nn tako visoki stopnji, kakor jo un pr, \vslriju ali .Nemčija, Robert knmp -c je laskavemu povabilu seveda r,ul. volje 'odzval in bo lakoj po končanih študijah /ačel sodelovati pri novem delu prof. I riedin. l ega vabila se veselimo vsi športniki in upamo da bo knmp tudi pri novem delu prof. I rieilla uveljavil svoje sjiosobnosti. Našemu sjiortu, ki zaenkrat -e ne more sood!»če\ali v mednarodnih arenah ali /asue/onih poljanah, pu bo komp - leni laliko mnogo koristil. * SK Reka razpisuje za nedeljo 17 novembra crosscountrv v treh kategorijah. Z:i 11 do lo letne ua progi 2 km, za lo do 18 letne na progi t km, in za nad 18 letne ua progi 5 kiti. Start in cilj pri gostilni Strelišče pixl Rožnikom ob 10.30 Prijave brez prijavnine do jx>l ure pred pričetkom na startu. Z.i klubove tekmovalce udeležba obvezna, ker sc bo k predsloječim klubskim smuškim tekmam pripustilo samo one člane tekmovalce, ki se bodo udeležili gozdnega teka. Prvi od vsake skupine dobi lično diplomo Mednarodnega eross-countr.vju, ki ga je jiri-rediht avstrijski« lahkoalletska /vez,i v \eu-vvaldeggti. se je udeležil tudi naš jjrvak Bručan. Dosegel je v najtežji kategoriji na progi 7000 metrov častno 7. mesto v času _!N:40. Vseh tekmovalcev je bilo no. Bručan se je držal vodilne skupine eno tretjino jiroge, kateri je načolovul vse dotlej, dokler ga ni začel ovirati čevelj, kaljo tudi pov zroeilo, da ni mogel naš mojster l>oka/,ati vseh svojih znio/tioslt. I : umilikn trknt/blfiflii "dhni <■ J7.S7.-fi. V,l kan iliitato -z.a hodnike v smiiških skokih optr/.nrjnnio, dn m* VThfi risi na predavanju vsak torek -n. tiri v ?.vi-znj pisarni. Ty rfipv H i,iwta 1-IV. Sn to nmr/.nvj ium> vse kini djilrite. kur sv bodo vršili tivrrothv.ul i/.pitl v nnjkraj šeni :"':isu. Ihlprh lllaninskr /ulito ji/lili i Ovrc/i, jii/ii ilnl&lrn Sl'It. Uh Boh. jiv,wu vtihllii ZlntmnK in sv. .Inno/ na 0(1,Iiil. Prijetna iz.leinn trn ku \ -clanjeln čjivn je Poni ■ Kamniški IVstri.-i: d,. K nutohiiana /.vr/.ii. Ilr»tii lia Krvavcu in Karn na v eliki planoti ho stalno nstcTliovanii. Erjavivira k.»en je odiprtn »ib nedeljah in .praznik ili. STK Vnilr. 1 »revI oh 1*1.30 »''Ja raltmri, n.*o mostno sekcije, lih -Jll ".ostanek vsoli nouometn^cv. Ker ijrriiinn v nedeljo Iretiiiiif tekmo / Zaloirmu, udeležim obvirz-nn. Vsi tn točno: Siv Jadran (ženska sekcija). Opozarjamo na strojjo obvezne zimske treninge ki se vrši vsak ponedeljek m četrtek od 10 21 v telovadnici šole j na Grabnu. Prvi trening v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 10. Vse in točilo! Ptui Pevski zbor Prosvetnega društva jiri Sv. Vido vprizori v nedeljo 17. t. ni. krasno spevoigro -.Darinka« v dvorani Braeič v Hogozniei. Na sporedu so ludi lepe narodne pesmi. Poroke. V cerkvi sv. 1'ctra in Pavla so se poročili: l''rune Horvat, posestnikov sin v 1'lu-earju. in Elizabeta l evičnik. vin hči v Mestnem vrlin, ler Janez Horvat, posestniški sin v Plaearju. in Ana Levičnik, vin. hči v Mestnem vrhu. Ženina sla si brata, nevesti pa sestri. Poroka se je vršila istočasno in tudi gosliivanje. so obhajali skupno. — \ podružnici v Dornnvi pa sta se poročilu Jakob Simonu", pos sin. in Marija Snler. pos. hči. oba i/ Dormive Semenj za prašiče v Ptuju, ki -e jc vršil v sredo 15. i. m„ jc bil srednje založen, kupčija pa je bila slaba. Prignali so _!"M rilcev, prodali 'pa 54, Povprečne cene /a kg žive teže so Iii Je naslednje. Pršutur.ji 4.1n- 1."". mastne " "."">. plemene 4—4.25. prasec so prodajali od "0 do 'iti Din komad. Skofca Loka Nesreča pri nogometu. \a nedeljski tekmi Sk Sore s Kovinarjem si je /lomil nogo ua Jesenicah g. line Pire. vnet in ugileri član tukajšnjega prosvetnega društva, /i I rovi se v ljubljanski bolnišnici. Ponesrečene,u /elitno skorajšnje ozdravitve. Pogreb Dagtirin Malice i/ Suhe pri s-kofji l oki. ki je umrla v ljubljanski bolnišnici, jo bil V četrtek oli obilni udeležbi svojcev in domačinov. Pokojni naj sveti večna luč. svojcem pa naše iskreno sožalje! Cesta v Selško dolino jo v /elo žalostnem stanju. Upamo, da sc bo novi cestni odbor, zavzel za njeno temeljito popravo s sredstvi, ki so mu nit razjiolugo. [ Pri .l.o ilntAIrn ..Zre-rfn« 1 l">tuli /)r< Ljnbljriiii vprizori v nedeljo, ilno 17. noveinln-a t. 1. oh s /,\,.,'er \ Ljudskem d.inin i- .Mostah v o j no »lraino v r sli k h ti s potjfMTi a nje-tfa ni...- Vabimo posehu«! vojil • i/, svetovno vojne, ila lo nutlv«« y.;uiunivi' i.^r.' ne /a mudn. \'stoj>ninn ,ie /.elo nizAn. Ivonee okoli |k>! h. I Ititncn oh !0; •Krnl)im Kristina in /.vor-ne pre. 1 Kinu Kodri j.ro. Uain in jutri r-t^ki film /. Lklo n.-tnrnvo ICnkrnt •mno tjnhezrn c'\e!f- in hnrva nu sin<'snicn. 1 Aonio thtibn imajo Iri,urni : mr. HaKnn'ii"'. ^v . Jakolia tr^ !»: mr. Kamor. M'iklt»ši<'*evn <•••- i '.'»> in nn. (Jartns. Most Cerkveni vestnih Fantorska Marijina Knnorctiacija mi Kodrijcrrrn trna danes ol) 10.15 sestanek. Poizvedovanja /'onorno se nananjo, -la je liila na,M rim h- .f niffi na polvopnli^i- i ua praznik Vsr-li s\Ttirlkov. ftr»K •jp pri Oftcrmanu, Sv. Pct.ra costa 71. LJUBLJ ANSKO GLEDA Lise E DRAMA. Zatciek ob 1 Sobota, lfi. novpmhra: Bratomor nu Ur/ari. |{r>d C. I Nedelja, 17. novembra ob 1.1. uri: Dirrktn, C a m pa. t/.von. Znižane ccnc; ol> 'Ji i: Otroci. 1'roinijiMa. l7.von, OPIiRA. Začetek ob 20 I Sobota, IG. novembra: \ctopir. l7,\tn. liloboko 7.nt?.ai)H cono <»•! .30 Din navzdol. 1 Nctlclla, 17. novembru: .Uda. Uebut gdi-Dc K.acwio Izven. j Ponedeljek, J8, novembra: Zaprto MARIBORSKO GI.EDAI,\ŠCR I Sobota. Ifi. novembra ob "30: \'ihay r kozarcu. Promie.ra. Poslovilna predstava in 40-letni jublluj ire. I>rn-trnt.inovičove. Izven. NotJelja, 17. novembra <>b Poljska kri. 7.ni/.ane c-no. Radio Programi Radio Ljublirincn t«rpUIMlft tirov i ob li v preditvalniei mineroloskejfa instituta na univer/i prvo svoje predavanje. Predaval bo vxcue. dneent a. dr. H. Furlan <• lomi Krna kavzalno*! i . Vabljeni 61 a 11 i in oni. ki se /.animajo. \ .-top pro*l~ purnik biti v iznffilmliščo. Srmili .sino Iri insko I.Mtli.i«'. nnlrpiuio » nninifijo. krovu i smo videli topovske- rovi, laleto, strojno pu-1 ko, sorlovo s strelivom, vozičke za pni tez. l\ro-j vi so bili slabo razsvetljeni, deloma v tonu, 1 lo na rilcu jo gorel žaromet. Kakor noetie po-s m,s t i so so nam zdelo ladije, ker moštva m j bilo videti nikakepa; pravi lete.ei mornar : 1 skrivnostna, ladija brez krmarja. Kroj;- osmih zvečer nas je obdalo morje , luči: dospeli smo v jjortsaidsko pristanišče, i Tako j so prišli uradniki, pa ludi vsiljivi kra-i ma rji, ki so ob pozni uri nave.|. tmro^il« t;j.ni Nn j poved easa. 4>b.iava «pore Okrofcl«- in , ptiskoenn (plošeo) 11.00 Vremensko poroeilo, bor/.ni !■• i ca j i is.on Na delopn.st vsi tlobre volje (Ka l.vin Verefa 7tinMi.1e-politična vprašanja (tir. Alojzi j Kuhar) 10 on Nn/povnd <*a?»a. vronionsl,n napoved, porn ■ - ila. objava sporeda, obvestila I9.:vi N':..., nra: Z>na.i i od Rosne. Mr. A. Tvič Iv. Tlelirrada) -jo.ofl r-»£rleiiu(. na i (Joreni-ko slran! Od Kamnika do Krnn.ia, (S.ideinjein: ! Vodnik, »Mani ra«l. dram, studi in. rantovukl kvnv.ei. šrainid iu jiU»š<*'e) 32.00 Napoved ''•a«n, vremenska na poved, porodila, spored 2.2.1."» Po.ior.i 7,atra (i/.vaja I 1'ino M u ser) s spretnljevanjeni Radijskima nrke»'-n. I Kon(*e ob J.1, Drugi progranu j Sobota, ir>. nurmibra: Hrlrjiad: J0.W Srb«ki ve <-e.r 'Jil.10 Prenos i/. ro*t.avriici.ie /at/rob: \ koncert 20.R0 Vokalni koncert JI.;«) Tatnbiirntki nr«. J-.'.1,'» Plesna Klasbn Dana j; Jf>.4.'» IMos-e po /.eljHb 17.30 Narodne pesmi lo.n i Pt -nii in ari i«- 1 ?'.t."» \*iie/ Pn.sman. kom. opera. Stranss Ji'. I m Avstrijski nkladatolji "211 Plesna tflashn na id. tlndimp šta: l!i .1:» U'ra M.1" Onkeslrulna irlasba '.io im .hi'/ Trxl-)1ilan: !r,.{<• Plošee -jo.;.!) .lii.v. •.»•_'.a:» Pb«š'e j:.'.la Plesna idasba Ili m tiari: 10.10 PlnTr .'•»."-o Truba Inr, oper«, Vor«ll 1'raua: 10.1."> Sle^ke pe-m: 10.:«0 Hud. potponrrl al.«" Orientalske slike v '.TJ.7:» Plo*Po iiJ,:ii) Pester >«|K>r(-i r Ural i sla r a: 10.1.' Prenos sp«»r.t| I ar šara: :t».0o PeC' i V n le kov senk. ope.rnt a. Strni II' riin: L,n.in Pester \ e'e.r •nn« na tli /.'do Frankfurt: jo I rritnkfurt Llpsko oddnjata - M\tnakovoi 10.3.') Proii"-operc. Itmo: lO.i:- ZIh Treneinr "•.! :ii» I• • — t. nra -M.00 liri a 'JO Plesni' >rla s ha N val i-la\a: n In Oglejte si pravkar dospele svetovnoznane „RUDGE-WH1TW0RTH", MODELE 1936 mototlkle HKKHHBUHHBBHHMil^HHHHHHHHnH pri glavnem zastoptvu Žužek. Ljubljana, Taviorjeva ulica tt. 11 Poslužite se za to priliko nedeljskih znižanih železniških povratnih vozovnic, ker smo Vam vsak čas na razpolago! Mali oglasi llLflfflflllffil Kavarna Stritar V6ak večer koncert salonskega orkestra. Odprto do štirih zjutraj, (h) Kegljaši, pozor! V nedeljo 17. t. m. se bo vršilo na kegljišču gostilne Perles, Prešernova ulica, veliko tekmovanje na dobitke. Kegljaši vljudno vabljeni! (h) mu MU Lesni nakupovalec manipulant, verziran v trdem lesu, poznan v gornji Saviniski dolini, za direktni nakup večie količine jesenovega lesa -se išče. — Le garancije zmožni naj se javijo na upravo »Slov.« pod šifro »Visoka provizija« 11215 rmmcmm' IflPTHI l^J; ISCEJO: V najem iščem dobro idočo gostilno na Gorenjskem ob koroški meji; prodajal bi svoj lastni pridelek. Prevzamem tudi gostilno :■ mesarijo. V poštev pride samo večje podjetje. Ponudbe na naslov: Druškovič Jurii, posestnik, Bizeljsko, Brežice. (m' ODDAJO: Lokal popolnoma prenovlien 9e odda za nizko ceno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Center« št. 14200. (n) Občinski tajnik organist, kvalificiran delovodja, oženjen, praktičen katoličan in društveni organizator, se sprejme. Predsednik občine Sv. Križ pri Kostanjevici. Pisarniško moč popolnoma samostojno — išče advokatska pisarna na deželi za 1. ali 15. december. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Advokat« št. 14247. (b) Denar Posojila na vložne kniižice daie Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trg 10 V Laškem se odda v najem velik lokal z montacijo na električni pogon, s stranskimi prostori in stanovanjem Cena nizka. Naslov se iz v upravi »Slovenca« pod št. 14208. (n) 3 parcele obdelane, poleg tobačne tovarne, v skupni izmeri 3200 m-', naprodai v celoti. Naslov v upr. »SI. pod št. 14041. (p) 3 rabljene suknje prodam. Študentovska ul. št. 9/II. (1) Hubertus nepremočljiv. 250 Din, otroški s kapuco 145 Din, dobite pri Preskerju, Sv. Petra cesta št. 14. (11 SVETLI PREMOG 5600 kalorij: 1 tona, ko-sovec 385 Din, 50 kg v vrečah 22 Din; bukova drva, žagana 85 Din kub. meter, cepljena 95 Din; bukovo oglje 0 75 Din kg, dostavljeno na dom nudi A. PUTRICH Dolenjska cesta št. 6. Pozor! Športne in vsakovrstne čevlje, ročno delo, dobite v moji delavnici po znižanih cenah. Popravila se izvrše hitro in točno. Postrežba solidna. Ogled neobvezen. Mohorič Anton, zaloga čevljev in delavnica, Gosposvetska cesta 13, Kolizej. Mlekarsko orodje naprodaj. - Radi bližine mesta opustimo mlekar no, zato prodamo vse orodje (parni kotel, pa-sterje i. dr.). - Mlekarna na Dobrovi pri Ljubljani. Zima se približuje! Zelo ugoden nakup vsakovrstnih štedilnikov in peči pri Gustinčič Justin, Maribor, Tattenbacho-va 14 Špecerijsko opravo (stelaža, pult, posode za olja), vse zelo dobro ohranjeno, voz na peresih in ogrodje kočije s streho, ter pisalni stroj »Erika«, prodam takoj po ugodni ceni. — Naslov v upravi »Slovenca« v vseh podružnicah pod št. 14113. Automotor Sodna dražba dvosedež-nega avta Ford bo dne 16. nov. 1935 ob 15. uri v garaži Kopač, Frankopanska ulica. (f) širile »Slovenca«! Tinčkove in Tončkove prigode m. Spet ujeti. Novo vilo prodam v Celiu. Infor-maciie: Pepca Senica Lava, Celje. (p) Vilo enonadstropno, dvodru- I žinsko, v surovem dograjeno, prodam. Ponudbe upravi »Slov.« pod I »Za carinarnico« 14231. p | Preden ie Primožek utegnil zaklicati svojima dvema tovarišema: »Pobegnimol«, ga je orjak že zgrabil z desnico za lase, z levico pa Tinčka za roko in se grdo zarežal: »Hehe, pa vas imam! Marš z menoj!« Tudi Tončka je čakala ista usoda. Kakor bi zrastel iz tal, ie planil odnekod še drug divjak in ga ujel. Gostilna pod Trančo, Stari trg 1 — danes domače krvavice in peče-nice. Jutri v nedelio Martinova gos. Priporoča se Meserko. (r) IETFTTF1 Harmonij dobro ohranien, z več registri, kupimo. Ponudbe s ceno g. Mihu Jenko, dušnemu pastirju, Moste-Ljubljana. Krekova ul. 8. Pohištvo Raznovrstno pohištvo nudi po brezkonkurenč-nih cenah tovarna Malen-šek, Dravlje 174, Ljub-iana. (š) Nogavice, rokavice ia pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Divjaka sta povedla ujetnika do nekakšnega kurnika, spletenega iz močnega bičevja in podobnega velikanski mišji pasti. »Tole mišjo past smo napravili nalašč za vas, prijateljčki!« se je nesramno režal orjak medlem, ko jih je po vrsti pometal v kurnik. »Kajne, je to od sile prijeten in udoben domek!« Kuža Muki ie ogorčeno gledal od strani početje brezsrčnih divjakov in si mislil: »Škandal! Ali smo med kulturnimi ljudmi ali med divjaki? Se bo vsekakor treba pritožiti na Društvo narodov v 2enevi, da pošlje divjakom protestno noto, hov, hov!« Tako si je na tihem mislil vrli kuža, rekel pa ni nič... SVET PRIZNAVA IZREDNO KAKOVOST PHIUK« 947 Sprejema vse valovne dolžine, kratke, srednje in dolge valove. — Posebna naprava za sprejemanje brez antene. — Največja občutljivost in selektivnost je dosežena z zadnjimi modeli najnovejših Minivvatt-elektronk Kondenzator tudi za odstranjanie šumenja. Vdelani supresor proti motnji, priključek na gramofon in drugi zvočnik. Skala za preko 50 postaj. Za električni tok vseh voltaž. - NAŠ NARODNI SPREJEMNIK DIN 2650"— ALI NA 18 MESEČNO ODPLAČEVANJE PO DIN 160'—. PH3UPS- RADIO NjUVEflA RADIO INDUSTRIJA Nfl svetu-- 38.009 delavcev ■ - 32 tovarn v 19 državah na 4 kontinentih. Brinjevo olje arnika korenine, češmi-■njevo lubje itd., kupujem po najvišjih cenah. Pišler, Vrhnika. Ed. (k) Špecerijsko opremo stelaže in pult, dobro ohranjeno, kupim takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14233. (k) St. 2005/2. Razpis Občina Jesenice, srez Radovljica, razpisuje glavno pragmatično mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba: pravnik z vsemi predpisanimi teoretičnimi izpiti; prednost imajo oni, ki imajo že upravno prakso z državnim strokovnim izpitora in eventuelno še knjigovodsko strokovno izobrazbo-Varščina 10.000 Din. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa pri upravi obči-ne. Občina Jesenice, dne 12. novembra 1935. V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena sestra, Leta in svakinja, gospodična Marija Lilek poštna uradnica v pokoju dne 14, novembra, po daljšem, mukapolnem trpljenju, previdena s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v soboto, dne 16. novembra 1935 ob pol 3 pop. izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. novembra 1935. Žalujoči ostali. Sa.\ Polimer: Skrivnost dr. Faa-Mančula Vcrnon! Vernon! Vernon!« Njegov glas je presegal vse. kar sem že bil kdaj slišal. Bilo je nekaj strašnega v tistem brezplodnem klicanju, tam med grmovjem, ki je krilo sam Bog ve kuj. Izza ozadja sc je oglašalo Cezarjevo slabotno lajanje. Hitro! Luči!« jc zaukaz.al Smith. »Vsako leščerbo, ki jo imate!« In že smo jo ubrali, izogibajoč sc lavorjevim grmom in kostenikam, čez livado. Kltluimovo obličje ie bilo mrtvaško bledo, njegova ustu besno stisnjena. Opazil jc moj pogled. Bog mi odpusti!« jc dejal. »Toda nocoj bi koga lahko umoril!« Zdelo se mi je eela večnost, preden so našli luči. Nu vse zadaje smo se po kratki zamudi povrnili do grmičevju. Deset minut je zu-dostovalo. da smo preiskali in pretaknili vse grmičevje, ki ni bilo zelo obsežno. Našli smo vernonov revolver, torbi nič drugega. Ko smo sc spet zbrali na trati, se mi je zdelo, da šc nisem Smitha nikoli videl tuko pre-padlcga. »Kaj za božjo voljo naj storimo?« je zamr-niral. »Kaj nuj to pomeni?« Ni pričakoval odgovora, saj nihče ne bi znal odgovoriti. •Iščite! Povsod!« je hripavo dejal Eltham. /.bežal je v cvetlični vrl in ko blazen začel lolči |m) cvetlicah, pri čemer je venomer klical: »Vernon! Vernon!« Skoro celo uro smo iskali. Pregledali smo vsak kvadratni meter zemlje v notranjosti ograde, a nisnkega sledu nismo našli. Miss Kltham sc nam je tudi v tistem blaznem iskanju pridružila, in razen tega je pomagalo šc nekaj služabnikov Tvoril' smo prepnde-n<> in grozno skupino, ko smo se spet sešli na terasi. Drug za drugim smo prihajali, dokler nista manjkala le še Eltham in Smith. Potem sta se vrnila skupaj, ko sta si ogledala še stopnice k dol j nim vratom, Elthain se je sesedel na bližnji stoiiei in si glavo zakril z rokama. Nay-land Smith je korakal gor in dol, kakor žival v kletki, stisnil zobe i.n se vlekel za uhelj. Nenadoma ga je prevzela neka misel, pograbil jc za najbližjo svetilko in odkorakal še enkrat čez trato do grmičevja. Pi dal sem sc za njim. Mislim, da je bila njegova misel ta, da bi presenetila koga, k.i je zdaj tam prežal. S tem je presenetil sebe in vse nus. Zakaj vprav ob robu gošče se je spotaknil in padel plosko naprej. Stekel sem k njemu. Prevrnil se je čez Denlnjevo telo. ki je tum ležal )! P-ed nekoliko rrenotki še ni bilo tam Denbvja, in kako se je zdajle tam znašel, si nismo upali domevati. Kltham se nam je pridružil, nu kratko zastokal in se zgrudil na kolena. Potem smo odnesli Denbvja v hišo, medtem ko je huldog otožno tulil posmrtno koračnico Položili smo gu na trato tik ob terasi. Smitliovo suho lice je bilo grozno. Grozotu tistega trenotkn gu je navdahnila z nečim, kar 1»i po-irej še bilo lahko rešilo Denbvja. Nenadoma se je okrenil k Klthamu iu zarjul z glasom, ki bi gu slišali onstran reke »Bedaki smo! Od veži te psa'« » Toda pes —« sem pričel. Smith mi je z roko zaprl usta. »Vem, da je pohabljen.« je zašepe'al. >Todn. če je karkoli človeškega tam nas bo nos vodil tja. Če je tum moški, bo pobegnil! Zakaj nismo mislili nu to že prej? Norci, norci!« Spel je povzdignil glas: -Fdunrds. držite gu za jermen! Vodil nas bo.« Načrt je lspei " Komaj je Fdvvards odšel, dl, izvede ukaz. so jali zvonci v hiši zvoniti. »Stoj!« se je zadri Eltham in se zakadil v hišo lhp kasneje je bil že spet zunaj, oči pn «o mu nlnzno žarele. »Nad nasipom.* je zasopel. In pognali smo se skupno okoli dreves Nad nasipom je bilo temno, vendar pu ne tako temno dn ne bi mogli opuziti ozke lestve, sestavljene iz tankih bambusovih delov in svilenih vrvi, ki je visela na dveh kaveljnili z. vrha dvanajst čevljev visoke žične ograde. Nikukegu glasu ni bdio. »je že zunaj!« jc zavpil Eltham. »Dol po stopnicah!« Hitro kar smo le mogli smo zdirjali. Toda Eltham nas je vse prehitel Kakor (uri j a je povlekel za zapahe in drogove in se pognal ven na cesto. Ravna in bela je tekla proti pobočju rimske razvaline. 'Živa duša se ui ganila, le oddaljeno lajanje sc jc oglašalo. »Hudiča! Pohabljen je,« je siknil Smith. »Brez njega je vsako zasledovanje nemogoče!« Čez nekoliko ur je grmičevje odkrilo svojo tajno, ki je bila dovolj enostavna: velik sod v jami. na njem pa pokrov, na katerem je bil vešče pritrjen grmič lavorja in šopi trave. Blizu ograde je ležala tanka bambusova palica, ki jc imela nu vrhu kavelj in ki so jo najbrže uporabljali za pritrditev lestve. »Bil jc konec te lestve, kur je Mtiss Eltha-movn videla,« je dejal Smith, »ki jo je vlekel za seboj v grmovje potem, ko ga jc bila ona premotila v očetovi sobi. l isti in še nekdo stu sc nedvomno morala po dnevi vtihotapiti v notranjost — v tistem času. ko je bil Eltham v Londonu — s seboj pa sla prinesla pripravljeni sod in vse potrebne priprave. Skrila sta se nekje — najbolj verjetno v grmičevju — in ponoči stu si potem izkopala tisto skrivaliče. Izkopano zemljo sta znosila nu grede, dočim sta morala lažni grm imeti pripravljen Tako vidite, da naloga, kako priti noter, ni bila nikdar težka, l oda zaradi .utrdb' ni bile mogoče po mraku priti ven. Zn Fu-Mančujeve cilje je torej bilo poglavitno, ustvariti 'i znotraj Kedmontu delovno torišče. Njegov služabnik — zakaj, potreboval ga je ponoč: se je moral skriti nekje zunaj, kdo ve kje! Podnevi stn lahko prihajala iu odhajala skozi vrata, knkor smo opazili.« ■Ali misliš du je bil to sam doktor?« . »Mogoče je. Kdo pa še ima takšne oči, kakršne je opazila s svojega okna Miss Eltha-mova?« Tako je treba le še povedati, kakšen je bil Fu-Mančujev načrt, da zabrani Elthamu potovanje iz Anglije v Kitajsko. To smo zvedeli od Denbyja, kajti Dcnby ni bil mrtev. Lahko je bilo uganiti, da se je bil Denby spodtaknil nad sovražnim obiskovalcem tik ol) vhodu v jamo; tam je bil omamljen (po vsem videzu zaradi udarca z vrečico peska), potem pa so ga zavlekli v skrivališče — ker je moral ležati tako blizu njegt. da je bila nevarnost, da bi odkrili lažni grm. Tako je bilo najpri-pravnejše, spraviti ga pod grm. Ko jc bilo iskanje po grmičevju končano, so njegovo telo zanesli k robu gošče, kjer smo ga mi našli. Zakaj so ga pustili živega, si ne morem misliti, vsekakor pa so poskrbeli, da se ue bi osvestil in odkril skrivnosti v grmovju. Tako jc zvijača z, buldogom končala poset nepozvn-nega gosta v Redmoatu. Denl>> je zelo počasi okreval; tudi ko se je njegovo stanje že zbolj-šnlo, nam še zavedno ni mogel navesti nikakega podatka o njegovem doživljaju iz čisto navadnega razloga, ker ga je bil spomin docela zapustil! Po mojem in nekaterih zdravnikov strokovnjakov mišljenju ni bila posledica udarca na glavo, pač pa posledica majhnega vbodl jaja. ki je biil videti malo na desni pod prvini hrbteničnim vretencem nu tilniku — in ki je bil nedvomno narejen s podkožno -.brizgalko S tem nam je ubogi Denhy nevede podal zadnji člen v verigi. Zakaj ni dvoma o tem. da jc Fu-Mančti s tem svojim dejanjem nameravt.1 preprečiti Elthamov povratek v Ilo Nan. Kakšne vrste je bila tekočina, vbrizgana Denbyjn. ki jc lahko povzročila izgubo spomina, to je bila uganka — uganka, ki kljubuje zupudni učenosti: ena izmed mnogih čudnih skrivnosti doktorja Fu-Manču ja. (Dalje sledi.)