CELJE, 1. FEBRUARJA 1979 - ŠTEVILKA 4 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
Za nami so burni dogodki. Razen v krajih ob Savi je bilo naše
območje sicer obvarovano poplav, je pa toliko bolj odjeknila eksplozija
plina v Celju. Seveda smo temu dogodku posvetili ustrezen prostor in
mu ga še bomo, kajti nesreča, kot je bila ta, terja razmišljanje in
ukrepanje tudi vnaprej.
V današnji številki objavljamo že drugi kupon za kandidatke za izlet
100 kmečkih žena na morje. Kupon objavljamo na 18. strani.
.VAŠ UREDNIK
Na Trgu petega kongresa številka deset nekaj ur po strašni eksploziji plina. Namesto podružnice Dela, enote
Ljubljanske banke... le ruševine. Foto: DRAGO MEDVED,
stran 7
ZAGRMELO JE OB 0,47
SIraa tO
SVINEC GRE V POZABO
stran 12-t3
OBISKALI SMO ŠMARTNO
OB PAKI
stran 15
ZABAVNO V TOVARNI
stran 18
STO KMEČKIH ŽENSK
NA MORJE - KUPON ST. 2
J
CELJE
DOBRO SMO PRIPRAVUENI
Eksplozija plina pustila veliko škodo
Zgodilo se je v trenutku. Bil je po-
nedeljek, 29. januarja. Trinajst minut
je manjkalo do prve ure v novem dne-
vu. Začenjal se je torej novi dan. To-
krat drugače, kot sicer. Za mnoge lju-
di, predvsem pa za tiste na Trgu V.
kongresa, v delu Prešernove in Savi-
nove ulice, v Ozki ulici in Zagati, celo
v Zidanškovi ulici in še dlje.
Počilo je. Strašno. V prostorih po-
družnice Dela v Celju. Eksplozija. Poz-
nejše raziskave so ugotovile, da je šlo
za vžig plina. Zakaj je prišlo do eksplo-
zije, vsaj do zaključka redakcije za iz-
dajo današnje številke Novega tedni-
ka, še ni bilo znano. Toda, posledice so
bile strašne. Najhujše so se pokazale v
središču dogodka, v poslopju na Trgu
petega kongresa številka deset. Lepi
in sodobno opremljeni poslovni pro-
stori podružnice Dela in enote Ljub-
ljanske banke so se spremenili v ruše-
vine, sesuli so se trije stropi, stene,
debele tudi več kot meter. Zračni pri-
tisk je izruval iz glavnih vrat betonske
vložke in jih vrgel na cesto. Osebni
avto; ki je bil parkiran pred poslopjem,
je vrglo nekaj metrov vstran, na sredi-
no trga. Bil je takšen, kot bi doživel
največjo prometno nesrečo.
Posledice močne eksplozije so obču-
tile tudi sosednje hiše, zlasti tiste na
nasprotni strani žarišča nesreče. Popo-
kale so šipe in stekla velikih izložbe-
nih oken, odpadla so vrata, okna, stre-
he so postale rešeta, v stanovanjih, pi-
sarnah, trgovinah in drugod pa je bilo
tako, kot bi jih stresel močan potres.
In tako vse do poslopja Službe družbe-
nega knjigovodstva do sredine Prešer-
nove ulice. Prav tako sodišče, celo v
Zidanškovi ulici.
Ljudje so bili v hipu na nogah, pred-
vsem tisti, ki jih je močan sunek vrgel
iz postelj, ki jim je pretrgal mirno spa-
nje.
Pet ljudi je bilo poškodovanih. To-
da, nihče na srečo težko. Tri od njih so,
vsaj prvi dan, zadržali v bolnici.
Eksplozijo so zaznale signalne na-
prave Uprave javne varnosti, slišali in
občutili pa so jo tudi ljudje ne samo v
središču mesta, temveč tudi na njego-
vih obronkih.
Začela se je akcija. Takoj. Gasilci so
priskočili na pomoč ljudem, ki jih je
prizadela eksplozija. Prihiteli so milič-
niki, delavci Uprave javne varnosti.
Kmalu tudi delavci iz delovnih organi-
zacij, ki jih je prizadela težka nesreča.
Pričelo se je tiho, toda dobro organi-
zirano delo. Pričelo se je delo, ki je
pokazalo, da družbena samozaščita ni
prazna beseda. V akcijo so stopile eno-
te civilne in narodne zaščite. In ni se še
zdanilo, že so se zbrali člani občinske-
ga sveta za ljudsko obrambo, varnost
in družbeno samozaščito, zbrali člani
štaba za civilno zaščito. V tej nočni uri
je zaživelo tudi delo v krajevni skup-
nosti Center. Skupnost z vsemi svoji-
mi organi je opravila veliko delo. Priz-
nanje. Tudi drugim. Tudi celjskim že-
lezničarjem, ki so posodili velike po-
njave, da so z njimi prekrili premnoge
luknjaste strehe. Dež je silil na pod-
strešja, tudi v stanovanja.
Na delo so prišle strokovne komisije
za ugotovitev vzroka nesreče in za oce-
no škode. Njihovo delo še ni končano.
Težko je reči, kdaj bo. Toda, že v pone-
deljek zvečer, so na skupni seji sveta
za ljudsko obrambo in-štaba civilne
zaščite ugotovili, da gre za škodo, ki bo
presegla sto milijonov dinarjev. To je
bila le prva, vsekakor nepopolna ugo-
tovitev, saj v tem času še ni bilo mogo-
če reči, kolikšna je škoda na kulturnih
in zgodovinskih spomenikih in kolikš-
na je škoda v celoti. Na vsak način je
velika. Boleča. Za Celje vsekakor.
Delo za odpravo posledice nesreče
oziroma za njihovo zmanjšanje je ste-
klo. Steklarji so zavihali rokave in že
do večernih ur v ponedeljek opravili
velik delež. Prav tako delavci Obnove
in drugi.
Vsa skrb je bila in je še vedno obr-
njena ljudem. Predvsem prizadetim.
Začela se je akcija za rešitev njihovih
osnovnih stanovanjskih vprašanj. Slo
je za trinajst prizadetih družin. 2e prvi
dan so nekatere dobile nova stanova-
nja.
V kolektivih, ki jih je prizadela eks-
plozija, so v glavnem sami uredili vse
za normalizacijo stanja. Dobro organi-
zirano delo je hitro rodilo zaželene sa-
dove. Tako tudi skrb za varstvo druž-
benega premoženja.
»Na podlagi vseh prizadevanj lahko
ugotovimo, da so tako posamezniki,
kakor.tudi skupine, komisije in organi
vzeli nalogo zelo resno in jo tudi zelo
dobro ter odgovorno opravili. Že prvi
rezultati, da smo zavarovali objekte
pred dežjem, jih zasteklili, poskrbeli
za preselitev tistih prebivalcev, ki so
bili v sedanjih stanovanjih ogroženi,
potrjujejo, da lahko izrečemo javno
pohvalo vsem, ki so v tej akciji sodelo-
vali. Ta velja tako Krajevni skupnosti
Center, Narodni zaščiti Krajevne
skupnosti, delavcem Obnove, ki so de-
lali v zares slabih vremenskih razme-
rah, stanovanjski skupnosti, steklar-
jem in vsem drugim strokovnim ka-
drom. Posebej bi pohvalil tudi sred-
stva informiranja, ki so dobro sezna-
njala delovne ljudi in občane o vzroku
in obsegu škode ter poteku akcije, da
bi posledice te škode čimprej odpra-
vili.
Delo še ni končano. Zato je treba
skrbeti za to, da se nadaljuje vse dotlej,
dokler ne bodo zadeve, razen na naj-
bolj prizadeti zgradbi, ki jo bo treba
rušiti, rešene in posledice nesreče od-
pravljene.
In še to moram reči. Tudi ta primer
je pokazal, da nismo samo v besedah
pripravljeni na splošni ljudski odpor,
varnost, družbeno samozaščito, tem-
več, da je že akcija prvi dan pokazala,
da smo za to dobro pripravljeni, da so
ljudje ustrezno usposobljeni in njiho-
va zavest takšna, da takrat, ko je treba,
z vso odgovornostjo prevzamejo nalo-
ge in jih izvršijo,« je v ponedeljek zve-
čer na skupni seji sveta za ljudsko
obrambo in štaba civilne zaščite pou-
daril predsednik sveta in občinske
skupščine, Jože Marolt.
MILAN BOŽIC
CELJE:
SEKCIJE SZDL-
ODPRTE TRIBUNE
Prejšnji teden so z volilno konferenco KO SZDL v
KS Slavko Šlander v celjski občini začeli sklepni del
volilnih aktivnosti na terenu. S konferencami bodo
končali prihodnji teden. Istočasno pa se že vsebinsko,
organizacijsko in kadrovsko pripravljajo na volilno
konferenco OK SZDL Celje. Začetek delegatskih sre-
čanj članov KK SZDL v celjski občini označuje no-
vost, ki jo velja posebej omeniti - pri vseh krajevnih
konferencah ustanavljajo sekcije in volijo sekretariate
sekcij, ki bodo imeli v rokah organizacijska opravila
pri sklicevanju teh pomembnih oblik delovanja
SZDL. V predvolilnih pripravah so se dogovorili o
ustanovitvi štirih sekcij: za kulturo, za družbenoeko-
nomski položaj žensk, za informativno dejavnost in za
kmetijstvo. Sekcije bodo organi krajevne konference
SZDL. V krajevnih skupnostih se bodo odločili še za
druge vrste se kcij, odvisno od interesov, problemov in
značilnosti družbenogospodarskega, političnega, kul-
turnega in interesnega življenja na terenu.
V Celju nameravajo o probljematiki sekcijskega dela
v SZDL pripraviti problemski posvet, ki bo v fe-
bruarju. Nekaj vsebinskih, organizacijskih, kadrov-
skih in strokovnih vprašanj glede delovanja sekcij pri
krajevnih konferencah SZDL so že razrešili. Vsaj nače-
loma. Vendar bodo v teh dneh izvolili v sekretariate
sekcij več kot 250 občanov. Ce hočejo, da bodo sekre-
tariati dobro in uspešno začeli z delom, potem je več
kot potreben delovni pogovor z vsemi, ki naj bi poli-
tično utrli pot sekcijskemu delu pri krajevni konfe-
renci.
V celjski občini so že doslej pristopili k sekcijskim
oblikam in načinom dela. Pri OK SZDL in predsed-
stvu že četrto leto deluje več kot trideset svetov, odbo-
rov in komisij. Z delegatsko sestavo in udeležbo dele-
gatov različnih družbenih, političnih, strokovnih, sa-
moupravnih, interesnih in drugih dejavnikov so omo-
gočali celostno, dokaj široko in kvalificirano razpravo
o različnih aktualnih vprašanjih. Vendar so te razprave
še premalo usklajene z delegatskim dogovarjanjem in
odločanjem v skupščinah, niso dovolj množične, pre-
malo so konkretne, poleg tega pa ti organi niso dovolj
delovna telesa konference ali predsedstva. Sekcije na
ravni občine in pri krajevnih konferencah SZDL po-
menijo nov kanal v preobraženju SZDL v množično,
najširšo ljudsko organizacijo in najširšo osnovo sa-
moupravljanja. Kajti sekcije naj bi kot široke, demo-
kratične, javne, odprte tribune spodbudile in organizi-
Nadaljevanie^na.drugi^sUa^^
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 4 - 1. februar 1979
LETO 79 V ZNAMENJU VARNOSTI IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE (IV )
ŠIROKO PODROČJE DELA
Od besed in programov takoj v konkretne akcije
Zadnjo »živo« četrtkovo
popoldansko oddajo smo
posvetili temi o kateri bo-
mo zlasti veliko govorili in
praktično delali v letoš-
njem letu pod skupnim na-
slovom »nič nas ne sme pre-
senetiti«. V oddaji so sode-
lovali Lojze Pavšer, Vaso
Starovič in Tone Sentočnik,
seveda pa so se proti priča-
kovanju številno in s teht-
nimi vprašanji ter predlogi
in opombami javljali tudi
poslušalci ter poslušalke, ki
so na naše splošno veselje
bile celo v večini.
Kaj je pravzaprav družbe-
na samozaščita? Je sestavni
del celotne družbenopolitič-
ne in samoupravne aktivno-
sti in zato sega na vsa po-
dročja ustvarjanja, življenja
m razvoja. Samozaščitno de-
lovanje torej ne posega in ne
more posegati tedaj, ko bi
lahko kakorkoli omejevalo
ali zavrlo družbeno in člove-
kovo delo, ustvarjalnost ter
svobodo, sicer bi se sprevr-
glo v svoje lastno nasprotje.
Paleta varnosti in družbe-
ne samozaščite ni ozka, am-
pak nasprotno izredno širo-
ka, praktično se skoraj ne da
našteti vse, kar spada v njen
»delokrog«. Lojze Pavšer je
v oddaji med drugim pove-
dal, da je družbena samoza-
ščita tudi očiščenje pločni-
kov in cest snega in ledu. Da
je družbena samozaščita za-
piranje delovnih prostorov
in varovanje pomembnejših
dokumentov in vrednejših
predmetov. Sem spada tudi
zapiranje avtopiobilov in ne
puščanja pomembnejših
predmetov v njih. Isto velja
za starše, ki v zaklenjenih
stanovanjih puščajo majhne
otroke, sami pa gredo po
opravkih. Buden je treba biti
na posameznike, ki so tako
ali drugače sumljivi po obna-
šanju in kretanju, kar še po-
sebej velja za tujce. Vratar-
ska mesta bi morali oprav-
ljati »popolni« ljudje, saj va-
rujejo veliko družbeno pre-
moženje. Se in še bi lahko
naštevali primerov, vendar
je že iz teh najbolj enostavno
dovolj razWdno, za kako ši-
roko, predvsem pa pomemb-
no področje gre in prav zara-
di tega se do njega ne smemo
in ne moremo lagodno obna-
šati.
Letošnje leto naj bi zato še
bolj kot prejšnja minilo v
številnih akcijah nadaljnega
osveščanja in aktivizacije
vsakega občana na tem po-
dročju. Tone Sentočnik se je
zavzel za takojšnjo konkreti-
zacijo programov tako v or-
ganizacijah združenega dela,
kot še posebej v krajevnih
skupnostih, kjer še ni vse ta-
ko urejeno, kot bi moralo bi-
ti. Vedno m.ora med nami bi-
ti prisotno geslo letošnjih ak-
cij »Nič nas ne sme presene-
titi« in nič nas tudi ne bo
presenetilo, če se bomo pov-
sod pravočasno in temeljito
pripravili. Napisani pravilni-
ki in sestavljene komisije še
niso dovolj za morebitno
učinkovito delo (elementar-
ne nesreče, morebitna vojna
itd.), kajti učinkovitost se bo
pokazala, ko bomo tekste s
papirjev prenesli v prakso.
To pa je možno dobiti samo z
akcijami in praktičnimi va-
jami.
Eden izmed pogojev sa-
mozaščitne vzgoje in osve-
ščanja je, da so delovni lju-
dje in občani seznanjeni z
vrednotami, ki jih varuje-
mo in aktualnimi problemi
v tej zvezi. To nalogo pa bo-
do lahko dobro opravila to-
varniška glasila s prilož-
nostnimi zapisi ter ostali
mediji, ki se ukvarjajo z in-
formiranjem. Čaka nas to-
rej široko področje dela, od
katerega je odvisna naša
varnost.
TONE VRABL
ODPRTE TRIBUNE
Nadaljevanje s prve strani
rale večje število občanov za neposredno izražanje in-
teresov, predlogov in iskanj ukrepov pri reševanju
raznovrstnih družbenih vprašanj.
Naprimer, kaj lahko pomenijo sekcije za kulturo pri
krajevnih konferencah. Sekcija bi lahko že v februarju
sklicala prvi zbor delegatov zainteresiranih organiza-
cij, društev, skupin in občanov na kritično in kon-
kretno razpravo o kulturnem utripu, življenju, potre-
bah in kulturnih interesih občanov. Delegati iz šole,
ZK, mladine, borcev, kulturnoumetniškega društva,
poklicne kulturne ustanove, interesnih organizacij,
društva upokojencev in drugih ter zainteresirani ob-
čani (na podlagi m.nožičnega povabila) bodo presojali
kulturno živahnost v kraju. Predlagali bodo sprejem
programa kulturne akcije, ugotovili delež kulturne
problematike v razvojnih načrtih KS, spregovorili o
vplicu na delo poklicnih ustanov, o dejavnosti po-
sebne delegacije za kulturo in o drugem. Sekcija bo s
stališči in predlogi uprta v krajevno konferenco, v
njene organe, v posebno delegacijo ozirorha ves dele-
gatski sistem v KS in v občini, v zvezo kulturnih
organizacij in drugam. Včasih se bo celo sestala zato,
da bo sodelovala v javni razpravi o skupščinskih gradi-
vih občinske kulturne skupnosti in bo tako soobliko-
vala stališče delegacije.
Sekcija potemtakem ne bo le demokratična tribuna,
prostor za soočenje mnoštva interesov, za izražanje
pobud in predlogov, izmenjavo stališč med strokov-
nimi, družbenimi, političnimi in samoupravnimi de-
javniki, ampak bo tudi dogovor za akcijo. Za frontno
akcijo. Sekcija bo tako v veliki meri spodbudila spre-
jem realnih, demokratično dogovorjenih in strokovnih
odločitev v delegatskih in samoupravnih telesih.
Uspešna bo, če bo delala delegatsko, če se bodo dele-
gati udeleževali sekcije na osnovi interesa in glede na
dnevni red in če bo v njej sodelovalo kar največje
število zainteresiranih občanov. V vsebini dela sekcija
ne sme biti gluha za resnične probleme v kraju. Tu
bodo lahko pom.embno vlogo odigrali samoupravni
organi, delegacije, organi KK, občani, pa tudi sekreta-
riati kot operativni organizatorji sekcijskega dela.
Nekateri se navdušujejo za sprotno načrtovanje sek-
cijskega sestajanja. To ni slabo, saj se bo morala sek-
cija sestajati na pobudo zainteresiranih dejavnikov v
KS in zaradi vsakodnevne problematike. Vendar bo
brez okvirnega delovnega programa sekcija težko
našla prostor v krajevnem družbenem in političnem
življenju. Zlasti pozorno bodo v celjskih krajevnih
skupnostih obravnavali vlogo sekcij v nadaljnji preo-
brazbi SZDL in celotnega političnega sistema.
J. V.
KOMENTAR
NERESNE IGRE - POSMEH
ODLOČITVAM IN
IZSILJEVANJA
Ko je Izvršni svet skupščine občine Šmarje pri
Jelšah pred nedavnim obravnaval predlog občin-
skega komunalnega podjetja za zvišanje cen komu-
nalnim storitvam, je zašel v domala paradoksalno
situacijo, ki pa je imela poleg tega tudi priokus otro-
ške igre.
V predlogu povišanja cen omenjenim storitvam
lahko zelo jasno razberemo, da gre v posameznih pri-
merih celo za 20% zvišanje cen, medtem ko družbeni
dogovor za lansko leto predvideva največ osem od-
stotno zvišanje. Tovrstne usluge so v šmarski občini že
tako ali tako na vrhu slovenske lestvice, v predlogu in
ugotovitvah kornunalcev pa lahko razberemo mnenje
da brez zvišanja cen ne bo moč normalno poslovati.
Stanje, ki nikakor ni prijetno, se vleče že od lanske
spomladi, odločitve o podražitvi ni bilo od nikoder,
stvar se je nekako valjala po predalih, dokler ni pred
dnevi počilo.
V naravi otroka je, da izsiljuje. Ce nečesa ne dobi, si
skuša to pridobiti po več ali manj zavitih poteh in ko
končno igračko le ima v rokah, mu je docela jasno, da
bo tako tudi za vnaprej. Pred takšnim igračkanjem se
je znašel tudi šmarski izvršni svet. Ko so na vse mo-
goče način preverjali, kaj in kako z podražitvijo uslug
komunalnim storitvam, in podražitev tudi verificirali,
so nenadoma stali pred spoznanjem, da pravzaprav
odločajo o nečem, kar je že dejstvo: nove cene namreč
(po besedah enega izmed članov izvršnega sveta) že
veljajo, četudi v nekoliko zakriti in v igro spremenjeni
obliki.
Da je to izsiljevanje, ne gre dvomiti. Tudi ne, da gre
za nespoštovanje dogovorov, za sprejeta stališča, o
katerih smo se odločali vsi. In da je prisotna dokaj
naivna igra, ki bo kljub temu, da so se izvršniki odlo-
čili, da narede primerjalno analizo cen doma in izven
občine pa da stvar prevzame v svoje roke inšpektor
ustrezne službe, še vedno ostala igra, ki bi se pozneje
znala spremeniti v vsakdanjo prakso. In končno velja
zapisati, da (četudi docela protizakonito) ljudem v kri-
tičnem položaju včasih popuste že tako prenapeti živci
in potrpežljivost se spremeni v samovoljo: na odloči-
tev o podražitvi so v komunalnem podjetju čakali od
spomladi.
Z novimi cenami pa bo po besedah izvršnikov
menda tako, da bodo živi v hotelu Donat »bivali«
ceneje kot mrtvi v slatinski mrliški vežici.
MILENKO STRASEK
DELEGA TSKI ODNOSI V ŠENTJUFISKI OBČINI
VELIKA SUŠA DOSLEDNOSTI
Deset sklepov komaj sklepčne OK ZK Šentjur
Občinska konferenca ZK
Šentjur je sklenila posvetiti
svojo sejo izključno dele-
gatski problematiki v obči-
ni. To je dobra praksa, da
bodo v bodoče na dnevnem
redu obravnavali posamič-
no pomembnejše dogodke iz
družbene prakse. Nerodno
je bilo le to, da so komunisti
sami bili na robu sklepčno-
sti, pred sprejemanje skle-
pov jih je nekaj zapustilo
sejo in se je sklepčnost pre-
vesila v hudo vprašljivost.
Takšen torzo je potem oce-
njeval delo delegacij in opo-
zoril, da bodo morale v bo-
doče družbenopolitične or-
ganizacije v občini storiti
več za aktivnejše delo dele-
gacij ..., saj so mnoge skup-
ščine, posebno v interesnih
skupnostih mnogokrat na
robu sklepčnosti ali pa celo
nesklepčne...
Kakorkoli že, delovna ko-
misija pri OK ZK Šentjur je
pripravila zanimivo gradivo
o aktivnosti posameznih de-
legacij. Delegacija KS Pre-
vorje je sodelovala od šestih
sej zbora KD pri občinski
skupščini le enkrat! Se bolj
zaskrbljujoč podatek je ta,
da se niso niti enkrat udele-
žili seje zbora združenega de-
la delegati za Tajfun Planina,
Žična, ŽTP - postaje in Cest-
no podjetje. Nesmiselno bi
bilo sedaj naštevati še druge
številčne podatke, najbolje
za ilustracijo bo misel iz raz-
prave predsednika občinske
skupščine Stanka Lesnike,
ki je med drugim dejal: »V
samoupravnem delovanju
delovnih organizacij niko-
mur ne pride na misel, da bi
naredil kaj brez odločitve
delavskega sveta, če pa de-
legacija nima sestanka pred
sejo skupščine, nikogar ne
boli glava zaradi tega.«
Seveda pa to v šentjurski
občini ni pravilo. To so posa-
mezni odnosi sredi rednega
ustvarjalnega dela. Obnaša-
nje posameznikov in skupin
je odvisno od splošnega ra-
zvoja samoupravnih od-
nosov in seveda tudi delova-
nja družbenopolitičnih orga-
nizacij v tozdih in krajevnih
skupnostih, zlasti komuni-
stov. Aktivnejši so zbori kra-
jevnih skupnosti in je raz-
prava tudi bolj živahna in se
dotika neposrednih proble-
mov, medtem ko zbor zdru-
ženega dela kaže na togost in
nepoznavanje gradiva. V
skupščinah    samoupravnih
interesnih skupnosti razpra-
ve in načrti posegajo le v ma-
terialno področje, praviloma
redko ali nikoli pa v vsebino
in tudi nekatere SIS nimajo
izdelanega jasnega razvojne-
ga načrta in programa dela.
Delegacije so ponekod še tu-
jek, saj delavci niti ne vedo,
kdo je vodja delegacije. Vi-
deti je, da so tekoimenovane
gospodarske interesne skup-
nosti bolj aktivne od tistih za
družbene dejavnosti, banke
in zavarovalne skupnosti pa
delajo še preveč v ozkih stro-
kovnih okvirih. V posamez-
nih tozdih je videti preveliko
razliko med delegacijami in
samoupravnimi organi, mi-
selnost o svobodni menjavi
dela je še preokorela.
Občinska konferenca je
sprejela na svoji seji 10 skle-
pov, med najpomembnejši-
mi pa so; v občini bo treba
zagotoviti izobraževanje za
delegate, izvesti posvet z vo-
dji delegacij, posebno ob
večjih akcijah, bolj vzpodbu-
jati delo delegacij, kar naj bo
naloga OO ZK in SZDL, v
združenem delu naj poslovo-
dni organi strokovno poma-
gajo delegacijam pri študiju
gradiv, družbenopolitične
organizacije, KS in tozdi mo-
rajo zagotavljati informacije
in skrbeti za povezavo z dele-
gacijami, seje posameznih
zborov občinske skupščine
naj bodo bolje pripravljene,
razlagalci posameznih grg-
div naj vsebino tudi komen-
tirajo, v prakso naj preidejo,
kadar bo potrebno, skupne
seje skupščin SIS in zborov
SO, v SIS naj se skupščine
bolj posvečajo vsebini Jela.
DRAGO MEDVED
OBRAZI
DANA KROFL
Andrejčkovi iz Lesične-
ga so bili vseskozi zave-
dni ljudje. Trdni in pono-
sni, pripravljeni poma-
gati.
Prenekatere lastnosti
staršev se prenašajo. Iz
takšnega testa je tudi Da-
na Krofi, ki je svojo zave-
dnost, klenost in človeko-
ljubnost plačala s ceno. ki
je ni mogoče ir.meriti.
V družini Andrejčko-
vih, kjer so že od začetka
vojne brez pomisleka sto-
pili na takrat negotovo, a
natančno premišljeno
pot, drugače ni šlo. Oče je
že v prvih dneh vojne na-
peljal stike s prvimi parti-
zani, mati je prevzela
oskrbo s hrano, dekleta.
Dana in Voja, 20in 12 let-
ni dekleti, saniteto in ku-
rirske zveze, sedemnajst-
letni brat zbiranje orožja,
najstarejši pa je bil v voj-
nem ujetništvu. Mnogo je
pripomogel dr. Mozer, ži-
vinozdravnik. ki je poskr-
bel, da je marsikateri kos
mesa iz Andrejčkove me-
snice odromal v Bohor.
1. junija 1941 je Dana
skupaj s stari i in bratom
morala zapustiti dom pod
Bohorjem. Najprej so jih
odvlekli v Kozje, potem v
Brežice in jih kmalu spu-
stili. Mati je ostala najdlje
v zaporih.
Toda v Lesičnem se ni
nič spremenilo. Dana je
hodila skupaj s sestro in
bratom ter starši po uho-
jenih stopinjah. 1942. leto
je bilo močno razgibano.
Pri Andrejčkovih so se-
stankovali, enkrat v zida-
nici pa doma, v gostilni.
Srečevali so Tončko Ce-
čevo, Sergeja. Stanteta,
Antoneska in ko so poleti
1942 Tončko Cečevo uje-
li, je za usodnim dogod-
kom prišlo še izdajstvo.
13. septembra so An-
drejčkove aretirali. Odpe-
ljali v celjski Stari pisker.
Začelo se je trpljenje:
očeta in mater so SKoraj
ubili, kmalu pa sta skupaj
z sinom omahnila v smrt
pred puškami, ki je bila
Dani prihranjena.
3e isti dan so jo obsodi-
li na smrt in jo odpeljali
na Bori in ker tisto leto
niso več streljali talcev, je
beli ženi ušla, četudi je bi-
la pozneje še enkrat obso-
jena na smrt.
O tem, kaj je taborišče
Auschwitz, kamor so Da-
no odpeljali, ni treba po-
sebej govoriti. Skupaj s
Tončko Cečevo je preživ-
ljala grenlie ure, dneve in
mesece mlada Kozjanka
in neuničljivi ter do kraja
uporni heroini stala ob
postelji ob njeni zadnji
uri.
S težo spomina se pred
Dano še danes odvijajo
dogodki, ki jih ne more
pozabiti.
Pobeg petih židovskih
deklet. Lepih in v cvetu
mladosti, polnih upanja v
življenje. Ujeli so jih, saj
je bilo iz Auschwitza sko-
raj nemogoče uiti. Pred
očmi vseh taboriščnikov
so jih obesili v opomin...
Dana je delala v šivalnici,
trdo in naporno, brez hra-
ne, brez odmora. Konca
pa ni in ni hotelo biti. Še
so bile na vrsti preizkuš-
nje: totenmarš iz Ausch-
witza v Ravensbruck,
kjer ni bilo ničkaj boljše
kot prej, letalski napadi,
trpljenje, kamor si se ozrl.
15. aprila 1945 je pekel
minil, čeprav je njegov
odsvit še trajal. Preko Če-
ške in Madžarske se je
Dana vrnila domov, kjer
je našla ožgano zidovje,
pusto in razropano pokra-
jino.
In vendar so bili kot
ena družina. Delali in pe-
li, obnavljali. Trpljenje
minulih let ni bilo ovira,
da Dana Krofi ne bi po-
miagala. kjerkoli je mogla.
Prav zaradi njene dobrote
jo danes pozna domala
vsa Kozjanska.
MILENKO STRAŠEK
št. 4 - 1. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 3
VOLILNA KONFERENCA SZDL V LAŠKEM
ŠE BLI2E KRAJANOM
Uspešno rešena kadrovska vprašanja v organizaciji
Minuli teden je bila tudi v
krajevni skupnosti Laško
volilnoprogramska konfe-
renca organizacije sociali-
stične zveze. Poročali smo,
da je še pred mesecem bilo
precej kadrovskih zadreg,
le-te pa so v minulem ob-
dobju uspešno rešili in se
temeljito pripravili na kon-
ferenco.
O delu v preteklih štirih le-
tih je poročilo podal doseda-
nji predsednik krajevne or-
ganizacije SZDL Vlado
Blatnik. Naštel je vse oprav-
ljene naloge, ki niso bile maj-
hne. V preteklem obdobju je
bil uspešno izveden drugi re-
ferendum za samoprispevek,
uspešne pa so bile tudi voli-
tve v družbenopolitične
skupnosti. V minulem ob-
dobju se je začelo tudi inten-
zivnejše reševanje krajevnih
problemov. Kmalu bo odprt
nov zdravstveni dom, osnov-
na šola bo dobila prepotre-
ben prizidek. Laško je bilo v
minulem obdobju komunal-
no urejevano s pospešenim
tempom. Uredili so glaVni
mestni trg, asfaltirali skoraj
vse ulice. Največ teh del so
opravili ob proslavljanju
750-letnice Laškega. Seveda
je ostala še vrsta nerešenih
vprašanj, o čemer so raz-
pravljali številni delegati in s
tem nakazali glavne naloge
bodočega vodstva in celotne
organizacije SZDL. Zato je
bilo sklenjeno, da bo izvršil-
ni odbor krajevne organiza-
cije SZDL na svoji prvi seji
sprejel okvirni program za
štiriletno obdobje, pri čemer
bo moral upoštevati tudi
mnoge probleme, ki niso izk-
ljučno komunalnega znača-
ja, le-teh pa je v krajevni
skupnosti z več kot 6000 pre-
bivalci, dovolj.
. V zadnjem obdobju je bilo
precej storjenega tudi pri na-
daljnjem razvoju in decen-
tralizaciji krajevne ori,aniza-
cije SZDL. Od dosedanjih
enajstih se je v organizira-
nost razširila na 18 uličnih in
vaških odborov. To bo v bo-
doče še bolj približalo poli-
tično odločanje in načrtova-
nje delovnim ljudem.
JSTa. osnovi kadrovanja na
zborih občanov, v delovnih
organizacijah, družbenih or-
ganizacijah in društvih je v
minulem času potekal kan-
didacijski postopek za volil-
no konferenco. Na tej so
izvolili novo predsedstvo
krajevne organizacije socia-
listične zveze in izvršilni od-
bor.
Za predsednika krajevne
konference je bil izvoljen Ja-
kob Kolman, za podpredse-
dnika Miha Prosen, za sekre-
tarja pa Janko Franetič.
Izvolili so tudi zadolžene
za posamezna področja del
in nalog: za družbenoeko-
nomske odnose in razvoj
krajevne skupnosti bo odgo-
varjal Karel Košak, za delo
delegacij v krajevni skupno-
sti Andrej Mavri, za izobra-
ževanje, kulturo in telesno
kulturo Anica Maric, za so-
cialno politiko Olga Kranjc,
za družbene organizacije in
društva Jože Krašovec in za
informativno dejavnost Pa-
nika Lapornik. Vsi ti bodo
organizirali delo sekcij, ki
bodo delovale v skladu s
programi dela in usmeritvijo
SZDL.
Na seji konference so spre-
jeli program dela, po kate-
rem čaka na ulične in vaške
odbore zelo odgovorno delo
pri nadaljevanju in dograje-
vanju dejavnosti frontno or-
ganizirane SZDL in za večjo
povezanost med bazo in kra-
jevno konferenco. Sklenili
so, da delo SZDL v krajevni
skupnosti ne sme biti omeje-
no le na krajevno skupnost
Laško, mar\'eč se mora pre-
pletati s sosednjimi krajevni-
mi skupnostmi in s krajevni-
mi skupnosti celotne občine.
FANIKA LAPORNIK
RADIO CELJE:
SLIŠNOST JE VEČJA
Še vedno pa niso odpravljene motnje
z zadnjim tehničnim posegom na od-
dajniku Golovec oziroma atenskem si-
stemu tega oddajnika, je delavcem
TOZD Oddajniki in zveze Zavoda RTV
Ljubljana, uspelo v veliki meri popravi-
ti slišnost radia Celje.
Oddajnik pa je le nekaj dni delal s svojo
polno močjo. Motnje, ki so se pojavile v
delu oddajnika in ki izvirajo iz še vedno
ne dokončno urejenega atenskega siste-
ma, so bile prehude. Grozili so pogosti
izpadi oddajnika, zato so delavci RTV
Ljubljana omejili moč oddajnika na polo-
vico. Kljub temu pa je slišnost za več kot
stoodstotno boljša. Po informacijah naših
poslušalcev se sedaj slišimo že na domala
celotnem celjskem območju, torej povsod
tam, kjer smo se slišali tudi pred 23. no-
vembrom in obvezno preselitvijo frek-
venc. Ob tem je treba povedati, da je te-
hnični poseg na oddajniku Golovec izre-
dno zahteven in da dela še niso končana.
Povsem neustrezen za frekvenco 702 KHz
na kateri deluje oddajnik, se je namreč
izkazal antenski stolp. Na RTV Ljubljana
so nam zagotovili, da so tudi te težave še
vedno prehodnega značaja'in jih bodo
lahko v kratkem povsem odpravili. Dela
pa se tako dolgo vlečejo zato, ker je celot-
no tehnično osebje 4;ozda Oddajniki in
zveze angažirano v Domžalah, kjer hitijo z
zadnjimi deli na osrednjem slovenskem
srednjevalovnem oddajniku, ki bo s svo-
jim signalom pokril prostor domala celot-
ne Evrope. To je trenutno prioritetna na-
loga. Končali naj bi jo do sredine prihod-
njega meseca. Takoj za tem pride na vrsto
radio Celje oziroma oddajnik na Golovcu.
2e sedaj je treba povedati, da bo šlo za
zahtevna dela in da po vsej verjetnosti
vsaj nekaj dni radio Celje ne bo mogel
posredovati svojega sporeda. O tem boste
pravočasno obveščeni.
Vsem zvestim poslušalcem radia Celje
pa naj povemo še, da je že naročen nov
srednjevalovni oddajnik, ki ga bosta sku-
paj kupila radio Celje in radio Ljubljana.
Pričakujemo, da bodo oddajnik lahko pri-
čeli montirati sredi septembra, tocej prav
v času, ko bo radio Celje praznoval svojo
petindvajset-letnico. Se zlasti po tem ča-
su, torej, ko bo z močjo dva kilovata pričel
delovati nov oddajnik radia Celje, priča-
kujemo popolno ureditev naše slišnosti.'
Strokovne službe so nam zagotovile, da
bo po tem času spored radia Celje slišen
dejansko v vseh krajih celjskega območ-
ja, pa tudi izven.
Seveda pa dotlej ne bo ostalo pri slišno-
sti, kot je trenutno. 2e s prvimi naslednji-
mi tehničnimi posegi bodo slišnost še po-
pravili in omejili motnje na možen mini-
mum.
Ob koncu le še nekaj besed o naši sliš-
nosti na UKV območju. Na frekvenci
100,9 MHz nas lahko poslušajo predvsem
v Celju in bližji okolici. V izdelavi pa je že
načrt, s katerim želimo vsaj del celjskega
območja, predvsem pa Savinjsko dolino
"pokriti" z res kakovostnim UKV signa-
lom. O tem obširneje, ko bo načrt, ki ga
pripravlja RTV Ljubljana, dokončno izde-
lan.
BRANKO STAMEJCIC
DOBRI OBETI ZA IZVOZ
Delegati vseh treh zborov celjske občinske skup-
ščine so na skupni in ločenih sejah v torek, 30. ja-
nuarja, sprejeli ne samo resolucijo o politiki izvajanja
družbenega plana občine Celje za letos, marveč tudi
prograr.T dela občinske skupščine za to leto.
Zanimiva razprava se je razvijala, še predvsem v
zboru krajevnih skupnosti, po poročilu o izvajanju
programa drugega samoprispevka v občini. Aktualne
so bile misli delegatov okoli spreminjanja na referen-
dumu sprejetih programov. Več ali manj se je uveljav-
ljala misel, da bi naj tega ne počenjali, čeprav seveda
tudi drugih pobud ni manjkalo.
Delegati so nadalje ocenili prizadevanja delovnih
organizacij za povečanje izvoza v letošnjem letu. Na
sploh so vidiki za to dejavnost letos ugodnejši in vse
kaže, da bodo mnogokje bistveno povečali izvoz svojih
izdelkov.
Na sejah so nadalje sprejeli odlok o zazidalnem na-
črtu »Sončni park«, na predlog komisije za volitve,
imenovanja in kadrovske zadeve pa so med drugim
imenovali prof. Lojzko Gostenčnik-Žmavc za indivi-
dualnega poslovodnega organa Združene osnovne šole
Celje.
MB
SVET AKTIVOV ZKZRVS CELJE
UČINKOVITO LETO
Sprejet program dela sveta aktivov za letos
že lansko leto so komuni-
sii v vrstah rezervnih voja-
ških starešin celjske občine
pokazali pri svojem delu re-
snost, ki jim jo pripisuje tudi
družbena odgovornost polo-
žaja, ki ga zastopajo. Zato je
tudi letošnji program izdelan
na osnovah in izhodiščih do-
sedanjih izkušenj in seveda z
novimi hotenji za bogatitev
vsebine. Letošnje leto je tudi
posebno zaradi številnih ju-
bilejev, predvsem partijskih.
Rok za prvo nalogo je že v
mesecu marcu, saj bo treba v
dogovoru z osnovnimi orga-
nizacijami ZK v krajevnih
skupnostih in občinskim ko-
mitejem ZK pripraviti pose-
ben program za proslavo 60-
letnice KPJ. ZKJ in SKOJ.
V torek je bilo predavanje
na temo Kitajska in sodobni
svet, rezervnim vojaškim
starešinam pa je govoril Ja-
nez Stanič, komentator v zu-
nanjepolitični redakciji RTV
Ljubljana.
Tudi v letošnjem letu bodo
komunisti v vrstah rezervnih
vojaških starešin posvetili
največjo pozornost marksi-
stičnemu in idejnopoiitične-
mu izpopolnjevanju oziroma
izobraževanju, pri čemer jim
bo služila kot osnova referat
predsednika Tita na XI. kon-
gresu ZKJ, resolucije in gra-
diva 8. kongresa ZKS ter
Kardeljeva knjiga Smeri ra-
zvoja političnega sistema so-
cialističnega samoupravlja-
nja.
Do konca februarja bodo
izvedli v krajevnih skupno-
stih predavanje na temo
'>vojno-politični položaj v
Evropi". Program dela pre-
dvideva še aktivneje vklju-
čevanje rezervnih vojaških
starešin v obrambne in var-
nostne priprave o tozdih in
krajevnih skupnostih. Tudi
v vsakoletne izpite strokov-
nega in idejnopolitičnega
znanja bodo letos vključili še
več vprašanj s področja zgo-
dovine ZKJ in SKOJ. Poseb-
na pozornost bo veljala tudi
vključevanju mladih v voja-
ške šole in akademije, saj to
sodi v stalno skrb rezervnih
vojaških starešin kot skrb za
kadrovanje v oborožene sile
SFRJ.
Izdelali bodo tudi posebno
oceno, kako poteka akcija
Naša obramba v vsako druži-
no, v mesecu marcu in aprilu
pa izvedli volitve sekretarjev
in namestnike sekretarjev
aktivov pri krajevnih organi-
zacijah ZRVS ter članov se-
kretariata tam, kjer aktivi
štejejo več kot 35 članov.
DRAGO MEDVED
SVET IN Mr
PIŠE IVAN SENIČAR
4
MIR BO STAL NA
VEČ NOGAH
Problemov na svetu ne manjka.
Največji je brez dvoma oboroževanje.
Zanj zapravi človeštvo več kot 400
milijard dolarjev letno. Rezultat pa
poznamo: mir ni trdnejši, ljudje so
revnejši. Če to orožje ne bo nikoli
uporabljeno, potem njegova draga
proizvodnja nima smisla. Če pa bo
uporabljeno, potem življenje ne bo
imelo več smisla. Oborožujejo se vse
države, ker se morajo. Pri tem pre-
dnačijo bloki. Če bi popustili oni, bi
jim rade sledile srednje in male drža-
ve. Ob rastoči nevarnosti pa rastejo
tudi napori, da se te more rešimo.
Lani junija je bilo posebno zasedanje
generalne skupščine o razorožitvi.
Storili so nekaj korakov. Enemu smo
priča te dni.
V Ženevi je začel delati novi odbor
za razorožitev. Stari odbor se je se-
stajal od 1962. leta. Štel je sprva 17,
potem pa 30 članic. Predsedovala sta
mu ZDA in SZ, Francija in Kitajska
pa sta ga ignorirali. Sprejeli so nekaj
sporazumov: - o delni prepovedi je-
drskih poskusov v atmosferi, v veso-
lju in pod vodo (1963) in na morskem
dnu (1972), - o neširjenju atomskega
orožja (1968) in o obsodbi meteorolo-
škega orožja (1977). To pa ni bilo do-
volj. Razorožitvena pogajanja so pre-
dolgo tekla mimo OZN, za njih so
preveč odgovarjali le Rusi; Ameri-
kanci in še nekateri.
V novem odboru pa je nekaj novo-
sti. Šteje pet atomskih sil (ZDA, SZ,
Velika Britanija, Francija in Kitaj-
ska) ter 35 neatomskih dežel. Franci-
ja že nastopa v njem (po 17 letih).
Kitajska pa se še drži ob strani. Pred-
sednik bo vsak mesec druga država.
Dežele so »razdeljene« tako, da je 21
neuvrščenih in nevtralnih, 10 zaho-
dnih in 8 vzhodnih. Prvi sestanek bo
trajal tri mesece, pogajanja pa okoli
štiri leta. Pr\ e naloge odbora so: spo-
razum o splošni prepovedi jedrskih
poskusov, o prepovedi kemičnega
orožja in ustvarjanja novih orožij.
Članica odbora je tudi Jugoslavija.
Naš predstavnik Milorad Pešič je
pred odborom razgrnil stališča neu-
vrščenih. Poudaril pa je tudi potrebo,
da se skrčijo oborožene sile v Evropi
in da postane Sredozemlje območje
varnosti.
PREČIŠČEVANJE
OB OGNJU
Januar je prinesel več presenetlji-
vih sprememb, čeprav so nekatere le
ponavljanje starih zablod. Dinamika
je v tem, da se v mednarodnem^življe-
nju meša staro z novim. Značilnost
novega ima sedanje zasedanje koor-
dinacijskega biroja neuvrščenih de-
žel v Maputu, glavnem mestu Mo-
zambika.
Koordinacijski biro šteje 25 članov.
Od tega 12 iz Afrike, 8 iz Azije, 4 iz
Latinske Amerike in eden iz Evrope.
V Maputu so prisotni vsi, razen Indo-
nezije. Poleg tega pa sodeluje še 23
dežel, ki niso v biroju, štiri osvobo-
dilna gibanja ter sedem mednaro-
dnih organizacij, med njimi OZN in
Organizacija afriške enotnosti. Na se-
stanek je prišla tudi delegacija De-
mokratične Kampučije, pa so Viet-
namci, ki so člani biroja, zahtevali,
naj Kampučijce odstranijo iz dvora-
ne. Predstavniki Kampučije pa so
ostali med opazovalci.
Udeleženci v Maputu razpravljajo
o položaju na jugu Afrike. Tu je eno
od zadnjih legel kolonializma in rasi-
zma. Pomoči so potrebna predvsem
osvobodilna gibanja, ki tukaj še kr-
vavijo za svobodo; podpore pa tudi
države tako imenovane prve bpjne
črte. To so Tanzanija, Mozambik,
Zambija, Angola in Bocvana. Te so
na udaru Južne Rodezije in Južnoafri-
ške republike. V prvi skuša zloglasni
Smith z zvijačami pretentati svet in
domačo revolucijo, v drugi pa to vlo-
go opravljajo milijarde dolarjev, ki
so jih zahodne države investirale na
jugu Afrike. V Maputu bodo sprejeli
stališča v zvezi z akcijo neuvrščenih
dežel za ta del sveta.
Tudi Jugoslavija je članica koordi-
nacijskega biroja. Naš predlog je, naj
bi ob sprejemanju sklepov o jugu
Afrike ponovno poudarili osnovne
ideje neuvrščene politike, kot so nje-
na izvenblokovska usmerjenost, ne-
dotakljivost neodvisnosti in ozemelj-
ske celovitosti njenih članic, sodelo-
vanje med državami brez vmešava-
nja v njihove notranje zadeve in pra-
vičnejši gospodarski red v svetu. To
je potrebno znova in znova poudar-
jati.
4. stran - NOVI TEDNIK
V ŽALSKI OBČINIJE PRI
192 ZASEBNIKIH
ZAPOSLENO 505 DELA VCEV
Pred tremi leti so v žalski občini kot prvi v Slove-
niji ustanovili osnovno organizacijo sindikata delav-
cev, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih. Tako
je trenutno pri 192 zasebnikih zaposlenih 505 delav-
cev, od teh pa jih je 284 članov osnovne organizacije
sindikata. Na zadnji letni skupščini je podal poročilo
o lani opravljenem delu predsednik Zdravko Žigon.
Iz poročila je bilo razvidno, da je dosedanje delo še
najbolje steklo na športnem področju, medtem ko so
drugje še številni problemi in odprta vprašanja.
Večkrat je bilo poudarjeno zlasti v razpravah gostov
na skupščini, da mora čimprej priti do tesnejšega in
kreativne j šega sodelovanja med delavcem in deloda-
jalcem. Oba se morata čimbolj povezovati, sodelovati
in skupaj kreirati tisto, kar delajo. Se več je treba
narediti na področju izobraževanja, saj je trenutno kar
70% vseh zaposlenih pri zasebnih delodajalcih brez
ustrezne šolske izobrazbe ali kvalifikacije. Žal je še
vedno premalo zanimanja za dodatno izobraževanje,
saj so priložnostni tečaji preslabo obiskani (lani se je za
tečaj varilcev prijavilo 16 delavcev, udeležili pa so se
ga trije!). Lani so tudi pripravili tečaj za varnost pri
delu, kjer je sodelovalo 444 delavcev, uspešno pa ga je
opravilo 328. V razne druge oblike dodatnega izobraže-
vanja je trenutno vključenih 12 delavcev, medtem ko
se nekateri izobražujejo na svoje stroške.
Na skupščini (bila je glede na število članov sora-
zmerno slabo obiskana, kar tudi kaže na odnos) so
največ govorili o možnostih kreditiranja pri nakupu
stanovanj ali gradnji oz. obnovi hiš ter o športu in
rekreaciji. Sekretar Občinskega sindikalnega sveta
Branko Povše je zato upravičeno v prispevku omenil,
da bi rad kaj več slišal o tem, kako imajo ti delavci
urejeno prehrano, kako je z regresi, dopusti, delovnimi
pogoji, delitvijo dohodka ter informiranjem, ki sodi
zraven.
V imenu Iz\Tšnega Sveta občine Žalec je govoril
Stanko Dolar in omenil, da bi delavci morali bofj
sodelovati pri raznih humanitarnih akcijah (npr. eno-
dnevni zaslužek za odročne kmetije, pomoč Dobrov-
Ijam itd.), se bolj vključevati v dodatno oz. dopolnilno
izobraževanje, poživiti in aktivirati delo delegacij (do-
slej slabi rezultati, neprisotnost) itd. Spregovorili so
tudi o problemu, da zasebniki prijavljajo delavce za
nizke osebne dohodke, kar delavcu škoduje ob pri-
meru nesreče, bolezni... Odpravljati je treba »skriv-
nosti«, kajti delavci tudi pri zasebnih delodajalcih mo-
rajo imeti vse tisto, kar jim po zakonu pripada. Izbolj-
šati je treba sistem informiranja in bolj se morajo
angažirati tudi zasebniki sami, katerim večini pa je
zdaj glavna in tudi večkrat edina »sveta« stvar posel,
delo in recimo tudi zaslužek.
Kritičen je bil tudi sekretar OOS delavcev zaposle-
nih pri zasebnikih Franc Kasesnik, ki je omenil, da
najbolj »sitnarijo« tisti »ta močni«, ki delajo za indu-
strijo, medtem ko pri drobnih usložnostnih obrtni-
kih ni takšnih težav ali pa so redke. Skratka, sindi-
kat delavcev se šele dobro oživlja in spoznava z
vsemi torišči, kjer lahko in mora delovati. Dobro bi
bilo, da bi ob večji osveščenosti vseh delavcev čim-
prej prišlo do zapisane realizacije programa.
TONE VRABL i
LOJZE TISELJ
PRODOR NA ŠTAJERSKO
Marsikje so nasprotovali gradnji. Tudi v Celju,
Nama se vse bolj uveljav-
lja tudi na našem območju,
pa čeprav je ponekod nale-
tela na težave. Tako ludi v
Celju, ko so bili nekateri
proti gradnji veleblagovni-
ce. V SOZD Nama se je
vključil tudi žalski Savinj-
ski magazin, potem ko je iz-
stopil iz Dobrine. Letos bo-
do v Žalcu pričeli že graditi
skladišče SOZD Nama. Ra-
zlogov je bilo torej zadosti,
da smo za razgovor zaprosi-
li glavnega direktorja Loj-
zeta Tislja.
NT: Tovariš Tiselj, pred
kratkim ste prevzeli naloge
in dela generalnega direk-
torja trgovskega podjetja
Nama Ljubljana. Ali lahko z
nekaj besedami in podatki
predstavite vašo delovno
organizacijo?
L. Tiselj; »Naše podjetje je
bilo ustanovljeno leta 1946.
Po ustanovitvi je bilo zvez-
nega značaja, pozneje pa je
postalo republiško. Po nekaj
letih je ustanoviteljske pra-
vice prevzel okraj Ljubljana,
saj so bile naše prodajalne le
v Ljubljani. Ves čas se je Na-
ma ukvarjala s prodajo na
malo kot glavno dejavnostjo,
stranska dejavnost pa je bila
prodaja na veliko in gostin-
stvo. Danes sestavlja našo
delovno organizacijo sedem
TOZD in DSSS. Lani je zna-
šal skupni promet okoli dve
milijardi dinarjev. V Nami je
zaposleno 1400 delavcev in
300 učencev v trgovini in go-
stinstvu. Veleblagovnice,
oziroma tozdi so v Ljubljani,
Skofji Loki, Cerknem, Ko-
čevju, Velenju, Slovenj
Gradcu, Ravnah in v Žalcu.«
NT: V zadnjih letih je Na-
ma dosegla hiter razvoj še
posebej na področju Štajer-
ske in Koroške. Ali so ome-
njene naložbe opravičile
vložena sredstva?
L. Tiselj: »Hiter razvoj je
značilen predvsem za zad-
njih destl let. Leta 1968 smo
zgradili veleblagovnico v
Skofji vasi, leto kasneje v
Piočevju, leta 1971 v Velenju,
potem v Slovenj Gradcu,
Ravnah na Koroškem, Žalcu
in Cerknem. Leta 1976 srtio
zgradili tudi blagovnico za
prehrambeno blago v Ljub-
ljani. Za gradnjo veleblagov-
nic smo pretežno uporabili
lastna sredstva, delno pa sta
gradnjo sofinancirali tudi
Ljubljanska banka in v Žal-
cu Beogradska banka. Delež
bančnih kreditov je manjši,
ker je Nama za te kredite na-
mensko vezala pri teh ban-
kah sredstva poslovnega
sklada. Z gradnjo velebla-
govnic nismo zapostavili
družbenega standarda, saj
smo v zadnjih desetih letih
vložili v stanovanjsko iz-
gradnjo kar 50 milijonov di-
narjev ter za delavce zgradili
dva počitniška domova. Pre-
cej denarja so delavci name-
nili tudi za izobraževanje.
S poslovanjem v velebla-
govnicah so upravičene vse
naložbe!«
NT: »Nama je nosilec bla-
govniškega sistema prodaje
v Sloveniji in je na tem po-
dročju tudi največ napravi-
la. Kakšne so vaše nadalj-
nje naloge na tem po-
dročju?
L. Tiselj: »Pred desetimi
leti, ko smo pripravljali pro-
gram gradnje blagovnic,
smo načrtovali gradnje v Ma-
riboru, Celju in Novem me-
stu. V Mariboru smo v ta na-
men že odkupili drago zem-
ljišče, potem pa so nekateri
dejavniki nasprotovali naši
gradnji. Nekaj podobnega se
nam je zgodilo tudi v Celju
in Novem mestu. Med tem
smo gradnjo preusmerili na
druga industrijska središča
in predstavniki občin Vele-
nje in Žalec so nas dobro
sprejeli. To je tudi ra-
zumljivo, saj smo v te kraje
vložili milijardne zneske ka-
pitala, ki je samo prispeval
razvoju kraja s širšo okolico.
Vsa akumulacija ostaja tudi
kraju, kjer stoji veleblagov-
nica. Namere za gradnjo ve-
leblagovnic v Celju, Maribo-
ru in Novem mestu pa seve-
da še nismo opustili.
Nekateri nam očitajo, da
iščemo samo donosne loka-
cije. Ta očitek ni na mestu,
saj je naša delovna organiza-
cija odprta in sprejmemo
vsakogar, ki ne postavlja nei-
zvedljivih pogojev. Novih,
manjših prodajaln pa ne gra-
dimo, ker bi bil transport
blaga predrag in se naložbe
ne bi izplačale.«
NT: Nama in nekatere
druge trgovske in proiz-
vodne organizacije so pred
kratkim ustanovile SOZD
Nama. Kaj si obetate od te
združitve?
L. Tiselj: »Povem naj, da je
v tej asociaciji tudi Savinjski
magazin iz Žalca, prej član
celjske Dobrine. V SOZD
smo se združili, da bi izbolj-
šali poslovanje ter združili
sredstva za nadaljnji razvoj.
Ugotovili smo, da moramo
izvršiti delitev dela med
TOZD, DO in SOZD. Vsak-
do mora na svojem nivoju
opraviti tisto delo, ki je zanj
najbolj primerno, ne. pa ko-
pičiti delo v SOZD, ker bi
bilo to preveč odmaknjeno
od delavcev, ki so nosilci ra-
zvoja in samoupravljanja.
Naša SOZD naj ne bi imela
številčno velike delovne
skupnosti za opravljanje
skupnih del, pač pa manjše
število delavcev, ki morajo
strolcovno opravljati dogo-
vorjena dela in tako pomaga-
ti udeleženkam. Pripravljala
naj bi programe za nadaljnji
razvoj in nove naložbe...«
NT: »Ali lahko seznanite
bralce Novega tednika z
oblikami in stopnjo povezo-
vanja s proizvodnjo in z vlo-
go potrošnikov pri obliko-
vanju vaše poslovne poli-
tike?
L. Tiselj: »Nalogo za
uspešno povezovanje s pro-
izvodnjo in posredovanje že-
lja potrošnikom smo name-
nili SOZD. SOZD bo morala
povezovati vse udeleženke
pri sklepanju sporazumov tr-
govine s proizvodnjo, da bo
dosegla zaželeni uspeh. V ta
namen smo že lani sklenili
okrog 200 sporazumov s pro-
izvajalci in dobavitelji. Že ta-
koj po sklenitvi teh sporazu-
mov smiO dosegli uspeh pri
usmerjanju proizvodnje za
naše potrebe, delno pa tudi
pri skupnih vlaganjih. Proiz-
vajalne organizacije so pri-
sluhnile naših potrebam po
namenskih sredstvih za pro-
dajo na potrošniška posojila
ter pri kreditiranju zaloge,
prcv tako pa so tudi priprav-
ljene sodelovati z nami pri
nadaljnji gradnji veleblagoV|
nic in ostale prodajne mreže.*
Naše TOZD se bodo ob
strokovni pomoči delavcev
SOZD povezale s potrošniki
preko svetov potrošnikov in
drugih njihovih organizacij,
tako da bodo ti lahko pove-
dali svoje želje in pričakova-
nja. Potrebe potrošnikov in
razumevanje proizvajalcev
bodo oblikovale našo nadalj-
njo poslovno politiko.«
JANEZ VEDENIK
JOŽE CEROVŠEK
VSO SKRD NALOŽDAM
Popraviti bo treba slab vtis prejšnjih let
Letošnje leto bo po napo-
vedih sodeč revolucionar-
no. Vsaj kar se naložb tiče.
Zaostajanje v naložbah je
bilo doslej v žalski občini
preveliko. Letos bodo zgra-
dili mlekarno ter pričeli z
gradnjo farme bekonov.
Med večje naložbe sodi tudi
postavitev tovarne pogon-
skih strojev šempeterskega
SIP. O tem smo se pogovar-
jali z Jožetom Cerovškom,
načelnikom oddelka za go-
spodarstvo.
NT: Pri investicijah je bi-
lo doslej čutiti v gospodar-
stvu žalske občine precejš-
nje zaostajanje. Kakšni so
načrti za letos?
J. Cerovšek: »Naložbe smo
razdelili v tri prioritetne sku-
pine. V prvo sodi izgradnja
mlekarne ter pričetek grgd-
nje farme bekonov. Prva na-
ložba bo veljala 256 milijo-
nov, druga pa 160 milijonov.
Načrtovana gradnja mlekar-
ne ima regijski oziroma re-
publiški pomen in bo skupaj
z izgradnjo farme bekonov
pripomogla k rešitvi nekate-
rih perečih problemov v zve-
zi z odkupom in preskrbo s
kmetijskimi proizvodi. Sicer
pa sta omenjeni naložbi tudi
del srednjeročnega načrta
razvoja kmetijstva oziroma
agroživilskega kompleksa v
žalski občini.
V drugo prioritetno skupi-
no smo uvrstili izgradnjo ho-
tela v Žalcu, ki bo veljala 60
milijonov dinarjev, 20 milijo-
nov bo veljala izgradnja bla-
govnice Savinjskega magazi-
na na Polzeli, skoraj sede-
mnajst milijonov dinarjev pa
bo treba odšteti za izgradnjo
skladišča poslovne skupno-
sti NAMA v Žalcu. V drugo
prioriteto smo te naložbe
uvrstili, ker je bila izgradnja
blagovnice na Polzeli načrto-
vana že za lansko leto in ker
smo temeljni kamen za hotel
v Žalcu položili že koncem
leta 1978.
V tretjo prioriteto smo uvr-
stili postavitev tovarne po-
gonskih strojev SIP Šempe-
ter. Naložba bo veljala 243,5
milijonov dinarjev.«
NT: Se Sipova naložba
navezuje tudi na drugo per-
spektivno dejavnost v žal-
ski občini?
J. Cerovšek: »Da! Mislimo
na livarstvo oziroma delovno
organizacijo Ferralit, ki bo
tako še tesneje vezan na so-
delovanje s SIP in na dopol-
njevanje strojegradnje. Sipo-
va naložba pomeni kvalitetni
premik v industriji žalske
občine.«
NT: Kako je z drugimi načr-
tovanimi naložbami v tem
letu?
»Kar precej jih je. Hmeza-
dova TOZD bo gradila proiz-
vodno dvorano, kjer bodo iz-
delovali gonila za kmetijske
stroje, Aero Šempeter načr-
tuje  razširitev proizvodnje
samolepilnih trakov, tekstil-
na tovarna Prebold pa bo za
modernizacijo proizvodnje
ženskih nogavic in nakup
nove tehnologije namenila
skoraj sedem milijonov, ne-
kaj manj pa za iste namene
tudi polzelska tovarna noga-
vic. Novi proizvodni dvora-
ni, ki bosta veljali okrog 20
milijonov dinarjev, bosta
gradila tudi Juteks in MIK
TOZD Konfekcija. Garant iz
Polzele bo razširil skladišča
ter kupil novo strojno opre-
mo. Nekaj naložb predvide-
vajo tudi v KIL, Zarji, Grad-
nji in Montani.«
NT: Izkušnje s področja na-
ložb zadnja leta pravzaprav
niso vzpodbudne. Kaj bo
treba storiti, da bodo vse
načrtovane naložbe realizi-
rane?
J. Cerovšek: »V okviru ob-
čine bo treba vzpodbujati še
hitrejše združevanje dela in
sredstev, zlasti na osnovi in-
tegracijskih procesov, po-
spešiti bomo morali postop-
ke za pridobivanje soglasij in
dovoljenj pri lokacijski do-
kumentaciji ter zmanjšati
odvisnost procesa razširjene
reprodukcije od kreditnih
izvorov. Povečati bo treba
stopnjo samofinaciranja na-
ložb ter dosledneje uveljav-
ljati postavljena načela pri
razporejanju dohodka. Pre-
cej je še stvari, vendar so te
najpomemibnejše.«
JANEZ VEDENIK
MODERNO JEKLARSTVO VŠTORAH
Dober mesec je, odkar so v železarni
Štore ustavili proizvodnjo v enem od
najstarejših obratov, v Siemens-Marti-
novi peči. Tako so v železarni sklenili
določeno obdobje dotrajane tehnolo-
gije, izredno težkih delovnih pogojev
ter v zadnjem času tudi vedno manj
rentabilne proizvodnje.
»Z ustavitvijo te proizvodnje se zak-
ljučuje tudi proces dolgoletne preo-
brazbe naše jeklarske tehnologije v so-
dobno elektro-jeklarstvo, saj bo ob
koncu letošnjega polletja pričela obra-
tovati ob sedanji štiridesettonski elek-
troobločni peči še druga obločna peč z
veliko večjo proizvodno zmogljivost-
jo,« je med drugim poudaril predse-
dnik poslovodnega organa, dipl. inž.
Pušan Burnik.
Proces preobrazbe jeklarske proiz-
vodnje v štorski železarni se je pričel
že dosti prej, saj so že v letih od 1959.
do 1961. pričeli z intenzivnim delom in
pripravami študij in investicijskih pro-
gramov za posodobitev jeklarske pro-
izvodnje in za povečanje njenih zmog-
ljivosti. Takrat so izdelali več variant,
tudi takšno, da bi ob Siemens-Marti-
novi peči postavili obločno peč. Ven-
dar so vse študije ugotavljale, da je
najboljša rešitev v izgradnji nove je-
klarne, na novi lokaciji, na industrij-
skem kompleksu, ki je zdaj znan pod
imenom Store II.
Dolgotrajen pa je bil proces, da so v
štorski železarni prišli do prvih šarž v
novi elektro jeklarni 1973. leta. Dosti
naporov so štorski železarji vložili v
utemeljevanje potreb po lastni proiz-
vodnji surovega jekla in odpravi ne-
zaupanj do sposobnosti lastnih jeklar-
skih delavcev, da postavijo na noge
tako sodobno tehnologijo, kot je ob
proizvodnji jekla v obločni peči še
kontinuirano vlivanje pretežno kvali-
tetnih vrst jekel.
Železarji v Storah so na tej poti
uspeli, na poti v novi jeklarski smeri.
Uvozna oprema za prvo obločno peč je
bila v Storah že 1965. leta, toda, zaradi
nujno potrebnih utemeljevanj nove
proizvodnje in seveda zaradi izgrad-
nje, so z novo proizvodnjo pričeli šele
po osmih letih. In prav ta je potrdila
pravilnost usmeritve v sodobno jeklar-
stvo in razvoja železarne v Storah
sploh.
Štorski jeklarji so dokazali, da so bili
v kratkem času sposobni osvojiti novo
tehnologijo in doseči izredno dobre re-
zultate. Svoje znanje so potrdili tudi
pri spuščanju v pogon jeklarne v Li-
biji.
Kaj bi bilo, če v Storah ne bi šli po
tej poti, saj je na dlani, da je lastna
proizvodnja surovega jekla za tehnolo-
ški proces železarne izrednega pome-
na, še posebej, če hočejo doseči boljšo
proizvodnjo valjarskega programa in
tako tudi socialno varnost in dobre po-
slovne rezultate najmočnejše proiz-
vodne dejavnosti železarne Store.
Tudi za izgradnjo druge elektro
obločne peči je bilo veliko težav. Toda,
zdaj ni več vprašanja, da bi ta peč ne
šla v proizvodnjo junija letos. Vsa
uvozna oprema je v Storah, ugodno pa
so potekala dela tudi pri zagotovitvi
domače opreme in pri gradbenih de-
lih. Seveda pa je do polletja še veliko
dela.
Ustavitev proizvodnje v stari Sie-
mens-Martinovi peči je pomenila tudi
začetek modernizacije v stari valjarni
in dala svoj velik prispevek k čistosti
okolja, tako z opravo dimnih plinov,
kot odpadnih voda z ustavitvijo oddel-
ka generatorjev.
M. BOŽIC
št. 4 - 1. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 5
CELJE
TTG - VELIKI NAČRTI
Obnova kolodvorske restavracije
Kolektiv celjske temeljne
organizacije združenega de-
la TTG bo letos in naslednje
leto vložil za preureditev
nekaterih prostorov, pred-
vsem pa za obnovo celjske
kolodvorske restavracije
pa tudi za obnovo kolodvor-
ske restavracije v Zidanem
mostu, okoli 30 milijonov
dinarjev. Pretežni del teh
sredstev bo namenjen za
celjsko kolodvorsko resta-
vracijo.
»Glede na obljube, ki so
jih dali predstavniki železni-
čarskih temeljih organizacij,
ki delujejo na območju celj-
ske vozlišča, bi šlo v tem pri-
meru za delno adaptacijo ob-
stoječih prostorov in za raz-
širitev v postajni prostor.
Trenutno je naša enota na
celjski postaji zelo utesnje-
na, z zgraditvijo centralne že-
lezniške postavljalnice pa se
nam odpirajo možnosti, da
se v pritličju postaje razširi-
mo v vsem obstoječem delu
in tudi na nekatere objekte
severno od postaje, ki se bo-
do z zgraditvijo centralne po-
stavljalnice izpraznili. Tako
bomo lahko izvedli cenejšo
varianto adaptacije, sicer bi
nas čakala dražja podkleti-
tev prostorov,« je dejal di-
rektor TOZD TTG Celje, Mi-
lan Gerželj.
Značilna je ugotovitev, da
kolodvorske restavracije ne
obiskujejo samo potniki, ki
prihajajo oziroma odhajajo iz
Celja, marveč tudi drugi.
Ocenjujejo, da to restavraci-
jo obiskuje okoli šestdeset
odstotkov gostov, ki nimajo
nobene zveze s prevozi na že-
leznici. Zato ni naključje, da
se v obratu družbene prehra-
ne v kolodvorski restavraciji
hrani še okoli tisoč ljudi, ki
niso železničarji, ki so sicer
zaposleni v Celju in ki svojo
prehrano rešujejo tudi s po-
močjo tega obrata. Zato bo ta
obrat imel v preureditvi re-
stavracije posebno mesto.
Nameravajo namreč poveča-
ti ta prostor in ga odpreti
proti ulici. Tako računajo, da
bi se število njegovih obisko-
valcev še povečalo.
Po preureditvi naj bi v tem
obratu ponudili delovnim
ljudem in občanom okoli tri
tisoč obrokov na dan. Tudi
tako, da bi za nekatere ko-
lektive pripravljali hrano v
tej kuhinji in jo zatem vozili
v kolektive, na delovna me-
sta. Pomeni torej, da bi preu-
rejena kolodvorska restavra-
cija prevzela lep delež skrbi
tudi za družbeno prehrano v
mestu.
Toda, ne gre samo za kolo-
dvorsko restavracijo v Celju,
marveč prav tako za formira-
nje močnega turistično-in-
formativnega in prodajnega
centra.
Železniška postaja je in bo
tista točka, ki doživlja vsak
dan in ob skoraj sleherni uri
največje gibanje ljudi. Ta ži-
vahen promet bo ostal tudi
po zgraditvi nove avtobusne
postaje, saj razdalja okoli
dve sto metrov med obema
postajama res ne bo ovira, da
bi tudi avtobusni potniki ne
prišli na postajo in se tu po-
zanimali za nadaljnje možno-
sti prpvoza, zasedenosti ali
• nezasedenosti hotelskih ka-
pacitet in o vsem drugem,
kar jih interesira zaradi
manjšega ali daljšega biva-
nja v. mestu ob Savinji pa tu-
di zaradi nekajurnega obi-
ska. Tu bi si lahko kupili tu-
di vozne karte za nadaljnje
potovanje, tu bi lahko zvede-
li o točkah, ki bi jih kazalo
obiskati in si jih ogledati. Tu
bi lahko zvedeli o priredi-
tvah v mestu in na celjskem
območju... skratka tu bi naj
dobili vse informacije, ki člo-
veka, ki pride v mesto ali na
celjsko območje, tudi zani-
majo, da se bo lažje znašel,
hitreje uredil vse, kar si je
zamislil in podobno.
Delovanje takšnega centra
bi pomenilo tudi tesnejšo
povezavo med vsemi gostin-
skimi in turističnimi dejav-
niki v Celju in na območju,
torej spet korak k podiranju
plotov, vsekakor tistih, ki bi
jih v turizmu ne smeli poz-
nati.
Zamisel je torej tu, in to
več kot dobra, odlična, in
prav bi bilo, da bi jo kolektiv
celjske TOZD TTG tudi čim-
prej uresničil. Ob podpori in
sodelovanju vseh, ki prav ta-
ko delajo na širokem turi-
stičnem področju.
M. BOŽiC
Železniška postaja, tudi celjska, je tista, kjer se vedno zbere veliko ljudi. Eni prihajajo,
drugi odhajajo...
POHORJE
POSLOVNA SKUPNOST
Utemeljen je samo usklajen razvoj
Turistično povezovanje v
severovzhodni Sloveniji do-
biva vse določnejše črte, ob-
like, vsebino. Spoznanje, da
turizma ni moč zapirati v ob-
činske meje, je tu veliko in
prav to spoznanje dobiva tu-
di svojo materialno osnovo.
Toda, navzlic temu bi lahko
rekli, da se nekatere reči ra-
zvijajo vse prepočasi in da
tudi celjsko turistično ob-
močje v tej večji skupnosti
zaenkrat še nima pravega
mesta, četudi je bilo oprede-
ljeno, potrjeno. Očitno je, da
tu ni skupnega nosilca, saj
gre predvsem ali edinole za
poslovno sodelovanje.
Kot rezultat skupnega re-
ševanja vseh najvažnejših
vprašanj je prišla zdaj odlo-
čitev o ustanovitvi turistične
poslovne skupnosti za Po-
horje. Ideja o enotnem turi-
stičnem razvoju Pohorja je
dobila svojo potrditev že
pred leti. Kot prvi korak tej
zamisli je sledil načrt o na-
daljnjem razvoju Pohorja,
vsemu temu pa bo zdaj sledi-
la še Poslovna skupnost, v
katero se vsaj na začetku po-
vezujejo trije glavni nosilci
turističnega razvoja na tem
planinskem predelu. Gre za
Unior v Zrečah, za Lesno v
Slovenjem Gradcu ter za
Certus v Mariboru. Seveda
pa so vrata odprta še za dru-
ge, skratka za vse, ki so ka-
kor koli zainteresirani za tu-
rizem na tem predelu.
Prva naloga nove Poslov-
ne skupnosti bo prav gotovo
v usklajevanju in načrtova-
nju nadaljnjega razvoja Po-
horja kot celotnega in enot-
nega turističnega prostora.
Prav tako so skupne naloge
na področju propagande in
informativne službe, ne na-
zadnje v vzgoji gostinskih
oziroma turističnih delav-
cev.
V načrtu je tudi skupna
agencijska služba in še kaj.
Torej, dovolj pobud za novo
povezovanje in skupno reše-
vanje vprašanj.   M. BOŽiC
STRNJENE SILE ZA
TURISTIČNO PONUDBO V
CELJSKI OBČINI
Predsedstvo SZDL Celje je opozorilo na obstoječi
položaj turizma in gostinstva v celjski občini, ki se
nikakor ne m.ore pohvaliti z zadovoljivim razvojem,
kakovostno ponudbo, da ne govorimo o kakšnih ino-
vacijah v pristopu načrtovanja skupnega programa
dela.
V razpravi je predsednik izvršilnega odbora po-
slovne skupnosti za turizem Leopold Pere opozoril, da
v nadaljnjem načrtovanju razvoja turizma ne smemo
imeti pred očmi samo gostinstvo in tu in tam kakšno
naravno danost, ampak, da sestavlja turizem več ele-
mentov, kamor sodijo tudi kultura, šport, obrt, trgo-
vina in celo industrija. No, očitno do takšnega sodelo-
vanja ne bo prišlo čez noč, saj najbrž predstavlja pre-
hud miselni skok iz dolgoletne uspavanosti in klišejtva
v novo obliko združevanja interesov, programov, sred-
stev in dohodka.
Beseda je tekla o propagandi, ki je izredno draga, še
dražja pa je zaradi tega, ker jo izvajajo posamezne
delovne organizacije in bi pravno tukaj skupni nastop
pocenil stroške in povečal učinkovitost, saj ni nobena
skrivnost, da občutno premalo vlagamo v propagando,
pa še tam navadno vidimo na prospektih le hotele in
hotelske sobe, redkeje pa kraje, njihove znamenitosti.
Gostinstvo, ki je pomemben sestavni del turistične
ponudbe pa pestijo specifični problemi, o katerih smo
sicer že večkrat obširneje pisali, pa vendar povejmo še
enkrat, da je akumulacija zelo majhna, da nimamo na
voljo dovolj ustreznih kadrov, saj je fluktuacija izre-
dno velika, osebni dohodki so med najnižjimi v občini,
izobraževanje si šele zadnja leta utrjuje temelje, pa tudi
družbeno vrednotenje gostinskega poklica ni dobro,
pač ustrezno dejstvom, ki smo jih prej naštevali. Go-
stinska šola si je šele v zadnjih letih uspela zagotoviti
stalne prostore in pred dnevi so dobili prve sodobne
učilnice. Gostinskim delavcem je tudi domala onemo-
gočeno vsako nadalhje izobraževanje ob delu, zaradi
deljenega delovnega časa. Med gostinskimi delavci je
80 odstotkov žensk, ki se večinoma vozijo iz drugih
krajev in je na ta problem vezan tudi odpiralni čas
celjskih lokalov, ki vaindvajseti uri zaprejo vrata in
gostoljubje gostom (ne sicer vsi, a večina).
Vse bližja Hortikultura opozarja na zamujanje s pro-
gramom, tu pa so največje težave z denarjem, čeprav je
interes vseh v občini, da bi bilo Celje čimbolj urejeno.
Je že tako, da noben interes ni zastonj.
V okviru poslovne skupnosti naj bi v bodoče učinko-
viteje združevali interese, sredstva in še kaj vsi zainte-
resirani, ki lahko z večjo vnemo skrbijo za boljši razvoj
turizma v celjski občini, ki v zadnjem času nekako
stoji kar ob strani večjih in mikavnih načrtov drugih
občin. Vidni premiki so le v obliki velike obnove ho-
tela Evrope, ki bo pridobila mnogo postelj (195 v skup-
nem številu ali 120 sob), dozidava hotela Merx na
Ljubljanski cesti in gradnja hotela Dobrna, ki po grad-
beni plati poteka dobro, so pa nastale prekoračitve v
stroških, a to je že druga tema. Ce k vsem ostalim
problemov v turizmu dodamo še problem formiranja
cen, predvsem penzionskih, potem turistične in druge
delavce v interesu turizma čaka v prihodnje nelahko
delo in bi kazalo še povečati širšo družbeno akcijo za
pomoč izvajanja načrta razvoja turizma in seveda za
njegovo dosledno izvajanje.
DRAGO MEDVED
PLANINA:
PLODNO DELO
Občni zbor članov Turi-
stičnega društva Planina pri
Sevnici je bil več kot ploden
obračun minulega dela in za-
to spodbuden korak za izvr-
ševanje novih nalog.
Iz poročila predsednice Vi-
dalijeve je bilo razvidno, da
je društvo v minulem letu
vzorno skrbelo in vzdrževalo
nasade v trgu. Tu so uredili
tudi novo zelenico. Prav ta-
ko so popravili cesto na grad
ter očistili okolje gradu. V
teh akcijah so pridno sodelo-
vali tudi učenci sedmega ra-
zreda domače osnovne šole.
Poleg tega so postavili štiri-
deset novih klopi ter turistič-
ne panoje z dobrodošlico
obiskovalcem Planine. Ure-
dili so še topografsko karto
kraja in bližnje okolice.
Vse potrebno so pripravili
za izdajo značke, žal pa niso
uspeli v akciji za odvoz sme-
ti. Nadalje so posredovali
glede poslovanja bifeja na
gradu, za katerega se zavze-
majo tudi sicer, saj gre za nji-
hov osrednji turistični ob-
jekt.
Pripravili so stalno razsta-
vo Planina skozi stoletja, ki
je v prostorih zdravstvene
postaje ter organizirali tri
prireditve.
Raziskali so Glijo jamo ter
pomagali Slovenski akade-
miji znanosti in umetnosti
pri izkopavanjih na Gradcu
pri Praprotnem, kjer je bila
starorimska naselbina. Lotili
so se tudi zbiranja domačega
krajevnega humorja in neka-
terih jezikoslovnih posebno-
sti. Zanimivo je, da so zbrali
tudi meteorološke podatke
in ugotovili, da obstajajo že
od 1895. leta dalje.
Z. VUDLER
OBLIKE
VARČEVANJA
V VVZ
Varčevanje v vzgojnovarstvenih zavodih
je še na začetku razvoja, zato o bogatih
izkušnjah ne moremo govoriti. Vendar lah-
ko ugotovimo, da ima varčevanje tudi v
vrtcih predvsem vzgojni moment. Vzgojno-
varstveni zavodi so zelo različno organizi-
rani, zato je nujno temu prilagoditi obliko
organiziranega varčevanja. Vrtci so samo-
stojni ali pa v sklopu osnovne šole. Danes
bomo v kratkem opisali, kako poteka var-
čevanje najmlajših v sosednjih občinah.
V VVZ Šentjur sta v organizirano varče-
vanje vključeni dve starejši skupini otrok.
Vsaka skupina ima hranilnik in ko prinese
otrok denar v hranilnik, odtisne štampiljko
pikapolonice na pano pikapolonice v igral-
nici. Tako se ne ve kolikokrat prinese kdo
denar in ne more priti do tekmovanja.
Skupni denar vlagajo otroci na hranilno
knjižico oddelka.
V VVZ Rogaška Slatina so se odločili, da
bodo zaenkrat uvedli v srednje in starejše
skupine oblike varčevanja z materialom.
Izdelali so grafikon z imeni vseh otrok na
eni strani, na drugi pa narisali predmete s
katerimi je treba posebno varčevati (oble-
ka, pohištvo, igrače itd.). Delijo tudi nagra-
dne simbole - pikapolonice.
V Slovenskih Konjicah so v organizirano
obliko varčevanja z denarjem vključeni
predšolski otroci, in sicer 4 skupine v Slo-
venskih Konjicah, 2 pa v Zrečah. Otroci
privarčujejo od žepnine, ki jo dobijo za
sladkarije in imajo skupne cilje - vselej
nakupijo nekaj koristnega za skupino. V
lanskem letu je ena skupina nakupila slika-
nice, ki jih je ob zaključku šolskega leta ob
prisotnosti staršev vseh skupin, svečano
predala skupno s hranilnimi knjižicami
mlajši skupini s priporočilom za skrbno
varčevanje. Ena skupina iz Zreč je za pri-
varčevani denar prišla na obisk v Sloven-
ske Konjice - sami so si plačali avtobus in
kupili vsak svoj robček s konjiškim grbom.
Druga skupina iz Zreč pa je šla za privarče-
vani denar na piknik na Roglo.
Letos so se v Slovenskih Konjicah dogo-
vorili, da bodo namensko varčevali za na-
kup glasbenih skrinj. Povedati je treba še
to, da je v VVZ Slov. Konjice povsod prisot-
no splošno varčevanje z materialom, naj
bo to karton, lepenka, barve, steklenice,
krpice, odpadni izdelki iz usnja - dogovar-
jajo se tudi z vsemi DO in prodajalnimi, da
jih pokličejo predno vržejo karkoli v smeti,
saj dobro vedo, da najmlajši koristno upo-
rabijo najrazličnejše odpadne surovine
pod vodstvom ravnateljice Pavle Zdovc in
mentorice cicibanove hranilnice VVZ Slo-
venske Konjice Nade Marguč.
Še vnaprej želimo vsem uspešno delo v
okviru varčevanja in seveda vzgoje naj-
mlajših.
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 4 - 1. februar 1979
KAKO RODI SAMOPRISPEVEK?
LETOS UJETI ZAMUDO
Zapleti so tehnične narave, denar dobro priteka
Nedavna seja predsed-
stva SZDL Celje je v svoji
prvi točki razgrnila celotno
problematiko izvajanja
programa IL samoprispev-
ka v celjski občini, ki so ga
občani z referendumom iz-
glasovali v februarju mese-
cu 1977. leta. Prve ugotovi-
tve kažejo na to, da denar
dobro priteka, saj je zbrane-
ga polovico več, kot to pre-
dvideva plan za to obdobje,
da pa so zapleti nastali za-
radi slabe tehnične pripra-
ve (lokacije, lastniška ra-
zmerja, gradbena dokumen-
tacija in sploh celovita pri-
pravljenost vsakega inve-
stitorja, ki je dolžan pravo-
časno poskrbeti za nemote-
no izvajanje gradenj, pri-
zidkov in adaptacij, saj vsa-
ko zavlačevanje dviguje
stroške gradnje.
Da osvežimo spomin: pro-
gram drugega samoprispev-
ka predvideva deset novo-
gradenj, štiri prizidke in štiri
adaptacije, torej osemnajst
enot. Prvi objekt je zrasel v
Novi vasi in sicer vzgojno
varstvena ustanova, drugega
pa bodo odprli 9. februarja v
Vojniku in sicer Zdravstve-
no postajo. Ravno primer
zdravstvene postaje v Vojni-
ku pa zgovorno kaže na sla-
bosti, če niso pravočasno in
kakovostno opravljene pred-
priprave za gradbena dela.
Letos naj bi ujeli zamude, ki
so nastale na nekaterih ob-
jektih, kjer najočitneje izsto-
pa prav Vojnik in prizidek k
OŠ Franja Vrunča na Hudi-
nji. Ta je v zamudi že dve
leti.
Najprej je bil načrt izdelan
za prizidek k šoli, torej ne-
kakšno organsko in fizično
nadaljevanje ustanove, ki
pomeni razvoj družbenega
in kulturnega življenja v kra-
jevni skupnosti Hudinja, ki
danes šteje skoraj 5000 kraja-
nov in brez dvoma rabijo
svoje prostore za opravljanje
najnujnejših družbenih in
družabnih dejavnosti. Ser tu-
di pred ustanovitvijo kultur-
nega društva, močno aktivna
pa je tudi mladinska organi-
zacija, ki si mnogo obeta od
prizidka. Med tem časom pa
so načrtovali tudi nadaljnje
širjenje soseske še na prostih
površinah proti nekdanji
opekarni in tovarni Libela.
Toda to bo trajalo nekaj let
in nekje med obema sredi-
ščema obeh (potem ene sa-
me in velike) soseske naj bi
stal drugačen, večji, sodob-
nejši kulturni center. Toda
nihče še danes ne ve najo-
snovnejših podatkov o njem,
niti ni znana minimalna fi-
nančna konstrukcija. Zato je
predsedstvo sklenilo, da v
roku enega meseca zaintere-
sirani v dogovoru s krajevno
skupnostjo Hudinja, vidijo
možnosti gradnje novega
centra, če to v mesecu dni ne
bo dognano, se mora nemu-
doma pristopiti h gradnji pr-
votnega načrta. Pri tem je
treba reči tudi to, da, četudi
bo pozneje zrasel nov in več-
ji center, že obstoječi prosto-
ri prizidka ne bodo nikoli
odveč in bodo dragocena in-
vesticija v vedno »prekrat-
ko« kulturo. Gradnjo prizid-
ka je podprl tudi svet za kul-
turo pri SZDL in izvršni od-
bor KSC.
Zbiranje denarja poteka
zelo dobro, težave so drugje.
Same samoupravne intere-
sne skupnosti s strokovnimi
službami pripravljajo vse po-
trebno za gradnje, a je zanje
to očitno preveliko breme-
.Samo pri otroškem varstvu
je od desetih objektov prišlo
pri osmih do sprememb.
Osnovna šola Nova vas-Go-
lovec naj bi bila zgrajena le-
tos do 29. novembra, zdrav-
stvena postaja v Štorah tudi
do 29. novembra in ne bo ta-
ka kot v Vojniku, ker so ra-
zmere v Štorah drugačne od
tistih v Vojniku, Socka bo
obnovljena letos, dom za
ostarele dobro napreduje, ta-
ko da bi vse zamude bile uje-
te letošnje leto razen prizid-
ka na Hudinji.
Vprašljiva je osnovna šola
Nova vas, saj je še niso priče-
li graditi, po prvotnem načr-
tu pa bi morala biti gotova že
1. septembra letos. Te zamu-
de seveda dvigujejo gradbe-
ne stroške in marsikje bo
premalo denarja po prvot-
nem načrtu in ga bo treba
zagotoviti iz drugih virov.
Pohvaliti pa je treba svet za
urbanizem in gradbene zade-
ve, ki je delal zelo hitro in s
te strani ni bilo nobenega za-
vlačevanja.
Izvajanje sedanjega pro-
grama opozarja na to, da bo
pri prihodnjem samopri-
spevku, ki bo brez dvoma
potreben, treba zagotoviti
celovitost ukrepov za dosle-
dno izvajanje programa. To
je bilo sedaj prepozno, oziro-
ma težje je že ob gradnjah in
adaptacijah reševati stvari,
ki bi morale pogojevati ne-
moten potek dela. Zatorej je
treba v vodenju enotne poli-
tične akcije za načrtovanje
programa samoprispevka
bolj upoštevati strokovnost z
vidika urejanja lastninskih
odnosov, gradbeništva, geo-
dezije in temeljito opraviti
pripravljalna dela, ki so za-
konska obveznost vsakega
investitorja.
DRAGO MEDVED
Tudi sedaj, pozimi, je poligon zaseden.
Foto: T. Tavčar
ZŠAM ŽALEC
NOVI NAČRTI
Poslovna stavba in tehnična baza
v soboto so se na rednem
občnem zboru sestali člani
združenja šoferjev in avto-
mehanikov Žalec. Poročilo o
delu je podal predsednik Ivo
Serdoner, ki je poudaril, da
je bila lani ena najpomemb-
nejših nalog dograditev poli-
fona za voznike začetnike v
empetru ob Savinji. Po
njem se danes vzgledujejo
mnoge šole v Sloveniji in Ju-
goslaviji, saj je edinstveni
primer tako urejenega vadi-
šča. »Nanj smo lahko pono-
sni tako člani združenja kot
delovni ljudje naše občine.
Cenitev vrednosti poligona
je pokazala blizu deset miljo-
nov dinarjev, prostovoljno
delo pa na osem miljonov
din«.
Za letošnje leto načrtuje
delovna skupnost povečati
obseg dela pri organizaciji
tečajev za 20 odstotkov. Gle-
de na uspešno delo lani ima-
jo željo že po drugi akciji za
gradnjo poslovne stavbe s te-
hnično bazo in garažami. Po-
leg te akcije bodo pripravili
še tombolo ter izvajali vsa re-
dna dela, pridobivanje novih
članov, sodelovali v vseh ak-
cijah za preventivo in večjo
varnost na cestah, uredili
okolico spomenika prvobor-
ca Jožeta Turka, po katerem
je poimenovan poligon.
Po sprejetem programu
dela so podelili tudi plakete
tovarištva druge stopnje, ki
so jih prejeli: Boris Košeni-
na, Anton Basle, Milan Ter-
glav, Franc Rovšnik, Sreč-
ko Stepišnik, Jože Oprčkal;
plaketo s srebrnim vencem
pa je prejel Franc Turk. Po-
leg teh so podelili še 11 priz-
nanj društva OZD, družbe-
nopolitičnim organizacijam
ter posameznikom. Za konec
so pripravili kulturni in za-
bavni program.
TONE TAVČAR
POLZELA
VODOVOD!
Zbiralnik bo v Šeneku
Konec preteklega tedna je
bila na Polzeli prva skupšči-
na krajevne skupnosti. Po
izvolitvah vseh organov in
predsednikov so razpravljali
o programu dela za letošnje
leto.
Za predsednika skupščine
je bi izvoljen Vinko ing.
Kolenc, za podpredsednika
Rudi Divjak; za predsedni-
ka sveta krajevne skupnosti
Marjan Sever, za podpred-
sednika Miloš Frankovič; za
predsednika poravnalnega
sveta, ki šteje šest članov
Franc Rojnik; za predsedni-
ka potrošniškega sveta Mi-
lan Orešnlk, in za predsedni-
ka samoupravne družbene
kontrole Slavko Resnik. Že
teden pred tem pa je bila tu-
di volilna konferenca pri
Krajevne organizaciji SZDL.
Za predsednika je bil izvo-
ljen Polde Polde Bidekovič
za sekretarja pa Dani Pfei-
fer.
Po izvolitvi so razpravljali
o programu dela za tekoče
leto. Osrednja točka tega
programa je vsekakor iz-
gradnja vodnega rezervarja v
PRIZIDEK
ŠOLE V
PETROVČAH
Letos občani žalske obči-
ne zadnje leto plačujejo
samoprispevek za izgrad-
njo objektov družbene
dejavnosti. Pri izvajanju
programa na področju
osnovnega in srednjega
šolstva bodo pričeli z in-
vesticijskimi deli pri raz-
širitvi osnovne šole v Pe-
tro včah.
Po osnovnem progra-
mu je bila predvidena do-
graditev šestih učilnic s
predračunsko vrednostjo
2880 tisoč dinarjev. Na
podlagi sedanjih ugotovi-
tev in potreb je predvide-
na dograditev 9 učilnic, 4
kabinetov in drugih pro-
storov v skupni površini
1386 kvadratnih metrov,
od tega za zaklonišče (šo-
la in vrtec) 230 kvadrat-
nih metrov. Po izračunu
Zavoda za načrtovanje
Žalec bo omenjena nalož-
ba znašala 17. miljonov
dinarjev. Projekti so v iz-
delavi in bodo končani
verjetno še ta mesec. Pri
investiciji sodeluje občin-
ska izobraževalna skup-
nost s 5 miljoni din, oziro-
ma s sredstvi, ki prisegajo
števila učilnic, določenih
v osnovnem programu.
Izgradnja prizidka se bo
pričela ko bodo zbrana
vsa   potrebna   sredstva.
T. TAVCAR
NOVA ZDRAVSTVENA POSTAJA V VOJNIKU
V NOVE PROSTORE ŠE KADRE
Zgrajen drugi objekt iz programa IL samoprispevka celjske občine
Po enoletni zamudi v primerjavi z
načrtom izvajanja II. samoprispevka
v celjski občini, so Vojničani in seve-
da tudi drugi krajani v okolici doča-
kali težko pričakovan trenutek, saj
jim nova zdravstvena postaja pome-
ni velike olajšave pri iskanju zdrav-
stvenih storitev. Problem je trenutno
v tem, da ni zadovoljivo rešeno ka-
drovsko vprašanje saj je bil doslej v
Vojniku le en zdravnik in še ta je dal
odpoved. Celjske zdravstvene delav-
ce čaka torej naloga, da zagotovijo v
novih prostorih tudi ustrezno ka-
drovsko zasedbo, saj nova postaja
omogoča širšo možnost in večje števi-
lo zdravstvenih uslug kot doslej.
Poglejmo najprej, kaj je pripeljalo
gradnjo do tolikšne zamude? Najprej
je bilo treba spremeniti lokacijo, nato
je prišla sprememba zazdialnega načr-
ta, postopki za pridobivanje raznih so-
glasij od pristojnih organov niso bili
ravno kratki, problem kanalizacije za
celoten kompleks, kjer se je gradila
zdravstvena postaja in še bi lahko na-
števali. Vse to opozarja, da je treba
priprave za gradnjo drugih objektov iz
programa samoprispevka, pa ne samo
te, dobro in pravočasno pripraviti. Na-
predek v dogovarjanju pa je bil storjen
pri gradnji zaklonišča, saj so se dogo-
vorili, da bodo delili zaklonišče in stro-
ške njegove gradnje z izgradnjo otro-
škega vrtca.
Sredstva za gradnjo so tvorili trije
viri in sicer denar iz samoprispevka
občanov (10,346.000), denar občinske
zdravstvene skupnoti (11,483.000) in
sredstva regionalne zdravstvene skup-
nosti (7,000.000), kar je v skupnem zne-
sku 28,829.000 dinarjev.
Nova zdravstvena postaja bo imela
lekarniške prostore, 4 ordinacije, od
tega eno za predšolske in šolske otro-
ke, tri ordinacije za zaobozdravstvo,
od tega eno za otroke, zobozdravstve-
na dejavnost pa bo imela na voljo tudi
prostor za obsevanje, prostor za zobno
tehniko s tremi delovnimi mesti in
prostor za zobni rentgen. Splošne ordi-
nacije pa bodo imele na voljo še labo-
ratorij, prostor za EKG in fizioterapijo.
V novi zdravstveni postaji v Vojniku
bo tudi 8 garsonjer, namenjene zdrav-
stvenim in lekarniškim delavcem. V
Vojniku bo tudi reševalna postaja z
dvema rešilnima avtomobiloma.
Tako imamo v celjski občini nedvo-
mno dragoceno pridobitev na področ-
ju zdravstvene dejavnosti, torej ene
najbolj občutljivih. Zato ker s svojo
vsebino neposredno služi človeku,
njegovemu zdravju in življenju. Zato
takšne rešitve za posodabljanje zdrav-
stvenih uslug in večanje možnosti za
dvig njihove kakovosti, hitro najdejo
mesto v programu samoprispevka. To
pa seveda poudarja odgovornost vseh,
ki so zadolženi za izvajanje tega pro-
grama, po načrtu, v predvidenih rokih
in predvidenem obsegu. Vsako zavla-
čevanje veča stroške, kar se je zgodilo
tudi pri omenjenem objektu. Kaj take-
ga se ne bi smelo več ponoviti.
Otvoritev nove zdravstvene postaje
v Vojniku bo 9. februarja, čeprav oko-
lica še ne bo povsem urejena, vendar
to ni ovira za začetek dela, ki bo steklo
12. februarja. Lekarna še ne bo pričela
z delom, ker še niso končana opravila
pri opremi in predvidevajo, da bo na
voljo občanov v juniju mesecu. Čim-
prej bo treba rešiti tudi vprašanje ka-
drov, ki je seveda ob novi zdravstveni
postaji v tem trenutku najpomembnej-
še. Ta skrb najbrž tudi nehote slabi
splošno navdušenje ob novi delovni
zmagi občanov.
DRAGO MEDVED
Novi predsednik Sveta KS
Polzela Marjan Sever: »Naj-
večja Skrb v letošnjem letu
bo veljala ureditvi preskr-
be z vodo.«
Šeneku in povezava krajev-
nega vodovoda na vodovod
Tabor. S tem bo rešena dol-
goletna kriza, v katero pred-
vsem v sušnem obdobju za-
haja Polzela. Tako lani Pol-
zelani, predvsem tisti, ki žive
v višnjih nadstropjih stano-
vanjskih blokov, tudi po ne-
kaj tednov niso imeli vode.
T. TAVCAR
št. 4 - 1. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 7
Eksplozija v Celju
ZAGRMELO JE OB 0,47
NESREČA S SREČNIM KONCEM
Noč je bila mirnr in večina ljudi
je uživala v prijetnem spancu. V
komaj rojenem ponedeljku, 29. ja-
nuarja 1979 (točen podatek za naše
zanamce!) je obupno počilo, nato
pa je še nekaj trenutkov monoto-
no ropotalo. Sprožila se je alar-
mna naprava in z njo vred napra-
va v prostorih UJV, čas pa se je
ustavil pri 0,47! Znak za nesrečo!
Ljudje so se iz do takrat prijetne-
ga spanca zbudili... bili so zbegani,
saj niso vedeli, zakaj gre... začeli
so se oblačiti in zapuščati stanova-
nja... mnogi bi radi prižgali luč pa
ni bilo elektrike... hoteli so pokli-
cati miličnike pa so bili pretrgani
telefonski kabli... ;.unaj je bilo hla-
dno in kadilo se je od razpadajočih
zidov, odpadajočega ometa in po
tleh leteče opeke... steklo je zaž-
venketalo pod nogami...
MATILDA IN TATJANA ČUDEN,
Zagata 2 (nasproti mesta eksplozi-
je): »Zbudil nas je strašen pok in
žvenketanje stekla. Luči ni bilo, te-
lefon je bil prekinjen. Oblekli sva
se in pogledali k sosedom, kako je
pri njih. Najino stanovanje je
grozno...«
DRAGICA in ALBERT ROJC,
Trg V. Kongresa 3: »Ko je počilo
nisva vedela, kaj naj narediva. Na
hitro sva se oblekla in pohitela na
cesto, da bi videla kaj je. Kadilo se
je, vse je bilo zrušeno. Najprej sva
pomislila na potres.«
EMIL LAJH je upravnik Muzeja
revolucije, ki je med najbolj priza-
detimi stavbami na mestu nesre-
če: »Eksplozija nas je močno priza-
dela, saj nam je poškodovalo stre-
ho, razbilo vsa okna in vitrine v
katerih so razstavljeni dragoceni
predmeti, med katerimi mnogi tudi
ne prenesejo vlage. In prav te je
danes dovolj in še dežuje povrhu
Takoj smo stopili v akcijo za zašči-
to predmetov, pričakujemo pa tudi
pomoč širše družbe, saj je naš ko-
lektiv majhen, tisto, kar oprav-
ljamo pa pomembno.«
JUSTINA MEDVED, Savinova 9
(zraven mesta eksplozije):»Mirno
smo spali, ko nas je zbudil pok.
Pomislili smo na potres. Vsa okna
so se zdrobila, slika nad posteljo je
padla otroku na glavo. Kaj takega
še ne pomnim...«
ZOFIJA TREPL, Savinova 9:
»Justina je po poku pripeljala otro-
ka k meni, da sem ju pazila do ju-
tra. Sama sem ob nesreči pogledeila
skozi okno in videla kajenje...«
STANE JURKO, direktor Ste-
klarja: »Takoj smo poklicali še ste-
klarje iz Žalca, Trbovelj in Velenja,
tako da dela okoh 55 steklarjev na
odpravi nesreče oziroma čimprejš-
nji zasteklitvi oken in izložb. Stekla
imamo dovolj ter pričakujemo, da
bomo z vsemi deli končali najka-
sneje do torka zvečer (pisano v to-
rek, op. p.).«
ZLATKO ŠČOPIČ je zaposlen v
LB Celje, deloval pa je kot član
narodne zaščite: »Zbudili so me
nekaj pred drugo uro zjutraj in sem
začel opravljati svojo dolžnost.
Takšne nesreče še msem doživel.
Dobro smo sodelovali z miličniki,
žal pa ne razumem nekaterih ljudi,
ki kljub opozorilom vidnim in be-
sednim hodijo tam, ko ne bi smeli.«
BERTA IN GUSTl HONIGMAN,
Ozka ulica 1: »Po prvem šoku smo
najprej poskrbeli za otroke. Pomi-
slili smo na vse mogoče stvari, zara-
di česar naj bi prišlo do nesreče.
Dobro je, da se je tako končalo,
brez žrtev.«
RUDI HOJNIK, Prešernova 11:
»Do konca sem gledal televizijo,
potem sem šel spat in kmalu zatem
je počilo. Najprej sem mislil, da mi
je nekdo vrgel petardo skozi odprto
okno. Oblekel sem se, odšel dol in z
ostaUmi začel skrbeti za varnost
bližnjih poškodovanih objektov oz.
trgovin.«
DARINKA IN JANEZ VRTAC-
NIK, Prešernova 11 (okno spalnice
direktno proti mestu nesreče):
»Oba je dobesedno vrglo s postelj-
nino vred s postelje dva metra
vstran... Vse je razbito pa komaj
sva si stanovanje nekoliko uredi-
la... Sicer pa zbrati se je treba...«
TONE STOPAR IN HINKO JOR-
DAN,*Samoupravna stanovanjska
skupnost Celje: »Pri nas smo takoj
sestavili komisije za ocenitev na-
stale škode po prizadetih stanova-
njih ter seveda povzeli tudi vse
ostalo za čimprejšnjo odpravo po-
sledic. Prepričani smo, da bo vse
resnično kmalu odpravljeno in lju-
dje spet na tistem, ko s^o bili pred
nesrečo.«
Podobnih izjav bi lahko nanizali
še več. Vsekakor pa je treba ob tem
povedati še to: resnično veseli (če
se lahko tako izrazimo) smo lahko,
da ni človeških žrtev. Veseli pa smo
lahko tudi zato, ker so vse službe
začele delovati hitro in učinkovito
- od miličnikov, gasilcev, steklar-
jev, gradbenikov do civilne in naro-
dne zaščite, ki pa so sploh bili med
prvimi na prizadetem mestu. Ta ne-
sreča (velika!) je bila izpit naše zre-
losti in naše pripravljenosti. Presta-
li smo jo. Uspešno! In to je veliko,
največ.
Tekst: TONE VRABL
Foto: DRAGO MEDVED
Eksplodiralo je v podružnici Dela (na sliki levo), spredaj pa je viden avtomobil,
ki je bil parkiran pred mestom eksplozije.
Žalosten pogled v eno izmed mnogih poškodovanih stanovanj v okolici mesta,
kjer se je zgodila nesreča, ki na srečo ni terjala človeških žrtev.
Ugodno? Verjetno tokrat ne! Takšen je bil pogled na
trgovino s čevlji in ostalimi usnjenimi izdelki v Pre-
šernovi ulici, dobrih sto metrov proč od centra ne-
sreče ...
Sta\ ba nasproti mesta eksplozije (v spodnjih prostorih so trgovina, frizer, mesa-
rija, zgoraj stanovanja) je dobila podobo vojnih dni in bombnih napadov...
»Takoj na delo!« bi lahko zapisali pod to fotografijo. Na delo zato, da se zmerijo
dimenzije za novo okensko steklo, za katerim se zdaj »odprte« skrivajo poma-
ranče, banane, limone, hruške...
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 4,- 1. februar 1979
GOSTOVANJE POLJSKEGA GLEDALIŠČA
CEUANI, KJE STE BILI?
Predstavili so se z Evripidovo Medejo
Prejšnjo sredo se je celj-
skemu občinstvu predstavil
Teatr adekwatny iz Varša-
ve, ki je na povratku s festi-
vala malih in eksperimen-
talnih odrav v Novi Gorici
odigral zanimivo priredbo
Evripidove Medeje. Tako se
je tudi Celjanom ponudila
izjemno redka in že zato
dragocena priložnost, da se
neposredno seznanimo z do-
sežkom enega pomembnej-
ših poljskih gledališč in
hkrati seveda tudi z delč-
kom žive umetniške ustvar-
jalnosti prijateljskega na-
roda.
Omenjeno gledahšče je po-
želo plaz navdušenja na lan-
skem novogoriškem festiva-
lu z Ivano Orleansko in bilo
zato letos znova povabljeno.
Z uprizoritvijo Evripidove
Medeje nam gledališče ni
obudilo le enega najpo-
membnejših tekstov iz staro-
grške dramatike, ampak
hkrati prikazalo tudi eno od
možnih sodobnih interpreta-
cij znanega besedila. Besedi-
lo je priredil Jerzy Wojcik ta-
ko, da je namesto zbora in
stranskih oseb uvedel mo-.
škega in žensko, ki delno na-
domeščata vlogo prejšnjih
oseb, hkrati pa je še bolj pou-
daril nasprotje med Medejo
in Jazonom. Tako je skrčil
dogajanje na 7 prizorov, ki se
v predstavi prepletajo z
izrazno polno scensko glas-
bo Elzbiete Sikore. Prav
glasbi uspeva zapolniti mar-
sikatero vrzel v doživljanju,
ki bi drugače nastala zaradi
nepoznavanja besedila ali
asketske odrske podobe. Re-
žiserka predstave in nosilka
glavne vloge Magda Teresa
Wojcik se namreč ni trudila,
da bi besedilo kakorkoU po-
sodobila, ga s predstavo pro-
blematizirala ali na silo nad-
grajevala. Osnovno drama-
tično nasprotje je postavila
na sam odrov rob, kjer se ce-
lotna predstava odvija, saj je
globina zaprta s trikotno ta-
piserijo Marie Terlecke do
tragičnega zločina, ko tapise-
rija pade in zazeva zlovešča
črnina. Asketska odrska po-
doba je naložila toliko težjo
nalogo obema nosilcema
glavnih vlog. Magda Wojcik
je uspešno prikazala ves Me-
dejin notranji boj med ma-
ščevalnostjo in ljubeznijo,
med voljo in nemočjo in ga
zaključila v blaznosti. He-
nryk Boukolowski ji je asi-
stiral kot puhloglavi in vase
zaverovani Jazon, mož, ki
mu je neznana globina člove-
škega čustvovanja.
Čeprav predstava, ki so
nam jo ponudili gostje iz
Varšave, med ocenjevalci ni
dosegla tolikšnega navduše-
nja kot lanska Ivana Orlean-
ska, je bilo srečanje z njo za-
radi vrste spretnih gledali-
ških rešitev vseeno izjemno
zanimivo in koristno. Zato se
moramo vprašati, kje je bilo
celjsko občinstvo ob tem ta-
ko redkem gostovanju neke
tuje gledališke hiše. Kje so
bili vsi tisti, ki tako vztrajno
zahtevajo 'klasiko v reper-
toarju matičnega gledališča?
Kje so bili tisti, ki tako gla-
sno zahtevajo večjo pestrost
v programu in bolj bogato
gostovanjsko ponudbo? In
kje so bili abonenti, ki bi jih
moralo zanimati, kaj se do-
gaja v gledališkem svetu in s
tem primerjati domače do-
sežke? Kje so bili naposled
kulturni animatorji, politi-
ki...? Malo, veliko premalo
nas je bilo v dvorani prejšnjo
sredo, da bi se lahko pohvali-.
li s pojačanim kulturnim
utripom in s premaganim za-
pečkarstvom. Kdo ve, kdaj
se nam bo ponudila prilož-
nost za popravo?
SLAVKO PEZDIR
ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKEBA
MUZEJA V CEUU
TRINOGA Z ROČAJI.
Kožica iz Galicije je ena največjih primerkov te vrste
posode, ki jo hrani naš muzej. Posodo so uporabljali za
pečenje manj pa za kuhanje.
Kožica je oblikovana kot skleda, ki ima ravno dno.
Stene so rahlo poševne in se na vrhu zaključijo z
navzven zavihanim robom. Skleda ima na vrhu dva
izliva. Namenjena sta bila za odlivanje maščobe ali
kakšne druge tekočine.
Lončar je na zunanji strani kožice prilepil dva ročaja,
s katerim so lahko posodo postavili na ognjišče. Ko-
žica ima spodaj tri noge. Zaradi tega pri peki ali kuha-
nju ni bilo potrebno uporabljati posebnega podstavka
- koze.
Kožice so navadno loščene samo znotraj in so brez
okraskov.
VLADIMIR ŠLIBAR
KULTURA NA VASI
To je naslov posvetovanja v Lesičnem, ki bo v torek, 6.
februarja v okviru III. Kozjanskega kulturnega tedna. To je
tudi prvi primer, da so organizatorji te manifestacije pripra-
vili določeno temo za pogovor, ki se ga bodo udeležili tudi
predstavniki Zveze kulturnih organizacij Slovenije, celj-
skega območja ter šentjurske in šmarske občine. Tema
sama obeta zanimivo razpravo, pozornost pa naj bi v bodoče
veljala izvajanju sprejetih dogovorov.
PRIPIS K SESTAVKU:
»SONCE NAJ ZAMENJA
STOLETNE ZIDOVE«
V obetavnem sestavku
»Sonce naj zamenja stoletne
zidove« se Drago Medved -
sledeč sklepu izvršnega od-
bora izobreiževalne skupno-
sti - zavzema za rešitev »več
kot perečega problema Glas-
bene šole z novogradnjo«. To
torej pomeni, da bo po odlo-
ku o spremembah in dopol-
nitvah odloka o zazidalnem
načrtu za Celje - Center (sta-
ro mestno jedro) z dne 29. 9.
1972 (Qr. 1. SRS št. 42/72) za
gradnjo Glasbene šole pre-
dvidena parcela na Okopih
(med sedanjo Glasbeno šolo
in hišno št. 1), dobila novo
namembo. Prav! V navede-
nem sestavku pa tudi bere-
mo, da naj bi v sedanje pro-
store Glasbene šole »posta-
viU bolj ustrezne porabnike.
VeUko je amaterskih ansam-
blov, glasbenih in drugih, ki
nimajo ustreznega prostora,
celjska kulturna skupnost
od samega obstoja gostuje s
svojo strokovno službo v
prostorih Osrednje knjiž-
nice...«
Tu si velja priklicati v spo-
min izvajanje bivšega ravna-
telja GŠ prof. Egona Kuneja,
da »ima GS namen estetsko
in glasbeno vzgajati mladino
do stopnje dobrega amater-
ja, ki si ni pridobil le poglob-
ljenega razumevanja za po-
slušanje glasbe in poznava-
nje glasbenih umetnin, tem-
več more aktivno sodelovati
v raznih komornih in orke-
stralnih skupinah in s tem
dejansko prispevati k dvigu
ljudskoprosvetnega dela...«
itd. ter »Najboljše amaterske
skupine imajo svoj sedež v
GŠ...« (Celjskizbornik 1962,
str. 284). Podobno v Infor-
mativnem biltenu obč. konf.
SZDL Celje, št. 58/76, str. 6
Razvoj glasbenega šolstva v
Celju) in Jože Zupančič, Ne-
katere značilnosti dela na os-
novnih šolah v celjski obči-
ni, odst. Glasbeno usposab-
ljanje (Celjski zbornik
1975/1976, str. 477).
Sklicujoč se na navedena
izvajanja menim, da ne kaže
v sedanje prostore GŠ pre-
prosto preseliti amaterske
glasbene skupine. Ne samo
glede na njiho^^o vse tesnej-
šo povezanost in sodelova-
nje s pedagoškim kadrom
oficielne glasbene šole, so
tudi njim za redno delo in
napredek, enako kot za re-
dno glasbeno šolo, potrebni
glasbeno pedagoško-organi-
zacijskim načelom odgovar-
jajoči prostori. Vsaj tiste na-
jambicioznejše amaterske
glasbene skupine, ki bodo še
lep čas nadom.eščale profe-
sionalno glasbo, bi morale
deliti streho in prostore v no-
vem, sodobnem poslopju
GŠ, sicer bi bila tudi za prej
navedeni namen potrebna
ustrezna adaptacija častitlji-
ve stavbe sedanje GŠ.
Zato se zdi primernejši
predlog, da se zadevna stav-
ba nameni občinski kulturni
skupnosti in na njeno admi-
nistracijo vezane službe, kot
sta Zveza kulturnih organi-
zacij in Zavod za kulturne
prireditve s svojimi instituci-
jami. Seveda tudi v tem pri-
meru ne bo slo brez popravil.
Sploh pa - ali zgodovinska
stavba Slomškov trg št. 10 že
sama po sebi ne kliče po po-
pravilu pod kontrolo Zavoda
za spomeniško varstvo? Dra-
gova foto-posnetka sta do-
volj zgovorna!
GUSTAV GROBELNIK
OSREDNJA KNilŽNICA
mm DRAMSKIH DEL
Ukinjena izposojevalnina za mlade bralce
Na pobudo Zveze kultur-
nih organizacij celjske obči-
ne, je Osiednja knjižnica
pripravila pregled dram-
skih del, ki jih hrani na svo-
jih knjižnih policah. Zbrane
podatke, oziroma seznam,
je objavila v knjigi, bolje
rečeno kot skrito, ki obsega
preko 70 tipkanih strani in
seznam 1240 dramskih del.
To je izredno dragocena pu-
blikacija, ki so jo predvsem
amaterski gledališki delav-
ci že več let močno pogre-
šali.
Ta odločilni korak je v bi-
stvu vzpodbudil seminar
CDK, v ok /iru katerega de-
luje skupina režiserjev ama-
terskih gledališč. Pri svojem
delu in študiju so pogrešali
na enem mestu strnjeno in-
formacijo o obstoječi dr'am-
ski literaturi. Že več let so
am.aterski gledališčniki opo-
zarjali na vseh srečanjih,
okroglih mizah in skupšči-
nah združenj, tako območ-
nih kot republiškem, da ni-
majo ustrezne dramske lite-
rature, niti pregleda na tem,
kar že obstaja, predvsem pa
so imeli v mislih tekste so-
dobnikov. Osrednja knjižni-
ca, ki je sicer že zelo široko
odprla vrata svoje dejavnosti
za najširše družbene potre-
be, je s tem dejanjem opravi-
la še eno pomembno delo v
mozaiku možnosti podružb-
Ijanja kulture, točneje, bra-
nja knjig, krepitve stikov
med knjižnico kot ustanovo
s svojo vsebino in bralci.
Seznam dramskih del je ure-
jen po abecednem redu,
vključuje pa tudi originalna
dela, torej tudi navedbe še
neprevedenih dramskih del.
Točno je tudi označeno, v ka-
terem oddelku Osrednje
knjižnice lahko bralec dobi
želeno delo. Omenjena pu-
blikacija, ki so jo poslali Zve-
zi kulturnih organizacij in
mnogim, ki so že v njeni pri-
pravi zanjo močno zanimali.
bo prišla prav tudi poklicne-
mu gledališču in širšemu
krogu bralcev.
Osrednja knjižnica pa je
storila še en korak za prido-
bivanje bralcev, predvsem
mladih. Vse statistike govo-
re, kako malo še Slovenci be-
remo. V oddelku za mlade.
Pionirski knjižnici na Šlan-
drovem trgu je ukinila izpo-
sojevalnino. Tako bodo naj-
mlajši bralci prišli do knjige
zastonj. Najbrž to ni edini
element, ki naj bi povečal
število bralcev, posebno
mladih, saj se v zgodnji dobi
človek navadi branja in mu
postane knjiga potreba, pa
vendar je tudi finančna plat
pomembna v celotni sestavi
vseh vplivov, ki navajajo
bralce k poseganju po knjigi
ali pa jih odvračajo. Vseka-
kor to dejanje kaže, da
Osrednja knjižnica še išče
možne rešitve in ustrezne
načine, da bi svoja vrata še
bolj odprla, da bi na knjižne
police posijal še krepkejši
sončni žarek v obliki mladih
rok, ki naj najdejo v knjigi
svojo zvesto življenjsko
spremljevalko v dobi otroš-
tva in mladosti zanesljivo
oblikovalko osebnosti, v zre-
lih letih pa večno učiteljico
in seveda tudi priložnost za
razvedritev duha.
DRAGO MEDVED,
RAZGIBANO VMEDLOGU
Mladinska organizacija v Medlogu je trdno sklenila
razvejati svoje delovanje v krajevni skupnosti v sode-
lovanju z vsemi temeljnimi organizacijami združenega
dela, ki so v krajevni skupnosti in drugimi. Tako pri-
pravljajo za soboto, 3. februarja v počastitev kultur-
nega praznika Slovenskega naroda proslavo s kvizom,
kjer bodo sodelovali mladi iz KS Medlog, KS
Ostrožno, Mesnin in Elektrosignala, prireditev pa bo v
sindikalni dvorani Opreme. Mladi bodo odgovarjali na
vprašanja o pesniku Francetu Prešernu, gotovo pa
bodo to srečanje izkoristili za dogovore o nadaljnjem
skupnem delu, saj dokazujejo, da se z dobro voljo da
izkoristiti obstoječe prostore in strniti sile v dejavnost,
ki kaže krajevno skupnost v luči prizadevnosti na vseh
področjih. Vsekakor primer vreden posnemanja.
D. M.
KULTURNI PRAZNIK
SLOVENSKEGA NARODA
SPORED PRIREDITEV
Torek, 6. februarja 1979:
- ob 10. uri v veliki dvorani Narodnega doma de-
lovni pogovor o kulturi - vsebinska izhodišča za načr-
tovanje v kulturi
- ob 13. uri v veliki dvorani Narodnega doma spre-
jem in podelitev priznanj KSOC
- od 6. do 28. februarja 1979 razstava v avlah Osred-
nje knjižnice. Muzejski trg 1 »Maksim Gaspari«
- ob 19.30 uri v SLG opera SNG Maribor »Slovo od
mladosti« (vstopnine ni)
Sreda, 7. februarja 1979:
- ob 11.30 uri ustanovni občni zbor KUD »Tehnik«
na Tehniški šoli v Celju
- ob 17.00 uri v Muzeju revolucije otvoritev razstave
»XIV. divizija in Karel Destovnik-Kajuh« s kulturnim
programom
Četrtek, 8. februarja 1979:
- od 7.30 do 12. ure kulturni maraton v Gimnaziji
Celje
- od 7.30 do 12. ure v Pedagoškem šolskem centru
Celje - kulturni maraton
- ob 8.00 v Ekonomskem šolskem centru Celje usta-
novni občni zbor KUD s proslavo
- ob 18. uri v Likovnem salonu otvoritev razstave
Bogdana Cobala
- ob 19.30 v kinu Union premiera jugoslovanskega
barvnega filma »Trenutek« s predstavitvijo igralcev.
PROSLAVE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
KS Hudinja, četrtek, 8. februarja ob 18. uri v šoli
razstava Prešernovih del. Odprta od 6. do 12. 2. 1979
KS Štore: petek, 9. februarja ob 19. uri v Kulturnem
domu
KS Zagrad petek, 9. februarja- ob 18. uri v Domu
krajanov
KS Šmartno v Rožni dolini: petek, 9. februarja ob
19.30 uri v Kulturnem domu
KS Trnovlje: petek, 9. februarja ob 19. uri v Kultur-
nem domu
KS Dobrna: petek, 9. februarja ob 19.30 uri v Zdravi-
lišču
KS Frankolovo: nedelja, 11. februarja ob 8. uri v
Turistu
KS Ostrožno-Lava: torek, 13. februarja ob 18. uri v
OŠ Veljka Vlahoviča, otvoritev razstave likovnih del
Staneta Petroviča s kulturnim programom.
VIO LAŠKO
TOZD Osnovna
šola
Primoža Trubarja
Laško
razpisuje za nedoločen
čas s polnim delovnim
časom prosta dela in
naloge:
1 snažilke
na centralni šoli Laško.
Pogoj: poskusno delo 2
meseca.
Zdravstveni
center Celje
nujno potrebuje
za svoje delavce in
delavke
sobe in stanovanje.
Kdor nam lahko pomaga
naj to pismeno ali po tele-
fonu sporoči referentu za
stanovanjske zadeve ZC
Celje Kersnikova 1/a, tele-
fon 22-222 int. 218.
št. 4 - 1. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran f
Zamejski Slovenci
DOLINA
TRDNEGA
RODU
MLADI IZ ŽALSKE OBČINE SO BILI GOSTJE V OBČINI
DOLINA PRI TRSTU
Kar dve tretjini prebivalcev
v občini Dolina pri Trstu je
Slovencev. Med dvajsetimi po-
slanci v občini je kar devet-
najst Slovencev in med njimi
12 članov KPI. Izredno razveja-
na je kulturna in prosvetna de-
javnost. Ponos dolinske občine
je gledališče France Prešeren v
Boljuncu. Mladi Žalčani in Bo-
Ijunci so se dogovorili za sode-
lovanje. Na prvem prihodnem
srečanju mladih bo brezplačno
pela Elda Viler, ki je mlade dni
preživljala v teh krajih.
KLJUBOVANJE BURJI...
Sobota popoldne. December-
ska sobota, mrka kot le kaj. Bo-
Ijunec, kraj v občini Dolina pri
Trstu. Kot da bi izumrl, je izgle-
dalo na prvi pogled in človeka je
stisnilo pri srcu, ko je gledal
pod seboj modro zeleno morje,
ki je valovilo. Za nami, tja proti
domovini pa skala, brinje in
osamljeni boiovci. Le tu in tam
jih je bilo za gozdič skupaj, kot
da bi hoteli kljubovati kraški
burji. Kot da bi tudi bori vedeli,
da je le v slogi moč. Le skupaj
lahko kljubujejo burji, ki zavija
med vogali Boljunca, da člove-
ka stiska v svoj neusmiljeni ob-
jem do kosti. Potem v znoniku
začne otožno zvoniti in vse sku-
paj postane še bolj prazno, da -
celo grozljivo. Na ulicah ni vide-
ti žive duše. Kot da je Boljunec
izumrl.
Prvi vtis in prva prevara. Kajti
Boljunec ne more izumreti.
Tam živijo trdni, zavedni Slo-
venci. Toplo ti postane pri srcu,
ko vidiš nad trgovinami, gostil-
nami in drugimi lokali najprej
slovenski napis, potem pa itali-
janskega. Se topleje, ko ob vsto-
pu v lokal slišiš lepo slovensko
besedo. Potem nenadoma ulice
zažive, lokali se napolnijo in naj
me vrag pocitra kot temu pravi-
mo, če človek ne bi zavriskal, ko
zagleda mlade ljudi iz Boljunca,
občine Piran in vrle Savinjčane.
Prvo srečanje, ki daje upanje,
da se bo sodelovanje poglobilo.
Mirno lahko trdimo, da bo imela
največ zaslug za to oddaja
»Spoznavajmo svet in domovi-
no«. Med sabo so se pomerili
člani OK ZSMS iz Pirana in Žal-
ca, gostitelji pa so bili Boljunci.
Žalčani so ob koncu zmagali, to-
da to ni pomembno. Pomemb-
no je nekaj drugega. Spoznati
življenje naših brato\ izven me-
ja matične domovine, sodelova-
ti z njimi, jim pomagati. In tisto
soboto popoldne so se rodile
osnove bodočega sodelovanja.
Ne bo odveč, če poudarimo, da
je sedaj na Žalčanih vrsta, da
povabijo medse svoje sovrstni-
ke iz občine Dolina.
STEBER SO KULTURNA
DRUŠTVA
Pogovor s predsednikom pro-
svetnega društva iz Boljunca
Vojkom Slavcem je bil na moč
zanimiv. Najprej nekaj osnov-
nih podatkov o občini Dolina.
6000 prebivalcev šteje, od tega
je kar okrog 4000 Slovencev, ki
so še zlasti aktivni na kultur-
nem področju. V občini deluje
šest prosvetno-kulturnih dru-
štev. Člani posameznih društev
sestavljajo koordinacijski odbor
kulturno-prosvetnih društev
občine Dolina in skupaj načrtu-
jejo pomembnejše prireditve ter
jih med seboj vsklajujejo. Vsa-
ko društvo ima svoje lastne pro-
store, v katerih vadijo in nasto-
Predsednik OK ZSMS Žalec in predsednik kulturno prosvetnega
društva iz Boljunca Vojko Slavec sta se domenila za nadaljnje
sodelovanje.
pajo, osrednji prostor pa je gle-
dališče France Prešeren v Bo-
ljuncu, ki so ga zgradili pred
dvema letoma. Lep, zanimiv in
velik objekt je to. Kako so ga
uspeli zgraditi?
Vojko Slavec: »Veste, kadar
ljudje stopijo skupaj in se odlo-
čijo za nekaj, potem jih nič več
ne more ustaviti. Zgradili smo
ga z lastnim denarjem, pa če-
prav bi za to morala precej de-
narja prispevati pokrajina. Res
pa je, da je nam podvig uspel
tudi zato, ker je od dvajsetih po-
slancev na občini kar 19 Sloven-
cev, od teh pa je dvanajst članov
Komunistične partije Italije.
Tudi predsednik občine Edvin
Švab je Slovenec. Gledališče je
prav gotovo ponos dolinske ob-
čine.«
- Omenil si vrste kulturnih
prireditev. Jih lahko našteješ
nekaj?
Vojko Slavec: »Težko bo, saj
jih je toliko, da se človek ne spo-
mni vseh. Zanimive so poletne
kulturne prireditve, ki trajajo
od maja do konca septembra in
se vrste v vseh krajih, organizi
ramo pa tudi revijo pevskih zbo-
rov »Primorska poje«. K temu
je treba dodati tudi gostovanja
kulturnih skupin iz matične do-
movine, še zlasti iz pobratene
občine Kočevje, društvo v Bor-
štu pa nžPprimer odlično sodelu-
je z društvom iz Tabora v žalski
občini.«
- Kakšni so socialni in poli-
tični problemi, s katerimi se sre-
čujete Slovenci tu v Italiji?
Vojko Slavec: »Večina dela v
industriji in tako se tudi tu sre-
čujemo s specifičnimi problemi
velikih industrijskih mest v Ita-
liji.- Ljudje delajo v glavnem v
Trstu. Prisotna je torej bojazen
pred nezaposlenostjo, saj je kot
na dlani, da bo sčasoma postala
velik problem tudi na Trža-
škem. Politični problem pa je za
nas dvojen. V glavnem poteka
borba za samoobrambo sloven-
skega naroda, pozabiti pa seve-
da ne gre širše vključitve v na-
predne italijanske množice pro-
ti številnim poskusom omejeva-
nja demokracije.«
- Bi lahko primerjal vaše pro-
bleme s problemi koroških Slo-
vencev?
»Tako nas kot njih veže borba
za ohranitev vseh že pridoblje-
nih pravic. Razlika je pa ven-
darle. Na Tržaškem in Gori-
škem smo vključeni v širši de-
lavski razred in imamo iste pro-
bleme kot italijanski delavci.
Razumljivo je torej, da lahko od
njih pričakujemo vse razumeva-
nje in pomoč. Na Koroškem so
ljudje zaprti in se ukvarjajo s
problemi lastnih kmetij in ni
takšne solidarnosti kot med de-
lavci v industriji.«.
ELDA V SVOJEM KRAJU
Ura bo vsak čas deset zvečer,
ko še vpdno sedimo v lični re-
stavraciji. Klepet o tem in onem
in naši družbi se priključi znana
pevka Elda Viler. Pred petnaj-
stimi in več leti je hodila v Trst
služit italijanski gospodi. Pozna
te kraje in te ljudi. Pozna jih v
srce in dušo in ko je zapela
•Vračam se v domači kraj na-
zaj«, je bilo to nekaj tako dožive-
tega, da je človeka stiskalo pri
srcu. Solze so ji privrele v oči,
ko je pela pesem in se spominja-
la vsakodnevne poti iz Koštabo-
ne v Trst in nazaj. Malo pred
enajsto uro zvečer smo se znašli
v Ricmanju v znameniti Babni
hiši. Nekaj dni prej so odprli ga-
lerijo in nove kulturno-prosvet-
ne prostce. Razstavljali so slo-
venski zamejski likovniki; Cej,
Cesar, Cernigoj, Lukežič, Spa-
cal, Svara...
Se zlasti zanimiva je bila zgo-
dovinska razstava s pregledom
značilnejših dogodkov vaške
preteklosti. Enij Kurent nam je
povedal, da je bilo že leta 1894 v
Ricmanju ustanovljeno Pevsko
in bralno društvo »Slavec«. Za-
nimiva je bila v zgodovini ric-
manjska afera ali drugače
»cerkveno vprašanje«. Takole
piše Boris Kuret: Morda se bo
obiskovalec vprašal, zakaj smo
temu obdobju naše preteklosti
posvetili tolikšno pozornost.
Težko si je predstavljati, da so
se naši predniki v takratnem
duhu narodnega prebujanja
(1903-1909) z vsemi silami zav-
zemali za uveljavitev slovenske-
ga jezika v javnosti in s tem za
temeljno priznanje človečan-
skih pravic v nekdanji Avstro-
ogrski. Boj za dosego tega cilja
se je vlekel sedem let in je po-
stal značilen za vse slovenske
zadeve, še posebej pa v okviru
Avstro-ogrske. Ricmanjsko
vprašanje je zavzemalo takšen
obseg, da si ga je danes težko
predstavljati, saj v tistih časih
niso bila komunikacijska in ob-
veščevalna sredstva ha današnji
ravni. Zato lahko kar ostrmimo
nad tem, da so boj Ricmanjcev
spremljali in moralno podpirali
v Istri, na Kranjskem, Štajer-
skem, Koroškem, Češkem in
Slovaškem. Celo v carski Rusiji
so prirejali predavanja o teh
izvirnih stališčih. Kočljivo vpra-
šanje je bilo končno rešeno v
korist vaške skupnosti, tako da
so Ricmanjci slavili popolno
zmago in celo dosegli več, kar
so na samem začetku zahtevali.
Slovenski jezik je zmagal.
★
Trda tema je, ko se vozimo
domov. Veter zavija, pri srcu pa
je vendarle toplo. Spominjamo
se vseh izrečenih besed, iskre-
nih misli in jasnih pogledov. Po-
tem se v spomin prikrade mo-
gočni spomenik padlim žrtvam
med drugo svetovno vojno z na
stotine vklesanimi imeni. Ime-
ni, ki so ljubili svoj narod, svo-
bodo, trpeli in umirali, zato, da
lahko živijo. Burja se zaganja v
trdožive bore, a ti kljubujejo.
Besedilo: JANEZ VEDENIK
Slike: EDI MASNEC
Na stotine Imen je vklesanih v impozantni pomnik Narodnoosvobodilne borbe,
imena tistih, ki so ljubili svoj narod in svobodo. Kot da bi ljubili nekaj kdo ve kako
prepovedanega.
Dobre volje ni manjkalo. Na sliki vidimo mlade Pirančane in Žalčane ter Boljunce
pred ponosom dolinske občine - gledališčem France Prešeren.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 4 - 1. februar 1979
Slovo od Guttenberga
SVINEC GRE V POZABO
wtŽM/« *«^'^"«»"'"' ^f-J««««iBPiOZUMAmPODOBO
Videti je, da se dobri stari Gutten-
berg res poslavlja. Ne sicer z vso sim-
boliko svojega davnega izročila, ki je
svet zbližal in z neslutenimi razsež-
nostmi pomagal človeku premagovati
ovire v življenju z znanjem. Poslavlja
se v svoji fizični obliki, s svinčeno
črko, s tehničnim načinom obdelave
neke tipografije, ki je s pojavom elek-
tronike, računalnika in v fazi tiskanja
z offsetom dobila nove možnosti svoje-
ga oblikovanega in tehničnega na-
predka.
'Kaj to pomeni nam, ki se vsakodnev-
no ubadamo z oblikovanjem in sporoča-
njem informacij za najširšo javnost,
najbrž ni treba na široko poudarjati. A
pojdimo lepo po vrsti.
Večina časnikov pri nas in seveda tudi
Novi tednik, je doslej dobila svojo gra-
fično obliko za postopek tiskanja v svin-
cu. Levji delež so pri tem opravili strojni
stavci, ki so rokopis stavili na stavnih
strojih in vlivali besede v svinčene
vrste. Te so meterji (ročni stavci, ki po
zrcalu, ki ga pripravi tehnični urednik)
dokončno oblikovali v časopisne strani.
Tako oblikovane časopisne strani, vlite
v svinec, so v tiskarni kalandrirali, kar
pomeni, da so jih nalili na posebne ma-
trice, ki so jih v strojnici (oddelku, kjer
so tiskarski stroji) vpeli na valje rotacij-
skih strojev. Tako je pri tiskanju prišla
svinčena površina črk in cinkovih kliše-
jev neposredno na papir, pri offset po-
stopku pa je to nekoliko drugače.
Zdaj pride rokopis v tiskarno, kjer ga
programerji posebno obdelajo. Najprej
ga tipkarice prepišejo na poseben papir
z OCR stroji s posebnimi črkami, pro-
gramerji t^ko pripravljen tipkopis kodi-
rajo (mu določijo velikost in obliko črk,
širino naslova in posameznih stolpcev.
Vse to potuje v poseben računalnik, ki
ta tipkopis prebere in v nadaljnjem foto
postopku dobimo slikovno podobo ti-
pografsko tako obdelanega članka, kot
smo si to zamislili, ko smo oblikovali
posamezne strani. Morda ste že opazili,
da so v Novem tedniku vsi nadnaslovi,
naslovi in podnaslovi iz enakih črk, prav
tako podpisi k slikam, članki v okvirju
in manjše vesti v eni samo koloni, oziro-
ma stolpcu.
Meter sedaj dobi namesto svinčenega
stavka papir, ki ga lepi na posebno pod-
logo (zrcalo) in po navodilu tehničnega
urednika oblikuje strani in s tem seveda
celotno podobo časnika. Vmes so seve-
da še mnoge druge proizvodne faze de-
la, ki pa so tako ozko strokovno oprede-
ljene, da jih ne kaže na tem mestu raz-
grinjati. Tudi v tem novem postopku ne
gre brez korektorjev, ki budno pazijo na
vsako napako. Seveda se lahko zmoti
tudi stroj in vsa naša skupna prizadeva-
nja bodo nenehno usmerjena v neusmi-
ljeno preganjanje tiskarskega škrata, ki
je, žal, kljub novim elektronskim ča-
som, ostal na svojem položaju. Končno
oblikovane strani gredo v postopek fo-
tografiranja, ki daje na koncu offset plo-
ščo, ki ima ravno površino za razliko od
svinca, kjer so bile črke izbočene. Pri
samem tiskanju offset plošča prenaša
svojo grafično podobo na valj z gumo in
šele od tam na papir. Zato je papir lahko
kvalitetnejši od navadnega rotacijskega
in tudi tisk je seveda zaradi tega meh-
kejši, lepši, barve bolj polne in fotografi-
je bolj avtentične.
Nekdanji črni umetniki, Guttenbergo-
vi učenci so sneli svoje črne plašče in
oblekli bele. Ta prehod pa seveda ni
samo simbdličen, niti različen samo po
tehnološki izvedbi, ampak tudi po fi-
nančni plati. Elektronika ni poceni po-
gruntavščina, papir je boljši in s tem
avtomatično dražji in tako naprej. A
najbrž nam ne sme biti žal, če vlagamo
sredstva v boljšo kakovost, v naše in
predvsem v vaše zadovoljstvo, dragi
bralci. Upamo, da vam je ta kratek re-
portažni zapis vsaj do neke mere osvetlil
nova pota tiskarstva, mimo katerih ne
more in ne sme iti tudi naš časnik.
BESEDILO IN SLIKE
DRAGO MEDVED
Oddelek, kjer pretipkavajo rokopis (v tiskarstvu je rokopis vse, kar je treba
staviti, ne glede na to, če je pisano z roko, pisalnim strojem ali kako drugače).
Delo je zahtevno in terja veliko mero zbranosti in potrpežljivosti.
Časopisni meterji pri svojem delu, ki je naporno. Večurno stanje, bleščeča svet-
loba, natančnost pri delu, terjajo maksimalne fizične in umske napore
V tiskarni Delo tiskajo mnogo publikacij, zato je treba biti pazljiv pri razvršča-
nju posameznih rokopisov, kajti tudi računalnik ne dela dobro brez doslednega
vodstva človeškega razuma in roke
Tipkan rokopis na OCR strojih je treba poslati računalniku v spomin.
št. 4 - 1. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 11
VASA STRAN
PONOVNO
NAROČAM
TEDNIK
Odločila sem se, da ponov-
no naročim Novi tednik.
Pred enim letom sem ga od-
povedala, ker dolgo ni bilo
nič povesti. Moram vam po-
vedati, da med tem časom ni
šel mimo mene noben časo-
pis Novi tednik, ker sem si
ga sposojala. Sedaj sem se pa
tega naveličala in sem se od-
ločila, da ga naročim.
V vsakem časopisu me
najbolj zanimajo povesti. To
je moje prvo berilo, ko prej-
mem časopis. Nisem edina
takšna med bralci. Veliko
nas je, ki le zaradi povesti
naročamo časopise. Močno
me zanima, če bo sedaj zma-
gal Mlinarjev Janez.
Želim si čimveč povesti.
Tako si boste ohranili čim.-
več naročnikov. Imam tudi
Kmečki glas in TV 15 že od
začetka tiska. Kmečki glas
nam ponuja mnogo knjig s
povestmi. Toda, na žalost, ne
bo denarja za knjige in časo-
pis. Zato, če vam primanjku-
je povesti, naj vam Kmečki
glas pride na pomoč s svojo
zalogo.
Torej, spet naročam Novi
tednik. Želim vam mnogo
uspeha pri vašem delu in to-
variški pozdrav
TEREZIJA ŽLENDER
Drensko rebro 13
Lesično
Tovarišica Terezija, poz-
dravljena spet v družini te-
dnikovih bralcev. S prijate-
lji je že tako, da jih še prehi-
tro pričnemo pogrešati, ko
jih nenadoma ni več. In ve-
seli smo, da ste pričeli po-
grešati vašega prijatelja -
Novi tednik. O povestih pa
le tole, Nie primanjkuje nam
jih. Kvečjemu preveč jih
imamo pripravljenih za ob-
javo. In tako se še ne more-
mo odločiti. Toda, odloči-
tev bo padla te dni in nov
roman vas bo pozdravil s te-
dnikovih strani.
RADIO SE NE
SLIŠI
Dolgo sem odlagala, da
vam pišem. Pišem pa zaradi
okvar na postaji radio Celje.
Odkar ste spremenili frek-
venco sploh ne moremo več
poslušati naše postaje. Prito-
žuje se vsa vas Zabukovica.
Vsi smo bili redni poslušalci
vaše radijske postaje, sedaj
pa so takšne motnje, da se ne
sliši nič, ker so vmes druge
postaje in tudi velik šum. Za-
to vas lepo prosimo, če se da
to hitro popraviti.
V upanju, da nas usUšite,
se vam najlepše zahvalju-
jemo.
KARMEN KOLAR
ODPOVEDAL
BOM RADIO
Podpisani Ivan Orešnik
vas prosim, da mi razložite,
zakaj na radiu ne dobim va-
šega programa. In to že od
takrat, ko so delali nov tele-
vizijski ali radijski oddajnik.
Prosim sporočite mi, zakaj
se to dogaja, saj veste, da ra-
dio Celje vsi radi poslušamo,
sedaj pa smo od tega odre-
zani.
Če bo tako še vnaprej, bo-
mo morali vsi odpovedati
oziroma odjaviti radio, kot
tudi televizijo. Prej se je go-
vorilo, da bo boljše, ko bo
urejen nov oddajnik v Dom-
žalah. Sedaj pa, ko je to ure-
jeno, ne dobimo Celja, dosti-
krat pa še Ljubljane ne.
Prosim sporočite mi, zakaj
tako. Če pa dobim Ljublja-
no, tako moti, da moram ra-
dio ugasniti.
Sramotno je, da radio pla-
čaš, poslušati pa ne moreš.
Imam tudi nov UKV spreje-
mnik, pa ne dobim nič na
njega. Prosim, da mi sporo-
čite, ob kateri uri oddajate in
na katerem programu.
IVAN OREŠNIK,
Liboje 155
V današnji številki Nove-
ga tednika objavljamo tudi
daljši prispevek o temi, ki
naša bralca in poslušalca
zanima. V njem urednik ra-
dia Branko Stamejčič po-
jasnjuje vzroke težav s sla-
bo slišnostjo radia Celje, ob
tem pa tudi, kaj bo treba še
narediti, da bo slišnost bolj-
ša. V odgovoru naj ponovi-
mo le še znano dejstvo, da je
oddajnik Golovec, ki ga za
posredovanje sporeda po-
slušalcem uporablja radio
Celje last RTV Ljubljana in
da je do težav prišlo zaradi
neustreznega antenskega si-
stema na tem oddajniku'
Tovarišu Orešniku pa naj
pojasnimo še to, da sami ne
moremo prav nič storiti saj
oddajnik ni naš. In še to. Na-
ročnino za radio in televizi-
jo plačujete RTV Ljubljana,
ta pa jo uporablja izključno
za svoje programske potre-
be. Radio Celje, kot tudi vse
ostale lokalne radijske po-
staje v Sloveniji iz tega de-
narja, torej od naročnine,
ne dobijo nobenih sredstev,
pač pa se v celoti vzdržujejo
same - s podporo občin, ki
so soustanoviteljice teh po-
staj, ekonomsko propagan-
do in drugimi sredstvi.
Razumemo jezo in ogorče-
nje vseh, ki ne morete po-
slušati radia Celje zaradi
trenutnih težav. Ponavlja-
mo pa, da so nam strokovne
službe RTV Ljubljana zago-
tovile, da bodo v najkraj-
šem možnem času odpravi-
le težave. Najpozneje pa sre-
di februarja, ko bodo konča-
li dela na oddajniku v Dom-
žalah, ki še ne dela. Ra-
zumeti je treba, da imajo
dela na tem oddajniku pre-
dnost, saj so slovensko okno
v svet, do vseh številnih
zdomcev, ki živijo in delajo
v Evropi.
VSE STE
ZMEŠALI
Odkrito povedano, radio
Celje mi ni nič več všeč. Ne
samo, da vas slabo slišimo,
saj razumemo, da popravila
trajajo. Ampak, vse ste zme-
šali. Prej sem odprla ob
osmih radio, slišala sem ob-
vestila, poročila, vremensko
napoved iz Ljubljane, nato
se je oglasil radio Celje in je
bilo za vsakogar nekaj. Za-
dovoljna sem bila s to od-
dajo. Ob petkih ste nam dali
nekaj modnih nasvetov,
sprehodili ste se po tržnici.
povedali kaj o cenah itd. To
je bilo koristno za gospodi-
nje, še posebej, ker smo ma-
lo oddaljeni.
Že dalj časa pa ni več tega.
Dolgo nisem našla vaše po-
staje in tudi drugih ne. Zato
pa s tem nisem več zado-
voljna.
Drugič je pa to: kje so tiste
lepe stare in novejše sloven-
ske pesmi in popevke? Kje
so tisti naši ansambli, ki so
nam igrali vesele, poskočne
pa tudi otožne pesmi? Sedaj
segate po tujih ploščah. Niti
jih ne razumem. Pa ne le jaz,
tudi drugi ne razumejo bese-
dil. Znano je, da smo Sloven-
ci od nekdaj zatiran narod.
Sedaj se zatiramo še sami z
raznimi tujkami. Zakaj tako?
Pa poslušam tisto nabijanje
in brundanje. Sklenila sem,
da se družinski radio zapeča-
ti, brundanje pa poslušajte
sami.
Prosim, oprostite, če sem
vas užalila. Ce ne bi bila za-
vedna Slovenka, vam to ne
bi pisala. Zahvaljujem pa se
za vse, kar sem lepega slišala
do zdaj.
Prav lepo vas pozdravljam
KRISTINA FRANK
Sp. Trnovlje 175
ČAS PREHITRO
MINE
Dolgo sem odlagala, pa
sem se le odločila, da vam
pišem. Rada poslušam Ra-
dio Celje. Žal mi je, kadar ne
morem, če nisem doma. Ne
pišem vam zato, da bi kritizi-
rala oddaje, saj vem, da se
trudite in nam poslušalcem
dajete na razpolago celo po-
govore z vami pri oddaji v
živo ali podobno. Mislim, da
smo zares zadovoljni z vašim
programom. Čeprav ste ga
podaljšali, čas kar prehitro
mine. Zelo ste mi pri srcu
vsi, ki se oglašate po radiu.
Nežni glasovi, ki nas vse bolj
privabljajo k poslušanju. Za-
res, kako to sploh zmorete!
Nikoli ne pokažete utrujeno-
sti, razočaranja ali slabe vo-
lje.
Takih ljudi pa res ne mora-
mo nikjer drugje srečati. Po-
sebno, če je treba kaj storiti
pri kakšnem zdravniku ali
na uradu, ki te hitro odpravi-
jo in še včasih oštejejo. Ko bi
bili ljudje takšni kot ste vi v
vaši službi, potem bi še bilo
lepo na svetu.
Vem da je vaša služba na-
porna in zahteva veliko zna-
nja, šol, in tako dalje. To po-
slušam včasih po RTV Ljub-
ljana, ko iščejo napovedoval-
cev, in to zares ni enostavno,
zato ste vredni spoštovanja.
Prijetno je, da se z vami
lahko tudi pogovarjamo. Se-
veda, tega si jaz ne morem
privoščiti, ker sem doma na
deželi in nimamo telefona,
do zdravilišča pa je pol ure
daleč. Pa vseeno rada poslu-
šam. Ob nedeljah sem naj-
bolj srečna, ko lahko ves čas
poslušam vašo oddajo ob ku-
hanju kosila in še po tem na-
prej.
Moram končati. Želja moja
je takšna, da ostanete vedno
takšni, kot sedaj do nas po-
slušalcev, in tudi mi vam bo-
mo gotovo hvaležni.
Vsem napovedovalkam in
napovedovalcem pa še pose-
bej veliko uspehov v nadalj-
njem življenju, zlasti pri ra-
dijskih oddajah. Sprejmite
vsi skupaj, ki sodelujete in
urejate program Radia Celje
lepe pozdrave. Če bi se dalo,
bi vam poslala polno svežega
zraka iz mrzle Dobrne, ki pa
je vseeno lepa in lepo je, ko
te tukaj pozdravi svež zrak,
kadar prideš iz Celja.
Vaša poslušalka
TIMPRAN ŠTEFANIJA.
BOLJE JEŽE
Tudi jaz sem se odločila,
da vam napišem kratko pi-
semce. V parih vrsticah vam
dragi napovedovalci na ra-
diu Celje, hočem dati vse
priznanje za prizadevnost in
trud, ki ga vlagate, da bi bile
oddaje, kar tudi so, čimbolj
pestre in zanimive. Moram
vam priznati, da me je zad-
njič, ko ste prebrali tako kri-
tično pismo, ki ga vam je po-
slala Kristina Frank iz Trno-
velj, dobesedno stisnilo pri
srcu. Take graje si pa res ni-
ste zaslužili.
Vsa čast in slava naši naro-
dni glasbi. Toda, če bi veno-
mer poslušali samo narodno
glasbo, bi tudi ta postala ne-
zanimiva. To je ravno tako,
kot da bi dvakrat na dan jed-
li dobro juho, ki pa bi se je
gotovo preobjedli, če ne bi
bilo zraven kakšne prikuhe.
Popolnoma pa se pridru-
žujem tovarišici Štefaniji iz
Dobrne, za pohvalo in spod-
budo, z željo, da bi strokov-
njakom čimprej uspelo od-
praviti moinje, da bi vi, na-
povedovalci, govorili nam in
ne v prazno. Glede motenj je
že že veliko boljše, čisto pa
še ne.
Če vas bo kdaj pot zanesla
čez Lččico pri Polzeli, pa pri-
dite tudi k nam po sveži
zrak.
Prijateljsko vas pozdravlja
KRISTA POSEDEL
Hvala za pohvale in graje.
Užaljeni pa ne pri tedniku
in ne pri radiu nismo nik-
dar. Tovarišici Frank naj le
povemo, da smo poprej po
odločitvi RTV Ljubljana
prenašali prvi program ra-
di Ljubljana, sedaj pa, v ča-
su, ko ne oddajamo, prena-
šamo drugi program tega
radia. Zato ni več poročil
radia Ljubljane ob osmi uri
zjutraj, saj na drugem radij-
skem programu ob osmi uri
ni poročil.
In še to. Tudi mi smo za-
vedni Slovenci in cenimo
domačo glasbeno ustvarjal-
nost. Veliko jo je v našem
radijskem sporedu. A ta ne
more in ne sme biti posve-
čen izključno tej in takšni
glasbi. Vselej se je treba ozi-
rati tudi okoli, po svetu. So-
dimo, da imamo v glasbe-
nem sporedu toliko različ-
nih glasbenih oddaj s toliko
različnimi glasbenimi
zvrstmi, da je v njem dovolj
zanimivega za vse poslu-
šalce.
NAŠ
KRAJ
MATKE:
OBNOVITEV
DOMA
Pred dnevi so se na re-
dnem občnem zboru sestali
člani gasilskega društva v
Matkah. To društvo se v žal-
ski občini uvršča med naj-
bolj delovne. Lani so precej
opravili. Članska desetina se
je udeležila občinskega tek-
movanja ter zasedla prvo
mesto. Na republiškem pa so
v zelo močni Iconkurenci za-
sedli odlično tretje mesto
kar je doslej največji uspeh^
gasilcev iz Matk na tekmova-
njih.Nič manj uspešni pa ni-
so bili mladinci in pionirji. V
programu dela za letošnje le-
to imajo poleg redne dejav-
nosti še obnovitev notranjo-
sti gasilskega doma.
T. T.
V LAŠKI
OBČINI O LO
v vseh krajevnih skup-
nostih laške občine pote-
kajo te dni predavanja in
razgovori o organizirano-
sti za ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito.
Krajevne skupnosti so te
zbore občanov organizi-
rale v večjih zaselkih, po
vaseh, skratka v bazi. Na
teh razgovorih se krajani
seznanjajo z načrti ljud-
ske obrambe in družbene
samozaščite pod geslom
»Nič nas ne sme presene-
titi«. Razgovore vodijo
člani svetov za ljudsko
obrambo in družbeno sa-
mozaščito v krajevnih
skupnostih.
Doslej se je te oblike
usposabljanja udeležilo
že okoli 8000 krajanov.
FOTO RIZMAL V
ŽALCU
Zdaj gre za posebnost, ki ji
kaže posvetiti ustrezno po-
zornost. Od danes naprej v
Žalcu, na Savinjski cesti 10,
tudi laboratorij za barvno fo-
tografijo, sicer pa tisti servis,
ki je edini ne samo v Žalcu,
mar\'eč tudi na celjskem ob-
močju in bržčas edini še v
širšem merilu.
To je »Foto Rizm.al«, v Žal-
cu in Savinjski dolini znano
ime, ki bo razvijal vse vrste
barvnih filmov in seveda iz-
deloval tudi barvne fotogra-
fije vseh formatov. Gre torej
za servis, ki ga ljudje več kot
iščejo, saj je amaterjev, ki se
ukvarjajo z fotografijo vse
več. In vendar ne gre le za
amaterje, Rizmalov laborato-
rij bo seveda na voljo tudi
poklicnim fotografom, skrat-
ka vsem, ki so stopili na
stran razgibane, barvne foto-
grafije.
mb
TUDI LETOS
KARNEVAL NA
VRANSKEM
Turistično društvo Vran-
sko bo tudi letos na pustni
torek pripravilo tradicional-
ni pustni karneval. Kot so
povedah na Vranskem bo
njihov karneval zajemal celo
žalsko občino. V ta namen
dela posebni odbor. Za naj-
boljše prikaze pripravljalo
tijdi bogate nagrade. Prva je
kar 5000 din, druga 3000,
tretja in četrta po 1000 din
ter še več drugih nagrad.
T. Tavčar
NOVO VODSTVO
V TRN AVI
Pred dnevi je bila v krajev-
ni skupnosti Trnava volilna
konferenca. Na njej so izbra-
li novo vodstvo krajevne
konference zveze socialistič-
nega delovnega ljudstva. Za
predsednika je bil izbran
Franc Lenko za sekretarja
pa Roman Zupane. Sprejeli
so tudi program dela za le-
tošnje leto.
T. T.
RADIO CEUE
SPORED OD 1. do 7.2.1979
četrtek, 1. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni globus,
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V
ŽIVO po poteh štirinajste (vmes ob 17.00 Kronika),
18.00 Zaključek sporeda.
Petek, 2. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes
ob9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldanskega spo-
reda. 15.30 Obvestila, 16.00Poročila, 16.05 Čestitke in
pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15
Rezerviran čas, 17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zaklju-
ček sporeda.
Sobota, 3. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota,
16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Zabavni globus 17.30 Filmski sprehodi,
17.45 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek spo-
reda.
Nedelja, 4. 2.: 10.00 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30
Kekčevi prijatelji, 10.45 Onkraj srebrne črte, 11.00
Mladi mladim, 11.30 Predstavljamo vam, 12.00 Če-
stitke in pozdravi, IS.OOLiterarna oddaja, 13.15 Feljton,
13.30 Poročila, 13.35 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaklju-;
ček sporeda. :
Ponedeljek, 5. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami!
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvezstila, 16.00 Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni blobus, 17.00 Kro-
nika. 17.15 Glasba, ki je ne poznamo, 17.30 Športni
pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
Torek, 6. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami,
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro
nika, 17.15 Lestvica domače zabavne glasbe, 17.30 Iz
arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 7. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami,
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus. 17.00 Kro-
nika, 17.15 Glasbene novosti, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz
zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO j
Obiskali smo Šmartno ob Pa ki
^^^^^^jl^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^    ^l^j^^^ ^
BORGON.
VAS, KJER PLAČUJEJO MESTNI ^
ČEPRA V KRAJ NI KOMUNALNO ^
Center Šmartnega ob Paki, na desni nova trgovina, v ozadju levo, nov stanovanjski blok z zdravstve-
ilim domom in PTT. Posnetek Je bil napravljen opoldne, zato je »srce« Šmartnega tudi prazno.
Dan je bil lep, za zimski
čas sorazmerno topel in tan-
ke krpe snega so pod sicer
skromnimi in šibkimi sonč-
nimi žarki opazno izginjale
v zemljo.
Celjska železniška posta-
ja. Sedem za spremembo v
vlak, kjer piše Celje-Vele-
nje. Zakaj ne bi po dolgem
času odpotoval na teren z
vlakom? Povrnimo se v sta-
re dobre čase, ko drugače na
teren sploh nismo mogli, da
si nismo pomagali s starim,
dobrim kot asmatik sopiha-
jočim vlakom. In ko sem se
peljal skozi večji del Sa-
vinjske doline je bilo v tisti
sicer kratki vožnji in poso-
dobljenem vlaku kar nekaj
otožne romantike. Najtežje
pa je bilo to, da nisem ve-
del, kdaj naj izstopim, kajti
namenjen sem bil v Šmart-
no ob Paki. Počutil sem se
tako, kot da bi se peljal pro-
ti krajem, kjer še nikoli ni-
sem bil. O, saj sem se tudi
skozi Šmartno peljal z vla-
kom, vendar je to bilo v ti-
stih rosnih otroških letih,
ko smo se na šolske izlete
vozili v bližnje kraje izven
Celja in seveda z vlakom.
Pa takrat ni bilo toliko no-
vih hiš, ni bilo asfaltiranih
cest, ni bilo velikih sodob-
nih stavb, bili pa so kozolci,
kmečka poslopja, sadovnja-
ki in livade, gozdovi. Zdaj
se je veliko spremenilo in
spomin iz tistih let okoli
petdeset je opešal.
Žalec, Šempeter, Polzela,
zasuk pod goro Oljko in že
smo v Šmartnem ob Paki.
Izstop. Bil sem v kraju, ki
ga bom podorbno predsta-
vil v današnji osrednji re-
portaži. Predstavil ljudi, ki
živijo in delajo v njem na
različnih področjih. Napi-
sal, kaj so dosegli in kaj še
načrtujejo.
En dan v Šmartnem ob
Paki, ki je sicer vas, vendar
vseeno plačujejo mestni
zemljiški prispevek, pa če-
prav ni komunalne uredi-
tve. Sicer pa o tem več ka-
sneje, izbral sem edino ra-
zumljivo smer in to proti
Trgovskemu podjetju VINO
Šmartno ob Paki.
VESELI MARTIN,
URBAN, BORGONJA
Čeprav Šmartno in okolica
ne premoreta kaj prida vino-
gradov, kjer naj bi raslo groz-
dje za žlahtno vino pa je le v
kraju najmočnejša delovna
organiazcija prav Trgovsko
podjetje VINO, ki je bilo
ustanovljeno leta 1951. Da pa
so vsaj včasih tam le bili vi-
nogradi in da zato takšno po-
djetje ni čisto brez osnove,
pričajo tudi podatki iz stare
kronike, kjer med drugim pi-
še, »na severno ležečih vzpe-
tinah leži Paski grad, gojijo
vinsko trto..." (prevedel in
zapisal Zorko Kotnik, ki je
umrl lani star 74 let, v Šmart-
no je prišel kot učitelj že leta
1951 in bil ravnatelj vse do
1962, ko so ga upokojili, stal-
no pa je kot dopisnik sodelo-
val tudi z Novim tednikom).
V Trgovskem podjetju VI-
NO je trenutno zaposlenih
109 delavcev, od tega jih je
44 iz velenjske in 65 iz ostalih
občin. Največ jih je iz krajev-
ne skupnosti Šmartno ob
Paki 34. Osnovna dejavnost
je trgovina na veliko z alko-
holnimi in brezalkoholnimi
pijačami, stekleničenje vin
ter maloprodaja v Šmartnem
in. Celju, kjer imajo tudi skla-
dišče. Slednjega imajo tudi v
Zagorju ob Savi. Iz teh dveh
skladišč oskrbujejo delnp
Celje do Huma na Sotli, Ko-
njic in Krškega ter celoten
zasavski bazen. Kletne kapa-
citete so trenutno 120 vago-
nov vina, polnilnica pa ima
kapaciteto 2000 steklenic na
uro. Letno napolnijo 350 va-
gonov.
»Z lastnim vinom sr^o
pravzaprav prisotni po vsej
Sloveniji,« pripoveduje di-
rektor Tone.Repnik, »in to
od Murske Sobote do Jese-
nic pa Novega mesta, Kra-
nja, Ljubljane itd. Imamo
štiri vrste vina in to rdeči in
beli Veseli Martin, Urbana in
Borgonjo, ki je zlati zmago-
valec Beograda. Ta uspeh
smo dosegli lani decembra,
ko nam je strokovna komisi-
ja prisodila prvo mesto in
zlato medaljo s plaketo.«
V letošnjem letu načrtuje-
jo nakup nove polnilne linije
s kapaciteto 4000 steklenic
na uro, obnovili pa bodo tudi
skladišče za prodajo na veli-
ko, vse skupaj v vrednosti
milijarde starih din. In kje
kupujejo grozdje, ki ga pre-
delujejo v štiri vrste vina?
Tone Repnik: »To so po-
dročje Istre, Kozjansko in
okolica Fruške gore, ,preša-
mo' pa doma.«
DENAR ZA KRAJEVNE
POTREBE
»Ravno zdaj smo stopili v
drugo polovico srednjeroč-
nega obdobja 1975-1980,« je
pripovedoval do torka dose-
danji predsednik krajevne
skupnosti Franc Malus. »Do
31. decembra lani se je po
referendumu zbralo na raču-
nu krajevne skupnosti dva
milijona 700 tisoč din, to pa
smo porabili za sofinancira-
nje izgradnje gasilskega do-
ma 500 tisoč, za napeljavo
vodovoda v Rečico ob Paki
100 tisoč, za izgradnjo kana-
lizacijskega omrežja v
Šmartnem 400 tisoč, uredi-
tev krajevnih cest 180 tisoč
in za cesto skozi Hudi potok
za Velenje 500 tisoč din. Do
prihodnjega leta imamo re-
zerviranih še 500 tisoč din za
izgradnjo garderob v rekrea-
cijskem centru. Vsa razlika
do konca krajevnega samo-
prispevka v višini okoli mili-
jon 500 tisoč din pa bo name-
njena za obnovitev in razširi-
tev kulturnega doma.«
Pohvalijo se, da je končno
vodna skupnost Savinja-
-Sotla Celje v dveh letih re-
gulirala dva odseka reke Pa-
ke, tako da je Šmartno ob
Paki črtano s poplavnega ob-
močja. Pomembna pridobi-
tev je izgradnja sedemnajst
stanovanjskega bloka, kjer
je v spodnjih prostorih nov
zdravstveni dom in pošta.
Na prostoru ob osnovni šoli,
kjer je že nekaj športnih
igrišč, naj bi se razvil rekrea-
cijski center, načrtujejo pa
tudi plavalni bazen. V
Šmartnem ob Paki so trenut-
no naslednje delovne organi-
zacije: VINO, Kamnolom
Gradiš v Podgori, ŽTP (po-
membno zaradi nakladanja
in razkladanja za Zgornjo
Savinjsko dolino - op. p.),
ERA s trgovino in koopera-
cijo, MERX market in Kovi-
notehna. Imajo šest trgovin,
dve gostilni, dva bifeja in
klub upokojencev. Osnovno
šolo »Bratov Letonja«,
Zdravstveni dom (splošni
zdravnik, dve sestri, zoboz-
dravnik z asisten om) in PTT
(trenutno imajo sto številčno
telefonsko centralo, za letos
pa imajo obljubl.enih še 160
številk).
Franc Malus: »Načrtujemo
gradnjo novega stanovanj-
skega bloka, v katerega
spodnjem delu bi bila banka
in 600 m- velika tehnična tr-
govina. Ker pa za to trgovino
ni financerja, so pod vpraša-
njem tudi stanovanja, saj ne
moreš začeti graditi pri glavi.
Urbanistični načrt kraja ima-
mo urejen in je bil sprejet že
pred dvema letoma. Predvi-
deva delno blokovno grad-
njo in sosesko za 45 indivi-
dualnih stanovanjskih hiš.
Vse pa je pogojeno z vodo.
Situacija je izredno kritična
in prav zaradi vode ne more
nihče dobiti dovoljenja za
gradnjo. Situacija se bo ver-
jetno rešila že letos, ko bo
samoupravna interesna ko-
munalna skupnost investira-
la sedem milijonov 500 tisoč
din v vodovod dolžine 5,7 ki-
lometra in s kapaciteto 20 se-
kundnih litrov, ki ga bodo
napeljali iz Šoštanja preko
Lokovine in Velikega vrha
do Šmartnega ob Paki.«
KULTURNO DRUŠTVO
JE SRCE KRAJA
Mirno lahko zapišemo, da
je kulturno društvo v Šmart-
nem, ki je bilo ustanovljeno
že pred vojno, med daleč naj-
delavnejšimi v velenjski ob-
čini, kar dokazuje tudi lan-
ska osrednja občinska Kaju-
hova nagrada za dosežke
vseh sekcij na kulturnem po-
dročju. V društvu je v različ-
nih sekcijah 100 članov.
Knjižnico vodi Jana Drofe-
nik, dramsko sekcijo Zvon-
ka Peršič, likovno Mirko
Modrijan, folklorno Ema
Goršek in moški pevski zbor
Franc Klančnik.
Med najdelavnejšimi sek-
cijami je brez dvoma dram-
ska, ki je poznana sirom po
Sloveniji. Intenzivno delajo
zadnja tri leta pod vodstvom
celjskega igralca Bogomira
Verasa. Tako so pripravili
Plavi koder las. Vesele bera-
če (27 ponovitev!!!) in ek-
spres tragikomedijo Zakaj
pa ne Petra Božiča (vse v pri^
redbi Bogomira Verasa).
Zdaj pripravljajo musical šti-
rih Andersenovih pravljic,
katere naj  bi predvidoma
Ema Goršek, vodj;^ folkloi
ne skupine
uprizorili v začetku marcž
Da je to resnično kvalitetna
skupina dokazuje tudi poda
tek, da so že gostovali na sre-
čanju malih odrov v Novi
Gorici.
V likovni sekciji ustvarjajo
Mirko Modrijan, Peter Mat
ko, Marjan Drev (kipar, ki
obiskuje tudi akademijo) in
Andrej Krevselj. Vsako leto
pripravijo razstavo.
Zdaj največ delajo na ob
novitvi kulturnega doma, ki
bi ga povečali s prizidkom
kjer bi bil večji »hali« za na-
jrazličnejše prireditve. Zdaj
pripravljajo načrte, z deli pa
bi začeli prihodnje leto.
KRAJEVNEZi
Leta 1662 je bil posv«
Martina!
Leta 1834 je bil v ŠmarI
učitelj RUPERT KAPUN
Rojstne matične knjige
dobljenih v krajevnem ufl
pa do leta 1859 so v rep«i
ostale v krajevnem uradni
Poročno knjigo so začet
čila Jakob, 31 in Marija, 2*
ni bilo možno razbrati).
Mrliško knjigo so zače
uradno zabeleženi mrlič
Kolenc, ki je umrl 5. janu
Prvo rojstvo je zabelež«
rodil Blaž Sovinek (ali d
vrha.
Najstarejša občanka je'
po domače SPRAHMANC
1893. Včasih je bila kmeti
V krajevnem uradu ŠrrJ
jevno skupnostjo Gorenf
nih 2420 krajanov, samo'
1600.
Krajevna skupnost Smž
njej pa še spadajo zaselki
Slatine, Podgora, Rečica
tretja v velenjski občini 1
Šmartnem je 600 zaposlef
Včasih je bilo več kmeč'
prevladuje delavstvo.
Pogled z Malega vrha na Šmartno, kjer je v ospredju osnovna šola, katero letos obiskuje 299 otrok.
OOD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO
TLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD Rl
RDEČO
19
ULJIŠKI PRISPEVEK,
EJEN
V prostorih osnovne šole je prostor tudi za vrtec, ki je med našim obiskom bil poln. Mali
nadobudneži so radi prekinili z i£ro in »p^
OHRANJANJE
LJUDSKIH IZROČIL
Izredno zanimiva je dejav-
nost folklorne sekcije pri
kulturnem društvu, ki se ne
ukvarja samo s plesi, ampak
tudi z 'zbiranjem ljudskega
blaga v pesmi, besedi in ma-
terialu s posebno pozornost-
jo na samo njihovo področje.
Ukvarjajo se tudi z raziskavo
kmečke noše in to konkret-
no v bližnji okolici Šmartne-
ga. Na podlagi starih fotogra-
fij in. ustnih izročil so dekleta
noše za folklorno skupino
sešile kar same doma. Krilo
in bluza je iz pikč&stega
»druka« (za nedeljske prilike
so imele bele bluze), ruta je
enobarvna in izpod nje ne
sme gledati niti en las, »un-
terce« pa morajo biti »poštir-
kane«, da je šumelo, ko so se
dekleta premikale. Moška
noša je enostavna, v glav-
nem črna in sestavljena iz
hlač ter »lajbča«, zanimivo
oblikovanega klobuka ter
bele srajce.
Zdaj se folklorna skupina
pripravlja na nastop, kjer bo-
do tudi plesali samo plese z
njihovega območja. Tako
med drugim pripravljajo »zi-
ben šrit«, ki ga plešejo tako,
kot nikjer drugje. Tu je še
»Vrabcev ples« pa mnogi
drugi, ki jih želijo iztrgati po-
zabi. Gojijo tudi še nekatere
stare običaje, kot »šranga-
nje« in podobno.
Zanimiv je primer stare-
ga običaja imenovanega
»jajčarija«. Na predvečer
Sv. Florijana (4. maja), ki je
zaščitnik kokoši, se zberejo
fantje in »muzikant« ter
gredo od hiše do hiše in po-
birajo jajca. Pri hišah jajca
skrivajo in jih morajo fant-
je iskati. Tako zbrana jajca
(tudi po 400!) nekaj kasneje
prodajo, nekaj pa jih imajo
za zabavo, ko pripravijo čez
teden dni ob mraku »jajča-
rijo« v kakšni stari kmečki
hiši. Zanimivo je, da mora-
jo pri posameznih hišah da-
jati samo neparno število
jajc, ki jih lahko pobirajo
samo fantje (možje nel),
medtem ko so na »jajčarijo«
vabljena tudi dekleta.
Folklorno skupino ali sek-
cijo vodi Ema Goršek, ki je
strast do ohranjanja starih
običajev podedovala že
doma:
»11. februarja bomo v
osnovni šoli pripravili raz-
stavo starih predmetov samo
iz Šmartnega in okolice.
Vsak član folklorne skupine
je dobil nalogo, da zbere sta-
re predmete in pohištvo tam,
kjer živi. Poleg pohištva, sta-
rega seveda, bo razstavljenih
še okoli 40 do 50 različnih
ljudskih predmetov od kolo-
vratov, cepcev, kompletov
za mlačev do starih ur in vaz,
likalnikov, peharjev in dru-
gega. Pri tem ne gre za kič,
ampak za resnično stare
predmete. Razstavili bomo
tudi izredno zanimiv prime-
rek pisalnega stroja na eno
samo tipko!«
Kljub temu, da sem v
enem dnevu dodobra preho-
dil Šmartno pa sem prepri-
čan, da še zdaleč nisem vse-
ga izvedel, kar se skriva v
tem zanimivem kraju, ki ima
poleg ostalega tudi takšen
zrak, da bi ga jedel. Pisati bi
bilp treba o hramu učenosti
šoli, katero v kroniki prvič
omenjajo 1879, torej pred sto
leti. Sola se imenuje po do-
mačem revolucionarju Jože-
tu Letonji-Kmetu. Pisati bi
bilo tudi treba o nogometa-
ših, ki so vsaj do zadnje sezo-
ne bili med najboljšimi v
Sloveniji tako med člani kot
mladinci. Marsikaj zanimi-
vega bi se verjetno našlo po
odročnih zaselkih, po kmeti-
jah, zanimivo bi bilo videti
razpadajoči Paski grad, kjer
pa zdaj čebelarji gradijo svoj
dom. Sicer je pa že tako, da
se vsega v enem dnevu ne da
odkriti, po drugi strani pa je
tudi res, da naj še nekaj osta-
ne za prihodnje čase.
Ko sem se vračal iz Šmart-
nega, sem bil resnično zado-
voljen, saj sem navkljub vse-
mu »nabral <4 v beležnico in
zdaj zapisal v časnik več, kot
sem pričakoval. Brez takš-
nih vodičev, kot sta mi bila
Franc Malus in Mija Žerjav
(pa seveda vsi ostali) verjet-
no ne bi uspel. Hvala!
Doma sem utrujenost
pregnal s kozarcem Borgo-
nje, ki je lani v Beogradu po-
zlatela. Upravičeno!
Tekst in foto:
Mija Žerjav in Oto Kumer sta bila »manekena« za naš
posnetek v nošah, ki so značilne za Šmartno in okolico.
NIMIVOSTI
n glavni oltar v cerkvi Sv.
lem ob Paki nastavljen prvi
io začeli voditi po podatkih
du že leta 1721. Od tega leta
5liškem arhivu v Ljubljani,
Šmartno ob Paki.
voditi 1835, ko sta se poro-
z Malega vrha (priimkov žal
voditi tudi leta 1835, prvi
pa je bil 77 letni Johanes
rja 1835.
»o 3. februarja 1860, ko se je
ekaj podobnega) z Malega
renutno MARIJA BIZJAK,
VA mama, ki je bila rojena
•a, danes pa živi pri hčerki,
irtno ob Paki (skupaj s Kra-
i) imajo trenutno registrira-
šmartnem pa jih živi okoli
rtno ob Paki meri 18 km^ k
Šmartno, Mali in Veliki vrh,
"1 del Gavc. Je po površini
^ Velenjem in Šoštanjem. V
ih, imajo 400 gospodinjstev,
'^ga prebivalstva, danes pa
ENAJST DRUŠTEV
Kljub temu, da je Šmartno ob Paki sorazmerno maj-
hen kraj, pa je v njem kar enajst zelo delavnih različnih
društev:
LJUDSKO TEHNIKO vodi STANE KREVZELJ, v
njej pa so tri sekcije raketna, foto in avto moto,
KULTURNO DRUŠTVO vodi PAVLA LETONJA,
DRUŠTVO   UPOKOJENCEV  vodi  TINE   STE-
BLOVNIK,
RDECl KRIŽ vodi MARIJA CIGALE,
LOVSKO DRUŽINO OLJKA vodi STANE PRAŠ-
NIKAR,
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE vodi LIJA
MODRIJAN,
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO (lani 75
let obstoja) vodi IVAN RAKUN,
TVD PARTIZAN (pet sekcij) vodi ALOJZ BOLE,
TABORNIKE FRANC KACICNIK,
PLANINSKO DRUŠTVO (sekcija PD Velenje), vodi
JOŽE VOVK in ČEBELARSKO DRUŠTVO, ki ga
vodi BLAŽ ŠPEH.
POVSOD PRISOTNI
KRAJANI
Prijetno je obiskati kraj, kjer velika večina krajanov
z vsem srcem sodeluje pri razvoju in napredku. Nekaj
takšnega lahko trdimo za krajevno skupnost Šmartno
ob Paki, kjer so v zadnjih letih resnično veliko dosegli.
Tu ne mislimo. predvsem in samo na velike ter po-
membne pridobitve na komunalnem področju pa od
trgovine do pošte in drugega, kar sodi zraven, pač pa
tudi na področju kulture, športa, društvene dejavnosti.
Z veseljem se pohvalijo in to upravičeno, da so vse
akcije uspele zato, ker so jih izpeljali preko vaških
odborov.
ANGELA LUKNER z
Malega vrha: »V zadnjih
letih smo v naši krajevni
skupnosti veliko naredili
in pridobili. Zdaj bi želeli
še asfalt v naš zaselek pa
boljšo založenost z me-
som in zelenjavo, zlasti v
zimskem času, v naših tr-
govinah.«
FRANC MALUS je bil
do torka predsednik kra-
jevne skupnosti, sicer pa
le zaposlen v VINO
Šmartno: »Trenutno
predstavlja največji pro-
blem voda. Stanje je kri-
tično in zaradi vode nobe-
den ne more dobiti so-
glasja za gradnjo. Situaci-
jo naj bi rešili še letos.«
ANTON LUKNER z
Malega vrha. »O krajev-
nih problemih ste že tako
dovolj slišali. Zelo priza-
devna je recimo naša fol-
klorna skupina, ki goji
predvsem plese in pesmi
z našega področja. Ima-
mo osem stalnih parov in
dva glasbenika, ki igrata
na ,frajtonarici'.«
PEPCA STEBLOVNIK
vodi krajevni urad že od
leta 1948: »Kraj se je v
zadnjih letih izredno ra-
zvil. Problemi s trgovino
so v glavnem rešeni, usta-
novljen pa imamo tudi
potrošniški svet, ki ga vo-
di Marta Katic. Radi bi,
da bi v Šmartnem proda-
jali tudi plin.«
TONE REPNIK je di-
rektor Trgovskega po-
djetja VINO: »Vključuje-
mo se v vse akcije krajev-
ne skupnosti in kraja sa-
mega od komunalnih za-
dev do kulture, športa,
gasilskega društva. V po-
djetju pa med drugim pri-
pravljamo tudi adaptacijo
prostorov za družbeno
prehrano.«
PAVLA LETONJA vo-
di   kulturno   društvo:
»Naše društvo je bilo
ustanovljeno že pred voj-
no, ima pa okoli sto čla-
nov v petih sekcijah. Lani
smo dobili Kajuhovo na-
grado za uspešno dejav-
nost celotnega društva. V
naslednjih letih priprav-
ljamo adaptacijo kultur-
nega doma.«
Leta 1975 so se odločili na referendumu za krajevni
samoprispevek v višini 2 odstotkov. Niso pa se zado-
voljili samo s tem in zato ni bilo akcije, da krajani ne
bi pomgali še s prostovoljnim delom ter dodatnimi
finančnimi sredstvi. Zavedajo se, da ta denar in to
njihovo delo ni »vrženo« vstran, kajti s tem izboljšu-
jejo podobo kraja, kjer živijo. Za to se ni bati, da ne
bi uspele tudi naslednje akcije, ki jih imajo v pro-
gramu do konca srednjeročnega programa, ki se bo
iztekel prihodnje leto.
SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE Da SOTLE -SOTL
14. stran-NOVI TEDNIK
Št. 4-1. februar 1979
PRVI FEBRUAR
POMEMBEN PRAZNIK
računovodskih in finančniki delavcev]
Prvi februar je dan računo-
vodskih in finančnih delav-
cev Jugoslavije, dan, ki spo-
minja na 1. februar 1945. leta,
kot je Predsedstvo Antifaši-
stičnega sveta narodne osvo-
boditve Jugoslavije sprejelo
odlok o enotnem računovod-
stvu v državi.
To je dan, ko se je začel v
vsej državi uvajati enoten
dvostavni način vodenja
knjigovodstva. Sicer pa ne
kaže prezreti, da segajo za-
četki poenotenega knjigo-
vodstva še v znane Fočanske
zapise iz 1941. leta. V teh za-
pisih so bili tudi napotki na-
rodnoosvobodilnim odbo-
rom za knjigovodsko eviden-
co o finančnih sredstvih in o
materialnih vrednostih za
potrebe narodnoosvobodil-
ne vojske.
V ta čas, ko se začela in
tekla bitka za svobodo, sega-
jo torej tudi pionirski koraki
ustvarjalcev in sodelavcev za
uspešno urejanje finančnih
in gospodarskih problemov
med narodnoosvobodilno
borbo in po osvoboditvi.
V času obnove in admini-
strativnega socializma so ra-
čunovodski in finančni de-
lavci kot čuvarji zakonitosti
odigrali veliko vlogo. V ne-
nehnem iskanju pravičnejše-
ga ekonomskega sistema, ki
bo omogočal dejansko
oblast delovnega človeka, so
računovodski in finančni de-
lavci vlagali velike napore in
možnosti za praktično ure-
sničevanje političnih načel
našega samoupravnega
družbenoekonomskega si-
stema. Zakon o združenem
delu pa jim nalaga še po-
membnejše, ne samo stro-
kovne, ampak tudi idejnopo-
litične naloge. Kot aktivni
dejavniki v samoupravnem
odločanju morajo namreč
delovnemu človeku dajati
pravilne in pravočasne infor-
macije o dohodkovnih odno-
sih in o vsem, kar je po-
membno za delo in življenje
sleherne delovne sredine.
V počastitev praznika je
Društvo računovodskih in fi-
nančnih delavcev Celje pod
pokroviteljstvom Medobčin-
skega sveta SZDL najprej
pripravilo v izložbenih oknih
SDK v Celju in v prostorih
nekaterih enot Ljubljanske
banke Splošne banke Celje
razstavo o razvoju računo-
vodstva in financ, osrednja
proslava pa je bila včeraj do-
poldne v dvorani Narodnega
doma v Celju, na kateri je
celjsko društvo sprejelo kot
priznanje za svoje uspešno
delo na območju sedmih ob-
čin celjske regije zlati znak
Zveze računovodskih in fi-
nančnih delavcev Jugosla-
vije. M. BOŽIC
PETDESET SKUPNIH LET FRANCA IN ANE
KRAJNC
V soboto sta zakonca Franc in Ana Krajnc svečano obnovila in potrdila pred petdesetimi
leti sklenjeno zakonsko zvezo.
Oba izhajata iz številne kmečke družine in življenje v dvoje sta začela v tistih težkih časih,
ko je za marsikaterega poštenega in dobrega delavca zmanjkovalo kruha in dela. Vendar v
medsebojnem zaupanju in razumevanju sta premagala vse težave.
Kmalu se jima je življenje prevesilo v troje in temu je sledil še nov otroški jok in še in še je
bilo tega ljubkega drobiža. Rodilo se jima je 8 otrok, danes jih živi še 7. Vseskozi sta želela,
da bi njihovo življenje bilo drugačno od njunega, da bi bilo v njem več sonca in radosti in to
sta tudi dosegla.
Danes ponosno zreta na to svojo mladež, ob svojih vnukih in pravnukih ostajata mlada
tudi onadva.
Njun življenjski jubilej so počastili tudi moški pevski zbor iz Radeč, predstavniki po-
djetja sekcije za vleko Zidani most in predstavniki KO SZDL Radeče.
IVICA OBRAN
O VREMENU NA CELJSKEM
TOPEL TEDEN - SNEG
V Šentjurju zjutraj celo plus 14
Zadnji teden je nov do-
kaz, da tudi najbolj preciz-
ne in natančno izdelane vre-
menske napovedi vedno ne
držijo, kajti narava dela
»po svoje«. Že nekaj tednov
napovedujemo ^ izredno
mrzel januar, žal pa se je ta
napoved že prejšnjo sredo
podrla, kajti prišlo je do
odjuge (veseli cestarji, da se
je stopil led, ki ga prej niso
znali ali mogli očistiti!), ki
je praktično dosegla vrhu-
nec v nedeljo in ponedeljek
ter nekoliko »padla« v to-
rek.
Padla pa je zato, ker je že v
ponedeljek dopoldne močno
deževalo (na celjskem ob-
močju v prejšnjih dneh ni bi-
lo večjih in stalnih padavin,
kot drugje po Sloveniji),
okoli poldneva pa se je dež
spremenil v moker sneg, ki
je padal tja do poznih nočnih
ur. Tako je iz 29. na 30. ja-
nuar zapadlo največ snega
na predelu Šoštanj-Zavod-
nje 12-14 cm, medtem ko ga
je v Hudi luknji 10, v Podče-
trtku 5, v Podsredi 5-8, Te-
panju 6, Zajesovniku 12, Ce-
lju 2-3, Cernivcu in Gornjem
gradu 9, na Planini 8. v Jur-
kloštru 5, Mozirju in proti
Logarski dolini 9-10 ter v Zi-
danem mostu samo 1 cm.
Cesti od Vranskega proti Za-
jesovniku ter Mozirja proti
Logarski dolini so plužili,
vse pa tudi posuli.
Ker smo že 1. februarja,
kakšno napoveduje vreme v
tem mesecu Teleksov vre-
menar Alojz Cestnik: »1.
sneg (torej danes bi moralo
snežiti - op. p.), sledi osem
lepih dni, 10. dež, nato do 20.
lepo vreme, le od 11. do 15.
bo mrzlo, sneg v višjih pre-
delih. Nekako okrog 18. se
bo vreme poslabšalo, tako da
bo do 28. februarja le malo
lepega vremena.     21. in 22.
verjetno sneženje. Zadnji
dan bo spremenljivo.«
Sicer pa počakaj mo do 1.
marca pa bomo videli, koli-
ko se bo zgornja napoved
uresničila. Ob zaključku sa-
mo to: sicer počasi, vendar
vztrajno se le približujemo
pomladi, daljšim (to so za
Opomba: podatke smo dobili pri Cestnem podjetju Celje, TOZD vzdrževanje cest, ome-
njene temperature pa so bile dosežerie v posameznih dneh med šesto in osmo uro zjutraj..
spoznanje že zdaj!) dnevom,
zelenju, soncu, toploti, bolj-
šemu počutju. Splača se zdr-
žati in počakati na lepše (vsaj
vremenske) dni!
TONE VRABL
KOMUNALNO PODJETJE
ŠENTJUR PRI CELJU
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge;
1. petih KV zidarjev
2. KV tesarja
3. treh KV vodovodnih instalaterjev
4. ter več nekvalificiranih delavcev
Podrobne informacije o delu, pogojih in o višmi oseb-
nega dohodka prejmejo kandidati pri osebnem razgo-
voru. Delo se združuje za nedoločen čas s pogojem
preizkušnje dveh m,esecev.
Ponudbe pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov:
Komisija za delovna razmerja pri Komunalnem podjet-
ju Šentjur. ................   ■
PROF, DR. JOŠKU
TISCHLERJU- ¥ SPOMIN
V torek zvečer 23. januarja je v Celovcu umrl prof.
dr. Joško Tischler, ustanovitelj in prvi ravnatelj
Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, politični in
kulturni delavec, katerega življenjska pot se je pre-
pletla z najbolj usodnim obdobjem zgodovine koro-
ških Slovencev onstran meje.
Rodil se je v Zablatah pri Kamnu v Podjuni 8. maja
1902. Gimnazijo je obiskoval najprej v Celovcu, nato
dve leti v Kranju, maturo pa je že po plebiscitu opravil
v Celovcu.
Po maturi je študiral matematiko in fiziko na Du-
naju. Po končanem študiju na Koroškem zanj ni bilo
kruha. Moral je prvič v >4zgnanstvo« v Fiirstenfeld na
Štajersko. Vrnil seje leta 1934, ko je dobil zaposlitev v
Beljaku. Dve leti pozneje so ga koroški rojaki izvolili
za predsednika Slovenske prosvetne zveze, kar je ostal
do leta 1946.
Z anšlusom 1938 se je začelo ncvo obdobje prega-
njanj in zatiranj. Prof Tischlerja so izgnali leta 1939 v
Bregenz na Predarlsko, kjer je živel z družino do konca
vojne. Julija 1945 je pripeljal svoje koroške rojake
izseljence v domovino. Postal je član začasne koroške
deželne vlade, ki je, predvsem po njegovi zaslugi, iz-
dala odredbo o obveznem dvojezičnem šolstvu na juž-
nem Koroškem.
Prof dr. Joško Tischler je bil ustanovitelj Slovenske
gimnazije v Celovcu^ in njen prvi ravriatelj. Njegovo
ime je povezano tudi s Celjem, kamor je rad prihajal.
Leta 1963, ko je bila piva matura na Slovenski gimna-
ziji v Celovcu, je pripeljal svoje dijake na celjski mla-
dinski pevski festival in se skupno z mladimi pevci
veselil njihovega uspeha.
Dane Hriberšek
št. 4 - 1. februar 1979
NOVI TEDNIK-stran 15
Javna radijska oddaja v KO-TO TOZD INDE Vransko
ZABAVNO V
TOVARNI
Z JA VNO RADIJSKO ODDAJO SMO BILI PRVIČ V
PROIZVODNIH PROSTORIH
žalski vokalni kvintet je s svojimi izvedbami slo-
venskih ljudskih pesmi na oddajo prinesel vzdušje
topline in domačnosti.
Javna radijska oddaja,
ki jo je uredništvo Nove-
ga tednika in radia Celje
tokrat pod pokrovi-
teljstvom KO-TO TOZD
INDE Vransko prvič pri-
pravilo med delavci, v
proizvodnih prostorih,
je bila nekaj čisto poseb-
nega. Domače in prijetno
smo se počutili med de-
lavkami in delavci IN-
DE, v njihovi proizvodni
dvorani za usnjeno kon-
fekcijo. Radijska oddaja
neposredno na delovnem
mestu. O tem smo že dol-
go razmišljali. In prvo
takšno oddajo tudi pri-
pravili. Prav ob strojih,
na katerih pridne roke
šivilj tako urno šivajo le-
pe izdelke usnjene kon-
fekcije, da jim še oko tež-
ko sledi. Nobenega odra
ni bilo. In ne meje med
nastopajočimi in delav-
ci, ki so nastope vseh go-
stov spremljali z zani-
manjem in odobrava-
njem.
Kako tudi ne, saj smo v
KOTO TOZD INDE
VRANSKO pripeljali res
dobro ekipo naših sode-
lavcev. Zato je bil tudi
program zanimiv in pri-
vlačen. Za vsakogar je bi-
lo nekaj. Ansambel Fran-
cija Lipičnika, ki ga ob
Zasavčanih sestavljajo še
Kamničani, je kljub teža-
vam z bobnarjem, ki jim
je zadnji hip zbolel, več
kot korektno opravil svo-
jo nalogo. Fantje so doka-
zali, da jim ni problem
igrati več instrumentov
in z dobro izbranim spo-
redom zabavnih in naro-
dnozabavnih melodij so
pokazali, kaj zmorejo. Se
posebej pa je navdušila
njihova pevka, za katero
je treba povedati, da je
navdušila.
Delavci INDE so še po-
sebej toplo pozdravili na-
šega gosta Franja Bohin-
ca. Franjo res postaja pri-
ljubljen pevec. Kako tudi
ne, saj je z domiselnim
izborom svojih največjih
uspehov in drugih pri-
ljubljenih popevk doka-
zal, da njegova priljublje-
nost ne more biti naključ-
na, ampak prej sad trdega
in poštenega dela v ra-
zburkanih popevkarskih
vodah.
Poglavje zase sta bila
dramska igralca SLG Ce-
lje Anica Kumrova in
Bogomir Veras. S svojim
Franc Križnik, predsednik komisije samoupravne
delavske kontrole je govoril o nalogah samouprav-
nih organov INDE, Janez Kozmelj, predsednik
osnovne organizacije sindikata pa o družbenem stan-
dardu delavcev.
Drago Žlender, direktor
KOTO TOZD INDE
Vransko, je opisal te-
meljno organizacijo in
spregovoril o možnostih
njenega razvoja.
nastopom, ko sta objoko-
vala umrlega, a zelo na-
britega in žensk lačnega
prijatelja, sta prinesla v
dvorano vzdušje polno
veselja in dobre volje.
Kdo še pravi, da Slovenci
nimamo smisla za hu-
mor? Tako sladko se že
dolgo nismo smejali.
Prav nič manj veselo ni
bilo niti ob nastopu Olge
Markovič, ki je »prijadra-
la« na našo oddajo iz so-
sednjega TOZD. Da jo je
poslal njen direktor, ki da
»je en strašno fajn de-
dec,« saj ima vsak pone-
deljek na kolegiju svoje
kolege - strokovnjake in
tudi na kadrovsko politi-
ko se spozna, saj nič ne
komplicira, ampak kar
pravi, tale bo dober za
nas. In če povrhu kakšna
sobota še ni solidarnost-
na, hitro poskrbi za TRIM
svojih delavcev, ko jih
povabi na svoj vikend -
da bi mu »vlivali plato«.
Da, vse to in še več je po-
vedala Olga Markovič.
In domačini? Že na na-
ši jesenski oddaji na
Vranskem so sf' prvič
predstavili fantje ansam-
bla Križnik. V INDE pa
so dokazali, da hitro na-
predujejo, saj je bil tokrat
njihov nastop že na višji
ravni. Značilen zvok
»frajtonerice« in vesele
note, kaj je še treba več za
zabave željno slovensko
dušo. In še na ene goste
ne smemo pozabiti. Na
peterico  pevcev, Žalski
vokalni kvintet, ki je z
ubranimi glasovi na od-
dajo prinesel občutek do-
mačnosti, spoštovanja in
ubranosti domače, ljud-
ske pesmi.
Na oddaji smo seveda
govorili tudi z delavci IN-
DE. Direktor KO-TO
TOZD INDE, Drago
Žlender je povedal, da je
delovna organizacija na-
stala 1960. leta iz malih
obrtnih delavnic. 1974 so
se vključili v delovno or-
ganizacijo KO-TO Ljub-
ljana. V TOZD INDE
imajo tri proizvodne
obrate. V prvem - kovin-
skem - proizvajajo brzo-
parilnike in gnojnične so-
de ter drugo drobno kme-
tijsko mehanizacijo. V us-
njarni, ki je zastarela, saj
v njo dalj časa niso vlagali
in se v njej tudi srečujejo
z vsemi težavami, kkot
ostali jugoslovanski us-
njarji, strojijo in predelu-
jejo v nape konjske in te-
lečje kože, pa tudi zaščit- j
na sredstva. V najsodob- j
nejšem obratu INDE pro- j
izvajajo res izvrstno us-
njeno konfekcijo, kar je
tudi glavna dejavnost
TOZD. Ob sodobnih mo-
delih, ki gredo v korak z ^
modo, se je ustavljalo tu-
di oko mnogih sodelujo-
čih na naši javni radijski
oddaji. Zato tudi ni ču-
dno, da gre okoli polovico
izdelkov neposredno v
izvoz in kar precejšnja za-
nimivost je, da v nekate-
rih deželah sveta INDE
bolje poznajo po usnjeni
konfekciji, kot doma.
Drago Žlender je govoril
še o načrtih za razvoj, ki
so trenutno še zgolj v
obrisih, saj je položaj v
usnjarstvu vse prej kot
urejen in jasen. Toda ob
notranjih rezervah, ki jih
v INDE nimajo malo in z
uporabo nekaterih re-
zervnih programov, ki jih
imajo, je zagotovljen tako
obstoj, kot razvoj INDE.
Franc Križnik, predse-
dnik komisije samo-
upravne delavske kontro-
le je na oddaji govoril o
nalogah samoupravnih
organov, ki morajo mno-
go več kot doslej narediti
za tesnejšo vez z delavci,
ki jih v organe delegirajo.
Predvsem je treba urediti
obveščanje na vseh rav-
neh in v vseh smereh, je
poudaril Franc Križnik.
Samoupravni organi pa
morajo tudi mnogo bolj
zavzeto kot doslej, izvrše-
vati dogovorjene sklepe
in obveznosti.
Janez Kozmelj, ki je v
INDE predsednik osnov-
ne organizacije sindikata,
je povedal nekaj zanimi-
vosti o družbenem stan-
dardu zaposlenih, ki gle-
de na razmeroma slab po-
ložaj tozda v preteklih le-
tih, ni najboljši. Kljub te-
mu imajo v INDE zago-
tovljeno toplo prehrano,
poskrbeli so za letne do-
puste v počitniškem do-
mu KO-TO v Portorožu,
visok pa je tudi standard
družbenega življenja v
kolektivu.
Skratka, v INDE smo
dosegli dvoje. V delovno
organizacijo smo prinesli
s seboj veselje, smeh in
radost, hkrati pa izvedeli
veliko o delu v tem maj-
hnem, a prizadevnem ko-
lektivu. In ta prva izkuš-
nja z gostovanjem javne
radijske oddaje v delov-
nem okolju, je bila drago-
cena in dobrodošla. Se se
bomo posluževali takšnih
oblik.
Tekst:   BRANKO  STA-
MEJClC
Foto: TONE TAVČAR
Z javno radijsko oddajo smo bili prvič v delovni organizaciji. Med delavci, tik ob
njihovih delovnih mestih. In prijetno je bilo. Zabavno, domače ter poučno.
Prakso takšnih gostovanj bomo še obdržali.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 4 - 1. februar 1979
CELJE
POMEMBNA NALOŽBA
Telekomunikacijski center na Golovcu
v tekočem srednjeročnem
načrtu razvoja PTT dejav-
nosti na celjskem območju
zavzema izgradnja teleko-
munikacijskega centra nu
Golovcu prav gotovo prvo
mesto: zaradi pomembnosti
in vrednosti naložbe. Gre za
okoli 240 milijonov dinar-
jev.
Na vprašanje, kaj pomeni
ta center za Celje in njegovo
območje, je vodja izgradnje
telekomunikacijskega cen-
tra na Golovcu, dipl. inž. Bo-
ris Kresnik dejal:
»Ta center je osnovni po-
goj za kakršnokoli nadaljnjo
širitev telefonije v regiji. Mi
tak center že imamo, in to v
obstoječi zgradbi, ki pa ni bi-
la določena za te namene. To
je adaptirana stara zgradba,
ki jo je čas že zdavnaj prera-
sel.
Bila sta dva osnovna mo-
menta, da smo se odločili za
nov center, in to prostori v
zdajšnji stavbi, ki so polni,
razen tega tudi sama zgradba
ni več stasama zgradba ni
več sta-sama zgradba ni več
stasama zgradba ni več sta-
tično varna. Ob močnejšem
potresu bi se lahko sesul tu-
di ves telekomunikacijski si-
stem v regiji. Razen tega bi
pretrgal Slovenijo na dva
dela.
Nov telekomunikacijski
center ima dva osnovna na-
mena. Najprej gre za regijski
značaj centra, kar pomeni,
da so v njem koncentrirane
vse zveze proti centralam
nižje stopnje, se pravi proti
vozliščem in končnim cen-
tralam in zvezam, ki povezu-
jejo našo regijo navzven pro-
ti svetu. To je glavni namen
tega objekta, sekundarni pa
je v širjenju lokalnih kapaci-
tet. V obstoječi zgradbi je
centrala, ki ima trenutno
7800 številk, ki so zanimive
predvsem za naročnike. Ta
centrala je zdaj polna, zase-
dena in ne dovoljuje več raz-
širitve. V novem objektu pa
bomo ob tej priložnosti zgra-
dili sestavni del nove centra-
le s 6000 naročniškimi prik-
ljučki. Ti novi telefonski
priključki bodo namenjeni
predvsem za pokrivanje No-
ve vasi in Hudinje.
Za nas je za objekt v dolo-
čenem smislu infrastruktur-
ni in je osnovni pogoj za ka-
kršno koli večje širjenje v
bodoče. Dokler ta center ne
bo zgrajen, se ne moremo lo-
titi nobene nove večje nalo-
ge na našem območju.«
Gradbena dela na tem cen-
tru izvaja celjska enota Gra-
disa. Dela tečejo po načrtu,
le hujša zima bi lahko prekri-
žala računa in podaljšala rok
teh del.
Tudi zaradi opreme je vse
v redu, saj so bile pogodbe
podpisane pravočasno.
»Računamo, da bi lahko
pričeli z montažo opreme
maja letos. Seveda pa je za-
četek del teh odvisen od pra-
vočasne ureditve določenih
prostorov zgradbe.
Vse pa je napravljeno tudi
za pravočasno dobavo opre-
me za povezavo obeh cen-
trov, starega v poštnem po-
slopju in novega na Go-
lovcu.«
»In kdaj boste novi center
izročili namenu?«
»Planirano je, da naj bi šel
v promet meseca junija 1980.
leta.«
M. BOŽIČ
Na gradbišču novega telekomunikacijskega centra na Golovcu.
Foto: Jure Vovk
V ŠEMPETRU GRADIJO MRLIŠKO VEŽO
V Šempetru so se že pred časom odločili za izgradnjo mrliške veže. V ta namen so sami
krajani prispevali precejšen del sredstev, ostalo pa krajevna skupnost. Vežo gradijo v lastni
režiji, s tem znatno znižujejo stroške. Prav pred kratkim so opravili groba zidarska dela,
povsem končana pa bo do 13. junija, ko praznujejo krajani Šempetra svoj krajevni praznik.
Na sliki: Nova mrliška veža je pod streho.
T. TAVČAR
MOZIRJE
DRUGAČE O KADRIH
Zakaj mnogi ljudje odhajajo iz doline?
Ni naključje, če v mozir-
ski občini ob vsaki prilož-
nosti, zlasti pa tedaj, kadar
ocenjujejo uresničevanje
nalog v določenem obdobju,
zmeraj opozarjajo tudi na
kadre, na vprašanja, ki se
vežejo s kadri, kadrovsko
politiko in podobno. Ugo-
tavljajo namreč, da kadrov-
ska služba še ni postala se-
stavni del družbenopolitič-
nega razvoja, še ni postala
tista sestavina, ki jo vezana
na družbeni in gospodarski
razvoj občine.
V kadrovanju v občini še
vedno zaostajajo, čeprav bi
to morala biti ena oti osred-
njih nalog. Značilen nadalje
je velik odliv kadrov, zlasti z
visoko in višjo izobrazbo iz
doline in nadalje prekratko-
vidno in prekratkoročno pla-
niranje na tem področju.
V občini so hkrati s sred-
njeročnim družbenim razvo-
jom sprejeli tudi naloge na
področju kadrovske politi-
ke. Žal, tu zaostajajo, tudi ča-
sovno.
Navzlic vsemu temu so
vendarle nekaj napravili. V
drugi polovici lani so sprejeli
družbeni dogovor o kadrov-
ski politiki. Prav tako so
sprejeli listo prednostnih po-
klicev, torej tistih, ki jih v
občini ni ali jih močno pri-
manjkuje. • Hkrati so usta-
novili samoupravno intere-
sno skupnost za zaposlova-
nje. To so rezultati, ki napo-
vedujejo drugačne čase tudi
pri reševanju težkih kadrov-
skih vprašanj. Gre za obvez-
nosti, ki so jih v tej zvezi
sprejeli tako na gospodar-
skem kot negospodarskem
področju.
Posebnega pomena za
Gornjo Savinjsko dolino je
lista prednostnih poklicev.
Čeprav je kot dopolnilo re-
publiški, se od nje bistveno
razlikuje, saj upošteva stanje
in potrebe v mozirski občini.
Odliv kadrov z visoko in
višjo izobrazbo iz doline je
velik in boleč. Očitno, so se v
občini premalo poglobili v
vprašanja, zakaj tako, četudi
so glavni vzroki več ali manj
znani. Ti se kažejo predvsem
v nižjih osebnih dohodkih, v
pomanjkanju ustreznih sta-
novanj in drugod. Če je torej
tako, ali vsaj v glavnem tako,
potem bi morale biti te ugo-
tovitve spodbuda za uvelja-
vitev drugačnih pogojev, če-
prav je na dlani, da naj bo
osebni dohodek vselej odvi-
sen od rezultatov dela. Toda,
navzlic temu, če je družbeni
dogovor o kadrovski politiki
sprejet, potem ga je treba
izvajati, potem se je treba bo-
riti za njegovo uresničevd-.
nje. Sicer bo vselej ostal le
na papirju.
V štipendiranju ni bistve-
nih problemov. Tu se uve-
ljavlja prednostna lista po-
klicev in prav tako socialni
moment. Prav. Na široko so
tudi odprta vrata študija ob
delu. Ta princip kadrovanja
naj bo demokratičen in ob-
vezujoč, odprt za vse in zave-
zujoč v tem smislu, da tisti,
ki šolo ob določenih pogojih
in pomoči delovnih sredin
končajo, tudi ostanejo v tem
krogu in tako s svojim bolj-
šim delom pomagajo k na-
deiljnjemu razvoju kolektiva
in celotnega gospodarstva.
Tudi usmerjeno izobraže-
vanje v mozirski občini je zr-
calo potreb, ki jih nakazuje
prednostna lista poklicev.
Seveda, pa je ta program ta-
ko širok, da v njem ni ovir za
nikogar.
M. BOŽIČ
KDAJ STE BILI
NAZADNJE
VGLEDALIŠČUl
POKONGRESNA DEJA VNOST V
ŠMARJU PRI JELŠAH
Tretja redna seja predsedstva občinske konference ZSMS
Šmarje pri Jelšah sicer ni imela obsežnega dnevnega reda,
pa zato tem bolj pomembno tematiko. Govorili so namreč,
ob prisotnosti predstavnikov republiške konference ZSMS,
o pokongresni dejavnosti mladih v občini, za katero menijo,"
da jo bcJ treba še razviti, vpeljati nekatere nove oblike, kljub
kadrovskim težavarn, ki se pojavljajo že leta in leta pa poskr-
beti predvsem za dobro povezavo osnovnih organizacij, ki
ponekod nikakor ne morejo zaživeti. Obisk predstavnikov
RK ZSMS je dal tudi nekatere nove pobude.
mst
št. 4-1. februar 1979
NOV! TEDNIK - stran 17
Naš ljubi kruhek
PREMALO ZA UUDI,
DO¥OU ZA zrnu
LAŽNO MERILO ZA STANDARD
Ko je njega dni (a ta
»njega dni« še ni tako da-
leč) babica peljala vnuč-
ka po svojih poteh, je
našla na cesti košček za-
vrženega kruha. Morda
je komu padel iz žepa,
kar tako ga najbrž ni
vrgel na pot, a kakorkoli
že, babica ga je pobrala,
spihala z njega prah in
ga poljubila, potem pa
vtaknila v žep.
Danes nihče ne pobira
kruha, še manj poljubu-
je. Najdemo ga povsod.
Kolikor ga hočemo. Na
žalost največkrat tam,
kamor ne spada: v kon-
tejnerjih, v koških za
smeti, na cesti, travni-
kih, povsod, kjer so lju-
dje s svojimi slabimi in
razvajenimi navadami.
Toda: do kruha ven-
darle nismo čisto po-
vsem brezskrbni, hladni
in nedostopni. To je ne-
sporno dokazala nedav-
na oddaja na Radiu Ce-
lje, kjer smo sen dolgo in
široko razgovorih o
kruhu.
Med oddajo - prisotni
so bili tudi Ivan Lenko,
šef sektorja TOZD Pro-
daja Merx Celje, Edvard
Stepišnik, direktor
TOZD Slaščičarne in pe-
karne Celje, Jože Fider-
šek, direktor Slaščičarne
in pekarne Rogla Slo-
venske Konjice in Jože
Rebrnak, vodja ekspedi-
ta Roglc iz Slovenskih
Konjic (čas je kar prehi-
tro potekel) - smo dobili
triinštirideset telefonskih
klicev.
KOLIKO KRUHA
POJEMO?
Posebej izrazite konice
niso več praksa, mogoče
ga nekoliko več pokupijo
gospodinje ob sobotah pa
ob praznikih, sicer pa ga
v Celju prodajo vsak dan
(toliko ga namreč proiz-
vedejo) od 70-80 ton (sku-
paj s pecivom), za samo
mesto z ožjo okolico pa 25
ton. Ob sobotah se ta šte-
vilka povzpne na 120 ton
in za mesto na 35 ton,
medtem ko je med praz-
niki prodaja za 100 do
120% višja.
Za tolikšno peko je se-
veda nujno potrebno noč-
no delo pekov, ponekod
obvezno, drugod pa le v
posameznih primerih.
Kot je povedal Ivan
Lenko, se v celjskih pe-
karnah srečujejo s pre-
cejšnjimi težavami pri pe-
ki kruha cb teh, takozva-
nih konicah. Po njihovem
mnenju gospodinje pre-
cenjujejo potrebe gospo-
dinjstev, nastaja nekakš-
na »kruhovska« psihoza,
vik in krik, kruh pa po-
tem ostaja, posledice pa
so znane.
Pred durmi je podraži-
tev kruha. Nič novega, j
Navajeni sntio podražitev. 1
Podraži se vino. Burja se 1
hitro poleže ali pa je \
sploh ni. V nekakšnih re- j
dnih presledkih presene-1
tijo z novo ceno kadilce, j
Vsi kadimo naprej, niči
novega se ne zgodi. Ko pa'j
se v valu podražitve znaj-
de kruh, nenadoma po-
stanemo razburjeni vsi.
Staro in mlado. Kritizira-
mo in polemizirarno vsi
povprek.
Vprašanje podražitve
kruha, tako so povedali
naši gostje v oddaji v živo
b kruhu, se redno pojav-
lja predvsem takrat, ko
govorimo o razvoju pe-
karske dejavnosti. Obi-
čajno gre za enostranski
pristop potrošnika pri tej
tako pomembni zadevi in
,,na koncu koncev podraži-
tev kruha izzveni že kar
nekam v političnem smi-
slu. Zelo pereča so vpra-
šanja, ki neposredno za-
devajo pogoje dela v pe-
karstvu.
Pokukaj mo nekoliko v
razmere v pekarski
»branži«. Sedanje cene
tega pomembnega živ-
ljenjskega artikla so bile
oblikovane na podlagi
zaključnih računov iz leta
1976 v letu 1977. Analiza
prvih devetih mesecev
minulega leta je pokazala
nekoliko osupljive podat-
ke (pred katerimi pa si ze-
lo radi zatiskamo oči!).
Kruh iz moke tipa 1000,
to je črn kruh, še vedno
prodajajo po 5,10 dinarjev
(peki izgube pri kili 1,30
dinarja!), polbeli ustvarja
dinar izgube, beli pa
60-62 par. Osnovne vrste
kruha so torej poceni!
Nizke cene črnega kruha,
na primer, so privedle do
absurdne situacije, zlasti
še, če jih primerjamo s ce-
no nekaterih krmil. Zakaj
prav ta primerjava?
Prišlo je namreč že tako
daleč, da rejci prašičev
kupujejo črn kruh za svo-
je živali, ker je pač cenej-
ši od krmil.
Kruh torej za živinsko
krmo. Kruh na cesti, v
kontejnerjih, koških,
kruh kjerkoli?!
NIČ VEČ »LJUBI
KRUHEK«
Dotaknimo se nadvse
razvpite teme: cene koru-
ze. Kilogram tega »zlate-
ga« zrnja stane 5,42 dinar-
jev, močna krmila od 5,70
do 8,00 dinarjev. Crn
kruh 5,10 dinarjev.
Kje so vzroki? Morda je
eden - izmed njih tudi ta,
da je na primer prodaja
pšenice letnika 1978 pre-
povedana za krmljenje ži-
vali, medtem ko za kruh
kaj podobnega ni zapisa-
nega v nobenem aktu.
Pa se spet povrnimo k
podražitvam. V ceni živil
takoimenovane življenj-
ske košarice je kruh za-
stopan z 2%, kar pomeni
podražitev za okoli 20 di-
narjev. RTV naročnina se
je pred nedavnim podra-
žila za 40 dinarjev na me-
sec (okoli 200%), kakšnih
posebnih odmevov ni bi-
lo, program pa je ostal
približno na isti ravni.
Do povečanja cen Do
moralo priti že zaradi po-
večanih cen transporta,
goriva, višjega odstotka
rabata, spremenjenih
stroškov za moko in tako
naprej.
V oddaji smo slišali
marsikatero besedo o
boljšem kruhu, kruhu, ki
se ne drobi, ki je podoben
primorskemu, ki ga po-
stavljajo za vzgled celj-
skim in konjiškim pe-
kom, slišali smo primer-
javo s francoskim kru-
hom, nekdo je ugotovil,
da bi se dalo ceno kruha
zaščiti s kompenzacijo iz
občinskih proračunov,
govorili smo o težavah
pekarskega poklica, o
premalo pečenem kruhu,
o različnih predmetih, ki
se menda pojavljajo v
njem.
Edvard Stepišnik:
»Kruh še vedno pojmuje-
mo kot dobrino in skozi
ta očala tudi nivo standar-
da. V razvitejših državah
poraba kruha ha prebi-
valca precej upada, pri
nas raste.
Proizvajalci kruha ko-
maj »lezemo« skozi. Po-
krivamo le 50% osebnib
dohodkov, o ostalih stro-
ških ne bi govoril. Ali nas
je 270 delavcev v TOZD
Ivan Lenko
Edvard Stepišnik
Jože Rebrnak
Jože Fideršek
in 50 v delovni organiza-
ciji Rogla dolžnih, da
vzdržujemo ta »lažni«
standard. Ali smo zaradi
nekakšnih skupnih inte-
resov lahko prikrajšani v
svojem osebnem standar-
du? Zakaj iščemo cene-
nost kruha vedno pri pro-
izvajalcu, na račun pekar-
ske dejavnosti in na znat-
no zaostajanje te dejavno-
sti?«
Akumulacija, ki jo pe-
karji ustvarjajo, ne zado-
šča niti za enostavno, kaj
šele za razširjeno repro-
dukcijo. Zaostajanje
osebnih dohodkov za do-
hodke v drugih dejavno-
stih postaja resen pro-
blem. Ljudje odhajajo
drugam, moti jih tudi
nočno delo, delovni pogo-
ji so slabi. Vsi pa govori-
mo predvsem o cenah.
Rešitev ni in ne more biti
kompenzacija. Dinar za
to bo, četudi iz občinske-
ga proračuna, šel seveda
spet iz delavčevega, obča-
novega žepa. Sklenjen
krog.
»PRIMORC«
Nekdo je ugotovil, da je
pravzaprav žalostno, da
mora biti na sporedu
takšna tematika in dodal:
Sicer pa, danes se človek
ničemer ne čudi, ko pa
neznanci razbijajo tele-
fonske govorilnice, svetil-
ke in podobno. Spregovo-
rili smo o tehtanju kruha.
O kvaliteti.
Celjski peki menijo, da
so toliko vpeljani v posel,
da kakšnih posebnih ra-
zlik pri dekagramih ni, če
pa že je, potem je res mi-
nimalna. Podobno velja
za razne predmete v kru-
hu. Ugotovili so, da so
predmeti, ki so jih stran-
ke skupaj s kruhom pri-
nesle na pregled, bili na-
knadno podtaknjeni (ne v
pekarni!) in da so higien-
ske razmere v pekarnah
nenehno nadzorovane.
Glede kvalitete kruha
menijo tako v Celju kot v
Slovenskih Konjicah, da
so v zadnjih letih storili
zanjo precej. Tudi v Celju
je moč dobiti primorski
kruh, saj so se v zadnjem
času specializirali prav
zanj. Da je kvaliteta zago-
tovljena, potrjujejo anali-
ze, seveda pa cena pogo-
juje kvaliteto. Iz slabe
pšenice je težko peči do-
ber kruh. Začeli smo seja-
ti visokoproduktivno
pšenico, ki pa daje slabo
kvaliteto. V njej je malo
beljakovin pa veliko
škroba in zato se kruh
drobi. Domač kruh, ki je
iz boljše moke, se ne dro-
bi, je pa zato dražji.
Marsikomu gre na živce
prodaja kruha iz roke. Že-
limo si kruh v primerni
embalaži. Peki se strinja-
jo, toda: to bo spet zvišalo
ceno kruha! Kako omejiti
porabo kruha? Je 20 dkg
kruha po osebi na dan
preveč ali premalo?
- Na to vprašanje je od-
govorila kar neka tovari-
šica, ki je premišljevala o
tem - in po svoje tudi ne-
girala nekatere stvari -
kar skozi prizmo lanske
pariške konference o kru-
hu. Pojedli naj bi od
35-45 dkg kruha na dan.
Pomembno je tudi tole
mnenje konference: vsak
kruh brez kemičnih pri-
mesi se drobi. Zato: boljši
drobljen kruh kot s kemi-
jo. Sicer pa pri nas redko
jemo slabe vrste kruha.
In tudi 20 dkg po osebi že
dolgo ne jemo več. Količi-
na narašča, no, narašča pa
tudi po kontejnerjih. Ra
zloga za tovrsten preplah
torej ni, pač pa za preplah
druge sorte: kako naprej
s pekarsko industrijo, ki
naj bi menda - po mnenju
mnogih - modernizirala
svoje proizvodne proce-
se, držala primerno ceno
kruha in pekla, ra-
zumljivo, tudi dober kruh
za skromne denarce. Za
vse to smo bržkone odgo-
vorm vsi in ne le peki.
PABERKI IZ PISMA OBČANA
Prav je bilo, da ste povabili goste, ki imajo Doklicno
opraviti s kruhom, vendar morajo strmeti za čimvečjo
prodajo. Kaj pa potem ljudje z njim delajo, je drugo
vprašanje. Cisto prav bi bilo, če bi o tem pobarali ljudi
iz družbene prehrane... Tudi njih bi bilo dobro vpra-
šati, kako delajo s kruhom, zakaj ne preprečujeo ra-
zmetavanja ... Pretirano uničujemo kruh. Potem pa
stokamo in tarnamo, da se ob podražitvi poveča prora-
čun družine...
Tudi ni res, da kruh po 24 urah ni več užiten. To ni
res! Nisem še naletel na kruh, ki ga po tolikem času ne
bi bilo mogoče jesti, seveda če ga pravilno hranimo.
Jem včasih tudi tri dni starega pa mi kar tekne... Sicer
pa se to redkokdaj zgodi, ker ga raje kupujemo manj...
Nekdo drug je spet izjavil, da naj bi se črn kruh ne
podražil, ker ga jedo delavci, belega pa »gospodje«.
Govorilo se je tudi o tem, da kruh odmetavajo le tisti z
visokim standardom. Tudi to ni res. Bel kruh, žemljice,
rogljičke, potičke in podobno, jemo kar vsi in tudi
odmetavamo kar vsi... Omenili so vzgojo in kulturo...
Tega pri nas niti slučajno ni. Po Stanetovi ulici je
počasi stopala mamica s svojim, dve do tri leta starim
nadobudnežem. ki je jedel žemljico. Ko se je kruha
naveličal, ga je dal mamici, ta pa ga je nekaj časa
držala, se ozirala naokoli, potem pa ga »spravila« v pivi
košek za smeti. Otrok je to seveda videl... Kako se naj
tak otrok vzgoji kulturno in s pravim odnosom do
kruha, če pa vidi svojo najdražjo osebo, kaj je napra- j
vila... Po mojem naj bi pekarne med prazniki sploh ne
pekle kruha, saj se ljudje tako ali tako z njim oskrbijoi
že prej. Za tiste, ki mislijo, da pač morajo vsak dan
imeti svež kruh, se pa res ne izplača, da bi pekarne;
obratovale... Skoda, da so ljudje tako prevzetni in ne
znajo ceniti tistega, kar so naši dedje in očetje imeli
tako v časteh in spoštovanju. Pa tudi naša generacija je
med in po vojni močno pogrešala tega, čemur se pravi
ljubi kruhek...
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 4 - 1. februar 1979
PUNINSKI RAJ
UREJA JANEZ VEDENIK
ZBOR ŠTORSKIH PLANINCEV
Med prvimi planinci, ki so
podali obračun dela za leto
1979, so bili planinci PD 2E-
LEZAR Store, ki so se sesta-
li pretekli teden. Prvi so
zbrane planince pozdravili
pionirji planinskega krožka
Osnovne šole Store, ki so
izvedli kulturni program.
Nato je predsednik druš-
tva Frido Gradišnik podal
poročilo o delu. V lanskem
letu so se udeležili ali pa sa-
mi organizirali 22 pohodov,
izletov, srečanj. Med drugim
so bili člani društva organi-
zatorji izleta Kamniška Bi-
strica-Kamniško sedlo-O-
krešelj za železarje Združe-
nih železarn Slovenije. Dan
borca so proslavili na Sveti-
ni, dan žena pa z izletom za
žensko članstvo.
Njihova tričlanska patrola
je bila ob dnevu mladosti
prva in je dosegla zlato pla-
keto.
V društvu deluje pet pla-
ninskih vodnikov in 5 gor-
skih stražarjev, markacisti
skrbijo za planinska pota,
propagandna komisija in
mladi planinci skrbijo za
oglasno desko.
Vendar niso dosegli vsega,
kar so načrtovali. Odpadlo je
10 izletov, večina zaradi sla-
bega vremena. V svojem po-
ročilu pa je odgovoril tudi ti-
stim redkim posameznikom,
ki vodstvu društva očita, da
se organizirajo predvsem ak-
cije, ki imajo »političen« zna-
čaj. Pri tem je poudaril osaril
osnovno načelo dela v pla-
ninskih organizacijah: goje-
nje tradicij NOV, spoznava-
nje domačih gora, domače
zgodovine, predvsem pa de-
lo in usposabljanje na po-
dročju družbene samozašči-
te in splošnega ljudskega od-
pora.
Ena izmed želja, ki se v
društvu še ni uresničila je,
da bi Vrunčev dom na Sveti-
ni lahko služil planincem in
pohodnikom po Savinjski
planinski poti.
Navzoče je v imenu Žele-
zarne Štore pozdravil ing.
Burnik. V nagovoru j je pou-
daril, da se bodo morali po-
samezni problemi skupno
reševati, prevsem se bo mo-
ral skupno usposobiti Vrun-
čev dom.
V razpravi je bilo predlaga-
no, da se organizirajo kratki,
enodnevni kondicijski izleti.
To akcijo je podprl tudi
predstavnik sindikata Žele-
zarne Store, ki je spregovoril
o rekreaciji delovnega člove-
ka, tu lahko planinci napra-
vijo največ.
Navzoče so pozdravili še
predstavnik PD Celje, PD
Grebengrad iz Hrvaškega
Zagorja in Savinjskega med-
društvenega odbora. Pred-
stavnik Savinjskega med-
društvenega odbora je 4 čla-
nom izročil častni znak »pri-
jatelj planin«. Prejeli so jih
Jožica Svetelšek, slabovidna
planinka, ki je lani opravila
Slovensko planinsko tran-
sverzalo. Zasavsko planin-
sko pot in Transverzalo ku-
rirjev in vezistov, prof. Mile-
na Terček, Tončka Zgomba
in ena najstarejših planink
Milena Orožem.
Zanimivo je bilo vprašanje
ene izmed navzočih mamic:
»Zakaj ni več izletov za naše
otroke?« To vprašanje kaže
na to, da starši zaupajo druš-
tvu in želijo, da bi njihovi
otroci pod vodstvom starej-
ših planincev odšli v naravo.
Sprejet je bil še program
dela za leto 1979, glavna zna-
čilnost je zopet gojenje tradi-
cij NOV, izvoljeno novo vod-
stvo na čelu z Fridom Gra-
dišnikom in podana zahteva
Telesnokulturni skupnosti
Celje, da naj ,če ne drugo,
vsaj sofinancira vzgojo ka-
drov in delo z mladino.
FRANC JEŽOVNIK
IZ ZGODOVINE NOB V CELJU (26)
RAZMERJA SIL
Piše FRANJO FIJAVŽ
Omenili smo že, da se je
borba za izboljšanje življenj-
skih pogojev v štorski žele-
zarni pričela dokaj zgodaj. O
prvih sporih med delodajalci
in najemno delovno silo je,
malo znanega. Ob dejstvu,
da se je povsod v avstro-ogr-
ski monarhiji in le nekaj de-
set let prej v Angliji, Nemči-
ji, Franciji in drugod pričelo
delavstvo množično organi-
zirati šele v zadnjih letih
koncem prejšnjega stoletja,
ni čudno, da tudi v Storah ni
prišlo do nemirov in prote-
stov delavstva radi nizkih
mezd. Upoštevati je, da se je
tedaj šele pričelo na celj-
skem področju socijalistično
gibanje. V Storah je bil prvi
obsežnejši sestanek delav-
stva 18. novembra 1894. pri
Olšenšku (Mihaelu Žoharju)
pod vodstvom Roka Drofe-
nika iz Celja, urednika soci-
jaldemokratskega zabavno-
poučnega mesečnika »Svo-
bodni glasovi".
Nič boljše od štorskih žele-
zarjev niso živeli delavci to-
varne samotne opeke. Razli-
ka je bila le v tem, da je bil v
železarni prisoten nemški
kapital vse od začetka obra-
tovanja in do konca druge
svetovne vojne, a tovarna sa-
mota - obratovati je pričela
prav pred sto leti - je prišla
1918. leta v slovenske roke.
Kupil jo je Franc Pertinač in
jo prodal 1924. leta Petru
Majdiču, ki jo je širokopotez-
no prenovil in tehnično izpo-
polnil. Zaposlovala je okoli
60 delavcev, a v najugodnej-
ših sezonah tudi okoli 100.
Delo v tem obratu je bilo ze-
lo naporno in nezdravo, ce-
sto še bolj kot v železarni,
zaslužki jako slabi.
Kapital je znal ne le pamet-
no in smotrno nalagati veli-
ka finančna sredstva v žele-
zarno in šamotarno, znal je
tudi dobro vnovčevati svoje
izdelke. Svetovna konkuren-
ca je pogosto vplivala na pro-
dajo sicer konjukturnih iz-
delkov železarne in šamotar-
ne, toda lastniki so finančne
težave spretno izkoristili z
zniževanjem že itak pičlih
mezd. V tem pogledu se je
enako dogajalo železarjem
kot samotarjem.
Preden se približamo do-
godkom v 1941. letu v Sto-
rah, je treba še povdariti in
opisati, da je predvojno na-
predno delavsko gibanje za-
jemalo nove kadre, ki so se v
svoji poštenosti razočarali v
raznih strankah in organiza-
cijah in pričeli iskati nova
pota. Sprevideli so, da me-
ščanske stranke podpirajo
kapital, najsibo domač ali
tuj. Mnogi so se zato odvrnili
od socijaldemokratske
stranke. S komunisti so pri-
čeli že nekaj let pred vojno
sodelovati krščanski socijali-
sti in tudi pripadniki »Soko-
la«, »Orla - oz. kasneje »Slov.
fantje"). Člani društev kmet-
skih fantov in deklet so mar-
sikod že dobrih deset let
pred drugo vojno našli sku-
pen jezik s komunisti. Ti lju-
dje so želeli nekaj novega.
Sjtremeli so k učinkovitejšim
družbenim spremembam
kot so jih propagirali vodite-
lji meščanskega razreda.
Spoznali so, da ima le komu-
nistična stranka revolucio-
naren program. Toda stikov
s komunisti ni bilo lahko na-
vezovati vse od »Obznane«,
še nevarnejše je bilo nekaj
let po uvedbi šestojanuarske
diktature 1929 leta. Povezo-
vanje s komunisti je bilo te-
daj zelo nevarno, kajti polici-
ja in orožniki, oboji so pazlji-
vo sledili kaj se dogaja v me-
stih in delavskih revirjih. Ve-
liko pripadnikov KPJ je bilo
v tistih letih v zaporih, drugi
- na svobodi - spet skrbno
nadzirani.
Vodstvo komunistične
stranke Jugoslavije je na IV.
državni partijski konferenci
1934. letu v Ljubljani skleni-
lo, da je treba začeti na javen
način, z vsemi dovoljenimi
ustmenimi in tiskanimi pro-
pagandnimi sredstvi prido-
bivati somišljenike. Začelo
se je ustvarjati enotnost na
sindikalnem področju, poz-
neje pridobivati člane za
Društvo prijateljev Sovjet-
ske zveze, zbirati denarna
sredstva za Rdečo pomoč,
boriti se proti naraščajoči
oholosti hitlerjancev. Števil-
ni pripadniki prejšnjih me-
ščanskih strank in športnih
ali kulturnih organizacij so
se v teh, enotnih nastopih,
naperjenih proti politiki vla-
dajočega razreda, idejno po-
vsem pridružili komunistom
ali postali zelo dobri sodelav-
ci. V času okupacije so ubra-
li isto pot kot komunisti. Ta
razvoj ni bil lahek in tudi ne
povsod uspešen.
Največja zapreka pri kova-
nju enotnosti med delavci je
bila v Storah že skozi deset-
letja neomejena oblast vod-
stva železarne. Vsi vodilni
uslužbenci so bili po rodu
Nemci ali potujčenci. Direk-
tor železarne ing. Hruschka
> bil vso dobo, od propada
a/stro-ogrske monarhije go-
spodar nad živim in mrtvim
inventarjem. 1924. leta je za-
poslil v obratu še svojega si-
na Emila kot tehničnega di-
rektorja. Hruška senior je
imel od finančnih lastnikov
železarne široka pooblastila
in tako sta se oba, oče in sin,
trudila za povečanje profitov
in za vnašanje nemškega du-
ha med uradništvo in moj-
stre. Pri tem so znatno po-
magali strojni tehnik Han-
del, nameščenca
Grundschreiber in Sterman
poleg še nekaterih (banovin-
ski zdravnik dr. Schvvischaj
in dr.). Povedati pa je treba,
da nekaterih mojstrov in na-
meščencev nemški vpliv ni
mogel zajeti in podkupiti.
Modelarski mojster Herman
in še drugi so ostali narodno
zavedni in v svojih močeh
tudi pomagali delavcem, a
tudi skrivali nisp svoje pri-
padnosti. ■*'
Toda v glavnem je peščica
ljudi, ki so imeli možnost
krojiti gospodarski razvoj že-
lezarne in s tem vsega kraja z
okolico, istočasno vplivala z
določenim namenom in pro-
gramom na prosvetne in kul-
turne razmere. Predolgo bi
trajalo, če bi hoteli opisati za-
laganje omenjenih vplivnih
krogov pri ustanovitvi nemr
ške ljudske šole in nemške-,
ga otroškega vrtca v Storah.
Prihajalo je tudi do priganja-
nja, da bi naj vsa okolica in
seveda predvsem Store z na-
jožjim krogom, prevzeli
nemško govorico kot svoj
materinski jezik. Direktor
železarne in njegovi sodelav-
ci so nekaj desetletij javno in
podtalno delovali v korist
nemšiva. Prav tako so na isti
način delovali proti silam,
katere so hotele organizirati
delavstvo in posebno proti
takim delavcem, ki so želeli
speljati socijaldemokratsko
organizacijo bližje levici.
Razumljivo je, da v taks-'
nih okoliščinah komunistič-
na stranka v železarni ni
uspela osnovati svoje organi-
zacije. Razmerja sil so šla in
vodila skozi deseletja v ko- •
rist gospodarjev kapitala in
na škodo proletarijata.
Železarna Store po II. svetovni vojni
§t. 4 - 1. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 19
pOKOMET
NADAUEVANJE TRADICIJE
Mladi rokometaši drugič prvaki SFRJ
Celjski Aero je v zadnjih
štirih letih, odkar je na spo-
redu redno mladinsko klub-
sko prvenstvo Jugoslavije v
rokometu, osvojil že drugič
naslov državnega prvaka.
Tokrat v Ajdovščini in to
popolnoma zasluženo. Da se
nekoliko osvežimo s podat-
ki! Pred tremi leti so Celja-
ni na prvem prvenstvu na
Reki osvojili drugo mesto,
zmagal pa je beograjski
Partizan. Sledilo je prven-
stvo v Celju, ko so Celjani
osvojili prvo mesto pred
Metaloplastiko iz Šabca.
Lansko leto je bilo prven-
stvo v Beogradu, kjer je v
finalu Zagreb premagal Ae-
ro ter osvojil prvo mesto.
Toda letos so Celjani potrdili
svojo pravilno politiko pri
vzgoji mladega rodu. Kljub
temu, da je bilo precej neso-
glasja in čudnih odnosov re-
publiške rokometne zveze
do celjske ekipe, so Celjani
le nastopili na državnem pr-
venstvu in osvojili prvo me-
sto. In to zasluženo.
V pred tekmo vanju so v
svoji skupini premagali
Kvarnerja 21:16 (10:8), pa-
tem Vardarja 22:14 (11:5) in
Dinamo iz Pančeva 27:21
(13:9). Z zmago v prvi skupi-
ni so v finalu igrali proti Lov-
čenu iz Cetinja. To je bila de-
jansko najboljša mladinska
ekipa te republike. Celjani
so bili težak boj, kajti igralci
Lovčena so bili fizično zelo
močni in so vseskozi držali
korak s Celjani. Celo več, v
prvem   polčasu   so  vodili
12:11 in šele v drugem delu
so Celjani izenačili na 19:19.
Zmagovalca sta odločila po-
daljška. Tu so bili Celjani
boljši in so zmagali 23:22.
Prvo mesto med ekipami
je novo priznanje za celjsko
ekipo v kateri so igrali:
Roland Pušnik, Igor Raz-
gor, Mišo Toplak, Stanko
Anderluh, Aleš Praznik,
Tonček Tiselj, Vili Selčan,
Rado Jonak, Herman Virt,
Tonček Medved, Sandi Les-
jak, Robert Bajuk, Srečko
Seško in Igor Cigoj.
Stanko Anderluh je bil s
40. zadetki najboljši strelec
prvenstva in tudi najboljši
igralec. Ostale zadetke za Ae-
ro pa so še dosegli Seško 10,
Selčan 9, Toplak 3 (že v prvi
tekmi je bil težje poškodo-
van in ni mogel pomagati
moštvu v ostalih tekmah,
ima namreč nalomljeno re-
bro). Praznik 9, Razgor 9,
Medved 1, Tiselj 5, Jonak 2
in Bajuk 5.
Ekipo je uspešno pripravil
trener Bojan Levstik, na tek-
movanju pa so mu pomagali
še trener Slobodan Miškovič
in »tehniko« Peter Hribernik
ter vsi ostali.
Bojan Levstik, igralec nek-
danjega mladinskega in
članskega moštva Celja, je
ob povratku v Celje takole
ocenil igro svojih varovan-
cev: »Vsi so zaigrali izredno
dobro, kombinatorno in ho-
mogeno. V tem je bila naša
moč. Prikazali smo tehnično
najboljšo igro in zasluženo
osvojili prvo mesto. V prvi
vrsti pa veljajo čestitke prav
vsem igralcem današnjega
moštva, ki pa se v prihod-
njem letu ne bo mnogo spre-
menilo.«
Torej lahko tudi na petem
turnirju čez leto dni pričaku-
jemo lep uspeh celjske
ekipe. J. Kuzma
Med najboljšimi mladimi igralci v Ajdovščini sta bila tudi Stanko Anderluh (10) ter
Mišo Toplak, ki pa se je prezgodaj poškodoval in ni mogel pomagati v finalni tekmi
celjskemu moštvu. (Foto: T. Tavčar)
HOKEJ NA LEDU
USPEH V TUJINI
V Celju proti Kanadčanom
Uradno so celjski hokeji-
sti na ledu končali prven-
stveno sezono. V torek so
odigrali zadnje srečanje za
točke. V Zagrebu so že četr-
tič premagali Medveščaka z
rezultatom 4:3 in s tem potr~
dili odlično tretje mesto v
letošnjem prvenstvu.
Nace Filipovič, celjski
branilec, je dobil priložnost
za nastop v majici z držav-
nim grbom. V srečanju pro-
ti najboljši amaterski ekipi
Kanade bo 12. februarja na-
stopil v Celju. To je njegova
priložnost, da pozneje na-
stopi v mladi reprezentanci
Jugoslavije
(foto: T. Tavčar)
Po tem uspehu pa so se
takoj podali na prvo letoš-
nje gostovanje v tujino. Na
povabilo trenutno najbolj-
šega italijanskega prvoliga-
ša Bolzana so odigrali prija-
teljsko tekmo v Bolzani. Če-
ravno nismo pričakovali
uspeha pa so nas celjski
igralci presenetili. Nekoli-
ko nepopolno ekipo doma-
činov so premagali z 8:6
(3:2, 2:0, 3:4). Pri tem pa so
pokazali zelo dobro tehnič-
no igro in polno kombina-
cij. Strelci so bili Felc 3, Fi-
lipovič, Sendelbach, Ogra-
jenšek. Lesjak, in Vertovšek
po enega.
Ob povratku je vodja poto-
vanja Rajko Juršič povedal:
»Naši igralci so zaigrali zelo
dobro, čeravno smo v tretji
tretjini nekoliko popustili.
Z domačini smo se dogovo-
rili za medsebojno sodelo-
vanje in vse kaže, da bo še
letos prišla ekipa Bolzana
na priprave v Celje. Tako
bomo že v začetku meseca
septembra imeli v Celju do-
brega sparing partnera.«
Celjski igralci imajo sedaj
kratek odmor, kljub temu pa
redno vadijo. Državni repre-
zentantje bomo morali na
Madžarsko in na priprave
naše najboljše vrste. Toda že
12. februarja bo celotna celj-
ska peterka, tudi Les jak in
Filipovič, nastopila v majici
z državnim grbom. Zvezni
kapetan bo namreč dal pri-
ložnost eni kompletni peter-
ki Celja, da v srečanju proti
Kanadčanom pokaže svojo
vrednost. Torej le priložnost
za Filipoviča in Lesjaka.
Mimo članov pa so nas te
dni razveselili tudi mladinci
Celja. V vzhodni republiški
ligi so osvojili prvo mesto. V
zadnjem srečanju so prema-
gali Stavbarja iz Maribora z
rezultatom 10:3 (2:2, 3:0, 5:1).
V prvi tretjini ni in ni šlo.
Igralci so vse preveč indivi-
dualno poizkušali doseči
prednost. Ko pa so pozneje s
kombinatorno igro nadigrali
goste so dosegli tudi številne
zadetke. Strelci pa so bili:
Žlof 3, Weisenbach, Zorko in
Maučec po dva ter Totovnik
enega. Sedaj bodo kot zma-
govalci vzhodne lige igrali z
najboljšimi igralci zahodne
lige za zmagovalca Slove-
nije.
Pionirji so tokrat počivali.
Šele v naslednjih dneh bodo
igrali proti Olimpiji in Jese-
nicam v gosteh ter v nedeljo
doma proti Kranjski gori.
J. KUZMA
KOŠARKA
2E TRETJI PORAZ
Dekleta še vedno brez zmage
Košarkarji Celja so se vr-
nili z gostovanja proti Drini
v Zvorniku praznih rok.
Srečanje so izgubili z 89:99
(44:48). Celjani, ki so dolgo
časa bili prav na vrhu le-
stvice ZKL - zahod, doživ-
ljajo v zadnjih srečanjih s
slabšimi nasprotniki nepri-
čakovane neuspehe.
Trener Zmago Sagadin je
takole komentiral srečanje z
Drino: »Nenavaden potek te-
kem v tej ligi, kjer nam so-
dniki v gosteh dobesedno
kradejo točke in s tem kroji-
jo usodo udeležencev, ne ka-
že pravega razmerja moči.
Tudi tokrat nas je hudo pri-
zadel s svojim sojenjem so-
dnik Radič iz Sibenika, ki
ima brez dvoma velik inte-
res, da bi prvenstvo osvojil
Sibenik. V prvem polčasu
smo bili povsem izenačeni z
domačini, v drugem pa smo
vse do 30. minute bili celo v
vodstvu s 3-4 koši prednosti.
Zadnjih 10 minut je stopil na
sceno sodnik Radič, ki je
brez razloga prisodil dve te-
hnični napaki Celju in po-
tem je šlo vse navzdol za na-
še moštvo. Zaradi petih
osebnih napak je Kralj zapu-
stil igrišče v 13 min. igre, z
nami pa tudi ni bil center To-
ne Sagadin. Uspešni strelci v
tej tekmi pa so bili: Polanec
46, Gole 16, Sabolčki 10, To-
vornik 8 in Miloš Sagadin 4.
Tako smo sedaj izgubili že
štiri tekme s slabšimi na-
sprotniki in ob takšnem so-
jenju resnično ne vem, kakš-
na bo naša uvrstitev na kon-
cu prvenstva.«
Za Celjane pa še ni vse iz-
gubljeno. Trenutno so v vod-
stvu kar štiri moštvji s 16-
timi točkami, Celjani pa so v
drugi skupini štirih moštev s
14. točkami. V soboto bodo
nastopili doma proti Orioli-
ku iz Slavonskega Broda.
V super republiški ženski
ligi so Celjanke izgubile z vo-
dilno Ilirijo 51:69 (20:36) in
so tako še vedno brez točk
na zadnjem mestu.
Gostjam so se dobro upira-
le skozi vso tekmo, razlika v
koših je bila že minimalna,
večje izkušnje in boljše te-
hnično znanje pa je odločilo
tudi to tekmo v prid nasprot-
nic. Za Celje so bile uspešne
Rozman 16, Volovšek in
Benkovič po 7, Jančar in Ma-
carl po 6, Borovšek 5, Strmo-
le in Centrih po dva koša.
KAREL JUG
HERIČ IN JELEN
V Žalcu je bilo občinsko
prvenstvo v namiznem teni-
su za pionirje in pionirke.
Med pionirji je zmagal Uroš
Herič pred Zoranom Gaj-
škom in Karlom Petričem
(vsi Žalec), med pionirkami
pa Marta Jelen pred Natašo
Kralj (obe Polzela) in Mojco
Trobina (Žalec). Nastopilo
je 50 pionirjev in pionirk,
kar kaže na veliko zanima-
nje za ta šport.
ZA POKAL V ŽALCU
Letošnje pokalno prven-
stvo Slovenije v odbojki bo v
Žalcu in sicer 10. in 11. fe-
bruarja. Predfinalni boji bo-
do tudi v Braslovčah in Šem-
petru.
T. TAVCAR
JANUARJA BRINOVEC
Na prvem letošnjem me-
sečnem brzoturnirju v Ce-
liu je zmagal Brinovec iz
Žalca pred Pertinačem, Ce-
glerjem^ Bervarjem itd.
VODI MIKAC
Na turnirju drugokategor-
nikov v Celju vodi po četr-
tem kolu mladi Mikac, ki je
zbral tri točke, sledita pa Šu-
helj in Kurtič. Nastopa dva-
najst tekmovalcev.
INVALIDI IZ VELENJA
Kegljaška sekciia Tkani-
ne iz Celja je v Žalcu pri-
pravila troboj v borbenih
partijah. Zmagala je ekipa
Invalidov iz Velenja pred
Gradisom iz Celja in orga-
nizatorjem Tkanino iz Ce-
lja.
ŠOLA V NARAVI
Od 5. februarja dalje bo
na Rogli šola v naravi za
učence določenih razredov
osnovnih šol v konjiški ob-
čini. Telesnokulturna skup-
nost bo poskrbela za vadite-
lje smučanja, šole pa bodo
plačale prevoz otrok do
smučišča na Rogli, kjer so
tri vlečnice in izredno ugo-
dna smučišča za najmlajše.
Poleg smučanja bodo otroci
imeli še druge predmete, ta-
ko da ne bo trpel redni
pouk. Tečaj na Rogli sta že
imeli dve šoli in to v začet-
ku januarja OŠ Zreče ter šo-
la s posebnim programom
iz Slov. Konjic.
VINKO POTOČNIK
ŽE DRUGI
V Ajdovščini in Pivki se je
končalo tretje in četrto kolo
republiškega moštvenega
kegljaškega tekmovanja. Tu-
di tokrat so celjski kegljači
dosegli zelo dobre rezultate
in osvojili prvi dan četrto in
drugi dan tretje mesto. Sku-
paj pa so sedaj po štirih kolih
na odličnem drugem mestu.
Boljši od njih so le kegljači
Gradisa.
V Ajdovščini so Celjani
podrli 5179 kegljev. Med po-
samezniki pa so bili najboljši
Tomažič 904, Tisovec 884 in
Šrot 853. V Pivki pa je bil
skupni zbir podrtih kegljev
5234, najboljši posamezniki
pa so bili Nareks in Šrot 886,
Tomažič 877 in Tisovec 870
kegljev.
S tem uspehom so se Ce-
ljani uvrstili v polfinale re-
publiškega tekmovanja, to je
med osem najboljših ekip.
Po sklepu zbora delavcev
Sodišče združenega dela v Celju
objavlja dela in delovne naloge
Strojepiske
za nedoločen čas
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati
še naslednje posebne pogoje:
1. končana srednja ali nepopolna srednja šola,
2. najmanj 200 udarcev v minuti in
3. najmanj dve leti prakse v pravosodju.
Določen je predhodni preizkus sposobnosti in enome-
sečno poskusno delo.
Rok za prijavo je 15 dni od objave. Prijavo je treba
poslati skupaj z dokazili na naslov: Sodišče združene-
ga dela Celje, Jurčičeva 4. Nepopolne prijave ozr. prija-
ve brez dokazil, ne bomo ob-^avnavali.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri najpozneje 15 dni po
končanem roku za prijavo.
HMEZAD NOTRANJA TRGOVINA
TOZD TRANSPORT ŽALEC
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
TOZD TRANSPORT ŽALEC RAZPISUJE
NASLEDNJA DELA IN NALOGE
1. Voznika motornih vozil
2. Referenta za dokumentacijo
POGOJI:
- pod 1. - poklicna šola za voznike motornih vozil C in
E kategorije ali avtomehanična šola z opravljenim izpi-
tom C in E kategorije in 1 leto delovnih izkušenj
- pod 2. - končana srednja ekonomska ali druga
ustrezna šola ter 2 leti delovnih izkušenj
Za navedena dela velja 90-dnevna poizkusna doba.
Osebni dohodki po pravilniku.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju
razpisanih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa kadrov-
ski službi DO v Žalcu, Celjska cesta 7.
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 4 - 1. februar 1979
AKCIJA: OD
RAKUŠA DO ŽEJNE
PODGANE
Večkrat sem se že ustavila ob ime-
nih nekdanjih celjskih trgovin. Tako
sem sklenila, da se odpravim po uli-
cah in povprašam, koliko ljudi še
pozna ta stara imena.
Samopostrežna Rimski dvor se je
včasih imenovala Zangar, samopo-
strežna Center Stiger, Zelezninarju pa
se je reklo Rakuš. Pričakovala sem, da
bo vsaj kdo začuden ob tem, da neko
mlado dekle sprašuje po tako starih
imenih. V akcijo sem pritegnila še ko-
legico Ireno, ki mi je s papirjem in
svinčnikom zvesto sledila.
Najprej sva vzeli v obdelavo trgovi-
no Stiger, to se pravi Center. Pa sva jo
miahnili mimo Ria. In že sem napadla
neko starejšo žensko: »Oprostite, kje
je pa Rakuš? »Pokazala mi je pot do
Centra. Moški in ženska srednjih let,
ki sem ju nato srečala, sta me čudno
pogledala in rekla, da za to trgovino
nista še nikoli slišala. Ko sem. videla,
da to staro ime poznajo le redke starej-
še osebe, sem prešla na trgovino Zan-
gar oziroma Rimski dvor.
Tu pa je bila situacija še bolj poraz-
na. Dve dekleti in en fant niso imeli
pojma, kje je bi to bilo. Tudi zakonca
srednjih let sta mi odkimala. 2e sem se
razveselila, ko mi je nek starejši moški
rekel, da ve, kje je to. Kmalu pa sem
pogledala bolj kislo, kajti poslal me je
v Center in ne v Rimski dvor. Tedaj pa
sem zagledala na pločniku kolega Mi-
lana in mu zastavila isto vprašanje.
Dobrohotno mi je svetoval, naj telefo-
niram na Informacije in mi povedal
celo številko: »Saj te bo stalo le dinar!«
Potem sem krenila v kavarno poleg
Mladinske knjige. Mlajša prodajalka
ni vedela odgovora, svetovala pa mi je,
naj to vprašam njeno starejšo kolegi-
co. Ta me je najprej napotila v Center,
nato pa se je popravila: »Ne, ne, to je
pa Rimski dvor. Ja, kdo vas je pa po-
slal tja? »Znašla sem se v trenutni za-
dregi: »Prosim? Am... stara mama. Je
rekla, da imajo tam dobre klobase...«
In sem jo odkurila ven, ženska pa si je
gotovo mislila svoje.
In nato še Rakuš, to je Zelezninar.
Kar pet oseb različnih starosti je vede-
lo, kje je to. Krenila sem še naravnost v
Železninarja, se postavila pred pult in
rekla: »Oprostite, kje je Rakuš?« Upa-
la sem, da se bo to zdelo prodajalcu
vsaj malo čudno. Pa je le preprosto
rekel: »Tukaj!« Ah, tile Celjani! Vse se
jim zdi tako samoumevno. Jim že po-
kažem. In v tistem trenutku sem skle-
nila, da jih povprašam za domnevni
lokal »Pri žejni podgani«. Jih bo vsaj
to spravilo ob njihovo večno ravno-
dušnost?
Moji prvi žrtvi sta bili dve starejši
ženski. Ob mojem vprašanju sta se
spogledali, a vendar mirno rekli, da
tega lokala ne poznata. Nek fant mi je
prijazno razložil, da so me »nasrali«. In
tako je šlo naprej. Vprašancem so usta
trzala v nasmeh, a vsi so mirno rekli,
da tega lokala ne poznajo. Nazadnje
sem, obupana nad njihovo mirnostjo,
krenila še »Pod oboke« in naravnost k
natakarici. Tu pa sem lahko vsaj malo
naslajala svojo krvoločnost. Ženska je
namreč kar nekam križem pogledala:
»Kje? Pri žejni... žejni... pod... pod-
gani?« Potem je bruhnila v smeh in
me prijazno prepričevala, da me je
nekdo pošteno potegnil za nos. Kar
nekam pomilovalno me je gledala, za-
to sem jadrno odpeketala ven. Dovolj
je tega.
Drugi dan na avtobusu pa sem ob
besedah neke kolegice bruhnila v
smeh. Kako tudi ne! Rekla je namreč:
»Veš, kaj mi je včeraj pravil en kolega?
Neko dekle ga je čisto resno vprašalo,
kje je lokal Pri žejni podgani.« Družno
sva se krohotali. Pa jim je vendar ne-
kaj vžgalo, tem mojim ravnodušnim
Celjanom!
MAGDA TRATNIK
OGLAS V
NOVEM TEDNIKU
JE POT
K USPEHU
ZDRAVILNE RASTLINE
NAŠE PRIJATEUlCE
V Sloveniji raste nad 400 zdravilnih rastlin
Povsod po svetu posveča-
jo zdravilnim rastlinam ve-
dno večjo pozornost in jih
vsestransko proučujejo. Ta-
ko je zdravljenje z rastlinami
postalo zopet moderno, ne le
v ljudski medicini temveč
tudi v znanstvenih krogih.
Trume botanikov, kemikov,
farmacevtov, zdravnikov in
drugih strokovnjakov si pri-
zadevajo, da bi iztrgale rastli-
nam čimveč uporabnega. Pri
tem je pomembno to, da so
raziskave usmerjene v do-
mače, zdravilne rastline, ki
so ljudem dobro poznane in
tako pridobivajo mnoge
zdravilne rastline stare ljud-
ske medicine svoj resnični
pomen.
Zdravilne rastline so v
mnogih primerih najcenejša
tovarna zdravil, saj je potreb-
no iz njih izlužiti le to, kar
potrebujemo. Tako iz njih
pridobivamo cel niz zdravil,
ki olajšujejo prenaporno živ-
ljenje modernega človeka.
To so zdravila za ožilje, srce,
možganske motnje in po-
dobno. Se vedno je približno
trideset odstotkov zdravil
rastlinskega izvora in ta gre-
do vkorak z ostalimi, ki jih je
odkrila   moderna   kemija.
Vendar je razlika med njimi
le velika, ker ima pretirano
uživanje zdravil svoje stran-
ske posledice in tudi danes
še ne vemo vsega o njihovem
delovanju in tudi o škodlji-
vih posledicah. Zdravilne
rastline pa so del narave in
so človeku bližje in neškod-
ljive, če jih pametno uporab-
ljamo.
V Slovenije raste nad štiri-
sto zdravilnih rastlin. Med
njimi je nekaj čudovito stru-
penih, ki pa so s temeljitim
proučevanjem dale cel niz
zdravilnih snovi; te uporab-
lja moderna medicina zelo
uspešno pri najrazličnejših,
tako imenovanih manager-
skih boleznih. Kaj so rastlin-
ski strupi, je težko razložiti.
Recimo, da so to zelo aktivne
snovi, ki delujejo neugodno
na človeški organizem in
povzročajo v človeškem or-
ganizmu številne spremem-
be. Te se izražajo, če je stru-
pa manj, v neugodju, slabo-
sti, bruhanju, če pa ga je več,
pa se pojavijo hude poškod-
be notranjih organov in se
takšna zastrupitev konča tu-
di s smrtjo.
Zato je pomembno, da za
čaje, kopeli in podobno upo-
rabljamo le rastline, ki jih
dobro poznamo.
V naslednjih sestavkih
bom nekoliko osvetlil najpo-
membnejše zdravilne rastli-
ne in njihovo vsestransko
uporabo.
BORIS JAGODIC
KONCERT ŠTORSKE GODBE
NA PIHALA
Za zaključek prvega polletja so nam godbeniki štorske
godbe na pihala pripravili koncert. Po četrti uri smo se vsi
učenci zbrali v telovadnici. Ko so godbeniki stopili k svojim
instrumentom, smo jih pozdravili z glasnim ploskanjem. Ko
so nam člani godbe na pihala odigrali nekaj pesmi, nam je
dirigent razkazal vse instrumente. Nato so nam trije učenci
naše šole, ki tudi igrajo v orkestru, zaigrali s flavtami eno
pesem. S tem se je tudi končal program
Dirigent je ob koncu pripomnil, da naj se tisti, ki ga
igranje navdušuje, vpiše v godbo na pihala.
ROLANDO KRESNIK
5.a OŠ Store
PA MENDA JA
TUDI VI NE
KADITE ZJUTRAJ
NATEŠČE? ■
Ml IN ZDRAVJE
RAZVADE
PREDŠOLSKIH
OTROK
Piše: ŠKAPIN dr. MARTA
Od septembra leta 1977 pa
do junija leta 1978 je bilo na
sistematskem pregledu 746
otrok starih tri leta. Vsem
smo v otroški zobni ambu-
lanti pregledali ustno votlino
in zobe. Ugotovili smo, da jih
ima 225 še vedno kakšno ra-
zvado, ki se je odražala z vi-
dnimi posledicami na zobeh.
Največ jih še vedno sesa du-
do, pije po steklenički s cuc-
Ijem, vtika v usta prst ali
predmet, nekaj pa jili spi z
igračko pod obrazom. Sesa-
nje predmetov spremeni če-
ljust tako tipično, da že lah-
ko iz deformacije sklepamo
na način in celo na predmet
sesanja.
Ker pa prištevamo med ra-
zvade še dihanje skozi usta
(posledica je izsušena sluzni-
ca in pogoste infekcije di-
hal), kar pa tokrat še nism.o
registrirali kot razvade, je
dejanski delež otrok z razva-
dami še veliko večji. Ugoto-
vitev, da ima skoraj tretjina
otrok pri treh letih še prisot-
no eno od razvad, nas je opo-
zorila, da seznanimo starše
in vzgojitelje z dejanskim
stanjem. Poskušali bomo
poiskati vsaj nekaj vzrokov
za tako veliko razširjenostjo
razvad med otroci pa tudi
posledice bomo opisali.
Prezaposlenost staršev in
osamljenost otrok je po mne-
nju strokovnjakov najpogo-
stejši vzrok razvadam..
Prepuščenost otrok različ-
nim varstvom s pogostim
menjavanjem varušk.
Otroke cesto silimo v prez-
godnjo samostojnost, ki ji do
treh let še niso dorasli.
Premalo družinske topli-
ne, kar vodi v brezdelje in
zdolgočasenost.
Zapostavljenost pri neko-
liko starejših otrocih cesto
vodi v razvado.
To je le nekaj splošnih do-
kazanih vzrokov. Razvada je
pri vsakem otroku proces, ki
se ni razvil čez noč. Tudi
vzrok zanjo je pri vsakem
otroku drugačen ter odpravT
Ijanje za vsakega posamezni-
ka specifično.
Zanimalo nas je kaj menijo
starši o slabih navadah svo-
jih otrok. Po različnih odgo-
vorih smo razdelili odnos
staršev do razvad na pet sku-
pin:
1. Večina staršev sploh ne
ve, da ima najpogostejša ra-
zvada - sesanje dude tako
škodljive posledice na zo-
bovju. Tem zaleže že izdatna
strokovna razlaga, pokaže-
mo jim posledice razvade v
ustih otroka in v najkrajšem
času jo odpravijo. Cesto se to
zgodi še isti dan.
2. Drugo skupino pred-
stavljajo starši, ki so že sami
opazili posledice razvade na
zobeh. Upajo (največkrat za-
man), da bo otrok sčasoma
sam prenehal z razvado. Ko
jih ustrezno podučimo, zelo
zavzeto poskrbijo, da razva-
do odpravijo.
3. Zal je kar številna sku-
pina staršev, ki se dobro za-
veda posledic otrokove slabe
navade. Zadovoljni so, da je
otrok zaposlen, saj imajo ta-
krat mir pred njim. Tu je
ukrepanje bolj zamotano,
ker je treba najprej starše
prepričati, da je razvada
škodljiva. Kljub izčrpni ra-
zlagi večkrat nejeverno
sprejmejo navodila. Odprava
razvade je pri njih porušenje
ležernega odnosa do otroka.
Ugotovitev, da se bo treba z
otrokom več ukvarjati sprej-
mejo večkrat le neradi. Ti
otroci največkrat sesajo du-
do ali prst pred spanjem ter
v nekaterih kriznih situaci-
jah.
4. Se teže pa odpravimo
razvado pri otrocih> ki jih
imajo v varstvu avtoritativni
stari starši ali tete. Običajno
imajo starši tu podrejeno
vlogo in si sploh ne upajo
prenesti navodil, ki so jih do-
bili v ambulanti. V teh pri-
merih redko uspemo v naših
prizadevanjih, avtoriteta va-
ruh je močnejša od poguma
staršev, da bi izpolnili nasvet
strokovnjaka.
5. Na srečo je številčno
majhna skupina staršev, ki
se dobro zaveda razvade in
njenih posledic pri otroku,
vendar ne ukrepajo. Boje se,
da bi po prenehanju ustalje-
ne razvade prešel otrok na
drugo razvado s še hujšimi
posledicami. Neredko se bo-
je tudi psihičnih motenj. Ker
smatramo, da so starši naj-
boljši poznavalci svojih
otrok, prepustimo v teh pri-
merih njim, da presodijo
kdaj bodo prenehali z razva-
do. Seveda v tem primeru sa-
mi nosijo odgovornost za po-
sledice.
Našteti vzroki in odnos
vzgojiteljev do slabih navad
so pretežno posledica hitre-
ga življenjskega ritma in
preokupiranosti staršev. To
pa je področje, na katerega
danes zelo težko vplivamo.
Ker pa velja tudi za razvade
kot za vsako drugo obolenje,
da je bolje preprečevati kot
zdraviti, skušajmo doseči, da
do razvad sploh ne bo prišlo.
To pa bomo dosegli s pro-
svetljenostjo staršev in vzgo-
jiteljev. Opozoriti jih želimo,
da bodo preprečevali zgoraj
naštete razvade pred tretjim
letom starosti. Ta starost je
skrajna meja, ko naj bi otrok
opustil katerokoli razvado.
Zakaj poudarek na odprav-
ljanju razvad pri treh letih,
pa bomo poskušali razjasniti
v nadaljevanju članka.

obisk še zlasti dveh oddelkov Veleblagov.
niče, to je oddelek PREHRANE, na katereni
dobite diabetično hrano: testenine, med,
marmelado, sladkor In čokolado od 23-39
din.
Instant otroško hrano od 20-32 din
In najrazličnejše sire jugoslovanskih mle-
karn v delikatesi
Na oddelku bonboniera so vselej primerna
darila: boutique bonboniera (162 din) in
opera (129,60) din in razne sladkarije
PRIPOROČA
NOVI TEDNIK - stran 21
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH
SLUŽB
objavlja prosta dela in naloge.
1. Referenta za samoupravo in SIS v
splošno-kadrovskem sektorju.
Pogoji: višja strokovna izobrazba ustrezne smeri, 2 leti
delovnih izkušenj.
2. Zdravstvenega svetovalca v
zdravstveno-organizacijskem sektorju
Pogoji: medicinska fakulteta, 5 let delovnih izkušenj
3. razmnoževalca za določen čas
(nadomeščanje delavke na porodnem
dopustu) v splošno-kadrovskem sektorju
Pogoji nepopolna srednja šola, ustrezne delovne iz-
kušnjp
4. Administratorke sklada za
modernizacijo bolnišnice
Poboji: srednja šola ekonomske ali upravno-admini-
strativne smeri z enoletnimi delovnimi izkušnjami oz.
gimnazija z obvladanjem strojepisja.
5. Evidentiranje vitalnih dogodkov za
določen čas v zdravstveno-
organizacijskem sektorju
Pogoji: srednja šola ustrezne smeri, znanje strojepisja
Za zgoraj navedena opravila velja 3-mesečno posku-
sno delo.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za
osebne dohodke.
Prošnje je vložiti v 15 dneh od dneva objave oglasa na
Zdravstveni center Celje kadrovsko-socialna služba.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklepu
komisije za delovna razmerja.
KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST
OBČINE CEUE
razpisuje prosto delovno mesto
PRAVNEGA REFERENTA
POGOJI: Višja šolska izobrazba pravne smeri in 4 leta
delovnih izkušenj. Prednost imajo kandidati s prakso
premoženjsko pravnega prava.
Osebni dohodek po pravilniku KZS obč. Celje. Stano-
vanja ni.
Rok prijave lOdni po objavi, oz. do zasedbe del. mesta.
Strojna industrija, n. sol. o.
Šempeter v Savinjski dolini
RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
1. VODJE RAZVOJNEGA SEKTORJA
2. VODJE TEHNOLOŠKO
ORGANIZACIJSKEGA SEKTORJA
Pogoji:
Kandidati morajo izpolnjevati, poleg splošnih, z zakoni
in občinskim družbenim dogovorom o osnovah ka-
drovske politike določenih pogojev, še posebne:
ad 1) - imeti visokošolsko izobrazbo ekonomske ali
agronomske smeri s poznavanjem kmetijskega stroj-
ništva in njegovih razvojnih smeri
- vsaj 5 let uspešnih delovnih izkušenj pri opravljanju
enakih ali podobnih del
- znati vsaj en svetovni jezik in
- biti družbenopolitično aktivni
ad 2) - imeti visokošolsko izobrazbo strojniške smeri
z dobrim poznavanjem načrtovanja tehnologije in or-
ganizacije proizvodnje v kovinsko predelovalni indu-
striji
- vsaj 5 let uspešnih delovnih izkušenj pri opravljanju
enakih ali podobnih del
- znati nemški jezik in
- biti družbenopolitično aktivni
Kandidate prosimo, da vložijo ponudbe na naslov v 15
dneh.
Izbrane kandidate bomo imenovali za 4 leta o čemer
bodo vsi kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku
razpisnega roka.
Hmezad - Celjske Mlekarne
Celje, Ljubljanska 87
Komisija za delovna razmerja
Objavlja:
1. Prosta dela in naloge
vodja vzdrževalne službe^
Poleg splošnih pogojev se zahteva še:
- višja ali srednja strokovna izobrazba strojne smeri
- 2 leti delovnih izkušenj na podobnih opravilih
- sposobnost vodenja
2. Prosta dela in naloge
delavca v knjigovodstvu
Pogoji:
- srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri
- zaželjene delovne izkušnje
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev
sprejema Komisija za delovna razmerja Hmezad - Celj-
ske Mlekarne v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo
obveščeni o izbiri v 10 dneh po končanem zbiranju
prijav.
HMEZAD
DO NOTRANJA TRGOVINA TOZD
MALOPRODAJA ŽALEC
Komisija za delovna razmerja TOZD
Maloprodaja Žalec
objavlja naslednja dela in naloge
1. Več prodajalcev tehnične Stroke
(agrotehnična stroka)
2. Skladiščni delavec
3. Dve snažilki
POGOJI: .
- pod 1 - končana šola za prodajalce in 2 leti delovnih
izkušenj v stroki
- pod 2 - končana osemletka in 1 leto delovnih izku-
šenj v skladiščnem poslovanju
- pod 3 - končana osemletka
Kandidati naj pošljejo prošnje in dokazila o izpolnjeva-
nju pogojev v roku 15 dni po objavi kadrovski službi DO
v Žalcu Celjska cesta 7.
SLOVENIJALES LIK »SAVINJA«
CELJE o. sol. o.,
Celje, Mariborska 116
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH ZADEV
1. Varovanje in čuvanje objektov in
prostorov
(dva delavca)
2. Čiščenje in pospravljanje prostorov
(ena delavka)
TOZD ZA ENERGETIKO IN
VZDRŽEVANJE
3. Upravljanje parnega kotla z ATK
(tri delavce)
4. Vzdrževanje električnih naprav in
priprav
(dva delavca)
TOZD FURNIRNICA CELJE
5. Opravljanje skladiščnih del na
skladišču hlodovine
(več delavcev)
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati
še naslednje posebne pogoje:
Pod 1., 2. in 5.:
- zaželjena osnovna šola
- poskusno delo v trajanju 60 dni
Pod 3.:
- poklicna šola ključavničarske smeri ali opravljen iz-
pit za kurjenje parnih kotlov z ATK
- eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih in
nalogah
- poskusno delo v trajanju 90 dni
Pod 4.:
- poklicna elektro šola smeri za obratovnega elektri-
karja
- dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalo-
gah
- poskusno delo v trajanju 90 dni
Kandidati naj svoje pismene ponudbe z dokazili o iz-
polnjevanju pogojev, ki so določeni s to objavo, pošlje-
jo na naslov: SLOVENIJALES LIK »SAVINJA« Celje,
Mariborska 116, Celje - v 15 dneh po objavi.
»METKA«
TEKSTILNA TOVARNA IN
KONFEKCIJA
CELJE, IPAVČEVA 22
razpisuje
prosta dela in naloge:
vodenje prodaje
delo s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Zahteve:
- končana ekonomska fakulteta ali VEKŠ - komercial-
na smer
- 4 leta delovnih izkušenj na istem ali podobnem po-
dročju dela (zaželjena je praksa v tekstilni industriji)
- izdelava elaboratži o načinu izvajanja komercialne
politike podjetja
- moralno politična neoporečnost in pravilen odnos
do samoupravljanja in naše družbene ureditve
- izbrani kandidat bo imenovan za razdobje 4 let (ree-
lekcija)
Prijave pošljite na naslov »Metka«, tekstilna tovarna in
konfekcija Celje, Ipavčeva 22. (Za razpisno komisijo)
Gorenje - GLIN,
lesna industrija n. sol. o.
Nazarje
Na osnovi sklepov delavskih svetov TOZD
Žagarstvo in TOZD Iverna razpisujemo
1. V TOZD Žagarstvo
- dela in naloge
individualnega poslovodnega organa -
vodje TOZD
2. V TOZD Iverna
- dela in naloge
individualnega poslovodnega organa -
vodje TOZD
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati
še naslednje pogoje:
- najmanj srednješolsko izobrazbo lesarske ali eko-
nomske smeri in 10 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 5
let na odgovornih delih in nalogah,
- moralno politična neoporečnost,
- kandidatovo dosedanje delo mora zagotavljati, da
bodo doseženi cilji TOZD.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
sprejemata razpisni komisiji TOZD Žagarstvo in TOZD
Iverna v roku 30 dni po objavi razpisa.
Imenovanje velja za 4 leta. Kandidati bodo o izbiri
pismeno obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
Kadrovska služba
Železarne Štore
vabi k sodelovanju:
- dipl. pravnika
za delo na področju gospodarskega prava
- dipl. ekonomiste
za delovno področje ekonomskih analiz in planiranja
ter za dela na komercialnem področju *
- dipl. inženir elektrotehnike
za področje dela meritev in regulacije
- dipl. inženir ali inženir za organizatorja
AOP in programerja AOP
za delo na organiziranju oz. programiranju avtomatske
obdelave podatkov
- inženir varstva pri delu
za delo na področju varstva pri delu
- vodovodnega instalaterja
za delo na vzdrževanju
- več strojnih ključavničarjev
za delo na vzdrževanju
- več kovinostrugarjev
za delo na obdelavi kovin
- več avtomehanikov, avtoelektrikarjev
in avtoličarjev
za dela na montaži traktorjev
- več delavcev
za priučitev del v tovarni traktorjev
- ter več delavcev
za priučitev del v livarstvu.
Delavce rabimo vsied razširitve proizvodnje. Dela in
naloge so stalne.
Pred zaposlitvijo si lahko ogledate obrate, kjer dobite
tudi še bolj podrobne informacije.
Zglasite se lahko vsak dan osebno ali pismeno v ka-
drovski službi Železarne Štore.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 4 - 1. februar 1979
št. 4 - 1- februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 23
ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU
KOLOČEP-NAŠ »RAJSKI OTOK« (1)
BISER OB BISERU
Ko se podajamo na tuje,
gremo včasih slepi mimo na-
ših domačih lepot. Dogaja
se, da nam naše lepote in za-
nimivosti odkrivajo tujci.
Do dopustov je še dolgo,
toda zdaj je čas, da se odloča-
mo. V nekaj podobah bomo
predstavili Koločep, »rajski
otok« pri Dubrovniku, ki kot
droben biser sveti ob veli-
kem in vsem svetu znanem
biseru - Dubrovniku.
Od Dubrovnika navzgor se
kot ogrlica nizajo takoime-
novani »Jelenski otoki«:
Daksa, Koločep, Lopud, Ši-
panj in Mljet. Najrnanjši med
njimi je nenaseljena Daksa,
tik pred zalivom Dubrovač-
ke rijeke in Gruša. Drugi, pol
ure s čolnom oddaljen pa je
Koločep, ki ga je neka nem-
ška turistična agencija pro-
glasila za jugoslovanski Ka-
pri. To pa ne toliko po njego-
vem turističnem razkošju in
opremljenosti, kot po njego-
vih naravnih lepotah.
Otok je dolg kake tri kilo-
metre, v širino pa največ me-
ri do kilometra in pol. Podo-
ben je amebi nepravilne ob-
PISE: JURE KRAŠOVEC
like, ki se na sredini skorajda
preščipnjeno začenja deliti v
dVa dela. Morda se bo to ne-
koč, v daljni prihodnosti, tu-
di zgodilo. Morje, ki z južne
strani z odprtega silovito bu-
ta v strmo razčlenjeno obalo,
neprestano ruši skalne gmo-
te in gloda v otoško gmoto.
Ta kraj, ki je priljubljeno ko-
pališče za drznejše plavalce,
imenujejo Placet. Ne samo
turisti, tudi mlajši otočani se
tjakaj zatekajo tudi v okrilju
noči, zlasti ob mesečini. Pre-
krasna panorama, šum mor-
skih valov in piš lahkega ve-
tra daje peruti čutečim
srcem - v dvoje.
Toda vrnimo se v prete-
klost. Otok so nedvomno
poznali že v prazgodovini. Sil
je del grške kolonije, ki je
zajemala tudi Raguzo - Du-
brovnik. V času dubrovni-
ške republike je bil Koločep
sedež dubrovniške mornari-
ce. V naselju Dolnje Celo,
kjer so pred leti pozidali pa-
viljonski hotel, je bila ladje-
delnica. Otok je v času Ko-
lumba imel nad trideset la-
dij, ki so križarile po Sredo-
zemlju in skozi Gibraltarska
vrata. Ob drugem Kolumbo-
vem potovanju v Novi svet,
je bila navzoča v konvoju tu-
di trijambornica s Koločepa,
ki je nosila isto ime kot Ko-
lumbova admiralska ladja
»Santa Marija«.
Koločep je imel v sredini
prejšnjega tisočletja mnogo
več duš, kot jih ima danes.
Zgradbe, posejane v dveh
otoških vaseh: Zgornja in
Dolnje Celo, nudijo še danes
vlastelinski videz, čeravno
osiromašen. Iz grških in rim-
skih-časov ohranja otok še
drugo ime: Kalamota. Ime je
izvedenka od »kalamuče«,
neke priprave za ribarjenje s
kraja, kot temu pravijo do-
mačini za lov z brega.
Okoli 300 krajanov premo-
re Koločep, ena najmanjših
krajevnih skupnosti dubrov-
niške občine. Pred desetletji
so' bili otočani v glavnem
mornarji in ribiči. Mornarji
so še, ribiči so postali turi-
stični delavci, ribarijo pa še
vsi radi, večinoma za zabavo
in »osebno potrošnjo«.
Na otoku ni cest, ni hrupa
prometa. Čolni so edino pre-
vozno sredstvo, po otoku pa
noge.
In nogam se bomo pripo-
ročili za prihodnji zapis.
Pogled na razčlenjeno južno obalo otoka Koločepa
SLIKARSTVO
AKCIJE
V Likovnem salonu Celje
bo do 3. februarja odprta raz-
stava risb in akvarelov aka-
demskega slikarja Draga Ju-
liusa Preloga, ki smo jo pri-
pravili v sodelovanju z Av-
strijskim kulturnim institu-
tom iz Zagreba.
Prelog je končal študij sli-
karstva na Akademiji za li-
kovno umetnost na Dunaju
leta 1962 pri profesorju A. P.
Guterslohu. Leta 1969 je do-
bil mesto asistenta na isti
Akademiji pri profesorju Mi-
klu, kasneje pa pri profesor-
ju HoUeghu.
Njegovo slikarstvo uvršča-
mo med eksperimentalno
slikarstvo druge polovice 20.
stoletja, ki je s svojimi po-
vsem abstraktnimi tenden-
cami postalo internacio-
nalno.
Prelogov likovni opus za-
jema predvsem akvarel in
risbo, kombinirano s kola-
žom, katere značilnost je
izraz trenutne akcije. Ta ak-
cija pa ni vedno enkratna,
lahko je večkratna, časovno
prekinjena. Izraža jo z nava-
dnimi drhtečimi prekrivanji
linije na Linijo, ali črto ob
črto, iz le-teh splete labirint-
sko mrežo ritmičnih linij, ki
z določeno razčlenjenostjo in
kon+^^roliranostjo obvladujejo
prostor. Pri vsem tem pa
poudarja absolutno svobodo
giba, ki postane duhovna
projekcija trenutnega stanja.
V svojih začetnih delih je
Prelog slikarski prostor po-
vsem zapolnil z barvastimi
linijami, ki dajo sliki izredno
ekspresiven videz, nato pa
ga je razdelil z močnimi hori-
zontalnimi črtami v pasove,
in jih izpolnil s hieroglifski-
mi zapisi. Ta njegova skrip-
tografija je bila odsev ču-
stvenih reakcij vse dotlej,
dokler jo niso izrinile prosto
gibljive linije na akvarelni ali
čisti beli osnovi, povezane z
določenim namenom in ci-
ljem. Brezpredmetnost se je
počasi preoblikovala v figu-
ralno kompozicijo - človeški
obraz, največkrat v profilu,
ki pa se še vedno kompozi-
cijsko vklaplja v labirintsko
mrežo svobodnih linij.
Drago Julius Prelog se je s
svojimi likovnimi deli pred-
stavil že sirom Evrope. To-
kratna razstava v Celju pa je
njegova prva razstava v Slo-
veniji. Naj omenim, da je av-
tor rojen v Celju, da pa živi in
dela že vrsto let na Dunaju. Z
našim kulturnim življenjem
je aktivno povezan preko
Avstrijskega kulturnega in-
stituta in Akademije za li-
kovno umetnost v Zagrebv.
ALENKA DOMJAN
TU IN TAM
y pisarni za potne liste
vpraša uradnik stranko:
- Kaj ste po poklicu?
- Igralka.
- Ste poročeni? - -
- Tu in tam. -
PRI PSIHIATRU
- Odločno izjavljam,
da je moja žena od dne do
dne bolj otročja. -
- Po čem to sklepate? -
- Na primer včeraj. Ko
semi se kopal v kopalnici,
mi je potopila vse moje
papirnate ladjice. -
PRI ZDRAVNIKU
- In zdaj morava še
ugotoviti, če so vaši re-
fleksi spet v redu... Tu
vam izročam račun! -
V TRGOVINI
Prodajalka šefu od-
delka:
- Stranka vprašuje, če
se pulover, ki ga kupuje,
pri pranju vskoči?
Šef oddelka:
- Je stranki pulover či-
sto prav?
Prodajalka:
- Ne. Malo prevelik je.
Šef oddelka:
- No, potem se seveda
nekoliko vskoči! -
Brez naslova, 1977, grafit/papir, 620 x 488 mm
ZABELJENE
O NJEM
IN NJEJ
• Poročeni moški so
neprestano zaposleni z
iskanjem reči, ki so jim
jih nekam založile njiho-
ve žene. Samci založijo
svoje reči sami.
• Veliko je idelanih za-
konskih mož. Poročijo se
izključno s prijateljicami
svojih prejšnjih žena.
• Zločini zastrupitev
bi se takoj zmanjšali, če
bi spet uvedli srednjeve-
ško navado zažiganja ča-
rovnic.
• Poročni prstani tra-
jajo neprimerno dlje, če
ležijo doma shranjeni v
žametno obloženih škat-
Ijicah.
• Je že precejšnja ra-
zlika, če zakonec verja-
me, ali pa je bil prisiljen
verjeti.
• Ko moški spozna,
kako s svojo ženo izhajati,
spozna tudi, kako bi izha-
jal tudi brez nje.
• Lepo rastlo in neu-
mno dekle ni nikoli tako
neumno, da bi ne vedelo,
kako lepo da je.
KDOR VODO LJUBI, JE ŽABON;
KDOR JO MRZI, JE PA PAG KO N
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec - Uredništvo:
Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar,
tehnični urednik Franjo Bogadi - Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejčič
(odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl -
Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopi.'^ov ne vračamo - Cena poš. štev. 5 din - Celol. naročnina 230 din,
polletna 115 din. Za inoz. je cena dvojna. Stev. žiro rač.: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon,
oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.