Pavšalni franko v državi SHS.
Številka 47.	V Ljubljani, dne 25. novembra 1920.	II. leto.
==== Cijena u prodaji 1 K 50 til ==■ Naš Glas izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata * .... K 72-~
Polugodišnja.................  .	,36*—
Četvrtgodišnja .......	, 18* -
Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjeniku.
—gir IJena y npo^ja 1 K 50 ^hji. ct— Ham Tjiac HSjiaaH ce^vEvno cb&iwt veraprKa. ro^Brnaa npeimaaTa ...... K 72
ITojLyro/j,umH.a ........	, 36
HeTnpTro^amaa .......	»13
3a HHoaeiicTBo	noHrrapHHy. Oraaca
no TapH$H.
Uredništvo: Ljubljana. Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako »e ae priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno (rankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Hrvatske in srbske dopise je pošiljati le potom organizacij, ki so za vsebino odgovorne.
Upravnlštvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg ŠL 5/1. l^ja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Volilni shod
j h vnih n - meščencev in vpokojencev.
V netek. 19. t. m., se te vršil v »Mestnem domu.< volilni shod iavnih nameščencev in vijokotencev ki sra te sklicala JDS. j Kot kandidat za poslanstvo v konštituanu | se ie predstavil vosood orof. Jožef Reis- j ner. Iziavil ie uvodoma, da te sprejel kan- j didaturo edfnole v interesu iavnih name- | ščencev in vpokojencev, ker mu ie načel- j stvo stranke dalo zagotovilo, da bo njegove predloge v zadevah javnih nameščencev in vpokojencev podpiralo na pristojnih inesith z vso politično močjo stranke. Kot večletni funkcijonar Združenih organizacij (pred vojno kot tajnik, po vojni kot odbornik in I. podpredsednik Osrednje Zveze) je dobil vsestranski vpogled v težnje poedinih strokovnih organizacij. Za njegovo delovanje v parlamentu bodo v naših vprašanjih merodajne te izkušnje in pa ipredlogi, j ki jih bo/ nadalje sklenila Osrednja j Zveza. Z Zvezo hoče ostati v stalnih j stikih in poživila vse tovariše, nai se trdno oklenete svoiih organizacij: nai ne bodo ^amo člani po imenu, udeležujejo nal se tudi čim živahneie skupnega dela, Le ta-
LISTEK.
Inž. A. J. R.:
Kresnice.
V eni zadntih številk sem omenil besede »spoznante resnice«. Ker ni časa ne pisati ne brati celih kmig’ ki bi bile za to potrebne, in ker se misel vsake take knjige če ie logična in resnična, lahko napiše v kratkih besedah, poskusim v nasled-niem tako storiti. Ker so zgodbe resnične bi bilo škoda, da se izgubilo. —
*
Dne 2. avgusta 1914 smo morali odkorakati iz Mostara proti tedanii ineii. Bili smo lueosloveni. a le »subalterni« pri enem dalmatinskih polkov. Vsakdo je ime*] za seboi šoiiona. Kliub temu ie šla od ust do ust natrla:	»čuvajmo ljudi, ker
uh bo domovina več rabila kot danes« ,.. bpijonu se ie reklo: »Ljudstvo ie navdušeno in bi nri prvem naskoku padlo. A vojska bo trajala leta. — Špijon je verjel.
kim zahtevam ki vib ie Osrednja Zveza po temeljitem orevdarku sklenila kot neoporečne. bo mogoče priboriti uveljavlienle.
Iz teli razlogov ni obravnaval na shodu podrobnih žalitev raznih organizacij, navedel pa ie temeljne zahteve, ki fh bo morala konštituanta v celoti uvaževatj ako naj resno ustvaria trdne temelje no-tranii upravi države.
Uprava mora biti pravična napram vsem državljanom, popolnoma nepristranska in čista. Zaraditeva zahtevamo ustarv-no iamstvo. da bo vsak iavni nameščenec mogel vršiti svoio službo edinole oo službenih predpisih in ne pod pritiskom katerekoli politične stranke. Zahtevamo tudi zase vse državljanske pravice in svoboščine. Da bo dejansko izvrševanje službe čisto, ie ustvariti tako službeno razmerje, da more vsak uslužbenec s svoV.inli prčio m ki času in stanu primerno preživliati sebe in svoio družino. To ie prvi pogoi. da se prepreči vsakršna korupcija.
Službeno razmerje ie ‘pogodba med uslužbencem in državo. Ta pogodba ienia v normalnih slučaiih le s smrtio uslužbenca. Pokojnina se torei ne smo smatrati za nekako podporo ali miloščino, temveč
Parola ie dala mnogo dobrovolicev in zelenih kadrovcev, mnogo je rešila.
Zania ie prinesla dan svobode. Ali smo pozabili, ali smo se krivo razumeli? Ona domovina in takrat predvideni sovražniki so .tukaj! Bratje, na delo!
Pri Vlasenici proti 'Han-Pesku v srcu Bosne sem prvikrat slišal strašno zversko povelje: »Alles niedermachen!« (vse poklati!) Istega dne so patrole pripeljale dva siva starca enega slepca, dva deset do dvanajstletna otroka in še tri domače kmečke osebe, ki niso mogle pobegniti. Postavili so jih v dolinico; njim nasproti vod tihega polka. Dve »salvi« in trlic ostali naboii so napravili zmes nedolžne krvi in zemlje. Takrat se ie rodila kletev: »Ako ie Bog na nebu. rnaščevanle pride!«
Mesec dni oozneie smo se vračali. — Vleklo me je na grob. Kakor jaz. je šlo tla veliko drugih: neopazno s° prišli in obstali. Čudež, ki smo ga videli, je bil nebeško znamenie: na grobu ite neznana roka postavila visok, krasen mramornat spomenik z napisom v slavenskih ciril-
za bistven del plače po pogodbi sklenjene ob vstopu v iavno službo.
Izpreminjaio se dragjniske razmere, izoreminiaio sc živlfenske potrebščine. V enakem razmeriu se morate izoreminiati službeni prejemki in pokojnine in torei ^iz-nremimati dotične določbe službene pragmatike. Sklepamo in izpremiinianie vsakršne nosodbe mora bit-’ obojestransko. Za-raditeva zahtevamo tudi. da se nobena Iz-prememba ne izvrši preko nas in brez nas. Zahtevamo, da se službena pragmatika sklena in izoreminia dogovorno z Zvezo vseh organizacij.
Gospod kandidat iziavd da hoče kot zvest član Osrednje Zveze uveljaviti njena streinlienia. Kakor ie Zveza nepolitično udruženje, tudi on ne bo poznal razlike, če sc bo v službenih zadevah obrnil nani stanovski tovariš, ki ni niegov volilec ali ie celo politični nasprotnik.
V narodnostnem oziru ie g. kandidat za trdno edinstveno državo in je odločen nasprotnik vseh tendenc, ki bi iz slepega plemenskega sanioliubia ali kakršnegakoli drugega vzroka zadrževale prepotrebno zbližanie in odkrito medsebojno zaupanje I Srbov. Hrvatov in Slovencev. — Profesor
skih črkah:------— za domovino padlim
iunak°m —--------Zverina ie skušab črke
zamazati: le temboli so se razločevale. — Vprašam: koliko enakih grobov je po osvobojenih krajih in .kateri od teh imalo danes spomenik, kakoršen nosi ta grob »balkanskih kmetov?« — Pojdite in ogleite si ga!
*
Enkrat spomladi 1919. leta sem Imel kot častnik dobrovoljec opravila ob reški demarkacijski črti. V Bakru nridiem v gostilno, polno srbijanskih vojakov. Peli so divne solunske pesmi. Vprašam bližnjega. sivega, koliko ie star: odgovori šestdeset in eno leto. Na začudenfe ml slavnostno ooiiasni: deset let se vojskujem žena °tnoci. hiša. živina, vse mi ie propadlo; voiskoval oa se bom še in ne preneham dokler ne nridem do krala naših mei!---------Gotovo mi ne bo nihče
zameril da sem ga pozabil vprašati ali
zna brati in pisati.---------Istega dne
sem dospel v drugo gostilno v vasici ob morju. Bilo je v nji več mladih domačih
Reisner je za svoia izvajanja žel snlošno odobravanje tudi s strani navzočih pri-Dadnilkov drncih političnih strank.
Na shodu ie o naših stanovskih zadevah covoril še c minister dr. Kukovec. Obrazložil ie težkoče. zakai vprašanje službene oracmatjke še danes ni rešeno. Da se oa ie v danih razmerah sploh nekal (toseclo. in edino zasluca Jucoslovanske demokratske stranke. Niecoiva stranka ohliublia iavnim nameščencem in vpoko-iiencem še nadalie vso svojo pomoč. Le močne stranke se moreio v parlamentu uveliaviti. Javni nameščenci in vpotkoienoi bodo v svoiem zastopniku c. profesorui Reisneriu imeli naibolišeea posredovalca med strokovnimi orcau'zacMami in močno politično stranko v parlamentu.
—E—
Profesor Jožef Reisner •
Zakaj tega in ne onega?
Če se že v »Našem Glasu« vprašujete »koca bom volil?«, imate edino nrav. da Diiobčuicte različna mnenia. Sai ie iasno da v političnih vprašanjih nismo edini. Kakor si eden lasti pravico do besede v on-loe svoie stranke, tako ne more nihče enake pravice kratiti poHt:čnemu nasprotniku. Nai sc le bistrijo mnenia! Velik napredek ie. da poskušamo v debatah biti stvarni in temeliiti.
Jaz si nikakor ne domišljam da bi v tem času kak slavospev v »Našem Glasu« na mojo osebo, ali oa tudi konie. naper-ieno proti meni. imelo kak vpliv na izid volitev v konstduanto. Zasledujem oa taka Izvajanja s posebnim zanimanjem, kolikor. DOiasmuieiO; ali ie skupno delovanis v Osredlmi Zvezi na dovoli trdnih nocah^ da bomo v vsakem slučaiu našeca stanov-skeca bora dovoli in zanesliivo sodami. Zasledil sem napako, veliko zlo. ki utegne škodovati vsemu našemu pokretu, če se ra^ase.
To zlo ie nezauoanie. ki se seie med stanovske skupine. Če danes eden nridlea da železničar ne more zastopati davčnega uslužbenca, učiteli ne poštaria. uradnik ne sluce itd. in obratno, kako na ie potem kaka skupna organizaeria sploh mogoča? Na čelu skuonili organizacii stoji samo eden! V Osrednji Zvezi ie udruženih pri-
bližno 50 organizacii. nien predsednik ie davčni uradnik. N; predsedmk zaradi davčne službe, temveč zaradi svoiih osebnih sposobnosti in zaradi zauoania. ki mu ga te večina izrekla. Predsednik take Zveze iz-vršuie sklepe Zveze in ne sklepov poedine orgairzaciie.
Ce torei misli sluga, da ga ne more odkritosrčno zastooati uradnik, če misli poštar da ga ne more zanesliivo zastooati profesor itd., potem se bomo tudi stanov-sko-strokovno zooet ločili v mailine skupine. v Zvezo poštariev. v Zvezo slug. v Zvezo orofesoriev itd., brez vsake skupne vezi. razceoliem bomo zopet na vse strani in vsi skuoai ne bomo nič dosegli.
Tovariši! Samo v odkritosrčni slogi ie moč! Ne razdiraite medsebojnega za-uoartia! Naš skupni zastopnik ie naš mandatar. ki izvršuie naše skunne sklece. Za taiko mesto na ne more trti merodajna njegova strokovna služba, temveč le osebna sposobnost in vsestransko zauuanie-
BRANIMIR KOZINC:
Koga bomo volili?
Pod zgornjim naslovom ie gospod Bregar otvnril v »Našem Glasu« debato o tem. kako nat glasujemo iavni nameščenci pri volitvi. nosl.incev v ustavotvorno skupščino. da bomo naibolie koristili svoiim stanovskim interesom. Zdr se. mi potrebno da.se slišiio tudi glasovi pristašev druc'h strank že zato da iznodbiiemo o6:tek. da ie »Naš Glas« na razpolago samo oni stranki. kateri slučaino prinuda eosnod urednik. Zato sem nverien. da bo eosood urednik lojalno obiavil tudi moie vrstice.
Gospod Bregar priporoča iavnim nameščencem v zgoraj omenjenem članku Jugoslov. Demokratsko Stranko. Pred- t vsem zato ker kandidira v Ltubliani na II. j mestu kot zastopnika ravnih nameščencev prof. Reisneria. Nimam ničesar proti prof. Reisneriu. Le tega se borim, da bo če bo izvoliien predvsem zastopal koristi akade-mično izobraženih višiih uradnikov premalo na bo imel smisla za tvžie uslužbence zlasti za tiste, ki iih ie usoda obdarila s koo:co otroik. Kot pristaš JDS le namreč nazirania. da le živiieniski minimum za višieca uradnika-samca večli kot oa za nižiega uradnika ki mora oreživliati pet.
fantov. Na vorašame. kako se iim eodf. , ie eden. posebno pogumen, odgovoril ori- \ bližno tole: »Vpoklicani smo na dvome- j sečne orožne vale. Per moj duš. da nc ;
gremo«!----------Teh tudi nisem vprašal, •
ali znajo brati ker mi je že odprej znano, j da znajo tudi nemško, italijansko in ne- j kateri morda celo francosko . . .
t
t
Nadaliiiuioč svole ootovanle sem ori- i hodhiega dne slišal 0 naslednjem resnič- j nem dogodku. Pri istem batalionu sta si j prišla nasproti dva podčastnika in — j dolgo sta se gledala. Oba sta postala ble- i da ko sta se spomnila zadnjega svojega s-ečania. Bilo ie pred leti. na fronti, za ; časa krvavega juriša; po obleki je bil ! eden »Švaba«, drugi Srbin- takrat sta se objela, se dolgo borila na življenje in smrt. dolkler nista težko raniena obležala
oba.-----------Sedat na sta se gledala in
spoznala. Prvi je dal roko Srbijanac, rekoč: »zdrav«, brate!« — Roka je udarila v roko, prsi ob prsa in — solza spoznanja
resnice je blagoslovila novo. trdno pobratimstvo ...	^
Razen onih divnih pesmi sem slišal na tem potovanju tudi o naslednjem. — V Kralievici se ie takrat nahaial priprost srbski vojak-pesnik. Nerismen! Spesnil ie »preko mora« in nekatere tovariše učil dramsko pesem, ki jo ie sam inscenira! in »dalal« no različnih taboriščih na sološn° presenečenie in zadovoljstvo naših antantinih gledalcev. — Ali so se ti dragulii narodovega samoniklega ustvar-lama iz groznih časov že zbrali in tako odprli m ohranili živečim in potomcem? *
V Karlovcu ie menil pravoslaven uradnik: »Bodite srečni če Pridete pod Italijo, ker mi Srbi bomo še drugače postopali!« — Na vprašanje, kie ie prebil voino. ie odgovoril: v državni službi. Na vprašanfe aili mu ie znano, kie so bile stotine in tisoči Primorcev, ni vedel odgovora. Povedal sem mu: bili so in so v
šest '’5' še več otrok. Zelo malo sociial-neca čuta so gosoodie demokrati nakazali baš v zadnii sefi občinskega sveta Hub-lianskeca. Višiim uradnikom so naklonili 350.000 kron več, kot jim gre po državnem načrtu draciniske doklade. Dobro! To lini privoščimo, sai se tudi s tem še nc bo dalo stanu primerno živeti. Toda v isti seii so odklonil’ nrošmio pomožnih uradnikov za zvišame prejemkov, ker dobivajo ti že itak toliko kot državni. Prosim. to sem povzel no »Slov Narodu«! Ali je opravičeno danes, ko se bori vsak iavni nameščenec za obstoi. nai sodi javnost. S socialnega stališča ni. Gotovo pa ne odgovaria duhu modernega časa.
JDS oač ne more biti nrava zastopnica iavnih nameščencev. Med svoie pristaše štele vse premožne in nrvilicirane sloje: veletrgovce, veleposestnike, tovarnarje, banke, visoke uradnike, razun par onih, ki so klerikalci. Ti imajo v stranki vso moč v rokah. Med njimi in proletariatom se biie boi! Kar ie niim v korist le v škodo proletariatu, in vsako zbolišanie oroletariinta oslabi nozicito ali oa vsai denarnico gospodov. In kdo bo še danes talil da iavrv nameščenci ne spadamo med proletarijat? Delodajalca in deloiiematca zastooati v eni sani nriiatelV to se mi zdi nemogoče! Danes so drnci časi. kot so biil pred vojno, in mi imamo še druge interese kot samo visoko politiko ki oa se te do danes oni nas že slabo obnesla. Nove stranke se snidejo no stanovih, ki imalo enake težnie. Le take stranke bodo mogle uspešno zastooati korist: nameščencev, ki se ne bodo morale oovoraševati ori vsaki intervenoif: ali se na ne zamerimo miiho-vim gosoodariem? Kdor ni sam skusil bede in trolicnia. ga tudi pri drugem ne bo razumel.
Jaz bom volil narodno-sociialistično L) ker sem naroden. 2.) ker sem napreden. 3.)ker sem sociiakst. 4.) ker sem uradnik in ima NSS v vseh treh volilnih okrožliih na čelu svouh kand datnih list uradnike. — Pri NSS so zastopniki uradništva fin drugih uslužbencev na taleh mestih, kier le niihova izvolitev izven diskusiie. kar se o proi Roisneriu ne more trditi. Danes oac niti eden pameten človek več ne veruie da hi morla katerakoli stranka dobiti v Lhibliani dva mandata. * *
dobrov°Ii.skih legiiah. tudi ori prelomu solunske fronte sp stali v prvi liniii. — Pokazal sem mu oisma dveh oriia-teliev častnikov, ki sem Jih bil dobil pred kratkim °d »iugoshivenske dviziie«. — Mož je utihnil. Prijatelja pa sva postala šele tedai ko sem mu dokazal, da ie Primorje (Gorica. Trst. Istra. Dalmaciia) dalo relativno več slovanskih dobrovoli-cev ikot vsaka druga dežela in da ie iz naše Istre oadlo relativno veliko maniše število vojakov na avstrijski strani kot iz vsake druge prizadetih slovanskih dežel .. .
*
V nekem mestu bivše dežele Kraniske sem oni slavnostni maši 29. oktobra 1920 naštel 27 prisotnih, od teh ie bilo okrog dvaiset oficiialnih. Drugače ie cerkev ob praznikih vedno polna. Vprašal sem, presenečen za vzrok inteligentneišo voino milijonarko. Postala je rdeča in rekla; »Nič se ne čudite! Vse ie nezadovolino. Hujši sužnii smo kot smo bili kdai!« —
M. BREGAR (Sp. Šiška):
Replika.
Najnovejša regulacija prejemkov mestnih uslužbencev se je, kakor vse prejšnje, izvršila po vzorcu države. G. Kozincu je dobro znano, da deputacije i javnih nameščencev v Jugoslaviji s po- ! slednjo regulacijo niso bile zadovoljne. ; a sprejele so jo pod pritiskom razmer, j Tudi člani deputacije Osrednje zveze v * 1 Ljubljani so takoj po vrnitvi iz Beograda poročali, da je doseženi uspeh za nižje kategorije zadovoljiv, nikakor pa da ni za| nroljiv za višje. Samo da se regulacija izvrši takoj ter da se ne zavleče, so deputacije pristale na vladni predlog. Gg. Lilleg, Reisner i. dr. pa so takoj v -—vi seji opozarjali, da se mora krivica, storjena višjim uradnikom, čim preje popraviti, ne da bi se s tem količkaj škodilo nižjim javnim nameščencem.
Kakor so govorili državni uradniki, prav istih misli so bili ljubljanski mavi-stratni uradniki. Po najnovejši, po državnem vzorcu izvršeni regulaciji so znašali namreč prejemki višjih in najvišjih ma-gistratnih uradnikov dokaj — za eno tretjino in še več — manj. nego oni ni™h uslužbencev. Izbrisan je bil vsak razloček med uradniškimi čini. Do kakšnih gorostasnosti je dovela ta regulacija, naj dokažejo sledeča dejstva:
Prejemki cestnega nadzornika v XI. čin. razredu so znašali 57.516 K. prejemki njegovega predstojnika v VI. čin. r. pa 56.220; prejemki šolskega sluge brez čin. razreda so znašali 51960 K poleg prostega stanovanja, proste kurjave in razsvetljave, torej skupaj najmanj 55.000 kron. medtem ko je prejemal magistralni nadsvetnik. načelnik važnega urada, v Vt. č. razr. le 44.544 K brez postranskih dobrot; požarni čuvaj na gradu ve pre-jemai razen prostega stanovanja, kur^ve in razsvetljave 39.240 K. torej skupaj vsaj 41.000 kron, dočim ie dobival njegov predstojnik mag. svetnik v VII. č. r. le 39.144 K. In pomožni fizikalni sluga je prejemal 38.400 K, dočim je imel nje gov šef, zdravstveni svetnik v Vil. čin. razr. le 36.564 K.
Takih primerov bi lahko razprejal še dolgo vrsto. A naj zadoščajo navedeni !
■ ■■ . ...................... ...
Vprašal sem io. ali ie brala v časnikih poziv, naj se zglasijo sorodniki tistih, ki so pokopani na liublianskem strelišču v 23 neznanih grobovi!' Kai so neki zagrešili da i'h ie rainka avsrrjiskn kislica pomorila in pokopala huje kot žival ? Ker ni znala odgovora, sem ii povedal:	Mislili
so. marsikdo ie morda tudi rekel da resnica in pravica morata zmagati. Tu oa se sarmo ščuva in h miška a še nikomur se p* skrivil niti las! Zakliučil sem; Svobodo i »run m o amnak svoboden ie le tisti ki svobodo zasluži! — In tiha je bila. Morda bo razmišJievala. predno še govori...
♦
Naši slovenski železničarji so se ored letom dni grenko pritoževali k« so morali na Hrvaško in v Voivodino. Veliko število bi se jih še danes ravnotako grenko pritoževalo alco hi morali — nazal. In kar
ie glavno: železnice vendar bolie vozijo!
*
V Zagrebu kakor v Ljubljani sem spomiladi 1919 slišal še veliko nemške
Vse te absurdnosti so bile pač le posledica po državi prevzetega takozvane^ ga alimentacijskega principa, obstoječega v tem, da se plačuje nameščenca — ne po njegovem službenem opravilu, po j njegovi odgovornosti, sposobnosti, pred-študijah, ali sploh po kvalifikaciji — ne- i go po članili njegove rodbine: čim večja j je rodbina, tem večja plača, četudi celo \ pri daleko manj važnem in manj vred- 1 nem delu.
Nevzdržljivost alimentacijskega prin- ! j cipa sp uvideva v vseh državah in pov- j sod se kliče znova po načelu kvalifikacije ! i dela. Po tem načelu naj bi se plačevalo i | javni in avtonomno nameščenstvo po ■ j činu in kakovosti, važnosti in odgovor- ! j nosti dela. Dunajska mestna občina n. pr. | | se je že povrnila k načelu opravljenega j dela; pravkar je namreč zvišala urad- ! ■ ništvu temeljno plačo za 100%, aktivi-i tetno doklado za 50% in draginjsko do-; klado za 120%. In tudi avstrijska dr-j žavna uprava odpravi v kratkem pri ; honoriranju svojih nameščencev alimen- ; tacijsko načelo, ki ubija vsako veselje do višjih, dolgotrajnih, dragih ter s po- ■ sebnim duševnim in fizičnim naporom ! zvezanih študij, mori vsako zadoščen ie za storjeno delo ter uničuje vsakršno ambicijo.
Niti izdaleka ne prihaja višjim urad-; nikom na misel kratiti prejemke, ki so i si jih nižji uslužbenci z izvršeno regu-| laciio že pridobili. Streme edinole po ! tem, da se odpravijo, kolikor je sploh še j možno, kričeče anomalije in taki goro-' stasni razločki med prejemki višjih uradnikov in nižjih ter najnižjih nameščencev. To stremljenje torej ni upereno proti nikomur, nego naj le odpravi krivico. ki ie očividna celo slepcem.
To je naglašal opetovano tudi podpredsednik Osrednje zveze, prof. Reisner, ki so mu pritrjevali vsi tovariši ter mu ni oporekal niti nihče izmed nižjih uslužbencev.
Ljubljanski občinski svet ie — morda prvi v Jugoslaviji — že izprevidel upravičenost principa uradniškega čina in službenega opravila. Ne da bi odpravil sedaj veljavni, po državi prevzeti alimentacijski princip in ne da bi nižjim nameščencem količkaj škodil ali jim od-ščipnil najmanjši znesek, je dovolil individualne osebne činovne doklade urad-
j govorice. Spomladi 1920 nisem nikler slišal tule besede, videl sem oa — veliko prebarvanih grobariev. Napredek ie raz-veselftv vsai za uho ...
♦
Pred letom dni je obiskal Ljubljano eden naših domačih gosoodov ki le eto-delien v centrali. Prišel ie na to — drugače za človeka v niegovih letih še vsai dvaiset let ned^segliivo — odgovorno unravno mesto al" po slučaUi ali na uo stranki, morda tudi po obeh, le žal, po praktični soos(,bnosti oe. Takšno ie tudi delo. Takrat ie tisti eosnod liziavnl da še V'-aii dvaiset let naša država ne bo urejena. Pnšel ie snet leta noznele in ie nomirieyabio	da naša država
še osemdeset let ne bo urejena. — Kar sem gospodin takrat pozabil povedati, mu sporočam sedal: »Priiateli. ne bo ureiena nikol' ako r° bodo urejevali — praktikanti!«
Pred kratkim enkrat ie imela odlična emoa v zasedenem ozemliu redko srečo.
nikom višjih in najvišjih čtn. razredov, individualne doklade, pravim, ker celo pri teh se jo oziral občinski svet na imo-vitost, neimovitost, postranske zaslužke, večjo ali manjšo važnost referata, večjo ali manjšo zaposlenost itd.
S tem plemenitim činom občinskega sveta za višje uradnike se ni prizadela nižjim niti najmanjša krivica, saj še vedno ni odpravljen docela veliki razloček med prejemki, toda vsaj najbolj kričeče diference so onemogočene. Vsa uredba pa je veljavna le začasno dotlej, da se razmere ustalijo, da se prejemki urede definitivno ter da sc sklene nova, moderna službena pragmatika. Nova uredi-.a obč. sveta upošteva vsaj deloma važ* nost in odgovornost dela, kar bo morala storiti tudi država, ki je pri sodnikih že pričela!
Tako je razumeti sklep obč. sveta z dne 9. novembra, ki se glasi:
1. Občinski svet vzame v zmislu svojih tozadevnih sklepov odobruje na znanje, da je predsedstvo novo regulacijo službenih prejemkov državnih uslužbencev avtomatično raztegnilo tudi na mestno uslužbenstvo, in sicer z veljavnostjo od 1. oktobra 1920 naprej, ter dovoljuje naknadno dotični kredit letnih okroglo 1,800.000 K. 2. Da se ublaži velika krivičnost, katero vsebuje mehanična aplikacija .vladne regulacije plač za višje in vodilne uradnike mestne občine, dovoljuje občinski svet, da se sme tem uslužbencem po načrtu in odločbi pred-i sedstva občinskega sveta dovoliti z ve-j ljavnostjo od 1. oktobra 1920 osebno do-| klado v najvišji izmeri letnih 16.000 K ; in v najmanjši izmeri letnih 6000 K ter j se tudi v to svrho dovoli naknadno kredit letnih maksimalno 350.000 K. 3. Oba pod 1. in 3. dovoljena kredita se dovolita , le za tekočo proračunsko dobo, t. j. do ! 30. junija 1921 v sorazmerni visokosti. 4. Vse prošnje pisarniškega in nižjega tehničnega osobja za povišanje dnevnic se odklonijo. 5. Dovoljuje se otvoritev bolniške blagajne za mestne uslužbence s 1. januarjem 1921 počenši ter se v to svrho dovoli za ostanek proračunske dobe. t. i. 30. junija 1921 prispevek K 50.000 iz mestnih sredstev.
Si že pridobil novega naročnika?
govoriti z italijanskim častnikom, ki vidi čez mere »Juliiske Benečije«. Priznal vi :e odkritosrčno:	»Ko bodo Slovenci in
Hrvati imeli n°l toliko narodnega In državnega patrijotizma kot ga imajo Srbi, in Srbi nel toliko kulture (no kateri definiciji?). ko se Je dobi pri Slovencih in Hrvatih, se lahk° ves svet Dostavi zooer
vas!«-------Pozabil ie dostaviti: danes
na se upaio celo nioii strahopetni rojaki sami! —	*
Vsi s«™ tako strpano trneli zaradi
i vojne. Zato ie splošno mnenje, da mora j danes država plačevati in odškodovati. | Kdo na nai odiškeduie državo? — Sno-miniam se nri tem nravllice o dveh bratih. ki sta podedovala osla. Rabila sta ga oba danes eden. hitri drugi, nihče na mu ni dal iesti. zanašuioč se na drugega. Zadeva je komična, postane na grozovito tragična, če le zameniamo brata s strankami živalco na z državo... Na noge. ii I ne nmnaga mhie. le izžema. trpinči io ’ vsakdo ... Kako dolgo še? ..
Minister dr. Kukovec in uradniško vprašanje.
Na volilnem shodu za javne in zasebne nameščence v Mestnem domu je govoril tudi minister za socialno politiko dr. Vekoslav Kukovec. Izvajal je med drugim:
Kot odgovoren član vlade sem pred dvema mesecema imel priliko, se baviti intenzivno z uradniškim vprašanjem, ki je obležalo vpričo drugih nujnih vprašanj nerešeno in čisto zveriženo. Takrat, gospodje. je grozila nevarnost, da postane uradniško vprašanje zaradi splošne uradniške bede socialno vprašanje nrve vrste. Toda posrečilo se mi je v zvezi z ministrstvom financ vsaj začasno rešiti to „vprašanje ter doseči uspehe, ki so vsaj za silo zadovoljili javne nameščence. Vestnemu in marljivemu sodelovanju slovenskih uradnikov v Beogradu in demokratskih zastopnikov iz Slovenije je pripisovati, da se je v času trtkrat štiriindvajsetih ur vsaj deloma zacelila ta skeleča rana. V to svrho se je pridobila pomoč z 1 milijardo kron.
Za prihodnost, gospodje, pa ni pričakovati hitrih ugodnih uspehov, ako se ne bo vztrajno delalo. Od vašega slož.-nega delovanja je odvisno v prvi vrsti, da pride do definitivnega rešenja uradniškega vprašanja. Ponavljam: zato bo treba žilave vztrajnosti vaših organizaci' in naših poslancev.
V naši državi ne sme nikdar zavladati birokratizem, kakoršen je bil v bivši Avstriji, kjer je bilo uradništvo posebna kasta zase, marveč si morate biti svesti, da je uradništvo tu radi naroda. Reda v naši državi, žal, še ni, zato je treba, da sodeluje pri vzpostavitvi reda v prvi vrsti uradništvo in javno nameščenstvo vobče.
Slovenski demokrati so v uradniškem vprašanju storili v Beogradu več, kakor se v splošnem sodi. Obžalovati je le, da njihov trud ni vselej rodil zasluženega sadu. A trudili so se vsi, in verjemite mi, da bi bila rešitev uradniškega vprašania Izpadla mnogo slabše, ako bi ne bili sodelovali Slovenci z vso vnemo. Vem da z marsičem v državi niste zadovoljni. Tudi jaz vas lahko zagotovim, da nisem z vsem zadovoljen, niti z vsemi svojimi tovariši ne. Pri mnogih namreč še ni dovolj globoko vkoreninjen socialni čut. Toda demokrati iz Slovenije morajo vplivati nanje. Čim več demokratov iz naše ožje domovine pride v novo konstituanto, tem večji bo njihov vpliv na demokrate iz ostalih jugoslovanskih pokrajin. V zvezi pa moramo ostati ž njimi, ker le močne skupine dosezajo uspehe, medtem ko je glas posameznika vox clamantis in deserto! Treba ie delati za kulisami, v klubu, pripravljati reforme mesece in mesece, preden dospo zrele v plenum. Ne gre torej tako urno in lahko, kakor si predstavlja marsikdo, ki ne pozna političnega dela.
Z različnih strani se očita demokratom, da so verižniki. da so oni krivi slabih razmer, draginje itd. To je natolcevanje. gospodje! Ne sme se pa pozabiti, da smo se v Narodnem predstavništvu sešli iz vseh koncev in krajev naše kraljevine, da so interesi pokrajin zelo različni in da je težko razumeti n. pr. Slovencu razmere v Banatu ali Makedoncu razmere v Sloveniji. Dovolite en vzgled! S svojimi uradniki sem izdelal po vestnih
; študijah načrt za pobijanje draginje’ To-| da bil je od nasprotnih strank odklonjen, | in naše delo, od katerega smo si obetali ! največ praktičnega uspeha, je ostalo za1 : časno brez koristi. Taki primeri se nam I dogajajo vsaik čas. Zato je krivično oči* i tati demokratom, da ne delajo. Z glavo | sko:zi zid pač ni mogoče. Mi pa vztrajamo in upamo v boljšo bodočnost.
Včeraj. 18. novembra se je izvršil v Beogradu važen državni akt, ki smo ga podpisali s krvavečim srcem. S potrditvijo tega pakta izgubimo veliko število naših najboljših sorojakov. Potrdili smo ta pakt le v pričakovanju, da se s tem aktom vrnemo končno v normalne razmere, da ustvarimo dobro gospodarsko podlago, ki bo imela za vse državljane ugodne posledice, izboljša se promet, dvigne se vrednost naše valute in to je pričetek znižanja draginje. Upajmo, da smo prišli končno v novo, srečnejšo fazo našega državnega življenja, v ka-terom bodi meščanstvo ustvarjajoči element!
Zunanji minister g. dr. Trumbić je izjavil, da bi bili morda dobili Slovenci in Hrvati Reko. čc bi bili pokazali, da smo zmožni državo upravljati. Pokazali pa srno, da smo slabiči. Zato bo ena naših orvili nalog, da zberemo svoje moči. da jih strnemo v trdne vrste in da nasto-namo edinstveno. Pri tem pa uradništvo ne sme misliti, da je kasta zase, marveč da je le del naroda, ki izvršuje zanj svo''-' naloge. Po svojem poklicu, duševnem obzorju, in ugledu spada uradništvo v meščanske vrste; mešati gospode uradnike med proletarijat je nesmiselna demagogija. Kdor govori drugače, govori vede ali nevede neresnico. Vedno je bilo slovensko uradništvo trezno, do Skrajnosti rodoljubno in disciplinirano. Zato je odveč, ako opozarjam, da postaja sredstvo stavk od dne do d.ne manj ; učinkovito. Misliti bo treba, kako pridete na drug način do zaželjenih ciljev.
Pred očmi ie treba imeti tudi dejstvo. da ie naša država agrarna država in da bo tudi koristituanta agrarna po večini. To dejstvo javnim namešč^ecni ne bo ugodno! Iz tega vzroka je nujno ; potrebno, da bo imelo uradništvo v I konstituanti take zastopnike, ki bodo j imeli za seboj velike stranke, kakoršna ! bo brezdvomno JDS. Že sedaj je imela j okoli 100 članov in vsaj toliko uh bo I imela tudi vbodoče. Tam bodo uradniki za svoje težnje našli zadostno in močno oporo. Konstituanta se bo seveda v prvi vrsti bavila z vprašanjem ustave. Bati se ie. da bo uradniško vprašanje potis-nieno v ozadje, če ne bodo znali zastopniki uradništva vzbuditi zanimanje 7n to vprašanje. Ustavotvorni skupščini Jugoslavije bo prva naloga, ustvariti moderno ustavo, ki končno prelije državo SHS v močno enotno Jugoslavijo. Storiti pa bo vse. da se reši uradniško vprašanje paralelno z ustavnim vprašanjem.
V svojem ministrstvu sem ustvaril poseben oddelek ter oprostil uradništvo vsakega druzega dela z izrečnim naročilom. da se ima baviti izključno le z vprašanji, ki se tičejo jugoslovanskega uradništva. Upam, da se bo tudi vaša Osrednja zveza posluževala tega oddelka v socijalnem ministrstvu, ter da v složnem sodelovanju dosežemo čim preje uresničenje moderne službene pragmatike.
Zavedno uradništvo ve dobro, da so njegovi interesi najbolje čuvani v JDS
To je JDS dokazala že s svojem dosedanjim delom; z izvolitvijo kandidata gosp. prof. Jos. Reisnerja pridobi naša stranka strokovnjaka v uradniških vprašanjih. Smernice, ki jih nam bo podajal profesor Reisner preko Osrednje zveze, nam bodo merodajne. Zato. gospodje, volite ga!
B. R. Krško:
Koga bom volil?
V številki 43 »N. 0.« razmotriva g. Bregar razmerie strank, za katere se nal mi uradniki odločimo. Strinjam se v ce-I loti z dopisom, toda ker ie članek namenjen bolj uradnikom za Ljubljano, hočem za uradnike na deželi dodati še par vrstic.
Poleg strank JDS, JSDS, SLS iu NS S pride na deželi še v poštev SKS. Gosp.
| Bregar ie mnenia. da moramo nazai gle-j dati, da vemo potem naprej stopati. To se nravi da do zaslugah, ki so sl različne stranke pridobile za* nas uradnike, borno uradniki oddali tem strankam naše glasove.
Kai na ie storila SKS. do danes za uradnike? Nič. Res ie. da ni imela še moči pokazati, ker ni bila.še na nobenem vodilnem mestu. Pa kai se nam obeta? Bore malo.
Spominiant se na različne shode, ki jih ie imela SKS. v brežiškem okraju. Kako sta rolmela Urck in Mrmolia proti uradu.i-štva! Preveč ie uradništva. prevelike so nlačc uradnikov, to so bili vodilni motivi v vseh govorih voditeljev SKS. in sodnika srno omagovali pod delom in stradali y tistih časih.	i
Prepričan sem. da g. Urek in Mrmolia sama naiboli vesta kai ie država brez uradništva. Pa kai zato? To vleče pri ljudstvu. -
In danes ko so nam zvišali plače. — -kdo iic kriv draeinie? Zopet uradnik, ker dobiva take plače,“ to moram vsak dan slišati iz ust pristašev S. K. S.
Prevelik ie srd kmetov do uradništva in učdelistva, kakor na da bi morali upati da borno imeli zaslombo v S. K. S.
Nihče mi nai ne reče. da ie v S. K. S. tudi zastopano uradništvo. Zivinozdrav-nikov. uradnih zdravnikov i. dr. ne smatram za uradnike, ker „uradnik*4 ki poleg uradniške službe zasluži še enkrat toliko s privatno prakso ni uradnik hi ne' bo nikoli zastopa! ni'ših interesov.
Zalo ie niša dolžnost da strnemo vse naše glasove za listo dr. Žeriav in dr. Kukovec da dobimo vsai dva resnična zastopnika naših interesov!
LEVIN (Ljubljana):
Ljubeznivosti,
Slovenci smo skromen in pasle ponižen narod. Kakor kužek zadovoljno maile z repom in veselo skače, če ga ie njegov gospodar nriiazno pogledal, čeprav ga le malo poorei obdelaval s korobačem. Zadovoljni in srečni.smo. ako nas oni. ki so nas zmirom sovražili in Psovali pogledalo bolj vneto, bolj krotko, bolj ljubeznivo... Zdi se človeku, kakor b/i vsrkali z maternim mlekom tudi nekai robskega. nekai hlapčevskega. Skoraj ne moremo verieti. da smo tudi mi ustvirrieni no božiii podobi in da imamo pred Bogom in pred državo iste pravice, kakoršne uživalo drugi.
Temu sramotnemu čustvu le pripisovati dejstvo, da te Slovenec v svoji pro-stodiišnosti in prirojeni dob roču tnostf- nae-nieu /n-ier. m boli k dobremu nevo zlemu. Žal. da to nasri »čednost« preradi in zločesto zlorabljajo premetenejši naši hlinjeni prijateliji, ki v istini niso drugo, nego naši najhujši sovražniki.
Al' srno na samo Slovenci takšni? — če študiram naše brate Hrvate iin prečan-ske Srbe. reči moram da smo si v tem enaki in edini. Vsai v tem tvorimo neoporečno edinstveno državo! Istega ne moremo na reči o Srbiiiancih. ki so se že davno teva rešili izpod robskeva iga nod katerim smo mi do še nedavno ječali. Temu '*e tudi pripisovati niih narodno samozavest, ki je v tolikem nasprotju z našo mentaliteto :u katera — slabo razumevana — izziva toliko nesoglasja in nezadovoljnosti v naši mladi državi.
Kdo 'le torei kriv naših zadtiliih ne-vspehov? Mi in Hrvati in Srbi. ker združili smo se sicer v eno državo, toda nismo se še duševno zedinili ne poznamo se še temelii'to in v tem nenoznavaniu sami sebe krivo sodimo in needjni. žaniemo — neuspehe. Ne »Imbeziirve« besede, marveč deiania in ponolno medsebojno razumevali ie in složno delovanie nas morete obvarovati pr.hodniih — blamaž in polomov.
Za koroško katastrofo ie zadnie dni prišla še ladranska. Lahi so iz'narave hinavci. toda »luibeznivi« hinavci. Dočim se liubko šaliio in nriiazno hlinite, skrivalo v žepu svoj „stiletto“, s katerim zamahnejo iz zasede neelede na mogoče žrtve Prav ljubeznivo so sprejeli v S. Margheriti naše delegate in nrav velikodušno so Lahi po dveh let:h našega državnega obstona »nrinoznali« našo državo. Lahko smo torej ponosni, da nas prepoznavajo potomci fčenrav harlekinski) nonosnih in vsemogočnih Rrmlianrnr. taki potomci, ki so ored dvema letoma izvojevali največjo bitko, odkar svet stoii. t. i. bitiko ori Vittonio Ve- j neto proti bežečemu sovražniku m nrfha-iatečim nriiateliem! Kova bi oač ne »pa-nale« »liulvznive« besede starega lisjaka OiolittMa. hrabre! a Bononlia in sladkega oonte Sfmze’ NaJL divnii diplomat Vesirič. pretkan' Tam,bič in naibolrši demokratični finančnik Stojanovič so kar zevali pred toliko liubeznivostio naš'h italiianskili nri-iatellev Sklenilo se ie. da se Italijanom,* ki ostanete na iugoslovanskem ozemlju ; orizna nravica ontirati glede italijanskega oodaništva ne da bi bili obvezani da odidete od nas. Toren' Italijani bodo uživali | posebne predpravice celo pred naša mr i Iflidmi: oriši: bodo časi. ko bo laški ori- i vandranec postal sakrosanten. Gorje, če | W sc mu skrivil las! Teda« bo Eurona zopet v oeniu. Smeli bodo naši Itailiiani uno- j rabliati svobodno svol jezik in izvrševati | svoie verske dolžnosti v laškem jeziku. Z | drugimi besedami, ni vkjiučeno. da se no- i novi sčasoma nravliicn o iežu in usmiljeni i HVci ter da nastanete časi ko bo Slovenec ; luibeznivernii zmagovalcu izza Vittono Veneta morda samo n ukor ni — ščavo. — Tudi veljavnost diplom, ki so se D ir dobile v Italili, bo naša blažena država nrioozna-la in ne manikalo bo nri nas teh kulturo-noscav več nego 2000 letne »avite cul-ture«. Srečne se maramo torei štete, da orno doživeli čase tolike italilanske velikodušnosti in odkrite »liubeznr'vosti«!
A tudi pri nas v Jugoslaviji doživ-l'amo nrav ljubeznive čase. Zadnif teden smo brali križem kražem po naših listih.
j kako se nekateri naši ministri in predstav-j niki kar cede »ljubeznivosti« nasproti državnim uslužbencem. Namesto toilliike liu beznivosbi do lavnega uradnišlva bi mi želeli mnogo več prave ljubezni do uradnt-šrva ki nai bi obstoiala v tem. da se mu zagotovita človeka vredna eksistenca in pošteni prežitek. Ta ljubeznivost mero-dlalniii krogov nam utria misel, da nekai vendar ni v redu v tei naši »enakopravni« državi v pogledu javnega uslužbenstva kajti če b'i bilo uradništvo res deležno enakih pravic, bi ne bilo treba kazati to-j like ljubeznivosti do onih, ki so na pravi-| cah prikrajšani.
„Konstituanta" že stori ta svoje!“ — govore optimisti in veliko ie ljubeznivih besed sladkih vab in sTensikih glasov, kii vabite sedai ob volitvah iavneea nameščenca na svote stran. Uradništvo ie na razpotju. Komu naj odda svojo kroglico? — Vsekakor ne oni listi, uiie kandidati obećate dosti »ljubeznivosti«, temveč le. oni ki sc zavežete da bod.o tudi deiansko delali. da se uradnikom podelite neoinelene in z zakonom zajamčene pravice!
Iz strukovnih organizacija JN.
Skupština u Bjelovaru.
Na poticaj upravnog činovništva održali sni dne ,7- listopada ove godine konceptualni upravni i fmanoijahvl činovnici te profesori skupštinu u gradu Bjelovaru, gdje su zaključili, da se obrate predstavkama na nadležne faktore radi izjednačenja u berivima sa sudskim konceptualnim činovnicima (sucima).
Uredbom od 30. oktobra 1920 o dodacima na skupoću državnih službenika stvorena je u čl.ll razlika u berivima izmedju upravnih i sudskih činovnika iste kvalifikacije na štetu upravnih činovnika, čime je nanešena- upravnom konceptualnom činovništvu velika nepravda.
Upravno konceptualno činovništvo ne vidi nikakovog opravdanog razloga, da bude zapostavljeno u berivima za sudskim činovništvom iste kvalifikacije.
1 aikvo zapostavljanje upravnog činovništva moglo bi se opravdati samo manjom kvalifikacijom, lakšom službom, manjom potrebom, većim dohotkom.
Ni jedan od ovili razloga ne postoji. Upravno konceptualno činovništvo posjeduje i mora posjedovati istu kvalifikaciju, kao i sudsko konceptualno činovništvo (sud).
Još manje postoji drugi razlog »lakše službe«, jer je notorno, da je služba upravnog konceptualnog činovnika teža od službe sudskog činovnika. Tko pozna poslove u upravnoj službi, ne može opravdano ustvrditi, da imade danas upravni konceptualni činovnik manje posla nego sudski jer je poznato, da se posao u upravnoj službi od dana u dan umnožava, a broj Činovnika se ne pomnožava, već se naprotiv smanjuje.
Dostaje u tom pogledu upozoriti na činjenicu, da goruća socijalna i gospodarska pitanja stavljaju danas na državu a po tome naročito u konceptualno upravno činovništvo velike i sasvim nove zadatke.
Ako uz to spomenemo poznato činjenicu, da teški položaj upravnog činovnika naša javnost ne sitiivaća, a (predpostavljene oblasti ga ne pro-suđjuju po njegovom radu, već najvećim dijelom po kojekakovima drugim obzirima, tako Ja često postaje žrtvom raznih nesavjesnih političara, onda je jasno, da je položaj upravnog činovnika mnogo teži, nego položaj suca, koji može sve te uzburkane valove narodnog života postrance mirno motniti bez pogibelji za svoj život 1 eksi-stenciju.
Napokon ne stoji ni onaj razlog, da upravno konceptualno činovništvo nosjemuj^ veći dohodak

i
i od sudaca, jer upravno konceptualno činovništvo : može*imati izvanredni dohodak samo u putnim j pristojbama, a ti dohodci nijesu nikako veći od I dohodaka sudaca, već su naprotiv manji, jer je j opće poznato, da imade sudac kod kotarskog i suda veći broj vanjskih uredovanja nego upravni činovnik kod kotarske oblasti, do kod viših Oblasti imadu i upravni konceptualni činovnik i sudac vrlo malo vanjskih uredovanja.
Ako dakle nema razlike izmedju upravnog konceptualnog činovništva i sudaca ni po kvalifikaciji, ni po težini službe ni po potrebi ni po (izvarednom dohotku, oniđa ne smije biti razlike ni u redovitim berivima, a po što je sama državna vlast priznala, da je za pokriće potreba sudaca potreban povrh općenitih redovitih beriva još posebni redoviti mjesečni dodatak do 450 odnosno »d 150 dinara, onda je i za pokriće potreba upravnog konceptualnog činovništva potreban taj dodatak, jer bi se u protivnom slučaju moglo zaključivati, da je upravnom konceptualnom činovništvu dozvoljeno namaknuti si taj manjak nepoštenim načinom, što za cijelo nije bila namjera državne vlasti.
U interesu dakle pravice, državne službe i potrebnog ugleda mole upravni konceptualni Činovnici, da se upravno konceptualno činovništvo izjednači u berivima sa sudskim konceptualnim činovništvom.
Skupština u Gospiću.
Javni namještenici kotara Gospić zaključi!! su na svojoj skupštini od 10. i 21. oktobra upraviti na sve političke stranke ove svoje zahtjeve:
Zahtijevamo potpuno izjednačenje beriva a cijeloj državi za sve državne namještenike jednakih kvalifikacija, kako u civilnoj, tako i vojnoj
službi.
U krajevima osobito teškim za život zbog : skvpoće ili opasne službe mogu se podijeliti posebni doplaci za službu u tim krajevima, ali temeljna beriva moraju biti svuda jednaka.
Prema takvom uredjenju beriva aktivnih namještenika ima se provesti izjednačenje beriva i svih dosadašnjih umirovljenih, njihovih udovca i siročadi.
Najoštrije prosjveduiemo protiv toga, da državni namještenici u jednom dijelu države imaju daleko veću platu, nego nihovi drugovi na drugom kraju države, a pogotovo osudjujemo tu nepravdu, da u jednom te istom kraju pojedini staleži, kao što su sada oficirski, te činovnici sudbeni, agrarni i carinski, uživaju posebna beriva, daleko veća od ostalih državnih namještenika, dapače i sa višim kvalifikacijama i većim brojem godina službe.
Taj zakon o jednakom uredjenju beriva svtbkoHkih državnih namještenika i njihovih udova i sirota, te umirovljenika ima konstitnanta . uzeti što prije u raspravu i riješiti ga sa najvećim pospješenjem, pošto sadanje nepravedno i neuredjeno stanje podriva temelje države i vodi do takih posljedica, za koje mi ne možemo primiti na se odgovornosti.
Ovo je jedan od glavnih uzroka korupcije, koja je gdjegdje nastala u redovima državnih namještenika koju odsudjujemo.
Državni činovnici obećaju i časnom riječi se obvezuju, da će protiv korupcije, nerada i bez-savjesnostl i sami uajodlučenije stupiti u borbu, čim konstituanta pitanje državnih namještenika pravedno i temeljito riješi. U protivnom slučaju ono će se upustiti u borbu za svoja prava ne prezajući ni od onog posljednjeg i najočajnijeg, a to A štrajk.
Tražimo da se činovnicima dade pasivno pravo glasa kao i ostalim gradjanima s tim, da u slučaju izbora dobivaju dopust za sve vrijeme skupštinske periode i da svi ostanu u uživanju beriva sa obzirom na uzdržavanje porodica i na

vrijeme parlamentarnoj? mirovanja, kad se dnevnice ne dižu. Ovaj dopust vrijedi samo zasjednu skupštinsku periodu.
Za slučaj, da konstituanta kod stvaranja ustava ne da činovnicima pasivno pravo glasa, ; činovnici se potpuno povlače iz Iredova muih ; političkih stranaka, koje se punim brojem ne i zauzmu za njihova prava i potražiće drugi način | borbe za postignuće ovih gradjanskih prava mi- | mo sadanjih stranaka i eventualno protiv njih. i
Skupština u Našicama.
Dne 10. oktobra t. g. održana je izvanredna j glavna skupština povodom objavljene nove ured- I be o činovničkim dodatcima na skupoću.
Nakon što je učestvovalo više govornika i prihvaćena lje jednoglasno slijedeća rezolucija. ;
Traži se uredjenje plaća jednako za cijelu i državu, a ne, da se neprestano davaju razni do- j datci. Kada su se mogle plaće učitelja urediti, i mogle su se urediti i plaće ostalih činovnika.
Nezavidiaijuć ni malo sudcima veće doplatke, '■ protestiramo protiv toga, da se upravni činovnici, koji imadu istu kvalifikaciju kao i sudci zapostavljaju ovima.
Odbijamo sa indignacijom takovo tumačenje ove razlike, da sudci moraju biti neodvisni.
Odlučno zahtijevamo, da se uredi činovnička pragmatika, da se ne imenuju činovnici bez kvalifikacije.
Skupština u Varaždinu.
Prema zaključku skupštine javnih namještenika održane 10. otobra podnese se Savezu j. n. slijedeća rezolucija.
Kotarska skupina SJN za grad i kotar Varaždin traži, da Savez svom energijom poradi:
Da se izjednače beriva sviju jednako kvali-fikovanih javnih namještenika u cijeloj državi SHS i prestane partijsko favoriziranje pojedinaca bilo po teritoriju #Uo po struci.
Da kod riješavanja svijuti staliških odnošaja { pitanja budu zastupani delegati Saveza.
Da država ima da osigura j. n. živežnom, odjevnom robom i obućom, jer svg dosadašnje mjere za suzbijanje skupoće ostale su jalovim pokusom.
Poraditi na suzbijanju korupci'e, Štreberstva 1 protekcije i izvan stališa j. n.
Da se javnim namještenicima osiguraju zdravi stanovi, te dasadanja stanbena nevolja i pod-puni stanbeni kaos koji je premještanjem j. ti. i inim razlozima nastao riješi i materijalna rujna pojedinaca odvrne.
Da se j. n. dade 50% popust na željeznici i inim državnim vozilima.
Da sa gradskim i općinskim činovnicima, koji vrše u prenošenom djelokrugu sve dužnosti državnih činovnika, a općine im kraj slabih ekonomskih prilika i dohodaka nisu kadre materijalno barem jednako državnim činovnicima obez-djediti, osigura razlika beriva iz državnih sred-
stava.
Za u edinjeno državo.
Naisrčneiša želia in naivišii ideal vseli uošteirh in resufčnih .1utrošiovanov i le bila že od. nekdai samostoina imrnslo- 1 vanska država in uicdinienie vseh Jugoslovanov v to državo. Zdai. ko se ie ta naša želia vsai deloma uresničila na de- ; Inieio oremnovi domači :zđaialski ele- | mcnt'i z vsemi dopustnimi in nedopustnimi j sredstvi na to da bi se naša mlada drža* ! va /nnet razkosala oslabila in postala pira socednib narodnih sovražnikov. Ako , bi se iim posrečilo to razdiralno zločinsko delo bi biti nailmiše udarieni mi Slovenci. , k: s>tv- naima niše uleme v državi in ie j naša domovina na naiboli oeroženih točkah države: oostali bi zenet sužnji Nemcev in Lahov in v nckai stoletiih bi mo- :
rali izvlniti z zemelisketLa oovr.šia — kot narod!
Ujedinili strto so v iuiroslovansko dr- ; žavo v katero.editiio snadamo in s katere ooniočio moramo osvoboditi še drmre zasnž.niiene slovenske brate in sestre. — Zato ie oonolnoma nrav in skraini čas. da hoče sedai ministrstvo, kakor čitamo v nekaterih listih, vse take izdaialske elemente ki huiskakv in dieluieiio nrofei edinstveni državi, zv rabi ti z močno roko in iim na odločen način za vseteii zamašiti j zločinska usta Država Juvioslavda mora i obstati in se utrditi na zunai in znotrai: o kakem razkosavanju ne sme biti več vovera!.	-
Tudi mi državni uslužbenci zahtevamo. da vlada čuva s stravo in močno roko nad nedotakliivostk) iiiediniene države: toda pri tem ne sme zlorabiti svoje moči v to da bi se kaka stranka provlasila za državo in da bi se hotelo stresati s tonovi na nasprotnike tt^ stranke. Nezado-volinosf poštenh državltianoiv se mora odstraniti s poštenimi' sredstvi in država se mora Dostaviti na trden teineli pravične. službene nravmatike za vse državne uslužbence.	F. R.
Naša oblačiinica.
Za obleko tarnajo javni nameščenci češ, navzlic povišanim draginiskim dokladam ie le malokomu mogoče izdati j na enkrat 2—3000 kron za potrebno | oblačilo. Res, dohodki državnih narne- j ščencev so tako skopo odmerjeni, da ^ri | sedanji še vedno naraščajoči draginji po- j štenemu uradniku ne ostaja toliko, da bi j si mogel omisliti odelo, kajti moral bi ! zanje vtekniti ves svoj mesečni dohodek, j Želodec pa zahteva svoje in zato hodijo i inteligentni javni nameščenci v ožuljenih j in zakrpanih oblekah, dočim Jugoslovan- | ski priviligirani verižniki in druga neuka ! svojat zakriva svoje dragocene osebe | v fina sukna in najmodernejše kroje. Ha- ! beant sua fata.,. vsi ne moremo verižiti ' m. tudi država bi morala sčasoma uvi- ! deti, da taka pot ne vodi v... svobodo, j pač pa v prepad.
Vpoštevajoč sramotno stanje svojih članov, javnih nameščencev in vpoko- j jencov. je nastojala „Samopomoč**, da I jim ponudi priliko, nakupiti si vsaj najpotrebnejšega sukna za obleke za se in svoje družine po najugodnejši ceni in pod ugodnimi odplačevalnimi pogoji. V sporazumu s poverjeništvom za pravosodje je nakupila „Samopomoč** 13.000 m dobrega suknenega brnskega blava. da ga odda no najnižji mogoči ceni brez vsakega, dobička. Pri tem ie dovolila, da se nakupi odplačajo v šestih mesečnih obrokih. Blaga smo dobavili toliko, da bi lahko vsak član ljubljanske in drugih „Samopomoči** omislil vsaj no eno obleko. Z začeto akcijo je l;"bllan-ska „Samopomoč** vzela nase ve'iko nalogo in velik rizik, računajoč na stanovsko zavednost vseh včlanjencev pri „Sa-mopomoči“.
Z žalostjo pa moramo povedati, da naša tako dobro mišljena akcija ni našla onega odziva, ki smo ga z gotovostjo pričakovali. Dosedaj so naročile izdatnejše množine blaga „Samopomoči** v Novem mestu. Kranju. Mariboru. Koziem, Kostanjevici. Krškem in v Žužemberku.
Pri vsei dobromišleni akciji so ---' pokazali svojo svetovno znano zaspanost člani ljubljanske „Samopomoči**. Dose-
daj se ni odprodala niti ena tretjina nabavljenega blaga. Vabimo zato vse člane toliko naše zadruge v Ljubljani, kakor tudi včlamjence „Samopomoči** na deželi, da nam naklonijo daljnje naročbe vsaj do konca decembra t. L Opozarjamo, da so tudi vpokojenci deležni plačevanja na obroke. Ako ne bo boljšega odmeva 'in večjega zanimanja, bo zadruga prisiljena po gornjem roku odprodati nabavljeno blago na debelo in ustaviti nadaljnjo prodajo svojim članom po navedenih najnižjih cenah in pogojili.
Vestnik.
„Naš GIas.“ G. K. Zorko, uradni sluga,
je dal napisati v „Novi Pravdi** tele besede: „Ce bi imel biti „Naš Glas** strankarski in bi imel urednik pravico popravljati dopise nižjih uslužbencev, kakor je njemu ljubo, je bolje, da sploh več ne izhaja.'* — Na to odgovarjam: „N. Glas“ je nadstrankarski ter priobčuje nepristransko najrazličnejša mnenja v vprašanjih, ki se tičejo interesov javnih 'a-meščencev. Že v L štev. v programu našega tednika, je bilo povedano, da se hoče „Naš Glas** baviti tudi s nolitiko, v kolikor je v zvezi z vprašanjem javnih nameščencev. Tega programa se držimo. Vsak urednik vsakega lista ima mavico dopise formalno popravljati, sprejemati ali odklanjati. Slovničnih kozlov, stilističnih konfuzij, osebnih napadov, sirovosti ali stvarnih zmot ne sme trpeti noben urednik. Zato jih ne trpim niti jaz. G. Zorko mi mora priznati, da sem prinesel vsako notico, ki mi jo je izročil, ne da bi ji premeni! smisel, vedno pa sem jo slovnično, stilistično ali levično poboljšal. Odklonil sem le eno njegovo notico, ki -je bila v preveč osornem tonu in v neizbranih 'izrazih naperjena proti — nelki organizaciji nižjih uslužbencev. Ko mi je g. Zorko prinesel v isti zadevi novo notico, sem io priobčil brez ugovora. Da bi .v „N. Glasu** napadala organizacija organizacijo, ne bom trpel niti vbodoče. „Naš Glas** utrjuj solidarnost. pospešuj slogo in gradi cnodušnost! V vnrašanjih, v katerih lahko vlada tudi med nami svoboda, pa se izražajmo vedno kulti”--'' ' To ,;e in ostane moje stališče. Ce je Osrednja zveza druzetra mnenja, lahko prevzame uredništvo makar gospod Zorko.	Ured-ik.
Inteligenca in nižji drž. uslužbenci?
Pišejo nam: Sem nižji državni uslužbenec; imam le par šol srednje šole, a kolikor mogoče zasledujem po našem časopisju vse. kar se tiče javnih nameščencev. Rad čitam, še več razmišljam ter sem srečen, kadarkoli se mi ponuja prilika debatirati z višjim izobražencem. Tako popolnjujem svojo omiko in oliko. Lahko potrdim, da pri slovenskih uradnikih, tudi pri naj višjih, vedno lena beseda lepo mesto najde. Vobče lahko rečem, da vlada med jav. nameščenci prava demokratičnost. Zato me ie zadelo nemilo, ko sem bral v „Novi Pravdi*1 članek, ki ga je podpisal Karel Zorko, uradni sluga, torej moj ožji tovariš. G. Zorko razločuje med inteligenco in med nižjimi drž. nameščenci, inteligenca so g. Zorku torej uradniki! Nižji drž. nameščenci pa — neinteligenca. „profanimi vulgus**, ki se ga je — menda že pesnik Horac — izogibal in ga ie naravnost sovražil. G. Zorko ie predsednik nižjih javnih nameščencev, zato se mi zdi čudno, da nas proglaša vse za neinteli-
gentne. Menda se je zgodila njegovemu pisarju nesreča, da se je zapisal. Kolikor jaz vem, je inteligenca nekaj prirojenega. izobrazba pa nekaj pridobljenega. So inteligentni, a neizobraženi ali malo izobraženi sluge, pa tudi zelo izobraženi, a neinteligentni ali vsaj prav borno inteligentni uradniki. Tega menda g. Zorko ne ve, zato ga je hudo polomil. Da torej ne bodo uradniki sodili vseh nižjih javnih nameščencev po g. Zorku, naj to konštatujem! Druga pa je. da moram zavrniti sploh Zorkovo razločevanje med nižjimi in višjimi javnimi nameščenci v skupnih stanovskih zadevah. G. Zorko, žal, ne pospešuje kolegijalnosti s takim razločevanjem in opozana javnost, da je v naši solidarnosti začelo no-Kati. Priznati pa mora. da „nižji41 brez „višjih44 ne bi dosegli ničesar, a da bi „višji44 zase brez „nižjih44 dosegli bržčas več. Ce se ločimo, vem. da jih pojde za g. Z. presneto malo. Zakaj „višji44 bodo tv’ ..najvišjih44 morda vendarle v-m vali bolj, kakor — „neinteligenca... “ Zato bi šla večina nižjih bržčas še nadalje raje z „inteligenco44. G. prof. Reisner je vedno delal in govoril za vse in nf nikoli nagla-šal razločkov. Zaradi doklad sem ga na sejih sam slišal govoriti: „Prav je, da so dobili najnižji 120%. Začasno ostani tako! V bodoče pa stremimo, da se krivica višjim razredom popravi, da se jim da več kot imajo sedaj, ne da bi se s tem količkaj oškodovalo nižje!“ — Tako je razumel besede g. Reisnerja vsak inteli-gent. Da ie z neinteligenco nemogoče govoriti in delati, pa je baš g. Zorku hudo drastično povedal g. Vojska. Takrat je g. Zorko — inteligentno molčal. Moje mnenje je torej: če česa ne razumeš, vprašaj dvakrat, trikrat med štirimi stenami! V javnosti pa nikar ne razkazovati neumevanja, ker to le škoduje — skupni stvari.
Inteligenten sluga.
Cestarji. »Naš Glas« ie v št. 44 poročal. da so draviniske doklade železničnr-iem s 1. t m popolnoma ureiene. Državši cestaru si usoiamo vprašati našo centralno društvo ii'žiih državnih uslužbencev, nri katerem smo kot člani ornaniziiram. ali bomo mi kot državni cestarii tudi prejemal te doklade? Tudi mi se čutimo namreč za prometno osobie. ker prve so c*ste po katerih se hlavo dovaža do železnic in mora iti nainrvo oroimet do cestah. Tudi ceste so velike važnosti in državni cestari1 so odgovorni za promet in policijski red. NadaJie si usoiamo vprašati našo centralno organizacijo, ali že skorai n rde čas naše definitivnosti? — Potem bomo rešeni vseh vprašani! Nadalje vprašamo tudi našo organizacijo, po kakšni določbi smo oreieli sedanie dravinjske doklade. Sedai se ne spoznamo nič in nikakor nam ne gredo računi vkup.
Sodna uprava ima za ooduradnike in sodne sluve trluha ušesa. Vse orošnie. Pritožbe in resohtciie ne zaležeio nič. Ne dobimo ne službene obleke in ne denar-neva nadomestka in to že več let sem. — Zakai ie bilo moeoče izplačati denarni nadomestek nri druvih upravnih nanovah? Že dve leti poš'liamo mero za obleko in snoročilo se nam ie že tudi višino kol-kovne pristojbine za pobotnico o snreic-mu obleke a te na še ni in ni. Ali nas ima sodna uprava res za norca? Kie tič: krivda kie le vzrok da se nam krati to kar nam po še veliaiočih nredoisih oristoia?
In ravnotako se nam godi glede hran-
ščin in trošnin. Ali ie to tako razmerje, i da^ ima izvršilni organ še vedno le 50 v | j od kilometra na še ne. če ie not kralša ! I od 10 km med tem. ko ima uradnik, če -le zanusti službeni krai — meglede na odd'alienost — 10 K od km? Prav ie da se ie uradništvu zvišalo kilometražo in dnevnice, a tudi mi smo liudie. ki ne živimo od zraka. Za eno aV dve uradni opravili prihojeno daljavo 50 km dobimo 22.50 K. med tem ko dobi uradnik z-a isto j not 500 K!! (To ni mogoče! Dopisnik se votovo moti! Op. ured.) Na hranščini In j tmenčnini dobimo še Id—20 K. uradnik i 70—120 K. In <5 tem se nam ne godi krivica ko moramo okrasti svota rodi ino že tako nizkh nreiemkov da se moremo na službenih potih s čem preživljati? — Upravičeni smo tedai domnevati, da se nas smatra liiidi mani vredne vrste, za katere merodaini krovi nimaio srca. Na mest:' bi bilo. da nam sodna unrava tiasno in odkrito oove hoče li storieno krivico nonraviti. nam že davno nristoiečo službeno obleko izdati ozir. Jzplačati denarni nadomestek in zvišati sramotno nizke notne cnistorbine. ali nai na nove. kie tiči zapreka da se vemo v bodoče ravnati in iskati oomoči.	— k —
Uradne ure Piševo nam z dežele: Višje deželno sodišče ie določilo da nai bodo i adne ure pri sodiščih na deželi od S. do 12. in od 13. do 16. ure. v Liuh-linm na od S. do 14. ure. Ne moremo si misliti, zakai bi morali na deželi eno uro več na dan delati Sicer bi tako raiši ves dan ostali v pisarni, ko bi bila udobno razpreta, kot doma zmrzovali v nezakurjeni sobi. Ko bi le imeli toliko prostega časa. da bi si pni dnevu lahko obleko zakn>a>: drv nasekali itd. zakai. da bi si sobo doma zakurili in svečavo kumili, ali celo kroiača in sekača naieli. tega vendar nri sedaniih nreiernkih in sedamii dragimi ne moremo misliti. Z bogom torei sobice! Kako tri mesece se ne vidimo več ker opoldanska ura pač ne bo zadostovala, da bi se k tebi ozrl. če hočem še katerl-urat družino videti, ker ziutrai bom še v mraku odhaial zvečer se na že ponoči domov vračal.
Uradi PHberk-Prevalje. Od vseh uradov plebiscitnega ozemlja nam je ostala samo od Pliberka dobra polovica še onih občin, ki so bile že a priori določene Jugoslaviji. Zato se je uradno poslovanje tega okraja obdržalo, spremenil se je le kraj. ker pripade Pliberk Avstriji. Izbralo se je Prevalje, prijazen industrijski kraj in privzelo se je tudi nekaj občin iz Slovenjgradca. Ker so pa uradi pustili pohištvo v Pliberku je treba prevaljske pisarne na novo urediti. Svoj čas ie veljala taka uredba 2—300 kron. dandanes velja vse pohištvo davčnega urada za štiri osebe 35-^40.000 kron in zvedenci trde. da svota niti ni previsoka. — Stroški potovanja, selitve in nastanitve so ogromni in radovedno se vprašujemo, ali je zaslužila država za deželo tolikih žrtev za hvaležnost, ki nam jo je izkazala. — Spoznanje pri razočaranih pa že prihaja.
Društvo državnih uslužbencev za Slovenilo v Ljubljani naimanja tovarišem članom, da so se s sklepom izrednega občnega izbora povišali me* sočni prispevki od 1. avgusta 1920 dalje na mesečno 3 K. Tovariši, ki so s članarino v zaostanku, se naprošajo, da radi računskega zaključka poravnajo do konca tega leta svoje zaostanke. —- Odbor.
Činovnička pragmatika. 24. listopada održana je u Beogradu skupština saveza državnih činovnika i službenika za Srbiju. na kojoj je referirao g. Petrovič, načelnik ministarstva za socijalnu politiku, o osnovi pragmatike prihvaćenoj po većini komisije, koia ie svojedobno odredišna od ministarskog saveta za izrađivanje pragmatike. Tom prigodom podvrgao je g. Petrovič kritici osnovu manjine komisije, što ju je izradio član vladine kontrole g. Popovič. Iz njegovega se razlaganja razabire, da se Popovičeva osnova bazira u glavnome na srbijanskoj činovničkoj pragmatici, a zabacuje činovne razrede, kvalificiranje činovnika i dopušta mirovine za udove i siročad samo do onog iznosa, do kojeg je uplaćen postotak u mirovinski fond. Prigodom debate podijelila su se mišljenja o temeljnim principima buduće pragmatike. Srbijanci su bili za Popovičeva načela, a „prečam44, koji borave u Beogradu u službenom svojstvu, izjavili su se za Petrovičeve prepozicije. Konačno je izabran odbor, koji bi imao obje pragmatike proučiti te sestavili novu osnovu.
Sestanek jugoslovanskih sodnikov.
Ljubljanski dnevniki so prinesli te dni brzojavno j uročilo LDU iz Beograda, da so je dne 7. novembra 1920 vršila v Beogradu skupščina jugoslovanskih sodnikov. Ta vest ne odgovarja resnici. Sestanek delegatov se je pač nameraval za dan 7 .novembra 1920, toda zaradi ovir. na-S'.f h v Beogradu in na željo srbskih, hrvatskih in bosanskih tovarišev se je moral sestanek prav v zadnjih dneh začasno odgoditi. Kakor se da sedaj domnevati. se bo vršil najbrže tekom meseca decembra 1920.
Tiskovni sklad. G. Frido Lenđrd, preglednik finačne straže v Osilnici pri Kočevju, je nabral med svojimi znanci za naš tiskovni sklad lepo svoto 278 K in nam jo poslal pišoč: „Kamen na kamenu i palača, zrno do zrna pogača44, pa bi „Naš i Glas44 postal dnevnik. Vsi drugi nasveti j in vpitje so od muh! Potrjujemo g. tova-! rišu prejem vposlane svote in se mu ; iskreno zahvaljujemo za trud. — G. Dra-i gotin Rudenšek iz Celja nam piše: „Ker ! ste si stekli nemale zasluge za povišanje : draginjske doklade, pošiljam Vam kot pri-j znanje in v znak hvaležnosti 30 K kot j prispevek za tiskovni sklad „Našega Gla-! sa“ in želim, da bi v tem oziru storil vsak ! tovariš svojo dolžnost — „enako za ena-| ko". — Potrjujemo gg. tovarišema pre-1 iem vposlanih vsot in se iima iskrenoza-; 'ivalutiemo. Striniamo se povsem ž njima I in le želimo da bi se število tako vztraino i delujočih tovarišev čimbolj pomnožilo, j ono brezplodnih zabavljačev pa izginilo.
j ........—"	-------—....................
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Člankov glede posebne doklade sodnikov ne bomo več priobčevali. Solidarnost nas mora vb-diti v vsakem vprašanju; zato moramo izbega-vati vse, kar nas loči. Kar je bilo treba povedati, i ie povedano. Obe strani smo slišali. S tem )e debata zaključena.
, Listnica uredništva. Gosp. P. Alb., Krško, j Izvolite na dotični članek odgovoriti v „N. G.",
1 ki zastopa vedno objektivno stališče! Da se j resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona.
I „N. Glas“ razpravlja vsa vprašanja, ki se tičejo j koristi in časti javnih nameščencev. Če so se ! Izkazali na Koroškem nekateri uradniki slabe in , celo škodljive, ne sinemo trpeti, da bi bilo za-; radi njih omadeževano vse slovensko uradnl-! štvo. Pozdrav!
Kam ,(dar 19-3 se priporoča za mnogo-brpjen obisk. Pristna kava, cena in solidna postrežba. Stefan Mihoiič, kavarnar. Ljubljana - - Sv. Petra nasip.	■ l. (. iir. / Ljubljana, | lj Wolfova ul.3 ^ 3-6
	
	
	A.Mihelič, Ljubljana ; Šelenburgova ulica 1. ■ S	15-3 s S Trgovina s ščetinastlmi iz- S ■	delki. Galanterija in par- £ fumerija. Edina zaloga j ugoslovanskih K V A R T kako* tarok, ■	marijaš, whist„ primorka*. ■ ■	■
	
Priporoča se tvrdka 4—6 Jos. Peteline trgovina z galanterijskim in modnim blagom, zaloga šivalnih strojev in njih posameznih delov. Ljubljena, S. Petra n. 7.	
	
	
Drogerija ,ADRIJA‘ Fotomanufaktura 22_, Parfumerija B. Čvančara Ljubljana, Šelenburgova ul. 5.	Prva ugoslovanska zlatarska delavnica Alojzij Fuchs — Šelenburgova ul. 6. Kupujem staro ZlAtd If) SrGbFO po naj višjih cenah, priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. — Vsa popravila in nova dale se izvrSujejo v lastni delavnici točno in solidno. — Kupujem staro zlato in srebro, istotako briljante in diamante. 20-3
	
»
► 4 ,
m
m
M

m
1*0 ^
Anton Cerno
X , aRA„EUR

taitaV
^	'<3-'
co
I
Ovo^v
Prečitajte v svojo korist
Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, preje Vzajemno podporno društvo, opozarja javne uslužbence in posestnike, ki imajo dolgove v Avstriji, da si lahko s takojšnjo poravnavo tega dolga za dobro polovico zmanjšajo svoj dolg, ker je kurz avstr, krone sedaj še nizek. Vse transakcije izvede zadruga sama in sicer le proti povrnitvi faktičnih stroškov.
Zadruga je soliden denarni zavod; posojila na posestvo po 57a0/0, na osebni kredit po 6°/0, mala mesečna odplačila.
Zahtevajte prospekt!
Hranilne vloge se obrestujejo po 4# ®.

m
Modni salon
LJUBLJANA,
Zidovska ul. 3,	Dvorski trg 1.
Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih klobukov, žepič In slamnikov za dame in deklice.
Popravila toCno in	Žalni klobuki ved>
cono.	no v zalogi.

v
vsakovrstno bSaio, obleko
domače perilo (poillja po Isto na dom)
ovratnike, zapeat-nice In srajce ::
Tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4.......LJUBLJANA« Podružnica Selsnbnrgova ulica 3.
Podrulnica: MARIBOR - HOVO MESTO.
a
• BS ■
VELIKA N« debeloj^ ^drobno! BOGATA
ZALOGA
IZBIRA
j	manufaklurnega	l(|JJ||| ||Q|j|j[ |U[[|jE.	OBLEK lastaega	!
■	ter inozemskega	izdelka po naj-	■
modnega blaga.	Srajca, samoveznice(kravate),nogavica i.t.d.	novejšem kroju.	■
PSIHI m MILJU
8-5
■
■■■
SCHWAB& BIZJAK
LJUBLJANA, Dvorni trg, pod Narodno kavarno.
!■■■■■!
U
Najstarejša spedicijska tvrdka v Sloveniji^^
I R. RANZINGER I
I
I
Ljublfana spedicijska pisarna Ljubljana
Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-
I
vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavi: Ratuinger. 24—2 Interurban telefon 60. jm
%■■■■■■■■ —n mmmjmrmJ

Izdaja: Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makao Daehs. — Tiska Doiteljaka tiskarna v Ljubljani.