v :......TV..........
Štev.5., Leto II.
BEo
D
cxt
BEOGRAD. Včeraj popoldne ob 4.uri - vprav pred pravoslavnimi božičnimi pravniki - je Vrhovno sodi Žiče F^.rodne republike Srbije razglasilo obsodbo v velikem špionaitnem procesu, proti Miši Trifunoviču, 'Dj.vše.su predsedniku j ugo sl o vanske begv;noka vlade v Londonu in tovarišem. Vsi ob voEenvi so bili spoznani sa krive
kaznivih dejanj
proti n
'odu in d:
'i„ ker so delali na račun tu-
je špionaže. S tem so hoteli Jugoslaviji teror i nost Federativne I
p::
a.kazaTi
: -i j n on 3 emu sivecu,
judsk
Drezpravde, o Republike
s v o;; imj. de n ar; n.
50
1. Milutin litvijo;
2 *. Milivoj tvijo;
'5. Željko s ustrelitvijo;
4» Miša T R I vlade v Londonu na 8
5. Aleksander I
STEPA
JOVAN
N O V O V I SUŠ IN, bivši
I Č,
da vlada v ogrožali var-/j. je o Obsojeni so bili;
bivši novinar na smrt z ustre-
dUgosi;
Č, bivši novinar na smrt z ustreli-ofieir Jugoslovanske armade na smrt
P U N O V I 6, bivši predsednik jugoslovansko
let izgube svobode s prisilnim delom;
I, I O ^ bivši uradnik jugoslovanskega poslani-
štva na Dunaju pred vojno na 8 let izgube svobode s prisilnim delom in izgubo političnih in.državijanskih pravic za dobo 5 lot po prestani kazni;
6. Ing, Siniša ZDRAVKOVI Č, na izgubo svobode za 8 let s prisilnim delom in izgubo političnih in državljanskih pravic za
3 leta po prestani kazni;
7. Orgur E O S T I 6, bivši novinar na 7 let izgube svobode s prisilnim dolom in izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo 3 lot po prestani kazni in
8. Ing. Konstantin S T A N K O V I Č na 4 leta izgubo svobode s prisilnim delom in izgubo političnih in državljanskih pravic za. dobo 2 let po prestani kazni.
Sodba je takoj izvršna s tem, da imajo na smrt obsojeni možnost vložiti prošnjo za pomilostitev na prszidij narodne skupščine Federativne Ljudske Republike Jugoslavije,
M0B;OlAV Šef britanskega imperij alrcoga generalnega štaba f eld-maršal lord Montgcmorv je včeraj popoldne "prirpol v Moskvo.
EIM. Včeraj so v'Rimu proslavili .pomemben dogodek5 dan spravo med partizani in bivšimi fašisti Po sv.masi so zastopniki, o~ beh nekdaj sovražnih struj položili skupen venec na grob neznanega vojaka.
lASHHGTON. Predsednik Truman je včeraj' v svojem govoru pred novci z vol j enim ameriškim kongresom nastopil za to, da oe poveča število evropskih beguncev za vselitev v Združene državo«. Neki senator je potom .prodi.agal ? da sc do j un i j a n e iz ko r :i š e e n a v selitvena kvota rezervira izključno le za begunce« Zasedanje kcngro.sa se še nadaljuje.
U4.1V
N
M
V 98.številki "Taboriščnika" smo v petek 20.decembra poročali o intervenciji lorda V/illiama Beveridgea v angleškem gornjem domu za jugoslovanske begunce, ki Sive v taboriSčih v Italiji. Sedaj nam je prišla v roke tedenska izdaja poluradnega angleškega dnevnika :!T.he Times" £2 dne 27« novem ur a 1,1, ? ki objavlja pismo lorda Beveridgea in Sira CliTford Heathcote-Smj.tha, v katerem ta dva britanska državnika odločno nastopata proti morebitni prisilni repatriaciji jugoslovanskih beguncev, če bi jo sahte-v&la jugoslovanska vlada. Radi zanimivosti pismo v celoti objavljamoi
“Datum sklenitve mirovne pogodbe z Italijo je že na vidiku, S podpisom pogodbe "bo Italija, z izjemo.vezanosti v pogodbi, v svojih mejah neodvisna in suverena država. Ameriške in Britanske vojne sile bodo zapustile njen teritorij.-	N
V	Italiji sc sedaj nahaja kakih 25.000 jugoslovanskih beguncev, izmed njih so se mnogi borili kot zavezniki proti naSezftu skupnemu sovražniku, drugi pa so zbegali iz Jugoslavije, da dobe - caSSito pod Ameriško in Britanska zasedbeno vojsko, Ti se iz upravičenega razloga boje, da bo totalitarni režim, ki je v njihovi domovini na oblasti, zahteval njih vrnitev.
Odbor Združenih narodov, ki mu je poverjena skrb za begunce in razseljene osebe«, si je postavil načelo * da se razen dokazanih vojnih zločincev in izdajalcev, noben begunec ne sme siliti, da bi se proti svoji volji vrnil v' domovino, Kako.naj izvedemo v praksi to načelo glede Jugoslovanov* ki sedaj bivaje v Italiji? Ali moremo to
storiti, ne a;
Dl
yj. sirupa o z Združenimi državami ukrenili vse potrebno, da bodo tl begunci preseljeni iz Italije v varen azil, preden se mi i-aui umaknemo?
jugovilovaaski begunci v Italiji postavljajo v konkretni o-
rrr-5
bliki eno
o si; ovKi-ib. vpr aš an;j
sedanjosti in bodočnosti, Kacin
kako bomo ros j li vpr.eanjo teh svojevrstnih begunoei/v bo kompas za pot, po kateri je človeštvu usojeno hoditi - k svobodi ali proč od svobode.11
pr/ril 'ifr^rrrr
• j s / M M / <	\ K f !'	> \i i	[' |
j,- v fy i Ll v-u/i v - \ :J j (> .i.i 1 V'
POSLANIK SILVA V .;lriBINTJ, 7o
d j a'“ar gentin' ake' mi'si j i:", ki b o v
Evropi nabrala 4 2:5 lij ono novih naseljencev za Argentino poslanik- Silva se 'mudi te dr;i kot gost v sadežijanski hi.-51 v Turinu. . Kakor on eno je Silva eale^i-j anskl duhovnik•
°1 ^o^otovai rektor"katoliške 'univerza v S ...Paolo, da izposluje k eno ni a o znanje za obe breziloki krt ški univerzi v :R ib de Jan el ro in S.Paolo. Zastopnik obeh univerz išče tudi profesorjev, ki bi ho-t eli v Bražilij o,
	K bm Dx	0SGB.ES	KRŠČANSKE MLADINE V			
A V		civT/m	. Konc	em j	anu.arja se	
"bo	'vršil'v'		Geelongu		v Avstral.i-	
ji	i.	ongres	krč er	n ske	ml	ridirie.
rr,.,	ag	resa s	e bo u	del e	511	o zastep-
S u		iz Ev	rov-e i	n Ki	te:	ske »"
	K	Vi O. X A V-li .Wx> -- fi.. ».	ILM}':	CPA;	\T !'*	TV ARNO -
ST	*r L '•	" ?’' ■ i' ,11	aai Sc	bU8t	c-.:r	P	ob Ja-
v i	.L	v mila	asketa	ti A. O ..>.	^ 1 ( •- 0 1	kem li-
pri*
cli-
stu za novo leto čl.".nek, v katerem evari pred nevarnostjo brezbožnega komunizma za krščansko Evropo. Druga nevarnost je brez-versivo in nemorala. Kardinal pobira vse kristjane, da stopijo na 'branike za obrambo krščanske ev-r c p s k e c iv i 1 i. z a C i j e,
TABORIŠČNIKOM PRAVOSLAVNE VERE VOŠČIMO VESEL BOŽIČ!
Danajska "Presse* v božični številki prinaša iz Rima dopis sv.ojoga dopisnika,iz katerega posnemamo te le zanimive podatke :
"Vsakomur je zdaj jasno,da je komunizem že pred nekaj tedni započol svoj glavni napad na sedanjo državo,ki je v bistvu še zelo meščanska.Zadnje dvome je zadnje dni odstranil ITenni,ko je izjavil,da so levičarske stranke odločene prihodnje mesece boj za obla c’t odločiti .• To je predrzno početj e »Na jprej je treba povedati ,dr; po zadnjih občinskih volitvah dolgo ne bo mogoče spreminjati strankarskega sestava v deželi: v Italiji ne bo nobenih volitev morebiti niti do novembra leta 1947»Na parlamentarni komunizem torej ne bo mogel priti na oblast. Nato pa skrajna . o-viea bržkone niti ne misli.Pač pa hoče deželo gospodarsko in so-cionalno zrevoluoijonirati. De Gasparijevo krščansko demokracijo hoče z neprestanimi	napadi utruditi in	razmajati-Togliatti	je zadnjič na	zborovanju v Florenci povedal $ da upa,da.bo izravnalna sre-
dina nekega dne izgubila potrpežljivost in živce in iztop.ila iz trojne koalicije. Če bo pretres denarne veljave, ogrožanj e prebrane naraščajoča brezposelnost in splošna kriza zaupanja še kaj časa trajalo,bi italijanski komunizem mogel na več ali manj legalen na-čin najkasneje v pozni a im:; začeti končni boj za oblast, Ali kaj kaže,da bi to početje imelo-uspeh?
V	italijanskem narodu je globoko zakoreninjen smisel za socialno stopnjevanje ritalijanski delavec splošno ni "razredno zaveden".Če mora že sam kot slabo plačan ročni•delavec opravljati težka dela,vendarle iskreno želi,da bi vsaj.njegov sin mogel postati uradnik,njegov vnuk pa vsaj odvetnik ali direktor kake vplivne družbe.	Italijanski	delavec sploh nima	čuta za proletarsko	skupnost in	vzajemnost.	Če je tpecij ali st v	kaki stroki,prezira	ročne
delavce,ki morajo delati kot navndni dninarji„ Navdušuje se za vse,kar je gosposkega, in hoče tak tudi biti »Rad se čim manj loči od gospode.Oo le more rad hodi.obljoen v črno in lepo zlikano ob-, leko, v gledališče in opero, in si prizadeva,da bi vsaj enkrat na mesec mogel obedovati v kaki boljši restavraciji.Od Florenze proti jugu se k temu temelncmu nagnjenju pridružuje' še globoko razvito patriarhalno službeno razmerje,ki pa je med o everno-itali j anskim delavstvom skoro že zamrlo» V južni Italiji je krušni gospodar še vedno "padrone",ki je usoda u::užire od njega odvisna. Na Siciliji "gospoduše vedno pravijo ooeellenza" in je njegova sodba družini v vseh rečeh merodajnp. Kajpada je ta socialna uredba marsikje že nekoliko pretresena,kakor razvidimo iz nasilnih prcvaemov veleposestev po kmečkem preletari j atu,ki se jo dogajalo tu .in tam. Vendar ne smemo pozabiti,da na jugu te dežele analfabetov še kar mrgoli. Spomladi leta 1942 jo italijanski generalni štab napravil preizkavo,ki je dognala,da med 1000 vojaki z italijanskega juga 360 mož ni vedelo,kako je kralju ime,278 pa jih ni niti vedelo, ali je .Italija republika ali monarhi ja„
Pogoji za komunistično propagando niti na jugu niti na severu niso posebno ugodni.Težko pridobiš za 'svojo idejo človeka, ki ne zna brati,ki najbolj verjame svojemu duhovniku in ki je njegov "padrone" zanj najbolj merodajen. Tudi je Italijan vkljub svojim anarhističnim nagonom vendar le nenavadno rodoljuben človek. Zlasti ljubi družabni red,ki jo -vk or e ni n j en v družini .Prav posebno globoko pa jč v njem razvita monarhična misel«,«
Vsa ta dejstva pa nam lahko razlože,zakaj ima toliko uspehov novo gibanje "L’ Uomo qu?.lunque11 - qualunquistov",ki jih vodi debeli G-iannini. Marsikdo v Italiji misli, da glavni nasprot- ' ni k komunizma v Italiji ni krščanska donokraci j a, marveč "cjualun-quizemil ,Ne bomo se prepirali ali to drži .Res pa jo,da za Giannini-jcvo "ljudsko gibanje1’ velja isto,kar velja za komunizem: kor ni no bonih parlamentarhih volitev,mu "je legalna pot. na vlado zaprta.
Pač pa se obe gibanji pripravljata na končni spopad.Komunisti se pri tem opirajo na ljudske množice in na svoje zelo močne postojanko, Bros pomena pa je ugibati, kam utegne kreniti Gi anilini j evo gibanje. Na velikem zborovanju v južni Italiji,na katerem jo bil pisec teh vrst sam navzoč,je Giannini med drugim dejal: "Očitajo nem,da smo fašisti in monarhisti!" Pri teh besedah ga je prekinil vihar odobravanja,ki jo trajal več minut. Ko je odobravanje prenehalo,jo Giannini nadaljeval:"V resnici pa smo le navadni "qualunquisti"! Pri teh-besedah pa se ni zganila niti ena roka,da bi ploskala. Giannini sam se je smehljal in nato začel hvaliti papeža.
Giannini kajpada upa, da. bi morebiti utegnil postati še dedič krščansko demokracije,če bi ta omagala. S pomočjo meščanskih katoličanov,ki so v krščanski demokraciji zaradi njenega radikalno socialnega uveljavljenja čutijo razočarane,Giannini upa priti na vi do, To jo pa seveda veliko vprašanje. V tako ironičnem narodu kakor so Italijani,ki se znajo tako nespoštljivo šaliti in celo norčevati , so šaljivi listi precej zanesljiv barometer ljudskega mišljenja. Kogar šaljivi listi obdelujejo,ta vzbuja zanimanje širokih ljudskih plasti, gdaj pa vidimo,da n*pr. De Gaspari in tudi komunist Togliatti skoro izginjata iz šaljivih listov,ki se iz njiju nič več ne norčujejo.« Zato p« vsak dan toliko bolj obdelujejo Giannini ja ali katerega izmed njegovih. Toda tudi v Italiji v politiki ne odločajo zgolj - šaljivi.listi."
iL.Z TAB OR I P Č ■ A . /Devica Marija v Polju/ - Ponča
KMETIJSKA ŠOLA se "bo jutri za- Alojžij iz Vodenic pri Kostanjc-
čela. Vanj«: se lahko pri gl as e tu- vica. je bil na postojanki «~ent di nad 18 let stari.Priglasite se	Lahko pa sporočite tudi ne-
danes in jutri dopoldne v šolski °enu uredništvu, pisarni.
ZAPOSLITEV dobe vse one,ki
MALI OGLASI
znajo umetno pletenj e.Javiti so	IZGUBIL sem denarnico z vsobi-
v baraki 12 a/l.	no 100 S. Vrniti proti nagradi na
xr-.Tr n v /- t v v o-	ime Grebenc Ivan, bar. 3/12,
fK.9 l.A(l ,l.k f	tešlA se je glica. Bobi se v
K&rf^bi kaj vedel o teh le slo-baraki 51/4. venskih možeh	in	fantih,naj to	V	PRALNICI bar.	7 jo	bil	pono-
sporoči Alojziju	Voglarju,ki sta-	torna	v tuj škaf položen	črn	pred-
nujoiTruttondorf 22,Post Grafen - pašnik.Prosim,naj se vrne•v barn-stein,Karaten.Stroške bo Voglar ko 10/10.
povrnil.Prosi	za	podatke o: Jožo	NAŠLA sem rožni	vence. Dobi
in Tone Kerin	iz	vasi Selca,pošta,	sc	v	baraki 18/2.
Leskovec pri Krškem sta ob	pre -	IZGUBLJENA je bila otroška če-
vratu odšla od doma v ljubljansko pica od barake 49 do bar,6. Vrne bolnico♦Poslej ni sledu za njima, n~j se v bar.' 49/2 proti nagradi. Janez Kvaternik iz Poštino	vasi,	OBJAVA! Očala izgubijena pri
pošta Cerklje pri Krškem, je bil pralnici, sem prejel .-Najditelj ici na postojanki Zadobrova-Smnrtno na jlepša hvala!