DELOVNfi PRODUKTIVNOST
Velikost kmetijskega gospodarstva in delovna produktivnost
V neikaterih državah Zahodne Evrope so proučevali vpraš&nje, koliko vpiiva velikost kmetij-ekega gospodarstva na delovno produktivnost enega kmetijske. ga delavca. Px' teh raziskavah 60 priSii do sptošnega sklepa, da je mogoče v gospodarstvih, ki merijo več kakor 20 h<a, do^ ©eči večao delovno produktiv-nost po delovni enoti, kakar v gospodaretvih,   kii   ima;j   manj
Velileost gos^podarstva Od 2 — 5 ha Od 5 — 10 ha Od 10 — 20 h,a Od 20 — 30 ha Od 30 — 50 ha Od 50 navzgor
Svedsfei prdmeo- kaže, da se je. delovna produktivnost na eno uno dela v gospodarstvih, iri mcrijo več fcafcor 50 ha v letili 1945/46 d0 3951/52 zek> po-vefcala v primerjavi z delovno produfeUvinost na vseh drugih go.spodarstvih, zaradi če-sar se je povečad tud« razfeorak med drlovno produ(k-tivnC'3tj.o na go-spodarstivih," k; tnerijo manj kot 50 ha, in go&podSTStvih, ki merijjo veL kakor 50 ha. &e več. tudi v le-tu 1945/46 je bila de-lovna produfctivnost na gospo-dav3tvih od 20 d© 50 ha večja kEfcar na gospodarstvih. ki me_ ri'jo manj kakor 20 ha ali pa, k- merijo več Joatoor 50 ha.
Proučevamia na Norvešfeem kaJej-o,  da  je  delovna  produfc-
kaikor 20 ha. Tlo je vsekakor v' zvezj s 'tem, ker ie na večjlh gospodarstv^h mogoče uvesti mehanizacij-o, pcav tako pa .le • mogote kmttjjsike strcje >n de-lovno s'lo popolneje in bolj raeionalno izkoristiti.
Na Švcdskem in Norvtikem So d-osegli na eno uro ti&la na-6lednj» či;ti dohodek:
(Indeks g-ospodai-stev. ki me-rijo več ka;kor 50 ha = 100)
Švedska                Norvegka
1945/46      1951/52     1952/53
64            53            74
76            59             76
86            70            80
105            82            85
103            95             93
100         '100          100
tivnost na gnspodarstviih, ki me-rijo več kakior 50 ha večja, ka-kor de^ovna produktivnost na gc«spoda.nsitvih, ki meriijo manj kakor 50 ha. Razlika med de-lovno pr&du.kitivniostjo na nianj-ših in večjfti gospodarstvih je na Norveškem milejša ka.kor na Švedskem.
V Zahod,n.i Nemčiji so prlšli zopet do sklepa, da imaio g»-spodanstva. ki merijo m.anj kot 100 ha, ali ki so vefja od 400 hektarov,  mainijšo deluvno   pno-
duklivno.it na zapoiSleno osebo v razmnerju do gospodarstev, ki merijio od 100 do 400 ha. CeJo več. gospodarstva. fci merijo od 200 do 400 ha izkazojjejo večjo delovno produktivnost, kakor gckspodarstva, ki merijo 100 do 200 ha. Naslednja raapredelnica to naibolj očitno pokaže:     ,
Bruto proizvodnja na eno uro d«la v Z^hodni N«r>fiji (Schleswig—Hollstein):
(Indekis gospodarste-v, ki -' e-rijo 100 do 200 ha =   100)
Veliko-st gospodarstva      Indeks
9 ha               63
17 ha               70
29 ha               83
Od 100 — 200 ha             100
Od 200 — 400 ha             107
Od 400 navzgor                 92
Vsi trije prirfieri (Svedska, Norveska in Zahodna Nemeija) kažejo. da delovna pnodufctiv-nost progresivno raste z veli-k-ostj^ fcmetijiskega gospodar-stva do določene stopnje, da Pa nalo pada.