03
^n7^-ICA E-k<«!>ELJA f^UZcJ c>KI TRG 1 A
63000 CELJE
Poštnina plačana pri PTT enoti Celje
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE CINKARNA Leto xxxiv, st. 3,maj, junij 1988
Hotno duplex ali pohujšanje v
V današnji vse bolj materialistični oziroma ekonomistični družbi, v kateri so klasične moralne vrednote (poštenost, nravnost itd.) skorajda že nekaj, kar bi bilo treba z lučjo iskati , je homo duplex žal v večini primerov slejkoprej vsakdanji pojav. Dvojna morala človeka, ki eno dela, drugo pa misli, ali se celo dela, da misli , razcepljenost človeka za javnost in (zajsebnost, javno zastopanje nravstvenih vrednot, v resnici pa se edino orientirati po lastnih interesih in hotenjih, je načelo, oziroma način življenja hic et nune. Morda je ta način razmišljanja »par exellence« za splošno rabo preveč pesimističen, toda če samo pomislimo, da je večina ljudi, v tako imenovanem civiliziranem svetu potrošniško usmerjeno malomeščanstvo, prej omenjena ugotovitev verjetno niti ni pretirana. Večina (po Pascalu) nima prav, ima pa moč. In če vemo, iz česa izvira ta moč (iz hinavščine, pretvarjanja itd.), nam verjetno ni potrebno veliko domišljije, da ugotovimo kam pluje naš modri planet.
Pisatelj Henry Miller je napisat: »Čudna Javna in Jlora so ljudje. Od daleč so videti neznatno majhni, od blizu so pa največkrat grdi in hudobni«. Na srečo ti grdi in hudobni zaenkrat še vedno, vendarle niso dokončno premagali sveta.
Ekonomska dogajanja so pripeljala do tega, da so postale vsesplošno priznane najvišje zakonitosti oziroma bistvene človekove potrebe: hrana, stanovanje, avto in zabava.
Način dela je postal odtujen, neustvarjalen in ubijajoč. Tovarnarji s svojimi tekočimi trakovi, ki so tako delo zahtevali, pa so skupaj z oblastniki iznašli formulo novega notranjega duševnega zasužnjenja, namreč, delo so pričeli reklamirati in sugerirati kol vrednoto sine qua non. Prilagojenost pa je znanost proglasila za novo napredno vrednoto: kdo je zainteresiran za človeške robote, pa dobro vemo: industrija in vojska. Da bi človek pri takšnem načinu vrednotenja in za doseganje cilja (čim višja plača: torej avlo, zabava ipd.), prispel na družbeno priznani lestvici čim višje, mu torej ne preostane nič drugega kot živeti dvojno življenje: navzven mora biti tako imenovani grebator, hinavec, potuhnjenec, tisto pa kar je nravstvenega v njemu, lahko pokaže te še v svojem ožjem krogu, v zasebnem življenju, marsikdaj pa še tam ne. Seveda takšne zunanje okoliščine nikakor ne opravičujejo dvojne morale današnjega človeka, kajti razmišljujoč in kreativen človek se vendar mora in se lahko zaveda svoje nravstvene osebnosti in biti, ki ne živi samo za-to, da
bi se zabavala, uživala, prilizovala, temveč predvsem za-to, da bi ustvarjala neke napredne in nove boljše vrednote.
Dvojna morala današnjega človeka se ne izkazuje samo pri doseganju njegovih potrošniških ciljev, ampak tudi v njegovem seksualnem življenju. Marsikdaj se ljudje zgražajo nad takšnimi ali drugačnimi, na primer nekoliko bolj razgaljenimi filmi ipd., v svojem zasebnem, ožjem krogu pa preli-stujejo pornografske revije in gledajo skrivaj uvožene pornografske filme. Vzrok dvojne morale v spolnosti je prav gotovo posledica krščanske miselnosti in njene prevlade stoletja nazaj v Evropi (na vzhodu je bilo mišljenje o spolnosti seveda drugačno). Potrebno je ločiti pravo spolno življenje in ljubezen od pornografske slado-strasnosti: dvojna morala pa se slej ko prej pretvarja pri prvem, drugo pa ponavadi obožuje skrivaj. Navsezadnje je treba omeniti dvojno
moralo oziroma »dvojnega človeka« in njegovo obnašanje tudi v politični »razcvetenosti« Cesto se tako v kapitalističnih, kot v realsocialističnih in tudi v naši samoupravni socialistični družbi, prebijejo s svojim dvojnim obrazom, prav najvišje ljudje, ki veliko obljubljajo, ki krasno potvarjajo in preslikujejo. V resnici pa jim gre le za lasten uspeh in za prevlado nad drugimi oziroma nad celotno družbo. Pisatelj Vitomil Zupan je napisal v knjigi Menuet za kitaro: »Politiki začrtajo neko pot razvoja pred seboj -in listo, kar se z računico razhaja - je ostudna laž, pa če je še tako res. Gre torej samo zalo, ali jim lahko ugovarjaš, ali ne smeš«.
Dvojnost navadnega državljana je torej v državno političnem smislu velikokrat odvisna od tega, koliko je država resnično demokratična, koliko je odprta do problemov ljudi in koliko se pusti kritizirati. To je pač odvisno od ventila (V. Zupan): »Žele-
In človek spet meče senco na cesto ljudi......
(Saint John-Perse)
zna mašina si ga lahko privošči, balon pa ne«. Človek se ponavadi prilagaja državi: bolj ko je država nedemokratična, večkrat se srečamo tudi z vrsto homo duplex, nekoliko ali pa morda dosti boljša verzija človeka pa je v takem primeru poznana iz vrste ketman.
Če bi v tem trenutku zaključil to dokaj vsakdanje razmišljanje o razdvojenem človeku - homo duplexu, bi morda ne pozabil na neko boljšo vizijo o našem človeku, tukaj v tem trenutku, o možnosti drugačnega življenja in razmišljanja v samoupravni socialistični itd. družbi, obenem pa ne bi pozabil na »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ki se v teh nekaj desetletjih od pisateljevanja in razmišljanja našega velikega pisatelja Ivana Cankarja, žal menda vendarle ni kaj posebnega spremenilo.
Zoran Pevec
Kako smo tržili v prvih mesecih letos
V leto 1988 smo stopili previdno in z veliko mero strahu pred ukrepi, ki naj bi sledili zamrznitvi cen iz novembra preteklega leta. Načrtovali smo fizični obseg nabave in prodaje v količinah, ki bistveno ne odstopajo od dosežene v letu 1987, z nekaterimi izjemami kot so DIVA - nov izdelek v Kemiji Mozirje, C02, VLEKOLIT, PURPEN, SILKO, KEMOLIT N 07, TiO; AC1 in RC 82, kjer smo v načrte vnesli nekoliko smelejše številke. Še večja neznanka pri načrtovanju za leto 1988 so bile cene. Te so bile v tem času zamrznjene, hkrati pa smo bili priča zviševanju cen za nas pomembnih surovin (cink, aluminij, cement, barit, baker), devalvaciji dinarja in rastoči inflaciji. V takšnih razmerah smo se odločili, da načrt izdelamo na osnovi cen, ki so veljale v decembru.
Ker smo v začetku leta pričeli s proizvodnjo nekaterih novih proizvodov, je težko potegniti primerjavo s preteklim letom in načrtom za leto 1987, kar je razvidno iz podatkov o vrednosti prodaje v letošnjem letu.
Na domačem tržišču smo prodali do 24. maja 1988 za 44 milijard dinarjev izdelkov, pri čemer ima največji delež Grafika z 29 odstotki.sledita pa Metalurgija s 24 in Kemija Celje z 23 odstotki. V izvozu so bile uspešne vse temeljne organizacije, saj presegajo lanskoletne rezultate, izjema je le Kemija Mozirje, ki tudi v letu 1988 ni ničesar izvozila.
Pri prodaji izdelkov, ki v celotni realizaciji na domačem trgu zavzemajo vse pomembnejši delež opažamo, da je fizični obseg prodaje celo nekoliko višji kot v enakem obdobju lani, dohod-kovnost prodaje pa je od izdelka do izdelka različna, na kar vplivajo spremembe cen surovin in energije ter višje cene storitev in prevozov.
S prodajo žveplove kisline, ki zavzema v celotni realizaciji na domačem tržišču 9 odstotkov ne moremo biti zadovoljni, saj cene, ki veljajo od 15. novembra 1987 ne pokrivajo vseh stroškov proizvodnje. Slednje velja predvsem za april in maj, ko veljajo nove cene za prevoz pirita (23 din/kg) in nove cene pirita (34 din kg). Za junij so napovedane nove podražitve, medtem, ko za skupino proizvodov kamor spada tudi žveplova kislina, niso predvidene bistvene spremembe glede odmrznitve cen. Višja prodaja od načrtovane pri zamaku (6,5 %), cinkovi in cinktitanovi pločevini (2,2 %) ter cinkovih anodah (2 % v celotni realizaciji DO) je posledica težavnih razmer na tržišču, kjer cinka in ostalih barvnih kovin že nekaj časa primanjkuje. Dobremu organiziranju nabave gre zasluga za pravočasno zagotovitev cinkovih koncentratov (Mežica, Blagodat) v količinah in po cenah, ki omogočajo proizvodnjo
in prodajo cinkovih proizvodov v zadovoljivem obsegu. Razmere na tržišču so takšne, da bi lahko prodali več, vendar je ta več povezan tudi z višjimi stroški pri oskrbi (cene cinka v bloku so kljub zamrznitvi dosegle 2-500 din/kg) in zmanjšanju dohodka od prodaje.
Delež organskih barvil v celotni realizaciji DO na domačem tržišču je dosegel 7 odstotkov pri čemer najbolj razveseljuje, da zaloge po lanskoletnem odpisu nekurantnih zalog surovin kljub novim naročilom v letu 1988 ne naraščajo, temveč so se za malenkost celo manjše. Cuprablau Z je v strukturi zadržal svoj delež, in sicer 4,5 odstotkov. Glavna ovira je cena, ki je nespremenjena od 15. novembra 1987 in bo ostala najverjetneje na tem nivoju tudi do izteka sezone, to je do 30- 6- Na ta način bomo izgubili kar precejšen del dohodka, saj cene surovin (bakra) niso v isti »zamrzovalni skrinji« in so se sčasoma »odtalile« ter dvignile precej nad raven uradnih cen.
Pri prodaji mas za gradbeništvo (3,7 %) v letošnjem letu zaradi mile zime ni bilo problemov z oskrbo (pesek, cement), niti z uvozom surovin, proizvodnja pa je prav tako nemoteno tekla. Zato ne preseneča, da smo prodali 3,732 ton, kar je sicer za 13 odstotkov manj od načrta, je pa za 26 odstotkov več od prodaje lani.
Prodaja izdelkov TOZD Grafike je tekla po načrtu. Pomembnejši delež v celotni prodaji delovne organizacije zavzemajo kemolit APO plošče (12,6 tiskarske barve 5,9 odstotkov). Težave so pri oskrbi s surovinami (aluminij) in izterjava po zaključeni prodaji. Pri prodaji TiČ2, katerega delež znaša 29 odstotkov, v dosedanjem obdobju ni bilo problemov. Moti le že dlje časa nespremenjena cena, ki zmanjšuje dohodkovnost prodaje. Povpraševanje je še vedno večje od naših možnosti v
proizvodnji.
Prodaja premazov in ostalih izdelkov Kemije Mozirje je višja od načrta samo pri epoksidnih premazih in razredčilih. Vzroki za upadanje prodaje barvitov so v nezmožnosti kupcev, da nabave pokrijejo z denarnimi sredstvi- Zaradi tega iz dneva v dan iščemo nove trgovine, ki bi bile pripravljene financirati takšne kupce, vendar jih je iz dneva v dan težje najti, kar velja še posebej za tiste izdelke, ki v danem
trenutku potrošnikom (kupcem) niso najbolj potrebni.
Naj zaključim z ugotovitvijo, da rezultati prodaje do 24. maja 88 niso slabi in da je tudi napoved prodaje za junij nekoliko višja od načrta za maj. in bi torej prva polovica leta 1988 minila brez večjih motenj.
Bolj težko pa je predvideti, kako bo s prodajo v času letnih dopustov, to je v juliju in avgustu-
Borut Sedovnik
Dva nova zanimiva proizvoda
Zaradi padanja prodaje barvitov v razvitejših delih Jugoslavije so v Kemiji Mozirje začeli razmišljati o novem izdelku in ga tudi razvili. Tako v juniju pričenjamo s prodajo zidne barve, imenovane DIVA. Glede na to, daje to nov izdelek.se bomo lotili prodaje in obdelave kupcev izredno aktivno- Poleg propagandnih akcij moramo obdelati tudi kupce, in sicer v dveh delih. Najprej bomo s proizvodom seznanili veletrgovine in preko njih maloprodaje, to je ljudi, ki bodo barvo prodajali. Nato pa bomo preko večjih maloprodajnih središč predstavili barvo končnemu potrošniku. Akcije bodo v vseh večjih prodajnih središčih, kot so Celje, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Split, Banja Luka, Beograd, Novi Sad in Rijeka.
čista zidna barva za hitro in izdatno pleskanje
Barve so življenje. Ljudje tako pravijo. Mi pa zatrjujemo, da z našo novo barvo lahko spremeniš podobo sveta. Zelo preprosto!
Z Divo je barvanje površin čisto
opravilo
Svet najprej spremeniš doma. To se ti najbolj obrestuje. Vzameš DIVO, ki je že pripravljena za uporabo v barvni kadi (2,SI j,6 kg) in zadošča za 30 nr najboljšega premaza. Nanašaš jo s posebnim valjčkom iz kratkodlakega moherja. Stene, ki jih boš pleskal, prej očisti. Z Divo delaš enostavno, hitro in čisto. Je barva, ki ne prši in ne kaplja. Zato lahko pleskaš, ne da bi se preoblekel. Gre za čisto opravilo.
Poleg DIVE pa so v kemiji razvili tudi novo silikatno barvo za fasade-SILKO- To je fasadna barva za zdravo okolje, je polpro-pustna ter delno vodoodbojna. V prodaji smo si zastavili akcijo obdelave tržišča na drug način kot za DIVO. Obdelavo trga smo načrtovali s pomočjo investitorjev za sanacijo in izgradnjo večjih objektov. Tako je s S1LKOM že prebarvan objekt Gorenje, TOZD MGA v Nazarjih. V zaključni lazi pa so pripravljalna dela za barvanje s S1LKOM vojnega objekta v NIŠU, ter stanovanjskega naselja v Aleksincu. V izdelavi je tudi prospektih material, tako da si tudi SILKO že utira pot na jugoslovansko tržišče.
Tozd Kemija Celje je sprejela sanacijski program
Rešitev je v posodabljanju proizvodnje
Zaostrene gospodarske razmere, omejevalni predpisi in zelo velika inflacija so povzročili, da se je TOZD Kemija Celje že v letu 1986 soočila z motnjami v poslovanju, ki so se nadaljevale v letu 1987 tako, da je po zaključnem računu izkazala izgubo.
V skladu z zakonskimi predpisi je po sprejetju zaključnega računa za leto 1987 začela z izdelavo sanacijskega programa. Pripravljena je bila temeljita analiza poslovanja, ki zajema poleg finančnih rezultatov tudi zunanje ter notranje vzroke, zaradi katerih je nastala izguba- Ti so predvsem:
-	administrativno urejanje cen
-	znižanje cen na tujih trgih, nerealen tečaj dolarja in bistveno znižanje stimulacij
-	nelojalna konkurenca na domačem tržišču na področju pigmentov
-	poslabšanje finančne discipline in v zvezi s tem povečan delež neplačane realizacije
, - visoki stroški proizvodnje zaradi velike izrabljenosti in tehnične zastarelosti delovnih naprav
-	spremenjen obračunski sistem je vplival na izkazovanje poslovnega rezultata, tako da so visoki revalorizacijski stroški bremenili poslovni izid za 2627 milijonov din.
Izguba 550 milijonov dinje bila pokrita z revalorizacijsko rezervo, kije bila tako visoka, da je za pokrivanje izgube zadoščalo manj kot 60 odstotkov.
Iz analize poslovanja izhaja, da sedanje kritično stanje ni le posledica poslovanja v letu 1987, temveč gre za premajhna vlaganja v preteklosti, ko je bila Kemija Celje še akumulativno sposobna. Vendar pa je potrebno poudariti, daje bila do leta 1975 Cinkarna enovita DO, s skupnimi cilji razvoja.
Enotna razvojna politika in investicijska dejavnost je ostala po oblikovanju temeljnih organizacij in tako so bila vsa večja vlaganja realizirana po principu združevanja sredstev za prioritetne naložbe.
Sanacijski program, ki vsebuje ukrepe in roke za sanacijo Kemije Celje, je narejen po določilih 49. člena Zakona o sanaciji-Obravnavali so ga delavci na svojih zborih, ter potrdili delegati delavskega sveta.
Njegov osnovni cilj je zagotoviti pozitiven poslovni rezultat temeljne organizacije oziroma uresničitev tekočih planskih ciljev, zastavljenih v letnem načr-
tu, ki so v glavnem naslednji:
-	rast proizvodnje za 7 odstotkov
-	povečati prodajo v okviru vseh prodajnih programov
-	povečati izvoz za 46 odstotkov ob počasnejši rasti uvoza
-	znižati vse vrste stroškov, varčevati z energijo in racionalno gospodariti z zalogami
-	zmanjšati stopnjo zaposleno-
sti za 2 odstotka ob istočasnem izboljšanju	kvalifikacijske
strukture in boljši izkoriščenosti delovnega časa
ter dolgoročno ob aktivni investicijski politiki zagotoviti:
-	trajno izboljšanje akumulacijske ter reprodukcijske sposobnosti temeljne organizacije z modernizacijo proizvodnje, uvajanjem novih programov in razširitvijo obstoječih
-	dvig splošnega in delovnega standarda vseh zaposlenih-Enako kot kratkoročni, so tudi dolgoročni ukrepi v sanacijskem programu obdelani po posameznih področjih. Razdeljeni so na
Naš položaj
Če primerjamo povprečne osebne dohodke letošnjega leta, je naš položaj naslednji:
modernizacijo in razvoj obstoječe proizvodnje in na razvoj novih izdelkov. V programu je nadaljevanje modernizacije vseh proizvodnih programov, ki so tržno zanimivi in perspektivni, to so: litopon. rastlinska zaščitna sredstva, rastni substrati, mase za gradbeništvo, v najkrajšem času bo možna tudi odločitev o nadaljnem razvoju proizvodnje organskih barvil.
Proizvodnja cinkovega belila bo po programu preusmerjena v nov proizvod. Kot nov proizvod so v razvojni pripravi tudi bari-jeve soli.
Razvoj obstoječe in nove proizvodnje je usmerjen predvsem v kakovost in zlasti pri uvajanju novih proizvodov v prehod iz kvantitete v kvaliteto.
Na osnovi zastavljenih ciljev v sanacijskem programu se za leto 1988 nakazujejo realne možnosti, da temeljna organizacija zaključi poslovno leto s pozitivnim rezultatom.
Čeprav daje trenutna ekonomska politika posameznim temeljnim organizacijam zelo različne in spremenljive pogoje gospodarjenja pričakujemo, da bomo s stalnimi ukrepi, ob spremenjenih pogojih v okviru DO, za TOZD Kemija Celje uspeli realizirati zastavljene cilje - je zapisano v zaključku sanacijskega programa.
Jožica Farčnik
prvem trimesečju
SRS
gospodarstvo negospodarstvo črna metalurgija Celjsko področje Cinkarna
470.456 din 455.987 din 545.122 din 466.454 din 434.839 din 515.932 din
Posnetek je napravljen v Barijevem sulfidu
Pakirnica v obratu lepil
Plan investicij za leto 1988
1.	dokončanje investicij, pričetih v letu 1987 - dokončanje rekonstrukcije litopona z barijevim sulfidom
2.	nove investicije s pričetkom v letu 1988
- mešalnica in pakirnica rastlinskih zaščitnih sredstev
3.	dokumentacija za pripravo investicije in pilotne naprave -pilotni napravi za oborjeni kalcijev karbonat
Med izgubarji
V SRS je bilo v prvih treh mesecih za 231-290 milijonov din izgub, na celjskem področju pa za 20.270 miljonov din. Največja izgubarja v prvem trimesečju v Celju sta Železarna Štore in ŽTO.
Nobena tozd iz naše delovne organizacije ni v treh mesecih prikazala izgube, tozd Metalurgija in Kemija Celje pa sta dosegli nizko stopnjo akumulativne sposobnosti (nad 0 do 0,5 %)■
Nekaj o informacijskem sistemu in njegovi izgradnji v naši delovni organizaciji
Uspešnost v timskem delu
Ena izmed osnovnih značilnosti naše delovne organizacije je, da deluje v dinamično spremenljivem okolju, katerega moramo stalno prilagajati, če hočemo uspešno poslovati.
Da bi nam to uspelo, moramo imeti vzpostavljen ustrezen poslovni informacijski sistem, ki zagotavlja potrebne podatke in informacije za vse nivoje in področja odločanja v delovni organizaciji in izven nje.
Poleg ustreznega informacijskega sistema je seveda potrebna tudi ustrezna organizacijska struktura, s katero je vzpostavljena takšna delitev dela, ki zagotavlja optimalno delovanje vseh poslovnih funkcij.
Z uporabo pojma »informacijski sistem« označujemo organizirane in med seboj povezane aktivnosti delavcev pri pridobivanju, obdelavi in medsebojnem posredovanju podatkov, katerih rezultat so sporočila, obvestila in poslovne informacije za ukrepanje na vseh nivojih upravljanja in samoupravljanja. Informacijski sistem delovne organizacije kot celote sestavljajo delni informacijski sistemi, to so tisti, ki pokrivajo posamezne funkcije poslovanja (proizvodnjo, marketing, finance, računovodstvo, plan, kadre, razvoj, investicije, kakovost itd ). Spričo množice podatkov, kijih je v poslovnem sistemu potrebno obdelovati, si ne moremo več zamišljati uspešnega poslovnega informacijskega sistema brez sodobne računalniške tehnologije. Težnja in nuja vsakega poslovnega sistema je, da čimveč delnih informacijskih sistemov podpre z računalniško obdelavo podatkov. Hiter razvoj računalništva v zadnjih treh desetletjih odpira široke možnosti za podporo poslovnim informacijskim procesom kot tudi podporo pro-izvodnim-delovnim procesom ter povezave obeh v skupno področje na osnovi ustrezno vzpostavljene in organizirane baze podatkov; upoštevajoč tako velike računalniške sisteme kot tudi možnosti osebnih računalnikov ter njihovo medsebojno povezavo-
Ne glede na razpoložljivost sodobne računalniške tehnologije za podporo informacijskim sistemom, bodo v delovnih organizacijah še vedno ostala področja, ki jih:
-	ni smiselno podpreti z računalniško tehnologijo
-	ni možno podpreti z računalniško tehnologijo
-	so samo delno podprte z računalniško tehnologijo-Izgradnja ustreznega informacijskega sistema delovne organi-
zacije je obsežno delo, ki mora biti spričo svoje kompleksnosti zastavljena kot razvojni program področja poslovne informatike. Le-ta pa temelji na analizi dolgoročnih in srednjeročnih poslovnih usmeritev delovne organizacije ter analizi obstoječega stanja organiziranosti. Uspešnost izgradnje informacijskega sistema DO je zagotovljena le z timskim oz. projektnim načinom dela v katerega so vključeni uporabniki, izvajalci in strokovni delavci.
Vsak projekt izgradnje informacijskega sistema poteka po na-slendjih fazah:
-	posnetek in analiza obstoječega stanja
-	izdelava in izbira zasnove predvidenega IS
-	izdelava modela (proces zajemanja, prenosa, predelave, shranjevanja in uporabe podatkov; izdelava računalniških programov, izdelava tiskovin, izdelava organizacijskih navodil)
-	uvajanje izdelanih modelov IS
-	priprava vzdrževanja uvedenih IS
Z izgradnjo poslovnega informacijskega sistema želimo v delovni organizaciji zagotoviti takšne delne informacijske sisteme, ki bodo pravočasno dajali prave informacije tja, kjer so za upravljanje potrebne. Vrednost posredovanih informacij se potrjuje v ukrepih, kijih sprejmemo na njihovi podlagi in njihovem vplivu na učinkovitost poslovanja. To pa je v bistvu vidik kakovosti delovanja izgrajenega informacijskega sistema.
Teh nekaj, zelo zgoščenih, značilnosti informacijskih sistemov in njihove izgradnje smo uporabili tudi pri izgradnji informacijskega sistema v naši delovni organizaciji.
Zamenjava računalniškega sistema FACOm s sistemom Ho-neywell je leta 1984 pospešila izgradnjo integralnega računalniško podprtega informacijskega sistema v smislu:
-	dopolnjevanja in kvalitetnih sprememb na že obstoječih računalniških obdelavah ter njihovo povezovanje v kompleksni informacijski sistem;
-	izdelava programa računalni-
ško podprtega poslovnega in- niško podprtega informacijske-formacijskega sistema z vključit- ga sistema so trenutno definira-vijo že obstoječih obdelav;	ni naslednji projekti:
V programu izgradnje računal-
PRIS - proizvodni informacijski sistem, ki zajema delne informacijske sisteme za področje:
-	materialnega poslovanja
-	upravljanja proizvodnje
-	razvojno tehnične dejavnosti
FIS -	finančni informacijski sistem, ki zajema:
-	delni informacijski sistem (DIS) priskrbe sredstev,
-	DIS planiranja sredstev
-	DIS vračanje in preoblikovanje sredstev
KIS -	kadrovski informacijski sistem vključuje:
-	DIS zaposlovanje in razporejanje
-	DIS izobraževanje in štipendiranje DIS zdravstveno in socialno stanje
-	DIS družbeni standard
-	DIS razvid del in nalog
-	DIS sistem predivdenega in dejanskega prispevka
-	DIS SLO in družbena samozaščita
-	DIS varstvo pri delu
PLAN - informacijski sistem in metodologija za izdelavo ter spremljanje letnega plana
ISV -	informacijski sistem za podporo poslovne funkcije
vzdrževanja
MIS -	marketinški informacijski sistem zajema:
-	DIS prodajno področje
-	DIS področje priskrbe
-	področja raziskave trga
UIS -	upravljalni informacijski sistem zajema:
-	DIS za poslovodno raven upravljanja
-	DIS za operativno raven upravljanja
-	DIS za samoupravno raven upravljanja
Navedeni projekti so namenjeni za podporo poslovnim informacijskim procesom. Povzetek vsebine, ciljev in faz izvršitve po
posameznih projektih bo predstavljen v naslednji številki Cinkarnarja.
Jožica Košak
GOSTU LAHKO POGRNEM PRAŽNJI PRT, LAHKO PA GA PUSTIM ZA ČRVIVO MIZO. ..
Lepa je ta moja dežela na sončni strani Alp. Toliko lepote na majhnem prostoru. Razrwterosti, ki se ne ponavljajo. Vse to lahko radodarno ponudimo gostu ali pa ljubosumno zadržimo zase.
Lahko mu prijazno zaželimo dober dan ali pa zlovoljno odidemo mimo.
Mimogrede mu lahko povemo, da samo pri nas raste Blagajev volčin, ali pa tisto pravljico o Zlatorogovem kraljestvu. Lahko nas pa to prav nič ne briga; saj je vseeno, ali tujec to ve ali ne.
Gostu lahko odrežemo debelo »kajlo« domačega kruha in mu natočimo tiste kapljice, ki je polna sonca, ali pa ga pustimo lačnega. Lahko mu . .. ali pa ne...
Teh »lahko« je nešteto.
Če jih bomo uresničili samo drobec, potem bomo bogatejši. Tako in drugače. Bo že držalo: turizem smo ljudje in turizem nas bogati.
p
O
	Turizem nas bogati	
		
		
Kdaj bo imelo znanje večjo veljavo
Na osnovi analize, kije izdelana za združeno delo Celja o inventivni dejavnosti in na osnovi obravnave na Odboru za inventivno dejavnost pri OS - ZSS Celje in svetu za Raziskovalno delo in inovacije pri Občinski konferenci SZDL Celje je prevladalo stališče, da so prikazani rezultati odraz sedanjega stanja in kadrovske politike v Celju in po delovnih organizacijah. Izvirni greh je v tem, da naša družba ni usmerjena tako, da bi imelo veljavo delo in znanje, kar je pogoj za prehod v inventivno družbo in inventivno gospodarjenje.
Pri vseh dosedanjih in podobnih obravnavah na vseh nivojih v preteklosti vedno pridemo do enake ugotovitve: nepravilno usmerjeni izobraževalni sistem in nepravilna izbira kadrov za vodilne funkcije in poslovodne delavce. Doseženi rezultati v tisti DO, kjer je inovacijska dejavnost prisotna, so gotovo odraz sposobnejših kadrov in vodenja.
Rezultati analize
Splošna ugotovitev je. da na področju inovacijskih dosežkov v Celju nismo dosegli bistvenega napredka. Število delovnih organizacij. kjer inovacije imajo in ugotavljajo inovacijski dohodek je med 15 in 20, v letu 1987 - 17 DO ali 25.4 % od anketiranih. Večina inovacijskega dohodka (94.8 odstotka) je dosežena v sedmih delovnih organizacijah, med njimi je Cinkarna na 2. mestu za Železarno Štore- Inovacijski dohodek v lanskem letu je bil4.009.436.186 din. Rast dohodka za 244 odstotkov v primerjavi z letom 1986. Povprečno posebno nadomestilo inovatorjem je bilo izplačano II8.631166 din ali 2,95 odsto-
tka od inovacijskega dohodka (v Cinkarni 2,82"„). Število prijavljenih inovacijskih predlogov je bilo 863, od tega 10 izumov, 321 modelov, 181 tehničnih izboljšav, 311 koristnih predlogov in 40 drugih inovacij-Vse te predloge je prijavilo 706 inovatorjev z naslednjo kvalifikacijsko strukturo: VS - 12,32 %, VIS - 11,18 %, S - 30,60 %, VKV - 17,29 %, KV - 17,70% in PK - 10,90 %. Število inovatorjev se je znižalo v primerjavi z letom 1986 za 4,73 odstotka. Bistveni vzrok, da inovacijska dejavnost v naši družbi in seveda tudi v občini Celje ni na višjem nivoju je v tem, da so inovacije še vedno prepuščene komisijam za inventivno dejavnost in potrjevanju samoupravnih organov. Poslovodni delavci pa so na zadnjem mestu (iz podatkov analize) pri spodbujanju in pospeševanju inovacijske dejavnosti, kar potrjuje odraz dejanskega stanja-
Inovacij v Celju ne načrtujemo (razen redkih izjem), podobno je tudi z razpisi nerešenih problemov, saj se jih poslužujejo samo v 9 DO- Kljub še vedno neugodni družbeni klimi za pospeševanje in razvoj inovacijske dejavnosti lahko ugotovimo, da ta dejavnost v nekaterih DO in delovnih okoljih živi in daje določene rezultate, ki so sorazmerno dobri, še posebej v primerjavi s podobnimi okolji v Sloveniji. Zato ostaja kot nujna potreba, da z dograjevanjem pogojev za dobro gospodarjenje spravimo inovacije, kreativno delo, razvojno - raziskovalno delo, uporabo in upoštevanje znanja in stroke skozi prva vrata že neštetokrat dogovorjenih pogojev ki so edini izhod iz sedanje krize.
Maks PEČNIK
Sodelovanje na sejmu tehnika za okolje ENV JUG ’88
Na Gospodarskem razstavišču je od 17. do 20. junija 1988 potekal že 10. sejem - razstava, namenjena okolju. Kot vedno je tudi ta prireditev bila sestavljena iz treh delov: sejemskega, razstavnega in posvetovalnega. Naša delovna organizacija je sodelovala na razstavnem in posvetovalnem delu. Udeležilo se ga je večje število delavcev, ki vsakodnevno urejajo ta vprašanja.
Na razstavnem delu smo šujejo obremenjevanje okolja«, predstavili razstavno omarico z Proizvodnja tržnih izdelkov iz vzorci in utripajočo razsvetlitvi- odpadnih snovi je optimalno jo za inovacijo »Novi tržni pro- razreševanje varstva in izboljša-izvodi iz odpadne kisline in kislih nje človekovega okolja- Za pri-vod iz proizvodnje Ti02, zmanj- pravo takšne rešitve smo pred
leti aktivirali inovativno in raz-vojno-raziskovalno dejavnost lastnih sil ob pomoči zunanjih organizacij- Tako je skupina v kateri so bili Vojo Ružič, Dani Podpečan, in Slavko Ojdanič, s soavtorji in sodelavci uspela »Z zamenjavo apna z apnenčevo moko, pri nevtralizaciji odpadnih kislin in vod Ti02«, znižati stroške nevtralizacije. Ugotovljen inovacijski dohodek je bil naslednji:
leta 1985 101,8 milijonov din leta 1986 225,7 milijonov din leta 1987 496,8 milijonov din.
Z uvedbo apnenčeve moke je dana možnost za zmanjšanje količine odložene nevtralizacijske sadre na odlagališču v Bukovžla-ku in proizvodnja naslednjih tržnih izdelkov:
tekoči ogljikov dioksid (v letu 1987 je bilo proizvedeno in prodano 2 478,2 t tekočega C02,) suhi led. titanova sadra za nadomeščanje naravne za proizvodnjo cementa. mavca, gradbenih elementov in mas, oborjeni kalcijev karbonat, amonsulfat itd-Razstavna omarica je med obiskovalci vzbudila precejšnje za nimanje in je bila v ožjem izboru udeležencev te prireditve za priznanje. Vendar se je posebna strokovna komisija odločila, da ne bo nobenemu onesnaževalcu podelila priznanja- Tako ga niso prejeli slovenski železarji za var-
čevanje energije, zmanjšanje emisije in uporabe odpadnih snovi. Termika Škotja Loka za nove kvalitete mineralnih izolacijskih materialov itd.
Vseh razstavljalcev je bilo preko 100, med njimi je bilo nekaj tujih, ki so vsi predstavljali svoje dosežke pri varovanju okolja. Veliko zanimanja je vzbudila Nivojeva avtomatska tračna filtrska stiskalnica, ki je bila resnično nov, na sejmu Tehnika za okolje prvič predstavljen stroj. Tam smo prikazali tudi naše rezultate pri preizkušanju tega stroja-
Posebej zanimivo je bilo na spremljajočih prireditvah in na nekaterih je bila razprava zelo vroča, saj so vprašanja razreševanja in izboljšanja človekovega okolja bila predolgo zapostavljena. Tako so bili organizirani:
-	Vodni dnevi 1988
-	Ljubljanski ekološki dnevi "88"
-	Posvet:	Posebni (nevarni)
odpadki
-	Posvetovanje o varstvu pred hrupom
-	Racionalna raba energije
-	Okrogla miza: Slovenske termoelektrarne - toplarne za čistejši zrak itd.
Sejem Tehnika za okolje je bil jubilejen in najbolj kakovosten doslej.
Dani Podpečan
NEKROLOG
Prvega maja nasje za vedno zapustil Drago ČEH, dipl. ing. rudarstva. Njegova življenjska pot je bila izredno bogata in uspešna. Mi cin-karnarji smo ga poznali kot iskrenega, strokovnega in odločnega človeka, ki je bil na čelu naše delovne organizacije od 1961 do 1969 leta. Njegovo ustvarjalno delo je vtisnilo pečat Cinkarni, saj so bili v času njegovega vodenja naše DO ustvarjeni pomembni rezultati, tako na področju razvoja, investicijskih vlaganj kot tudi drugih področjih. Rojen v Ljubljani 1909. leta, je po končanem študiju opravljal pomembna dela v Hrastniku, Mežici, Beogradu, Boru in Cinkarni, kjer sc je tudi upokojil. Tudi v pokoju je zelo zavzeto deloval v krajevni skupnosti in še zlasti v SIS za izgradnjo objektov posebnega družbenega pomena v občini Celje.
Vedno se je rad odzival mnogih strokovnih in delovno odgovornih nalog in je praktično do svoje smrti tesno sode -loval s Cinkarno ter ji nudil svoje bogate strokovne in človeško humane izkušnje. Delovni kolektiv Cinkarne mu je za vse narejeno hvaležen in ga bo ohranil v trajnem spominu.
V Celju, 10. maja 1988
Znanje kot dejavnik uspešnosti poslovanja
Naše gospodarstvo in s tem tudi naša družba se nesporno nahajata v krizi. Tehnološke spremembe v industrijsko razvitem svetu so izredno velike, spreminjajo pa se v obliki tehnoloških diskontinuitet in eksplozij. V takih pogojih nobena DO - tudi tista, ki je visoko učinkovita - ni več varna, ker je izpostavljena številnim tehnološkim, tržnim, monetarnim in drugim spremembam, ki vanjo udarjajo iz širšega okolja. Vse preveč organizacij životari brez akumulacije ali pa jih ohranjamo v stanju preživetja s subvencijami.
Konkurenca na svetovnem trgu se zaostruje, prenaša pa se izrazito tudi na področje izobrazbe, znanja visoko specializiranih kadrov, ter višino in stopnjo sredstev za razvojno in raziskovalno delo. Predvsem pa se ta konkurenca prenaša v iskanje sposobnih, široko izobraženih managerskih kadrov, ki se zavedajo, da tehnična inovativnost brez poslovne inovativnosti danes ni več možna.
Nastajajo povsem nova razmerja med tehnologijo in organizacijsko strukturo saj stari pristopi pri vodenju ne ustrezajo več sodobnim potrebam.
Kaj bomo storili mi ob vseh teh kontraverznih in analitično še ne dovolj ugotovljenih trendih?
Razviti svet je managerski prepad zapolnil s spremembami univerzitetnega študija z ustanavljanjem elitnih managerskih šol, predvsem pa z rednim dodatnim izobraževanjem vseh.
Čim višje mesto zavzema vodilni, tem več se izobražuje. Lahko trdimo, da se vodilni v razvitih državah dodatno izobražujejo v raznih seminarjih in šolah med 10 in 20 dni na leto.
In kakšne so naše razvojne ambicije? Ali bi se morda vprašali, kakšno je naše znanje in kaj smo sami pripravljeni na tem področju narediti -tako za svoje izpopolnjevanje, kot posredno za delovno organizacijo. Da bi tudi v naši družbi postalo znanje to, kar je v razvitem svetu - ne pa samo stvar dolgoročnih deklaracij - mora biti za znanje zainteresiran vsak v delovni organizaciji. Le v tem primeru se lahko znanje generira vertikalno in horizontalno v vseh smereh in ustvari takšno motivacijsko strukturo in takšno kombinacijo proizvodnih faktorjev, ki bi revitalizi-rali naše gospodarstvo, tehnologijo in našo poslovnost.
V	kolikor ne bomo izobrazbe in znanja obnavljali na mikro ravni od zgoraj navzdol, bomo še naprej ugotavljali, da smo neinovativna družba, da imamo najmanj patentov in inovacij.
Da je izobraževanje za nas v naši delovnem okolju pomembno in potrebno, ne kaže le naše deklarativno strinjanje s to tezo, ampak tudi praktično vpeljevanje različnih oblik izobraževanja ob delu tako v smislu sprejemanja kot podajanja.
V	nadaljevanju bi informativno predstavili le eno od organiziranih izobraževalnih oblik v Cinkarni, ki smo jo organizirali v aprilu. Opravljena izobraževalna akcija je bila enodnevna, kjer so naši strokovnjaki podali informacije oz. predavali o aktualnih temah, in sicer:
s področja energetike je Mihael Burnik govoril o pomenu, odvisnosti in varčevanju v Cinkarni.
S področja ekologije sta o novostih in zakonskih spremembah spregovorili Breda Kosi in Vida Planinšek, o investicijski dejavnosti pa je poročal Emil Krivec.
V	nadaljevanju je predaval prof. Emil Milan Pintar, namestnik predsednika komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, ki nas je seznanil z aktualnimi temami oz. tokovi, našega družbenega razvoja (vključno z predvidenimi akcijami v SRS).
Nekatere misli s predavanj
Gospodarska (in družbena) kriza, je predvsem posledica naše tehnološke zaostalosti, ta pa napačnega koncepta razvoja, in ne premajhne delovne prizadevnosti- Prav koncept družbenega razvoja je tisti okvir, v katerega so vpletene
vse generalne značilnosti dru-žbeno-političnega, pa tudi družbeno-ekonomskega sistema (organizacija podjetij, način nagrajevanja in stimulacije, kadrovska politika itd). Ta sistem pa je podlaga za razvojno obnašanje in poslovanje de-
lovnih organizacij- Obnašanja ni mogoče bistveno spremeniti, ne da bi spremenili sam koncept razvoja- Če hočemo torej oblikovati na ravni podjetja strateško razvojno miselnost (in ta postaja čedalje bolj pogoj za preživetje podjetja), potem moramo spremeniti ustrezne elemente v sistemu oz- revidirati koncept razvoja. Ekonomske analize in strategija razvoja in poslovanja naj ne iščejo eksplicitno »krivcev«, niti se ne priporoča katarza v samokritiki, temveč je potrebno intenzivno iskati izhode, razvojno ravnotežje za naslednji val konjukture-
Usposabljanje poslovodnih struktur je poskus, da bi se opredelili kot ekipa, da bi problem videli na enak način, da bi se usposobili za enak način razmišljanja in reagiranja - v tem ključnem trenutku.
To ni poskus uniformiranja ali ubijanja alternative, temveč poskus poračunanja razvojnih problemov, ki so v tem trenutku planili na svetlo.
Najmanjši skupni imenovalec aktualnih razvojnih problemov pa se imenuje strategija razvoja podjetja.
Alenka PREGELJ
Razvijati proizvodnjo brez povečanja porabe energije
Možnosti oskrbe z energijo
Slovenija je energetsko deficitarna in močno odvisna od energetsko bogatejših republik ter uvoza iz tujine.
V strukturi porabe primarne energije v SRS predstavlja zemeljski plin 12 odstotkov po podatkih iz leta 1985. Slovenija je leta 1978, po pogodbi s sovjetsko zvezo začela dobivati 750 miljonov Sm3 na leto za dobo 20 let. Ob tem so zakupljene tudi ustrezne zmogljivosti prenosnih plinovodov v ČSSR in Avstriji. Do leta 2000 je možno v Sovjetski zvezi dokupiti še 150 milijonov Sm3 plina, glede na omejene možnosti transporta preko ČSSR in Avstrije-Napoved porabe v naslednjih letih in obratovalna varnost porabe, sta narekovala izbor novega vira zemeljskega plina. Izbran je bil plin iz Alžirije, ki naj bi po dolgoročni pogodbi, z začetkom leta 1989. prihajal z naslednjo dinamiko:
I- leto 250 milijonov Srn3
2.	leto 350 milijonov Srn3
3.	leto 450 miljonov Sm3,
vsa naslednja leta. do izteka pogodbe, 600 milj. Srn3- Zanesljivost, oziroma obratovalna varnost bo s tem vsaj delno zagotovljena, v primerjavi z zahodno Evropo, ki ima tudi do pet tujih dobaviteljev in še močno domačo proizvodnjo plina.
Tako bi Slovenija do leta 2000. imela 1470 milijonov Sm3 plina, skupaj z 100 milj. Sm3 domače proizvodnje iz Zebanca in Lendave. Bilanca dobave in porabe za leto 2000je negativna (razlika 175 Sm3 plina), razliko naj bi pokrivali z drugimi viri.
Vse pogodbe o dobavi plina se glasijo polno za prazno, kar po-
meni, da se plača pogodbeno dogovorjena količina plina ne glede na to, če je dejanska poraba manjša- Sezonska nihanja v porabi se zato izravnavajo s skladišči plina (v Avstriji je najeto skladišče 40 milijonov Sm3 do leta 1990). Skladišče predstavlja rezervo plina za čas večje porabe od pogodbeno dogovorjene- Zmogljivosti skladišč naj bi dosegle okoli 50 odstotkov letnih dobav plina, zato so izvedene raziskave na domačem terenu (Petišovci, Gabernik...) in že dogovorjeno skladiščenje na polju Okoli pri Zagrebu, za 50 milijonov Sm-3.
Svetovne dokazane rezerve zeme ljskega plina se naglo povečujejo; v letu 1970 je bilo plina 45 odstotkov dokaznih naftnih rezerv; v letu 1985 pa se ta odstotek dvigne že na 92.
Ob sedanji svetovni porabi, bi te rezerve zadostovale za 60-letno porabo. Zato po nekaterih napovedih velja zemeljski plin za eno nosilnih goriv v naslednjem stoletju.
V naši delovni organizaciji smo začeli prehajati na zemeljski plin 1979. leta (zakupili smo 7,2 milijonov Sm3, s tem, da smo za leto 2000 napovedali porabo 40 milijonov Sm3.
Manj deficitarna po virih je Slovenija pri preskrbi z električno energijo, čeprav jo že danes 12 odstotkov dobiva izven svojega območja. Po ocenah porabe končne energije na prebivalca v Sloveniji, napram porabi v Franciji in Nemčiji smo 10 odstotkov višje, napram Švici pa jo porabimo enkrat več.
Rast porabe električne energije, po napovedi EGS, naj bi bila 3,4
V DOBRNI
7
odstotkov letno do 1990 in 2,9 odstotka do leta 1995. Za zadovoljitev teh potreb, bi morali zgraditi do leta 1995 60 M W objektov, ki so že v gradnji 244 MW objektov, do leta 1990 609 MW objektov do leta 1995.
Roki izgradnje so dokaj napeti, še težji pa je problem financiranja izgradnje, ki je vezan na združevanje sredstev po SaS, ki bo po ocenah EGS prinesel 747 milijard din. Po ocenah iz leta 1987, pa je potrebnih 1.217 milijard din. Po 1992. letu bo preskrbo dodatno poslabšalo prenehanje dobave iz TE Tuzle V. Ob tem pa je potrebno računati tudi z ureditvijo ekoloških zahtev za obstoječe TE in TE-TO. Stroški izgradnje čistilnih naprav so ocenjeni na okoli 600 milijonov dolarjev.
Cena električne energije je v Sloveniji višja od povprečne v SFRJ, predvsem zaradi neugod-
ne strukture proizvodnje z izkoriščanjem slabših vodnih virov in večanjem ekoloških zahtev.
Gradnja elektrarn zaostaja za srednjeročnim načrtom (zgrajeno okoli 11 odstotkov načrtovanih) in ne pokriva porabe električne energije- Poleg tega zmanjšuje proizvodnjo tudi TE Šoštanj ob povečanih koncentracijah S02 v ozračju.
Reklo »najdražja je energija, ki je ni«, se bo zaradi visokih proizvodnih stroškov, sprevrglo v »ne več energije, za vsako ceno«. Pomanjkanje domače električne energije in višje proizvodne cene, so negativne osnove, ki jih bomo morali v gospodarskih organizacijah upoštevati pri svojih razvojnih načrtih in povečati družbeni proizvod, brez bistveno povečane porabe električne energije-
Mihael BURNIK
Nov odlok o emisijah škodljivih snovi
Junija letos bo izšel nov republiški odlok, ki bo določal, koliko še smemo spuščati škodljivih snovi v zrak, poleg tega pa bo določal tudi več drugih pogojev, ki jih bo moral izpolniti onesnaževalec zraka. V dosedanjem odloku iz leta 1977 so bile določene dovoljene emisije le nekaterih snovi, pa še te marsikje niso bile primerne oziroma realne (prenizke ali previsoke), zato tudi niso bile upoštevane.
V novem odloku je število snovi, za katere so določene mejne količine razširjeno, če pa za kakšno snov normativ še vedno manjka, ga določi pristojna sanitarna inšpekcija. Za nove obrate bo po tem odloku treba že v gradbenem dovoljenju določiti, za katere škodljive snovi bo treba meriti emisijske koncentracije, v projektu pa bo moralo biti vrisano odvzemno mesto na izpustu- Za obstoječe izpuste škodljivih snovi pa bomo morali v skladu z novim odlokom napisati in narisati vse zahtevane podatke. Večino pogojev iz novega odloka že izpolnjujemo: imamo primerna in zavarovana odvzemna mesta na izpustih, meritve opravljamo
trajno, kar bo po novem odloku tudi zahtevano- Trajne meritve pomenijo: ali kontinuirane z aparaturo pri (proizvodnji H2SO4) ali pa redno s časovnimi presledki. Zaenkrat imamo merilna mesta pripravljena na desetih izpustih iz Cinkarne, redno vsak teden pa merimo na šestih mestih.
V odloku je določen tudi način evidence, ki pa bo brez računalnika skoraj neizvedljiv.
Za izpuste, kjer bo emisijska koncentracija prekoračevala mejno koncentracijo, bo pristojna inšpekcija izdala odločbe za zmanjševanje emisij. Čim večkrat bo prekoračena mejna koncentracija, tem krajši čas bo za sanacijo.
Mejne emisijske koncentracije, ki bodo veljale za Cinkarno:
če so emisije nad mejna konc. prah	500 g/h	50	mg/m3
H2S	50 g/h	5	mg/m3
S02	5.000 g/h	500	mg/m3
org. snovi	3.000 g/h	150	mg/m3
stari odlok 150 mg/m3
30 mg/m3 300 mg/m3
Za proizvodnjo žveplove kisline (KKČ, S kislina) bo veljal poseben člen v novem odloku, ki temelji na nemških smernicah VDI, in sicer:
KKČ	enojni postopek	4,8 g/m3 S02
S kislina	dvojni postopek	1,1 - 1,4 g/m3 S02
Kotlovnica Titanovega dioksida na mazut bo lahko emitirala največ 1,7 g S02/m3.
Ko bo novi odlok začel veljati, bo tudi Cinkarna dobila odločbe. Sami namreč vemo, da vse stvari še niso urejene, predvsem
sušilnica ferosulfata s prekomerno emisijo prahu. Z emisijsko koncentracijo S02 pa prekoračujeta nove normative obrata Ti02 in BaS.
Vida PLANINŠEK
Trije nagrajenci
PODELJENA SREBRNI IN ZLATI ZNAK ZVEZE SINDIKATOV
Pred mednarodnim praznikom dela je občinski svet ZS podelil srebrni znak ZS, republiški svet ZSS pa zlati znak. V Celju je srebrni znak ZS prejelo 19 sindikalnih aktivistov in 5 osnovnih organizacij ZS. dobitnik zlatega znaka ZS pa je bil Janko Rebov iz Cinkarne.
Malokdo ima toliko pomembnih funkcij kot jih ima prav naš predsednik izvršnega odbora konference sindikata Cinkarne Celje. Nenehno aktiven v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in hkrati v gasilskem društvu je že od leta 1953, ko je bil predsednik cinkar-niške mladine. Številnim odlikovanjem, od reda dela s srebrnim vencem, srebrnega znaka ZS, občinskih in republiških gasilskih odlikovanj, seje letos pridružil še zlati znak zveze sindikatov Slovenije.
LETOŠNJI DOBITNIKI SREBRNEGA PRIZNANJA OF
Za dosežke trajnega pomena pri razvoju naše samoupravne socialistične družbe, uresničevanju ustavno opredeljenih družbenopolitičnih in družbenoekonomskih odnosov, krepitvi fronte SZDL ter pri neposrednem uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja, je občinska konferenca SZDL letos podelila srebrno priznanje OF enajstim aktivistom SZDL z območja naše občine. Dobitniki so: Rajko Čižek (Dobrna), Rafko Gregorc (Frankolovo), prim. dr. Danica Homan (Celje) Rado Korent (Teharje), Jože Kragelj (Štore), Milena Melik (KS Karel Destovnik-Kajuh), Maks Naglič (Ljubečna), Marija Prelo-žnik (Strmec), Gerhard Skaza (Strmec), Karel Šmauc (Celje) in Ivan Zavšek (Šmartno v Rožni dolini).
Srebrna priznanja OF so bila podeljena 26. aprila, na občinski proslavi obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda-
ZASLUGE ZA KRVODAJALSTVO
Ob počastitvi dneva rdečega križa, 8. maja, je bila v Cankarjevem domu sloves -nost, na kateri so podelili priznanja 58. krvodajalcem iz Slovenije, ki so več kot 90-krat darovali kri. Zlati znak RK Slovenije je dobil tudi naš sodelavec Franc Dečko.
Življenjsko tekočino je daroval že 98-krat.
Prvo preizkušanje avtomatske tračne filtrske stiskalnice ATFS
Pri razvojno raziskovalni fazi osvajanja nove tehnologije oziroma novega proizvoda, ni možno obiti pilotnih preizkusov v polindustrij-skem merilu. Ti so potrebni za izbor opreme in repromateriala, za določitev tehnično-tehnoloških parametrov in predvsem za pripravo vzorcev novih izdelkov, za potrditev kakovosti in uporabnosti pri bodočih kupcih v okviru tržne raziskave.
V ta namen smo v obratu nevtralizacije titanovega dioksida, kjer potekajo raziskave titanove sadre in oborjenega kalcijevega karbonata, namestili pilotno napravo ATFS. Napravo, katere širina trakov je 600 mm. je razvil NIVO iz Celja, in sicer prvi v Jugoslaviji. To je že peta naprava po vrsti, ki jo je projektiral Nivojev glavni konstruktor ing. Žoher in izdelala enota proizvodnje mehanskih kovinskih izdelkov. Dve že nekaj let obratujeta v Papirnici Vevče in Železarni Štore.
V Sladkogorski sta v poizkusnem obratovanju naslednji dve širine 2.100 in 2.500 mm. Poleg pete, ki jo preizkušamo v Cinkarni, v Nivoju izdelujejo še d ve, ki jih je naročila papirnica v Prevaljah. Vse ATFS imajo vgrajene samo domače strojne elemente in materiale. Naša temeljna organizacija Veflon dobavlja valje in nekatere dele iz gume in PTFE. Sistem antikori-zijske zaščite pa zagotavlja temeljna organizacija Kemija Mozirje.
ATFS se sestoji iz dveh filtrirnih
Razkladanje avtomatske tračne filterskc stiskalnice
Začetek priključevanja ATFS na medije, elektriko in komprimiran zrak za delovanje pnevmatske regulacije
trakov, lahko tudi sit, ki sta napeti preko sistema valjev tako, da po nanosu suspenzije na zgornji ali spodnji trak v medsebojnem stiku tvorita naslednje cone:
-	klinasta cona, kjer se formira pogača,
-	ožemalna cona, kjer pogača izgubi večino tekočine in
-	stiskalna cona. kjer pogača doseže največjo sušino.
Na napravi je za naše potrebe zelo važna vakuumska cona, ki iz na traku nanešene suspenzije izloči toliko tekočine, da je možna tvorba pogače in strgalna cona, ki loči pogačo od traku-Na ATFS so še pralne cone, v katerih se vrši pranje za vsak trak posebej in izpihalne cone, namenjene ločitvi pogače in čiščenju trakov. Pogon je krmiljen s frekvenčno regulacijo asinhronega elektromotorja, ki omogoča zvezno nastavljanje obeh trakov.
Nivo se do sedaj s filtracijo tako Finih suspenzij, ki imajo povprečno velikost delcev 17 um pri titanovi sadri ali celo 1,44 um pri oborjenem - precipitira-nem kalcijevem karbonatu, še ni srečal. Zato smo s pomočjo laboratorijskih testov v razvojnem laboratoriju sami odbrali in motivirali izdelavo trakov za mokro Filtracijo v Tekstilni Medvode in Konusu Slovenske
Konjice- Naročili smo tudi par trakov iz Švice, pri čemer smo dobili poseben popust. Pričakujemo, da bodo domači proizvajalci osvojili proizvodnjo filtrirnih trakov.
Začetni rezultati so bili zelo spodbudni, saj smo pridobili pogači z več kot 60 odstotki trdne snovi. Preizkuse smo prekinili, da NIVO na ATFS odpravi pomanjkljivosti in da jo razstavi na sejmu Tehnika za okolje ENV JUG 88. V nadaljevanju preizkusov načrtujemo pripravo po 2 t mokre pogače za tehnološko testiranje uporabnosti oborjenega kalcijevega karbonata pri izdelavi cigaretnega papirja v Tvornici papirja Rijeka in pri biofermentaciji v Krki Novo mesto ter 201 titanove sadre za teste briketiranja v Brennstoffinstitutu v Freibergu-Prednosti Filtracije na ATFS napravi v primerjavi klasično ploščno ali na okvirnih Filtrnih stiskalnicah je v kontinuiranem delu, manj je ročnega dela, ni potrebna visokotlačna črpalka za suspenzijo, zmogljivost Filtracije je večja. Če bomo uspešno zaključili predvidene preizkuse, bi kazalo z ATFS preveriti možnost Filtracije še v proizvodnji TiC>2, litopona in še kje v naši delovni organizaciji-
Dani PODPEČAN
Ali je tej družbi vseeno, kdo daje delavcem informacije?
Nam, kijih dajemo, ni in tako je storjen prvi korak pri obveščanju v OZD, kateremu smo dali pomen na posvetovanju novinarjev in organizatorjev obveščanja iz OZD in vseh republik in pokrajin sredi maja v Portorožu. 120 delegatov iz vseh republik in pokrajin je v treh dneh razpravljalo o mestu in vlogi novinarjev in organizatorjev obveščanja v OZD, delovnih pogojih, uredniški politiki glasil, izobraževanju in novinarskem kodeksu- Na posvetovanju smo govorili tudi o povezovanju novinarjev in organizatorjev obveščanja v OZD med republikami in pokrajinama ter o aktivnostih na zvezni ravni-
Med drugim smo ugotovili stagnacijo na področju uredniške politike in izobraževanja in celo nezadovoljstvo v razvoju informacijsko komunikacijske dejavnosti v OZD nasploh.
Čeravno vsaka DO predstavlja zaokrožen informacijsko komunikacijski sistem, ki preko svojih medijev (posredno ali neposredno) po žilah in kapilarah pridejo
do slehernega delavca, so te žile na mnogih mestih pretrgane in ne dopuščajo pretoka informacij. V tem smislu bi bilo treba organizirano zahtevati od samoupravnih organov in poslovodnih struktur, da sprejmejo dobre programe razvoja te dejavnosti, kakor tudi operacionalizacijo le-teh v planu enega ali več let-
Posvetovanje je bilo prvič pod okriljem Društva novinarjev Jugoslavije. prisostvovali pa so tudi Miha Ravnik, predsednik republiškega sveta ZSS, Slobodan Rakočevič član IO P RK SZDL SRS, Drago Seliger RS ZSS in Boško Milinkovič SK SKJ ter Manca Košir in Pavle Zrimšek iz FSPN v Ljubljani.
MG.
ODPRTOST ZA TEHNIČNO KULTURO
9
Občni zbor društva Ljudske tehnike
Vsak šesti Cinkarnar član LT
Delegati iz posameznih krožkov smo se 12. maja 1988 zbrali na svojem že 28. OBČNEM ZBORU.
Bil je precej drugačen od prejšnjih, člani smo se sestali v sindikalni dvorani Cinkarne. Delo občnega zbora je potekalo zelo hitro in izrazito delovno.
Na začetku smo izvolili novega tajnika društva, tovariša Vikija Herlaha, kije zamenjal dolgoletnega tajnika Viktorja Ska-leta. Občni zbor je tudi sklenil, da se v pismeni obliki zahvali Viktorju Skaletu za njegovo delo in oddolži s praktičnim darilom- Predsednik društva Jože Naraks je orisal delo in pomen LT v sedanjem času in med ostalim rekel: živimo v letu 1988, ko je tehnična znanost že tako napredovala, da človeku tehnične izboljšave ne prinašajo le blaginje in sreče, vendar pa je prav današnji človek najbolj sposoben uporabljati rezultate tehnične kulture, jo razvijati in posredovati drugim- Tak namen ima v samem bistvu tudi društvo LT-Dejavnost društva se odvija v 11 krožkih, s 406 člani- Že samo število članov nam pove, da je vsak šesti cinkarnar član LT. Izvršni odbor društva ponovno ugotavlja, da bi bilo delo posameznih krožkov močno okrnjeno, če ne bi bilo lastnega dela v krožkih s pridobivanjem finančnih sredstev. V društvu se je močno povečala skrb nad pravilnejšim pridobivanjem in razdelitvijo finančnih sredstev, s tem pa je društvo pridobilo na
svojih aktivnostih. Da bo društvo še naprej sposobno reševati in sprejemati odgovorne naloge, mora skrbeti za stalno tehnično in strokovno izobraževanje.
V ta namen je organiziralo strokovno ekskurzijo v Anglijo, letos si bodo člani ogledali dva pomembna strokovna sejma v ZRN-industrijski sejem v Hano-vru in sejem Achema v Frankfurtu. Poleg teh ekskurzij, krožki načrtujejo oglede bližnjih DO, raznih sejmov in razstav in sodelovanje na tekmovanjih (radio in foto krožek).
Občni zbor je poslovanje za lansko leto ocenil kot dobro, prihodek 71 milijonov je bil presežen za 33 odstotkov, čisti dohodek pa je znašal 4.012.127 din. Ta sredstva je društvo kot presežek preneslo v leto 1988.
Občni zbor je sprejel tudi program dela za leto 1988, ki je finančno ovrednoten s 144 milijoni prihodka. Ta pa bo dosegljiv samo še z večjim angažiranjem vseh krožkov in preko njih vseh članov, kajti le tako bo društvo uspešno nadaljevalo svoje delo v tovarni in izven nje.
Maks PEČNIK.
Društveni cenik za leto 1988, za opravljanje del po naročilu
A/ 1. Naročnik naroča pri LT CC delo, ki ga izvaja krožek na podlagi naročilnice ali pogodbe. Cena delovne storitve se določi na osnovi predračuna, ki ga izdela vodja krožka.
2.	Komisija potrdi predlog cenika avto krožka za leto 1988, kije tudi priloga zapisnika s tem, da predlaga popravek cene delovne ure izvajalcem storitev v servisni delavnici:
-	vodja servisne delavnice neto	3.860 din
-	mehanik servisne delavnice neto	3 000 din
-	klepar servisne delavnice neto	3 000 din
B/L Nadomestila članom posameznih krožkov za naročene in opravljene storitve se izplačajo v neto zneskih in znašajo:
2.	Nadomestilo za posamezne storitve po dogovoru z izvajalci v razmerju 1 : 2,85 predračuna oz. pogodbene vrednosti dela.
3- Nadomestila za posamezne storitve brez dogovora (1 : 2,85) pa po delovnih urah-
a)	izdelava elaboratov, projektov, konstruiranje 6.000 din/h
b)	izvajanje zahtevnejših del	3.860 din/h
c)	izvajanje manjzahtevnih del	3.000 din/h
d)	vodenje tečajev (foto, radio, avto -.)	6.000 din/h
e)	pomoč pri vodenju tečajev	3.000 din/h
0 za strokovna predavanja - po dogovoru
C Pogodbena dela za društvo - mesečno
-	tajnik
-	finančni knjigovodja
-	blagajnik
-	gospodar
-	skrbnik doma LT
-	kurir
-	strojepisna dela
145.000	din
121.000	din
100.000	din
45.000	din
24.000	din
14.000	din 3.000 din/h
D Vodjem krožkov se izplača enkratna nagrada v višini 1 odstotka realizacije krožka v preteklem obdobju, oz. minimalno 50 000 din E najemnina za uporabo društvenih prostorov za razna srečanja (odhodnice, praznovanja...) se plača gospodarju v višini 12.000 din
Predlog društvenega cenika je veljaven od dneva sprejema na občnem zboru. V skladu z gibanjem cen in OD - v SRS se trimesečno popravi tudi cenik, za kar se pooblašča IO društva.
Dnevnice se usklajujejo z gibanjem dnevnic v Cinkarni Celje.
Cenik je bil sprejet na letni skupščini 12. 5. 1988
Cenik avtokrožka LT za leto 1988
L Cena delovne ure v servisni delavnici:	din
-	brez sodelovanja lastnika vozila	4.500
-	s sodelovanjem naročnika	3.000
-	uporaba prostora, orodja	700
-	pranje motorja z detergentom	L 200
-	pranje vozila 1 x	900
-	mazanje vozila 1 x	500
-	polnjenje akumulatorja	600
2.	Cene izposojanja društvenih vozil Renault Traffic Kombibus, VW Kombibus (mesečni najem za CC brez šoferja in goriva
-	prevoz do 1.000 km mesečno	480-000
-	vsak nadaljnji km nad 1.000 km	500
-	za vožnje do 60 km (dnevni najem)	23.000
-	za vsak nadaljnji km nad 60 km	500
3.	Cena za tuje naročnike izven CC (s šoferjem in gorivom)
-	vožnja do 60 km (dnevni najem)	28-000
-	vsak nadaljnji km nad 60 km	550
Cena za potrebe krožkov in društva z naročilom
LT CC, ki ga izda tajnik društva je:	300
4.	Nadomestila za opravljena dela se izplačujejo v neto zneskih
L Članom krožka
-	voznik društvenih vozil - kilometrina	500
-	dnevnice voznikom društvenih vozil po izračunu Zavoda za st. SRS
-	vodja servisne delavnice	2.000
-	mehanik servisne delavnice	1.800
-	avtoklepar servisne delavnice	1.800
Ljudska tehnika CC
OBISKI
V zadnjem času nas večkrat obiščejo razne delegacije, ki se zanimajo za našo proizvodnjo. V maju nas je obiskala delegacija iz Singena iz Zahodne Nemčije, ki bo pobrateno mesto našega Celja. Na sliki si ogledujejo proizvodnjo grafičnih plošč.
Naš Borwerk
TOZD VZDRŽEVANJE sestavljajo operativne enote ter delavnice, v katerih izdelujemo rezervne dele za naprave, ki so vgrajene v proizvodne obrate naše DO- Da lahko izdelamo nek rezervni element, pa so potrebni različni obdelovalni stroji, kot so:
-	stružnica
-	vrtalni stroji itd- ter tudi
-	horizontalni vrtalni stroj -
bolj znan pod imenom BORVVERK!
Tega smo nabavili leta 1967 in od takrat dalje na njem izdelujemo zahtevne strojne dele, večjih gabaritov ter velike točnosti. Omenjeni stroj ima tudi pomožni steber, ki služi za obdelavo daljših izvrtih- Na BORWER-KU smo delali polnih 20 let brez večjih popravil. Ker pa čas naredi svoje, je bila tudi točnost stroja vse slabša. Na njem smo lahko obdelovali le še manj za-
htevne odlitke. Vse to je narekovalo, da smo začeli iskati ponudbo za nov BORVVERK. Najprej smo se pozanimali pri našem proizvajalcu »IVO LOLA RIBAR«, že leta 1983, s takratno ceno pod 10- milijonov din ter 40 tisoč DM. Takrat in tudi pozneje, vse do leta 1986 ni bilo denarja za nakup novega stroja. Šele v letu 1986 smo si preko KOVINOTEHNE pridobili novo ponudbo za BORVVERK iz ČSSR, kije bila za nas izredno vabljiva, saj je bil močnejši od našega, ki je imel premer vretena 80 mm, novi ima 100 mm ter je opremljen z nu-
meričnim propozicionerjem za osi x, y in z, ter opremljen z dodatnim priborom in orodjem. Zahvaljujoč razumevanju predvsem tozda Ti02 in METALURGIJE smo stroj uvozili in danes na njem že delamo izredno zahtevna dela.
Tehnične značilnosti horizontalnega vrtalnega stroja W 100 A:
-	premer delovnega vretena 100 mm
-	način vpenjanja orodja ISO 50
-	velikost mize 1600 x 1250
-	obremenitev mize max 3000 kg
moč pogonskega motorja 11 kVV
Brezobrestno posojilo le če si član BVP
V začetku maja so se delegati blagajne vzajemne pomoči zbrali na občnem zboru in opredelili vrsto novosti, ki izhajajo iz Pravilnika o poslovanju blagajne vzajemne pomoči (BVP), sprejetega leta 1981.
Menili so, da je bilo poslovanje blagajne dobro, vendar so na skupščini želeli, da bi pridobili večje število članov, tako da bi jim nudili tudi večjo korist pri vlaganju- Vsi vemo, kako malo danes pomeni milijon, zato so se strinjali s povečanjem vpisnine, vloge in posojila. Višina posojila bo odvisna od višine vloge, torej več kot bo član vlagal, višje posojilo bo lahko dobil- Pri hranjenju sicer ni obresti in člani so sprejeli sklep, da tudi manipulativnih stroškov v višini 2 %
ne bo več-
Člani, ki poznajo poslovanje blagajne vzajemne pomoči, so na skupščini predlagali, da se obrazec-prošnja-odslej vloga za posojilo-primiža ljudem. Menili so, da je odveč priporočilo neposrednega vodje in predsednika OOZS- Delavec, ki se včlani v BVP lahko odda vlogo za posojilo že po preteku petih mesecev vlaganja.
Odločitev o konkretnih višinah vlog in posojil je skupščina prepustila novoizvoljenemu izvr-
šnemu odboru, kateremu predseduje Marija Preložnik, Izvršni odbor je sestavljen po zastopanosti vsake tozd in DSSS, in sicer iz Metalurgije Tomaž Žol-ger, Kemije Katarina Lipovšek, Grafike Ivanka Centrih, Vzdrževanja Mirko Poklšek, Titanovega dioksida Stjepan Mar-cius in Transporta Dubrovko Šopek- Referent BVP pa je še najprej Marica Pajk, ki opravlja vse finančne posle pri blagajni.
Največ članov BVP, skupaj jih je 330 ali 1 odstotek zaposlenih, je iz DSSS, Metalurgije in Vzdrževanja.
Največ posojil je bilo lani izdanih spomladi in jeseni, kar pomeni, da ljudje ob večjih nakupih potrebujejo tudi denarno pomoč- Zagotovilo za rešitev iz stiske pa je članstvo v BVP.
MG.
KULTURNI UTRIP
Prisrčna predstava pred 1. majem
Predpraznično razpoloženje nam je letos popestrila likovna razstava mladih ustvarjalcev iz vrtcev Tončke Čečeve. Ob otvoritvi so se predstavili tudi s plesno in besedno ustvarjalnostjo in polustvarjalnostjo ter nam tako pomagali vstopiti v prisrčni in iskreni otroški svet-Direktorica VVO Tončke Čečeve nam je predstavila likovno
ustvarjanje otrok. Takole je povedala:
»Dovolite mi, da vam ob razstavi likovnih izdelkov otrok iz našega vrtca predstavim nekaj elementov vrednotenja likovnih stvaritev predšolskega otroka, ki vam bodo pomagali stopiti v otrokov ustvarjalni svet. Sodobna likovna umetnost je šele v zadnjih 50 letih odkrila
mlado sočnost otroške podobe, lepoto iskrenosti in prisrčnosti izražanja, ki jo zmorejo le otroci- Odrasli jo težko dosežemo, čeprav vse te vrednote v svojem vsakdanu pogosto pogrešamo. Za vrednotenje otroških likovnih del uporabljamo enake kriterije kot za umetnine odraslih ljudi. Pristno otroško likovno delo je lepo in nudi pravi umetniški užitek, če so v njem spoštovane temeljne vrednote likovnega ustvarjanja:
-	skladnost likovnega izraza z likovnim slogom se odraža v risbi, sliki ali plastični figuri, v katero otrok ni vnesel nič tujega, kjer je izdelek skladen z njegovim intelektualnem razvojem in občutji in kjer ni posnemanja odraslih ljudi. Likovni izraz in slog se v otroški likovni ustvarjalnosti pojavljata skladno v vsaki fazi otrokovega razvoja.
-	otroško likovno delo je lepo, ker sta v njem izjemen čut za mero in likovni red, ki sta posledica življenjskega ritma, utripa srca, skladne otrokove rast in duševnega ravnovesja. V likovni
podobi vse to zaznamo kot ponavljajoč ritem linij, barvne kontraste, ravnotežje elementov razporejenih v prostoru in jasnost mavričnih barv,
- posebno ceno daje otroškim likovnim izdelkom pristnost in izvirnost ustvarjanja. Otroci nas vedno znova presenečajo z originalnimi zamislimi, ki odražajo iskrena čustva, bujno fantazijo in otrokov predstavni svet. V njem je lahko sonce zeleno, drevo rdeče, hiša naslikana tako, da skozi odprte stene vidimo notranjost, predmete na sliki pa lahko hkrati opazujemo z vseh strani.
Če otrokova likovna dela vrednotimo skozi kriterije skladnosti, likovnega reda, iskrenosti in izvirnosti, ki jim jo za vidajo tudi veliki umetniki, nam bodo izdelki predšolskih otrok vir umetniškega užitka.
Želim vam, da vam tudi današnje srečanje z otroško likovno, plesno in besedno ustvarjalnostjo in poustvarjalnostjo pomaga stopiti v prisrčni in iskreni otroški svet in vam polepša dan.«
Med nami je svetovna prvakinja
Kar mravljinci so mi šli po koži, ko sem po radiu poslušala poročila o uspehu naših kegljačev na svetovnem prvenstvu. Med njimi je bilo omenjeno ime naše sodelavke Jožice Šeško, enaintridesetletne materialne knjigovodkinje.
Rezultati svetovnega prvenstva v kegljanju v Budimpešti v ženski konkurenci
ekipno (6 igralk) 1- Jugoslavija
2.	ČSSR
3.	DDR
pari
8. Šeško - Kardinar
finale
16- Šeško Jožica
Si športnica od mladih nog?
- Že v šoli sem rada telovadila. Ko sem se zaposlila, sem telovadbo pogrešala, zato sem začela z rekreacijo, najprej z odbojko, potem pomalem vse.
Kako se je začel tvoj vzpon v kegljanju?
Leta 1979 sem postala članica kegljaškega kluba EMO Celje. Na sindikalnih tekmah me je opazil sedanji frener Lado Gobec iz ZTKO.
Ali veliko treniraš?
Štirikrat na teden grem iz službe na kegljišče, vržem od 150 do 200 lučajev, nato treniram tudi ostale kondicijske veščine.
Kaj pa te je pripeljalo v državno reprezentanco?
Rezultati v ligi. Že prejšnja leta sem tekmovala na državnih prvenstvih med klubi, vendar ni bilo sreče.
V tej sezoni pa se mi je posrečilo doseči cilj vsaj enkrat zastopati državo.
Kakšni so tvoji občutki in doživetja iz svetovnega prvenstva?
Ker smo se vsi uvrščali visoko, so bili občutki zelo dobri. V začetku je bilo malo treme, potem se je začelo rivalstvo, malo spodbude občinstva in rezultat
je bil tu- Vse je šlo precej na tesno.
Kako si spala pred zmagovito tekmo?
Vedno dobro spim, toda v Budimpešti je bilo zelo vroče, zato je bilo spanje slabše.
Kakšni so tvoji cilji?
Trdo delati, ker bi čez dve leti rada šla na svetovno prvenstvo v Insbruk. Pa tudi na evropskem pokalu v Bolcanu v Italiji jeseni si želim dobre rezultate. Kako se počutiš, ko daješ vedno več intervjujev?
Zdaj sem se že navadila, v začetku, ko je šlo za radio, pa nisem vedela kaj naj rečem.
Ali bi postala profesionalka, če bi bili v Jugoslaviji pogoji za to?
Ne v tem športu, pa tudi v pogoje v naši državi ne verjamem.
Kaj misliš o cinkarniški športni rekreaciji?
Število privržencev športa se zmanjšuje, posebno pri dekletih, kar ni prav. Keljaška sekcija bi morala imeti sposobnega trenerja, kajti ni rečeno, da je dober igralec tudi dober trener.
Ko si boš ustvarila družino boš odnehala?
Ne moreš kar odnehati.
MG.
Kegljanje - končano tekmovanje v II. ligi
Kegljaška sekcija Cinkarne je v sezoni 1987-88 nastopala v II. ligi OKS Celje. V začetku tekmovanja smo imeli na razpolago dovolj igralcev, med samim tekmovanjem pa smo imeli probleme s sestavo ekipe, saj se je dostikrat zgodilo, da smo igrali brez rezerve. Vzrokov za to je več- Červan je prenehal tekmovati, Grkovič in Salmister sta bila poškodovana, Veranič je kot sodnik imel druge obveznosti, pri nekaterih pa je bilo tudi nekaj neresnosti (Furjan). Pohvaliti velja Kukiča, Kolega in Dordeviča, ki so odigrali skoraj vse naporne tekme in tudi vodjo, tov. Mraza, kije vestno opravljal svojo dolžnost in lepo
skrbel za našo opremo. Še enkrat bi se v imenu vseh kegljačev zahvalil TOZD-u Veflon, ki nas je v tej sezoni opremil z res lepimi in kvalitetnimi trenerkami. V zadnjem času je tudi nekaj mladih igralcev pričelo redno trenirati in upamo, da bodo v kratkem lahko enakovredno zamenjali starejše.
Seveda so vabljeni tudi ostali, da se udeležijo vsaj treningov, tako da bi imeli v novi sezoni večji izbor za tekme.
V posameznih kolih so bili doseženi naslednji rezultati:
I.	del
Obnova : Cinkarna 4726 : 4?>56 Cinkarna : Emo 4628 : 4707
Libela : Cinkarna Žična : Cinkarna Cinkarna : Tim Laško Rogaška : Cinkarna Cinkarna : Avto Celje Cinkarna : Obrtnik
4569 : 4713	5. Avto Celje	20 točk
4608 : 4643	6- Obrtnik	18 točk
4699 : 4913	7. Obnova	17 točk
4921 : 4877	8. Cinkarna	16 točk
4807 : 4690	9. Žična	10 točk
4666 : 4627	10. Libela	3 točke
Kovinotehna : Cinkarna
II. del
Cinkarna : Obnova	4509
Emo : Cinkarna	4738
Cinkarna : Libela 4716 Cinkarna : Žična	4669
Tim Laško : Cinkarna 4929 Cinkarna : Rogaška 4804 Avto Celje : Cinkarna 4700 Obrtnik : Cinkarna	4672
Cinkarna : Kovinotehna 4768
Na koncu prvenstva smo osvojili 8. mesto, kar pa ne predstavlja .	realne vrednosti naše ekipe, saj
■	4670 ^ lahko s kompletno ekipo in z
•	46A7 mal° več športne sreče, bili pre-
;	cej višje uvrščeni.
■	4850 Najboljši povpreček med posa-' a-j-j-, mezniki ima Salmister 814 keg-
•	440? Uev(iz5- tekem),Pohole798(17. ; 463^ tekem), Kukič 795 (18 tekem),
Končni vrstni red:
L Kovinotehna	27	točk
2.	Tim Laško	24	točk
3.	Rogaška	22	točk
4.	Emo	22	točk
Upam, da bomo v novi sezoni tekmovali še bolje in se tako uvrstili še višje na lestvici.
1. Pohole
Kaj je novega v teniški sekciji
V zimskem času smo pridno vadili v hali Golovec. V obdobju od januarja do konca aprila je vrtelo svoje loparje okoli trideset članov naše sekcije- Dvakrat smo organizirali turnir dvojic, t.j. 17. 2. 1988 ter 9. 3. 1988. Najboljša dvojica je zastopala Cinkarno na občinskem prvenstvu spomladanski in jesenski del.
Na prvem turnirju je bil vrstni red naslednji L Tajnšek - Kolar 2- Kajtner - Smeh
3.	Jazbec - Sedovnik
4.	in 5. Šporer - Venišnik in Ivančič - Praznik
Na drugem turnirju je bil vrstni red naslednji:
L Jazbec - Tajnšek (sodelovala sta v prvi občinski ligi in zasedla 2. in 3- mesto)
2. Ivančič - Klinar (sodelovala
sta v tretji občinski ligi)
3.	in 4. Kajtner - Zupanc, Venišnik - Praznik
Od 24. do 26. marca 1988 smo organizirali teniški vikend v Umagu. Udeležilo se ga je 15 članov naše sekcije skupaj z družinskimi člani. Ugodno vreme in izreden ambient nam je omogočil, da smo preživeli tri čudovite teniške dni.
V aprilu je sekcija zapolnila mesto predsednika sekcije. Na to dolžnost je bil imenovan Borut Sedovnik, zamenjal je že nekdanjega sodelavca Cinkarne Edija Belaka. Prepričani smo, da bo delo naše sekcije z novo močjo steklo še bolj učinkovito.
Dela na teniškem igrišču so v zaključni fazi in upamo, da lahko pričakujemo otvoritev igrišča ob občinskem prazniku mesta Celja, t.j. 20. julija.
F. S.
Novo tenis igrišče
12
SLOVO OD SO DELA VCEV
Cinkarne se ne
V	marcu se je upokojil naš dolgoletni samoupravljalec, družbenopolitični delavec in vodja proizvodnje v stari valjarni, Zvonko ARH. Zgovorno mi je pripovedoval svoje življenje in prav o tem, kar o njem vem, ni rad govoril. Vem, da je bil vodja z veliko sposobnostjo, in s pravim poštenim odnosom do ljudi.
V	Cinkarni se je znašel že leta 1949. Takrat se je učil tudi ključavničarskih in strugarskih znanj, katere je s pridom uporabljal do konca delovne dobe. »Po toliko letih se počutim, kot da sem tu doma, saj me tovarna v življenju spremlja že iz otroštva«. Vendar pa se v pogovoru zazdi, kot da mu je ta drugi dom tudi zrahljal zadovoljstvo, saj je v zadnjem letu doživljal prekinitve dela svojih sodelavcev. »Ne vem, kaj bi radi, sedaj mi očitajo, da si nisem prizadeval za zvišanje plač. Toda kdor je bil priden, je z menoj dobro delal«.
Zvonko ARH je bil »dobri ata,« karikirano rečeno, socialni rešitelj, katerega dobroto so sodelavci izkoriščali. Znal je uspešno voziti med različnimi interesi. V svojem obnašanju in besednjaku je tako doživet, da verjamem vsaki njegovi besedi. Rekel je: »Čeprav so se v štiridesetih letih vrednote dela zelo poslabšale, imam občutek, da je tovarna v širokem zamahu razvoja, da je ta politika dobro zastavljena. Želim, da bi tako nadaljevali « Kaj bo delal po upokojitvi, mi ni hotel izdati, rekel je le. da bo še prišel na obisk v tovarno-
Pogovor z Zvonetom Dimcem
sva začela z njegovo mislijo: »Ne glej direktorja koliko zasluži, glej raje kako skrbi zate«. Ko je Zvone kot vzdrževalec -električar prišel leta 1950 v Cinkarno, sta bila v »mrtvi pražar-ni« le dva motorja, danes pa jih je na tisoče različnih vrst. Ko se danes obrača nazaj na prehojeno pot, težko verjame naglemu razvoju, kot mlajši težko verjamejo, da je še pred štiridesetimi
da pozabiti
leti šlo vse na lopato, z vozički in coklih. Pravo revolucijo je naredil viličar, električni vozički in in dvigalo. Ko so se pojavile tudi elektro peči, je bil razvoj skokovit.
»Ponosen sem na Cinkarno« pravi,« Prepričan je, da se bo Cinkarna še naprej razvijala- Ni mu dolgčas in mu tudi ne bo, od poklica pa zaenkrat noče nič slišati.
Štefan PODHRAŠKI, je leta 1953 delal v aglomeraciji, nato je naredil izpit za kurjača in bil kurjač na ferosulfatni liniji -stara žveplova kislina, v tretjem nadstropju, kjer je bilo dosti prahu in plina. Vsako napako je občutil prvi. Zaradi vročine ni uporabljal zaščitnih sredstev, a pravi, da ima danes boljša pljuča kot drugi, le da so sedaj občutljivejša.
Ko se spominja, pokaže svoje dlani, kjer se se mu še danes poznajo odtisi lopate- »Če bi današnja mladina, delala tako kot smo mi, ne vem. če bi vzdržali,« je dejal. »Iz meseca v mesec sem si rekel, ne bom več delal, potem sem začel graditi hišo. pa sem vzdržal « V življenju pač moraš delati, ker si nenehno postavljaš nove cilje. A nam je prav gotovo lažje.
porabila štiri ure, da je predala posle in zopet štiri, da jih je prevzela- Delo z denarjem pač zahteva natančnost in doslednost. Tudi hitrosti pri denarju ne sme biti. ker je še kako tfeba delati z glavo- Na blagajni je torej vladal poseben režim. Boža je bila ena od najboljših. Rada je pomagala vsakomur, ki je hitro potreboval denar- Imela je tudi dobro lastnost, da se je hitro spomnila, če je bila narejena kakšna napaka je to razčistila še isti dan. Tako pri njenem delu nikoli ni prišlo do manjka. Tudi to je uspeh, ki je vreden čestitk in pohvale- Upamo, da bo doma veliko kuhala, saj pravi, da je to njeno najljubše opravilo.
IZBRALI SMO ZA VAS
3x3
Trikrat tri nekomu prinese srečo, drugemu pa v prevelikem pričakovanju še naprej ostaja dolg nos. Za nekoga je to le igra na srečo, za drugega pa že kar resno redno opravilo. Drži pa eno. Vsi ne morejo dobiti, nikdar, nikoli... Kot trikrat tri je ludi odločitev DS DO, da bomo prekoračili limit za DP. Vsaka srečka ne zadene, ali drugače: Predlogi se pišejo samo za srečneže!
Še dobro...
da nimamo legaliziranih prostorčkov za trenutke sladke omame. Predstavnice najstarejše obrti na svetu bi doživljale težke, krizne zakonske momente, če doma ne bi smele »početi« tistega, kar počenjajo oziroma delajo v službi. Te dni smo na DS DO sprejeli sklep, s katerim smo temeljito spodrezali peruti tistim, ki popoldne (ali tudi dopoldne) radi zaslužijo še kakšen dinar. Zavestno smo se torej odločili za pravega čistega proletarca.
Boro MARKOVIČ je prišel v Cinkarno leta 1950 iz Bosne in Hercegovine. Delal je v keramiki, aglomeraciji, avtomehanični delavnici, leta 1969 pa ga je življenjska pot zanesla celo v tujino, kjer je ostal pet let- Nato seje vrnil v Cinkarno in delal v Transportu. Vmes seje ukvarjal tudi z rekreativnim športom. Sedaj živi v Celju in pravi, da bo kdaj pa kdaj šel na morje ali k sorodnikom.
Kralja Agezilaja so vprašali, katera vrlina je večja - pravičnost ali hrabrost-
»Če bi bili vsi ljudje pravični, hrabrih sploh ne bi bilo treba,« je ta odvrnil.
oglas... oglas... oglas...
Samohranilke pozor! Tiste brez znancev in sorodnikov! Že vnaprej oglašam v Cinkarnar, da nudim v letu 1989 usluge TRETJE OSEBE za letovanje v naših počitniških kapacitetah.
Ponudbe pod v troje je lepše in »sigurnejše«.
AMDO
Kadar imate probleme z uredništvi časopisov ali drugimi mediji, potem se po možnostih držite tele izkušnje ki se jo je držal tudi Adenauer:
»Nikoli se ne kregajmo z otroki in s časniki. Otroci vržejo na koncu kamen, časniki pa imajo zadnjo besedo «
Disciplina od februarja do aprila
Boža OGRAJENŠEK se je poslovila in odšla v zasluženi pokoj. Res, težko si je privoščila bolniško ali prosti dan. saj je
Obravnavanih je bilo 32 disciplinskih primerov, od tega največ 9 v Vzdrževanju, Transport in skladišča 8, Metalurgija in Titanov dioksid 5, Kemija Celje 4 ter Grafika 1- Najstrožji disciplinski ukrep - prenehanje delovnega razmerja je bil izrečen v dveh primerih.
OJsc.ukrep
Vzdri. J102	Energ. Kem.C. Kem.M. Graf. Vefl. TIS DSSS
Opomin Javni opomin
Prenehanje del. razmerja pogojno za 3 mesece Prenehanje del. razmerja pogojno za 6 mesecev
Prenehanje del. razmerja pogojno za 12 mesecev
2
Prenehanje del. razmerja
1
Se ustavi
Skupaj
8
O kajenju in njegovih škodljivih vplivih na človekovo telo je bilo napisano veliko besed. Mnogokrat so le-te naletele na gluha ušesa in posmehe kadilcev češ »že spet nam pridigajo«.
Kajenje ne moremo nikomur prepovedati, saj je kajenje tako rekoč pravica vsakega človeka. Prav tako pa je pravica vsakega človeka - nekadilca ta, da vdihuje zrak brez cigaretnega dima. In prav tega se kadilci premalo zavedajo.
Na žalost pa se kadilci spomnijo na škodljive vplive kajenja šele takrat, ko se pričnejo pojavljati zdravstveni problemi.
Prvo poročilo o kajenju tobaka imamo od znamenitega morjeplovca Krištofa Kolumba. 15. oktobra 1492 leta je po izkrcanju na otoku Gvanahamiju v bližini Kube zapisal v svoj ladijski dnevnik, da je srečal rdeče-kožce, ki »so imeli v rokah nekakšen ogenj in liste, ter so skozi usta in nos puhali oblake dima«. Ob odkritju Amerike so Indijanci tobak že kadili, njuhali, žvečili in njegov sok tudi pili. Uživanje tobaka je bila namreč zelo stara obredna navada. Ko se je Kolumb s svojimi pomorščaki vrnil v Španijo, se je kadilna novost hitro razširila po Evropi in od tod tudi drugam. Malokdo pa danes ve. da so zdravniki nekoč skozi stoletja hvalili in uporabljali tobak kot zdravilo zoper različne bolezni. Tobakovo zelišče so imeli za »Herbo panace-jo«, torej za rastlino, ki zdravi vse bolezni. Vse do 19. stoletja so tobak največ uživali s pipo, nato pa je pipo začela izpodrivati cigara. Novost v kajenju pa so prinesli na Zahod vojaki iz krimske vojne, kjer so videli, da Turki in Rusi kadijo tobak v obliki cigaret.
Cigareta z možnostjo inhalira-nja tobakovega dima je šele omogočila množično uživanje tobaka, ki je postajalo na začetku 20. stoletja vse bolj popularno.
Epidemično širjenje kajenja cigaret je najprej pričelo osvajati moške in šele nekaj desetletij kasneje tudi ženske.
Za nekatere evropske dežele in tudi za Slovenijo je šele prva svetovna vojna pomenila množično »šolanje« novih kadilcev cigaret: avstro-ogrska vojska je na frontah redno oskrbovala vojake z »zavojčkom cigaret«. Novejša poročila iz raznih dežel pričajo, da seje zavest o škodljivosti kajenja sicer utrdila in da mnogi ljudje žele opustiti to navado, da pa na drugi strani narašča kajenje med mladino kakor tudi med ženskami- Glede
Začnimo
živeti
v 7
zdravo
UŽIVANJE TOBAKA - NASLADA IN ZLO
k
v_
v
na število pokajenih cigaret so na prvem mestu ZDA s 3850 pokajenimi cigaretami na odraslo osebo v enem letu- Jugoslavija je na 9. mestu z 2410 pokajenimi cigaretami na odraslo osebo v enem letu. Za Jugoslavijo so Nizozemska, Španija, Turčija, Finska. Italija. Francija, Danska, Švedska, Norveška in Indija.
Medicinski problem uživanja tobaka je v sestavinah tobakovega dima. V tobakovem dimu je več kot tisoč kemičnih spojin, med katerimi je najpomembnejši živčni strup - nikotin. Nikotin deluje v telesu na tiste živce kadilca, ki izločajo posebne sestavine (kateholamine). Povečana količina teh spojin, ki jo sproži kajenje, škoduje srcu, krvnim žilam, prebavilom in drugim organom. Čeprav nikotin ne deluje tako smrtno, pa je to t i. zastrupljevanje na obroke, ki se vrši dan za dnem - iz leta v leto!
Dni":i 'l dljiva snov je tobakov katran. Z izdihom tobakovega dima skozi robec, se kadilec lahko prepriča, kakšna je vsebina, ki se po inhalaciji useda na stene dihalnih poti. Pri kajenju 10 cigaret na dan se v 10 letih prilepi na površino grla, sapnika in bronhijev okoli 1 kilogram katrana!
Kadilci cigaret pa redno vdihavajo tudi strupeni plin brez vonja, imenovan ogljikov monoksid- Količina ogljikovega monoksida narašča proti koncu ka-jene cigarete- Ogljikov monoksid veliko hitreje kot kiski vstopa v kri in tako lahko pri hudem kajenju pride do pomanjkanja kisika v posameznih organih. BOLEZNI KADILCEV:
-	Pri kadilcu se v dihalnih poteh ustvarja 100-krat večja količina sluzi, ki pa se počasneje izpra-znjuje ali celo zastaja v pljučih. Kadilec mora zato kašljati in tako s kašljanjem izpraznjevati s katranom pomešano sluz iz dihalnih poti. Vsakodnevni kašelj s sluzavim izmečkom označujemo kot t i. »normalni« katar kadilcev ali enostavni kronični bronhitis.
-	Pri nekaterih kadilcih pa se v
zastajajoči sluzi prično razmnoževati mikroorganizmi, ki povzročijo, da se nekatera dihalna pota dokončno zapro in nastopi t-i. obstruktivni kronični bronhitis-
Kronični bronhitis je skoraj obvezen spremljevalec kadilca cigaret, ki se v začetku pojavlja kot jutranje izkašljavanje.
-	Približno 90 odstotkov vseh primerov ugotavljenega pljučnega raka prizadene kadilce cigaret.
-	Nikotin in ogljikov monoksid neposredno ne poškodujeta dihalnih organov, zato pa so njihove posledice vdihovanja vidnejše na srcu in ožilju. Raziskave so v zadnjem času podkrepile mnenje, da je kajenje cigaret
glavni vzrok za nastanek srčnega infarkta. Nevarnost srčnega infarkta je pri kadilcih 6-krat večja kot pri nekadilcih.
-	Nekateri kadilci cigaret po 40. letu starosti opazijo, da pri hitrejši hoji dobe bolečine v mečih. Bolečine med hojo so posledica zaapnenja in zoženja žil odvodnic v spodnjih okončinah. Če bolnik ne preneha kaditi, bolezen navadno napreduje.
-	Nikotin v tobakovem dimu je povezan tudi z nastankom rane na želodcu-
Posebno škodljivo je kajenje nosečnic, saj med nosečnostjo kadita cigareto vselej dva: mati in otrok v njenem telesu- Posledice kajenja se kažejo tako v rasti ploda kakor tudi v porodni teži novorojenčkov. Matere-kadilke rodijo manjše in lažje otroke kot nekadilke.
Kadilci pa so tudi neznosna nadloga za nekadilce- Nekadilci v zaprtih in slabo zračenih prostorih vdihavamo cigaretni dim in smo tako izpostavljeni »pasivnemu kajenju«.
Spodnja razpredelnica kaže odstotek kadilcev, ki so danes stari 35 let, a ne bodo dočakali 65 rojstnega dne-
ŠT. pokajenih cigaret:	% kadilcev, ki ne bodo dočakali 65 let:
Manj kot 10 cigaret na dan 10-19 cigaret na dan 20-39 cigaret na dan več kot 40 cigaret na dan
Kajenje tobaka ni samo naslada, temveč tudi nadloga, ki ogroža zdravje kadilcev, pa tudi njihovo življenje.
27% 35% 39% 45%
KADILEC KADI, KER NE MORE PRENEHATI S ŠKODLJIVO RAZVADO, REŠITEV JE SAMO V ENKRATNEM SKLEPU: STOP
Rešitev in nagrajenci križanke obljavljene v 2. številki Cinkarnarja
KES, KOMET. OLIO. IDILA, GINKOV, PRAH. TITAN, DIOKSID, ANANAS, RO, TOK, RED, DELA. RE. ŽILA, KOMARJI. KD, VRAŽA. IČ, ATONA. NAIVA, URL ONA. MONOM. AGLOMERACI-
JA. RANA. ATRIJ. LASER.
Prvo nagrado je dobila Anica Čuček, tozd Grafika, drugo Matilda Renčelj, upokojenka in tretjo Marijan Smiljanec, tozd Vzdrževanje. Čestitamo!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža in očeta, Ivana GORENŠKA, se iskreno zahvaljujeva kolektivu Cinkarne, sindikatu, sodelavcem za darovano cvetje, kakor tudi vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
žalujoča žena Majda in sin Andrej
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža ADIJA TANJŠKA se njegovim sodelavcem iskreno
zahvaljujem za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
žena Olga
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta FRANCA KAJTNLRJA.sezahvaljujem vsem sodelavcem za tolažilne besede, darovano cvetje in za spremljanje na zadnji
^ '	sin Slavko
z družino
Vabilo v gore
Nocoj sem sam. Mesec bo vsak čas za BRANO, pa bi rad, da mi pomaga čim više. Na desni se sveti v zadnjih njegovih žarkih zahodna stena, na levi pa izginja v črnino LOGARSKE DOLINE tisočmetrska severna stena PLANJAVE. Ozka rez severozahodnega grebena, meja med svetlobo in temo, je moja pot. Više in više se dvigam, hitim, pa me neusmiljeno zasleduje in dohiteva senca BRANE...
Da bi v svoje vrste skušali pridobiti čim večje število ljubiteljev gora seje odbor PLANIN-SKE SEKCIJE odločil za podrobnejšo najavo svojega dvomesečnega programa. Upamo, da bomo s tem ustregli širšemu krogu potencialnih planincev, saj bodo tako lažje načrtovali svoj, nam vsem skupaj vedno bolj skopo odmerjen prosti čas. Upamo, da boste v programu našli tudi svoj cilj.
PRIDRUŽITE SE NAM - PRIČAKUJEMO VAS!
25/6-1988 - POT PRIJATELJSTVA TREH DEŽEL VZHODNE KARNIJSKE ALPE) 1. DAN: - CELJE-RATEČE-TRBIŽ
Dostop do RIFUGIO GRAU-ZARTA 1250 m Vzpon na CRETI GRAUZA-RIA 2065 m
Hoje približno 2 1/2 ure. Vzpon je označen s težavnostno stopnjo (za skupino vrv in dva cepina - varovanje po potrebi). Vrnitev v kočo in prenočevanje. 2- DAN: Sestop v dolino. Vožnja BEVORCHIAUS VAL -ANPA - PONTEBLA - STU-DENA BASSA - PASSO DEL LASON Dl LANZA 1552 m Vzpon: MONTE ZERMULA 2143 - cca 2 uri in MONTE
Tone ŠKARJA STENE MOJEGA ŽIVLJENJA
CAVALLO 2239 m - cca 3 ure. Sestop in povratek v Celje okoli 23. ure.
2/7-1988-BAVŠKI GRINTOVEC
Operativna izvedba izleta je odvisna od števila prijavljencev. V slučaju večjega števila planincev bo organiziran lastni prevoz, sicer pa z rednimi prevoznimi sredstvi.
Predviden je vzpon iz doline BAVŠČICE in spust v TRENTO v vas SOČA. Podrobnejša navodila bodo dana v juniju v razpisu.
22., 23., 24/7-1988 - VELIKA PLANINA - KOROŠICA - OJSTRICA - PLANJAVA - LOGARSKA DOLINA
Izvedba izleta bo odvisna od števila prijavljenih planinceč Predviden je vzpon na VELIKO PLANINO (1666 m) ter preko KONJA na KOROŠICO do KOCBEKOVEGA DOMA 1803 m. Od tu’ vzpon na OJSTRICO 2350 m ter preko BABE 2240 m na PLANJAVO 2394 m. Od tud spust preko KAMNIŠKEGA SEDLA. OKREŠLJA v LOGARSKO DOLINO.
Podrobna navodila bodo dana v mesecu juliju.
Planika
Izlet v Samoborsko gorje
V želji, da spoznamo in vidimo čimveč planinskega sveta tudi lam, kamor vsaj doslej nismo zahajali, smo se v planinski sekciji Cinkarne odločili obiskati Samoborsko gorje. Hribovje, ki leži zahodno od Zagreba in ga Hrvati tako radi imenujejo naše mini Alpe ,. se prav gotovo splača obiskati.
Čeprav gorje ni visoko (najvišji vrh je Japetič - 879 m), je zelo raznoliko in slikovito. Mreža dobro markiranih poti planince vodi skozi gozdove, preko livad, mimo skrbno obdelanih njiv in skozi zanimive vasi s staro kmečko arhitekturo, takšno, kakršne tu pri nas skoraj že ne najdemo več.
Vendar je že tudi tu civilizacija močno posegla vmes, saj predvsem moderni vikendi kar kazijo prvobitnost pokrajine.
Pot smo pričeli v Samoboru in jo nadaljevali do prijetne koče pod Okičem. Koča stoji tik pod ruševinami starega gradu Okiča. Po dobrem okrepčilu je že sledil precej naporen vzpon na Plešivico, naporen predvsem zaradi vročine, ki to sobotno dopoldne še ni dala slutiti na tako hudo spremembo vremena naslednji dan. Spust mimo lovske koče na Poljanici -prijazno so nam postregli s pivom - in vzpon na Ostre nam je nudil lep pogled na že prehojeno pot, kakor tudi na pot, ki je bila še
pred namo. Oštrc je gotovo najlepši del Samoborskega gorja, ne samo njegov razgledni vrh, ampak vsa njegova okolica.
Pod samim vrhom stoji planinski dom »Janko Gredelj«, za katerega skrbi prijazni oskrbnik, pravi primer planinskega entuziazma. Vsako soboto, ob vsakršnem vremenu. prihaja iz svoje vasi Bra-slovje in v velikem košu na hrbtu prinaša vso hrano in pijačo za planinski dom.
Pot smo nadaljevali po zelo strmem grebenu proti domu.
» Veliki dol«, od tam pa položno po cesti skoraj v dolino do Šoiče-ve koče pod starim gradom Lipovcem. Privoščili smo si daljši počitek, saj je bil pred nami še zadnji hujši vzpon na Japetič, ki nam je vzel kar precej moči, saj je
zelo strm, utrujenost pa je že tudi opravila svoje.
Ko smo izstopili iz gozda na greben nad kočo, nas je dočakala megla in ledeno hladen veter, ki je že pomeni! napovedano poslabšanje vremena. V domu na Japetiču smo se potem nekateri pridružili prijetni družbi Zagrebčanov, skupaj smo zapeli nekaj pesmi, tudi naših slovenskih, in nato utrujeni zaspali. Zbudili pa smo se v snegu, ki je še kar naprej padal, zato smo za ta dan načrt nekoliko spremenili in se bolj zgodaj, kot je bilo predvideno, spustili v dolino. Kljub temu smo se zadovoljni vrnili domov, kjer pa nas je zopet pozdravilo sonce.
Vinko Tajnšek
GoMMD3
Glasilo delovne organizacije Cinkarna izhaja mesečno. Ureja ga uredniški odbor, predsednik Maks Pečnik, člani Amadco Dolenc, Darja Vovk, Lenart Horvatič. Glavna urednica Mira (torenšek, odgovorni urednik Leopold Slapnik, lektorica Jelka Bombač. Naslov uredništva: Cinkarnar. Cinkarna, Kidričeva 19, Celje, tel.: 33112, int. 353. liska tiskarna Cinkarna v nakladi 3.000 izvodov. Cinkarnar je brezplačno na razpolago vsem članom kolektiva, upokojencem in štipendistom.
Na podlagi izjave sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 z dne 5.4.1974 je glasilo oproščeno temeljnega prometnega davka.