i*- L<- S Penom boste spet češnje zobali 30. julija. Če še ne bo črvov! | 2 junij '98 tute Pe" tute VESTNIK 39 SLOVENSKI I FILM S PREKMUKSKIMI v ■ PHANTASTI '9 I' 1^''- k AGRONOVICE ( ČEŠNJE BI ZOBALI! JUNAKI M b! r I I Kaj bi Slovenci brez Prekmurcev? Marsičesa ne bi! Na primer posneli filma - te dni bo namreč slovenski režiser Andrej MLAKAR v produkciji ljubljanskega Pegaz filma posnel prve kadre celovečerca z naslovom KI JO JE MEGLA PRINESLA. Scenarij je po svojem uspešnem romanu napisal Prekmurec FERI LAJNŠČEK. Roman je Prešernova družba natisnila v deset tisoč izvodih in jih je spomladi že razprodala, ta čas pripravljajo novo izdajo, opremljeno s fotografijami iz Odi se, Jose! 588. DEL ESMERALDE SNEMA D. GYOREK! Vesoljni podalpski deželici je jasno, da bo nekaj dni pri nas nastajajočega filma. ” presvetla ESMERALDA. Obisk naj bi zasenčil tistega gospoda Glavno vlogo, lik upornega mokuškega papeža, med drugim pa naj bi v tem času posneli tudi en del župnika, bo upodobil Prekmurec DA- meganadaljevanke. Za kraj dogajanja so izbrali idilično Regijo, ■ ■ glavni snemalec, montažer, rekvjziter in kuhar pa bo rojak DRA- 1 ) ga a IT -jff] Žita, vei pa tou je iekar krokos! J ► f n v lil RIO VARGA, vidni stranski vlogi pa bosta stvaritvi igralca LUDVIKA BA-GARIJA in nepozabnega Bumbaša iz Halgata, naturščika JOŽETA KRAMBERGERJA. h 5- ■'S L. A KBAMBERGER GO GYOREK. Mehiško-ameriški producenti so ga izbrali zavoljo bogatih izkušenj s tujejezičnimi produkcijami, pridobljenimi v oddaji za Madžare HIDAK. Če bo gledanost pri nas narejenega 588. dela Esmeralde nad faktorjem 3,5 povprečne 3-članske \ H ' I, ’ \ -v; i .• q tl ,1 BAGARI Zd-i / .v; TU',. / .,W' družine v deželi, bodo dogajanje v celoti preselili na slovenska tla, nadaljevanko pa preimenovali v ESZTIKA, Za glavno vlogo so že najeli Dragovega učitelja JOŽETA HERMANA (alias JOSE ARMANDO), snemalca slovenske nacionalne TV, Herman se na vlogo pripravlja v tihem okolju Cateških toplic, kjer skrbi predvsem za izboljšanje telesne kondicije. Igralki na fotografiji pa z nestrpnostjo pričakujeta novega (filmskega) partnerja, ki se ta čas tudi več ne brije in čaka, da mu bodo zrasli »mu-chaco bajuszi«, i MOTOVILKA IN KRALJEVIČ u.-—~ PRELESTI POLETJA I Citajte ded sakši večer ob pou osmi! f-ii I H*' I! s'ž I VI Ul v 'A- 4l MOTOVILKA je bila najlepši otrok pod soncem. Ko je bila stara dvanajst let. jo je čarovnica zaprla v stolp sredi gozda, ki ni imel ne stopnic in ne vrat. Le zgoraj je bilo majhno okence. Motovilka je imela krasne lase, kot ulito belo zlato. Čez nekaj Časa je po gozdu jezdil kraljevi sin. Slišal je Motovilčin spev in ta mu je tako ganil srce, da je sleherni dan hodil v gozd in poslušal petje. Nekega dne ob mraku je zbral pogum, šel k stolpu in zaklical: >Motovilka, Motovilka, spusti svoje laske !< Motovilka je takoj spustila svoje lase in zaljubljeni KRALJEVIČ se je povzpel po njih. Nato sta do konca svojih dni strmela v nebo in čakala, da se bo vreme izboljšalo. [Po pravljici Motovilka bratov Grimm) Kraljevič = J. HALB, Pertoča Ondan sta se ŽITA FLISAR - NOVAK (stoječa), svetovalka na ŽVZ v Soboti, in OLGA VARGA (čepeča), šefinja z Vrtnarstva (tudi v MS), podali na lov za sočnimi in debelimi češnjami (za tiste, ki imate gladko izgovorjavo: čRešnjamij, Sodelavec JOG ju je zalotil, ko sta jih iskali na rožnem grmu - kljub temu, da je bil dodobra presenečen, saj ni pričakoval, da bosta ag-rostrokovnjakinji napravili takšen kiks, je vendar še zmogel toliko novinarske prisebnosti, da je pritisnil na sprožilec fotoaparata. Nastal je tale fotodokaz - na rožnem grmu ne moreš Češenj (čReŠenj) zobati! JOG LEPOTIČKI (SE) V ZAPEČKU Ob slovenski morski obali se sicer že namakajo, panonska dekleta in žene pa še vedno ždijo v svojih domovih. Po vesteh našega specialista za estetiko Lipena ob gramoznicah Prlekije in Prekmurja še ni najti prijetnih oblin skritih lepotic. Skrben kot je, pa je vseeno poskrbel, da moškemu delu občinstva ponudimo zaobljene užitke. Poslal nam je fotografiji deklet, ki sta se umaknili nekam na varno (in dovolj toplo). Prva dama se je sicer pokrila s klobučkom, drugi pa je kakršnokoli zakrivanje očitno čisto odveč! h I 1, tl Motovilka = I. BENKO, M. Sobota Lepotica s klobučkom r* L Lipen IS ' - - II I .1 J i, r > I lU - Brezbrižna lepotica ( ) VESTNIK 30 tute Pen tute junij '98 —5 3 ' 4 FOTONASVET VILIJA RESNIKA GRIZITE!!! I I w z U N GHANGE I I . l - ^... ■■ I .4» I i?' II Die P3JC r: J! t-1 I I -i-i I. I * I. r K’ * f * I '* l« ‘1- T' ■ 1 h w •o Žz Wffi eno O Sv^i w r -r, EE tte>’ n JfT- v Sloveniji imamo Janeze in Janezke, v sosednji Avstriji Johanne in Johannčke. Pri nas Janezki, pridni šolarji, vedo, da so naše sosede Italija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška, Johannčki pa nak! Ni jim čisto jasno, vsaj ne tistim, ki so izobesili zastavico v izložbeno okno pošte na osrednjem trgu v avstrijski Radgoni. Med zastavami velesil in avstrijskih sosed boste zaman iskali zastavo republike Slovenije - je pa zato v levem zgornjem kotu zastava z rdečo zvezdo, ki ne obstaja več. Kot tudi ne rajnka SFRJ. Lipen Si 1 f ,1, +' t*' li ž ■ _s -■ ■ k , ■ V-- i . V BAVNATELJ I ZAPRL OČI Jdemo kolobarit! »Naj vsi vidijo, da ne vidim!« ie filozofsko sklenil STEFAN SMODIŠ, ravnatelj Srednje kmetijske šole v Rakičanu. S tem je pojasnil, da ne misli trpeti kakršnih koli natolcevanj o ■ I pretiranem opazovanju J ŠTERE VABE COTAS? brhkih mladenk (dijakinj) ob sebi. Kljub temu je bil ob jubileju, 60-letnici šole, vzhičen nad spoznanjem, da v tem delu države »gor rastejo* tako sposobne kmetijske strokovnjakinje. Letošnji slovenski eurokandidat, vsaj kar zadeva pop glasbo, VILI RESNIK, je tudi zagret žogobrcar. Na nedavni tekmi estradnikov Slovenije in Hrvaške v mariborskem Ljudskem vrtu je bil strelec četrtega zadetka (za Slovenijo, da ne bo kdo mislil, da je dosegel avtogol!). Našemu fotoreporterju pa je poziral, da bi tudi prekmurske in prleške nogometaše opozoril na eno temeljnih življenjskih resnic: tudi v nogometu je potrebno Na} nohti trpijo! »gristi«! BOBI MALI MEJNI PREHOD ZA PESKE LJUDI Z BECIKELNOM T- (A Ut s I 'iVJ STOP R« MUNE FflEHOO JE OOVOUeK I CKAMI U "MAR MEJtt PRROr. ZRtnmttlSTOMMtZOSEaHI CKANttlOZAUSmJStStft^^ w TUN ZA aOWEN5XE ORZIMAM It Tin lA WSW Ih^ NtMAJO VISE, PESKE LJUCH, KATERI St VOZUO Z BECKEUfflM M Z MAIM MOTORHIM VOBt 00 «* Orf smeja, c «(/1 Vsemogočno stvaritev v izvirni slovenščini si lahko (za zdaj še brezplačno’) ogledate na maloobmejnem prehodu KRAMAROVCI v občini Rogašovci. Znak je že na avstrijski strani, to pomeni, da slovenske oblasti zanjo ne odgovarjajo. Vprašajte kateregakoli pravega ribiča, odgovora ne bo - to je namreč ena najpomembnejših skrivnosti sodobnega ribolova. Ni namreč vseeno, , ali daš na trnek črva, kruh ali (konjsko) fi^o. In potem spet ni vseeno, ali _____________ _______________ I vaba diši po »eau de cologne«, po svežih kumaricah ali prekajenih svinjskih !' « sc^oskega mestnega parka (male) , (a o I m <5 k A trta k'r»n£i i V vndl Ifl tO tmck. Lipen Foto: Lipen ttZAUrtAV LV- IZ naaicana, ne oo puveucii i^oocurvun je 21-kilogramskega krapa ujel v vodi. In to na trnek. O '1 T J III tt v S1 > & Nekoč je bila razlika očitna, danes je ni več: nekdanji dijak Rudolf Kulič in profesorja Vlado Sagadin in Boško Marinič, zdaj vsi vitalni upokojenci. Edina ljubezen iz šolskih klopi in še to sta zaljubljenca nadgradila z zakonsko zvezo: Eva, dekliško Benko, in Ciril Osterc. Didi s svojimi fanti že ve, kako je treba družbo "gor držati«. Zaigral je posebej za dr. Evo Kolta j - Kocan in dr. Silvo Ciril Osterc, Peter Potočnik, Ludvik Bakoš in Jože Lamšček; 5. vrsta: Ivan Križanič, Rudolf Kulič, Evgen Kisilak, Janez Glažar, Janez Žilavec, Ivo Rotdajč, Ludvik Zelko, Lojze Logar, Aleksander Kerčmar in Aleksander Šparaš Vseh 59 je uspešno maturiralo in so danes inženirji razhčnih strok, profesorji, učitelji, pravniki, ekonomisti, zdravniki, zobozdravniki, novinarji, umetniki ... ’ Bi; 1, L** fi'' hi ua2i 4 IV bo kripta, v kateri želita biti pokopana. Ležala bosta v pocinkanih krstah. sko leto, tokrat okrog pet tisoč. Mnogi niso niti vedeli za prestavitev. Še v torek do 11. ure je veljalo, da bodo Lampiončki v vsakem vremenu, pozneje pa so se organizatorji vseeno odločili drugače, kar se je izkazalo za pametno in pravilno. Po Mariboru sta na dan prireditve vozila dva brezplačna avtobusa, ki sta dovažala in odvažala študente. Redarska služba je bila številčna in ni se zgodilo nič omembe vrednega. Poskrbeli so za večje število točilnih miz, tako da je bila še največja gneča pred stranišči, Številni moški so zalivali tudi drevesa in ograjo okrog igrišča. Na samih igrah, ki so predhodnica žuru, je nastopalo osem študentskih ekip, prva nagrada je bila kot vedno pečen odojek. S icer pa so Lampiončki prireditev z brado. Pred petnajstimi leti so takratni študenti priredili majhno zabavo z imenom Ples pod lampiončki. Ker je stvar uspela, je postala tradicionalna in vsako leto vse večja. Pozneje so spremenili naziv prireditve v Lampiončkove igre, nato pa kar skrajšano Lampiončki. Dandanes si študija brez teh iger niti ne predstavljajo več, saj so ACI postale obvezne za vse, za resne študente, še bolj za neresne. I Dolgo je kazalo, da njuna prošnja oz. želja ne bo uslišana, onadva pa nista in nista odnehala. Med drugim sta stopila tudi do župana in župnika. Te dni sta se končno razveselila dopisa, da se jima dovoli zgraditev kripte oz. grobnice na pokopališču v Dolnjem Lakošu, in sicer »po predlogu stališč Občinskega sveta Občine Lendava. Stranka se mora ravnati po predpisih in se obvezuje, da najbližje sorodstvo opravi , pokop mrliča po predpisanih normah za grobnice.« Vsa zadeva je prišla namreč nazadnje na občinski svet, kajti krajevna skupnost se je sklicevala na odlok o pokopališkem redu iz leta 1985, ki ga je sprejela takratna občinska skupščina v Lendavi, po katerem gradnja novih grobnic ni dovoljena. Člani občinskega sveta (večina) so kljub tej »prepovedi« sprejeli pozitivno mnenje (stališče), saj ne gre za klasično grobnico, ampak predvsem za »zabetoniran« grob, ki bo videti nas zunaj takšen kot vsi drugi. Zakaj bi se torej togo držali nekega predpisa? Ne bo jima težko umreti Ludvik in Marija pravita, da jima sedaj ne bo težko umreti, kajti s tem ko bosta pokopana v kripti, tako onadva imenujeta svoj večni dom na dolnjelakoškem pokopališču, ne bo mogel nihče prekopavati njunih kosti, kot se to dogaja v običajnih grobovih. In medtem sta že sklenila pogodbo s podjetjem Gidos iz Lendave (tudi plačala polovični znesek), ki bo poskrbelo za Imela bosta ( I' Pen junij '98 VESTNIK .16 Razmišljati o svoji smrti in kako naj bi bilo potem> je nekaj, kar nas bega, vznemirja... I Nastop ansambla, sestavljenega iz članov I Državnega zbora Republike Slovenije, v Porabju grobnico! Poslanci so se šli diksilend K t I Ludvik in Marija Magyar iz Lendave se veselita življenja in tudi smrti, kajti njuna prošnja je končno uslišana. ureditev njune grobnice poleg groba Marijinih staršev. Mesto je že »zakoličeno«, dela pa naj bi bila opravljena letos. Poleg njunih krst (morali bosta biti'pocinkani) bo prostora že za štiri druge. MARIJA: »O smrti že dolgo razmišljam. Zdaj, ko vem, da bo moj večni dom poleg staršev in da bova imela z možem kripto, mi ne bo težko umreti. na moja leta o tem še nekoliko Seveda je glede prezgodaj govoriti, toda nikoli ne veš, kdaj pride tvoj konec. Skrbi me predvsem zdravje.« LUDVIK: »Bil sem zaposlen na železnici, ves čas pa sem delal tudi na kmetiji. Imel sem dvajset glav v hlevu. Težko mi je bilo, ko sem moral vse prodati, ker nisem mogel več kositi in krmiti , živine. Toda poslušal sem sinova, ki sta mi tako ' svetovala. Njima sem tudi prepustil zemljo. Zdaj živimo skupaj z njunima družinama in vsi se lepo razumemo. Srečen sem, čeprav mi precej nagaja srce. Mogoče pa bo sedaj, ko je moja in ženina prošnja glede groba uslišana, kaj bolje.« Besedilo in foto: JOŽE GRAJ Porabke pa so molzle krave Veliko ljudi je prišlo tisto vroče popoldne letošnjega 31. maja v Slovensko ves na glavno prireditev letošnjih porabskih dnevov. Kmalu po 15, uri so se vrstile na odru, postavljenem med gostilno in cerkvijo, folklorne skupine iz Sakalovec, Gornjega Senika, Beltinec, Lancove vasi na Ptujskem polju, Unda iz Gradiščanskega v Avstriji. Plesali in peli so, da jih je bilo veselje gledati in poslušati. In sonce se je pošteno razkazovalo, žgalo, peklo po tisti polovici občinstva, ki je prišla na prireditev zadnja, saj je bila senčna polovica že zdavnaj zasedena do zadnjega sedez^. In sem izza omizij, ki jih je bilo videti v debeli senci gostUni^ih kostanjev, so mežikali prešerni, zadovoljni obrazi pivcev in kadilcev. Vse je teklo po predvidenem programu. Iz zvočnikov je bobnel Milanov glas, in treslo se je slovensko Porabje ob »navitih« ritmih Beltinške bande. Največ »nadnaravnih« zvokov so bili deležni tisti spredaj in to so biU predstavniki slovenske oblasti. Da, slovenske. Ih je sedela naša veleposlanica na Madžarskem, njeni sodelavci, podpredsednik HI jr* F n K JxV3l H H 4 M a . h-. ............../1^. »Vsi so v tej avanturi šefi in v tej sestavi najbolje igrajo ...«je dejal povezovalec na letošnjih porabskih dnevih Milan Zrinski, ko so se na odru v Slovenski vesi znašli naši poslanci. I ha •V b'" ? *(l J 4 Mlade Gradiščanke so se zagledale v naše parlamentarce. našega parlamenta, tisti, ki skrbijo za Slovence po svetu, poslanci... Najvišji predstavnik Madžarske je bil župan Monoštra, na ozemlju katerega je prireditev potekala. Če že doma »pridelamo« vedno manj Slovencev, je potrebno iti polnoštevilno čez mejo in ohraniti slovenstvo pred raznarodovanjem. Dve uri in pol je trajal narodopisni program in potem je bUo za precej časa vsega konec. Občinstvo se je spraševalo, kje je zdaj ansambel, sestavljen iz članov Državnega zbora Republike Slovenije. Njegov nastop je bil napovedan za 17. uro. In Porabke so se spomnile na živino v hlevih, na krmljenje, na molžo, na ku- Ospredje parterja se je končno napolnilo. Zadaj so samevale prazne klopi in na odru se je pojavilo šest poslancev oziroma tistih, ki so jim blizu. In da ne bo pomote. Na odru je bUo sedem oseb. Tisti zadaj v beli srajci in črnih hlačah je bil Denko od ansambla Avantura in je skrbel za ozvočenje. In prišel je Milan Zrinski in je v nagovoru s povzdignjenim glasom pomešal Avanturo in poslance in je izjavil. »Bolj bi bil ubran naš parlament, če bi igral mu diksUand ...« In začelo se je. Sredi odra se je znašla samozavestna gospa Breda Senčar, po rodu iz Prlekije, po izobrazbi profesorica glasbe, novinarka, ki je mislila iti s pesmijo na ustih med poslance. In zdaj je prišla med Porabce, da jim zapoje nekaj lepih prekmurskih narodnih samospevov. Ob njej je igral Rudi Moge klarinet, zna pa zaigrati tudi na saksofon, nekoč pa je bil pomorščak, je tudi profesor matematike in fizike. In trudil se je za sprejem kulturnega tolarja, ki ga bomo potrebovali za obnavljanje kulturnih znamenitosti. Za klaviaturami je bil Dimitrij Baerman, katerega brat je sedel med občinstvom, drugače pa sedi v poslanskih klopeh. Dimitrij je glasbenik in dela na ministrstvu za šolstvo. Je svetovni popotnik in človek dobre volje. Zadaj si je dal opravka z bobnom Roman Jakič, ki je naš najmlajši parlamentarec. Obvlada klavir, kitaro in poje. Med osamosvajanjem je skrbel za prijetno razpoloženje. Najobilnejši na odru je bil Janez Per. Igral je na bas kitaro in pihal na vse mile viže na pozavno. Je umetnik na tem področju, saj že štirideset let igra in poje v Alpskem kvintetu in povrhu je župan občine Mengeš. Na trobento je nadvse milo trobil Prekmurec Geza Džuban. Je kmetijec, doma iz Moravskih Toplic. Bd je agronom v soboškem Živinorejsko-veterinarskem zavodu. Rad dela v svojih goricah in tja včasih povabi veselo družbo. Je pobudnik za tokratni nastop in za nekatere prejšnje, ki pa so bili v manjši sestavi in na domačih tleh. Navzočim je povedal: »Radi stopimo skupaj in zabavamo ljudi!« In fantje so bolje igrali, kot so ubrani v parlamentu. In še dobro, da sem se znašel ob pravem času na pravem mestu, da bodo Slovenci izvedeli za prizadevnost nekaterih svojih izbrancev. In če bi bil na odru še Jazbinšek, Marjan Podobnik in še kdo, bi bil to pravi poslanski orkester. Je pač čas za resno delo in je čas zabave. Poslušal, gledal in fotografiral: F. ŠTEFANEC grobnico! I hanje večerje in so vstale ter se odpravile domov. Vstali so še tisti brez živine in se šli hladit v gostilno. Prosili, da, prosili so za »froče«, »šore«, si zaželeli »bor«. In natakarjev ni in ni bilo. Po odru in okoli njega so hodili poslanci, nosili glasbila, note, urejali ozvočenje, vadili. Čas je tekel, Mimo je bila že osemnajsta, to je bil čas, ko bi moral priti na oder prekmurski ansambel Avantura in začeti bi se morala veselica. čO -D, i J '/■ - 21. r««*! fr / J» Ta posnetek sem napravil med nastopom folklornih skupin. Ko so igrali člani državnega zbora, so bile klopi v tem delu skoraj prazne. Pa ne da jih Porabke ne bi želele poslušati. Pozno je bilo in doma jih je čakalo polno vsakdanjih opravil. junij '98 po tepanje VESTNIK 16 I A Pisec reportaže na pobesnelem biku, ki ga ni še nihče premagal. TO fv VBk. ?Sh BIENVENIDOS CATALUNYA J D omala vse turistične agencije vabijo v prelestno Španijo, v deželo, kot se radi trkamo po prsih s svojo splošno r' izobrazbo, žalostnega klativiteza Don Kihota s kmetiškim oprodo Sančo Panso ter vetrnjaki, morjeplovca Kolumba, deželo hrabrih, a tudi krvi in zlata žejnih konkvisdatorjev in neustrašnega viteza Cida, v »zeleno, ki te hočem zeleno«, kot je otožno, s ciganskim melosom zapel tragično ubit Federigo Garcia Lorca, v deželo Granade, Toleda, Cordobe in mavrskih ostalin, med širne, od suše ožgane planjave osrednje mize, k brhkim plesalkam flamenka in Ravelovega Bolera ali že kar k patetičnim pobožnim procesijam, k demoničnim koridam, v katerih je nekoč kraljeval £1 Cordobes, k pošastnemu biku iz Guernice, k sanjavemu, a nikoli odsotnemu Pablu Picassu, k izgubljenemu, a prikupnemu Jimenezovemu osličku, ki prestopa okoli monumentalnih francovskih grobnic, k baročnim portretom kraljevih družin, k dalijevskemu k»i Samo za bistre oči: dvoje vročih zaljubljencev na balkonu zvonika Sagrade famUie i 4 Nekoč so kraljevi podaniki poklekali pred Njegovim veličanstvom, a piscu alias Comte de Valltordera je španski kralj prvi ponudil roko. A Salvador Dali portretira Galo, tokrat kot živi kip, na barcelonski ulici Rambla. 4 Le v Figuerasu vedo, ali je bilo prej jajce ali kokoš, sicer Dalijevem muzeju ne bi kraljeval venec jajc brez ene same koklje. L_ Costa brava, po naše Divja obala, s kipom lepotice, ki si je morjeplovci na obzorju nikoli ne poželijo. L.«;, TOMIJI Pogled na olimpijski stadion v Barceloni, na katerega -čeprav si to zelo želim - še dolgo ne bo stopila kaka »kopačka« soboškega prvoligaša. L ^7 i. u [ O - sureralističnemu ludizmu in mirojevski lahkotni igrivosti ter navsezadnje sodobnemu utripu, duetu Placida Dominga in Monseratt Caballe ter k sentimentalnim romancam Julia Iglesiasa, ki se vse bolj in bolj utaplja v izginjajoči se mešanici tradicionalnega in potrošniške agresivnosti, ki nadeva predvsem množičnemu turizmu obraz površnosti in praznosti. I I VESTNIK 47 po Pen tepanje junij '98 ADIOS LLORET DE MAR! Zgodovina drugače Umetniki in ne popotniki, še najmanj pa mimobežni, kot sem bil sam, so najpris-tnejši in najbolj iskreni podobarji svoje domovine. In Španija, če le prelistamo enciklopedije, se kiti z velikimi imeni, ki so zaznamovala ali tok zgodovine ali umetnosti, pa vendar se za temi usodnimi, za kroniste in zemljemerce sijajnimi dogodki skriva tudi drug, za večino najbrž nevidni ali hote spregledani obraz zgodovine ter usojenosti malega človeka, ki mu sodobni katalonski pesnik Jaime Gil de Biedma prepisuje z ustnic odlomke tega grenkega Zagovora in prošnje: In kaj naj rečem o naši materi Španiji, tej deželi vseh hudobnih duhov, v kateri slaba vlada, revščina; nista samo revščina in slaba vlada, marveč mistično stanje človeka, končna odveza naše zgodovine. filmu Andaluzijski pes, hkrati očaral in zaprepastil. pustil gledalca odprtih ust ali razočaranega, nikakor pa ne hladnega. In takšen je tudi Figueras, to njegovo majhno rodno katalonsko mestece, v katerega se roma zaradi njegovega muzeja, ki že na zunaj, po načrtih arhitekta Emilia Pereza Pinera, s čebulastimi kupolami in kamniti jajci, s pisanimi pročeljem ter staro limuzino v zadverju vabi na čudovito potovanje v grozljivo in posmehljivo nadresničnost Vse, česar se je oprijel, je dobesedno zazvenelo; steklo, jedilni pribor, deli avtomobila ali motorja, koruznega lata, zrcala, ob tem pa seveda vedno znova bajna Gala, »ta ponosni torzo z malo zadnjico, ki je zaradi osje vitkosti še bolj vreden greha In ko sem se dobesedno drenjal v tem najbolj čudnem muzeju, kar sem jih kdaj obiskal, se je pritaknil glas njegovega prijatelja, pesnika Lorce, ki mi je odzvanjal skozi na videz odljudno, sušno katalonsko krajino; Od vseh zgodovin Zgodovine I je brez dvoma najbolj žalostna zgodovina Španije, ker se slabo konča. Kakor i da bi se človek. Čista reža podira neprave načrte pripirajoč rezino ustnic in smeha r 5 sit vojskovanja s hudobnimi duhovi, odločil, da jim zaupa vlado O Salvador Dali oljčnega glasu Govorim le tisto kar govore tvoja dela in ti. in Upravl/anfe svoje revščine. Barcelona, tudi Danes je dvomilijonska katalonska prestolnica biser, v katerem je treba živeti, da ga vsaj malo spoznaš. Se tako bleščeči turistični vodniki, plakati ali celo videofilmi 50 le obrisi realnosti, kajti Barcelona ni le svetovno znan olimpijski kompleks, kopica muzeiev, muzej voščenih lutk, v katerem stoji tudi Tito v družbi Churchila, Hitlerja, Ro m me la, Lenina in Arafata, Barcelona je tudi veliko pristanišče, prelestna Avenija Diagonal, muzej Pab-la Picassa, mešanica secesijskih in modernih zgradb s srednjeveškim jedrom, pa kričeča sredozemska tržnica, ki se šibi od vonjav sadja, rib in odrtih ovčjih glav, bronasta, proti zahodu izprožena Kolumbova roka, ki kaze čez morje, pa navsezadnje sijajni Rambla, po naše sprehajališče, v samo zelenje odeti glavni korzo, na katerem se dogaja mesto: množice ptičjih kletk, sladoledarji. rože in spet rože, ulični portretisti, akvarelisti in krajinarji, bižuterija, skratka, eno samo gledališče s paraliziranim azijskim akrobatom, ki si predene suhe noge na ramena, množica živih kipov, črnček, prirasel na platane, sprejahajoči se renesančni kočijaž in žongler z nogometnimi žogami, ki Jih vrti tako spretno in lakonično kot Chaplinov Veliki diktator globus, zavedajoč se, da se je svet ustavil za nekaj hipcev v njegovem nastavljenem klobuku, polnem preluknjanih španskih kovancev. Lloret de Mar, španska Meka slovenskih srednješolcev, kot nalašč za množični, zabavljaški, sicer pa že malce preživeli turizem l^očem verjeti, da takih hudobnih duhov ni. Prav Ljudje plačujejo vlado, impresarije ponarejene zgodovine. Prav oni so prodali človeka, <^ni ga spravili na beraško palico in zasegli blaginjo Španije. ^'rostm, naj Španija izžene te hudobne duhove. Da se revščina povzpne do vlade. Do bo človek gospodar svoje zgodovine. _ Figueras, bežno življenje ekstravagantne-ga slikarja Salvadorja Dalija ' (1904-1989) se je izteklo, koli-l^or se spominjam, mnogo ^Plj klavrno, kot je živel Po ®mrti bajne Gale, muze in teodela, »svojega budnega krmarja, ki obrača krmilo hjunega življenja«, sicer hče-moskovskega advokata, '^^ugače bivše žene prijatelja m pesnika Paula Eluarda, ki teu jo je bil speljal že ob Prvem obisku, m sicer tako, da se je bil namazal s kozjimi 'ztrebki, ko mu niso več Pomagali niti božanski brki, 'fl katere je trdil, da so kozmične antene, ki prestrezajo '^^lo glas Boga. Zadnja njegova podoba ob njem, ki se spomnim, je bila tudi ^hianda Lear, mu je bila Naravnost pisana na kožo; invalidskem vozičku izkušena podoba starca s po-teadastimi brki in nemirnimi ?6mi. ki so požirale vse, ^^sar so se dotaknile, Ta »Kaj mislite, da je zemlja okrogla in da boste povsod staknili neke pejsaže,« je privreval Dalije v glas pred vrati Barcelone »Kaj ima okrogel obraz več nosov? Je zelo malo pejsažev. In vsi se stikajo tukaj; v Kataloniji, ki je nos zemlje!« In je res. Tudi njena progasta zlato-rdeča zastava priča o tem: kri na zlatu. Kajti neki srednjeveški knez Vilfred Lasati je pokleknil, kako smešno, pred vojskovodjem Karlom Plešastim, ki je bil obrisal svoj krvavi prst ob zlati Lasategov ščit. Tako je nastala ta Katalonija na južni strani Pirenejev, dežela Gotov, ki si je šele po Francovi smrti (1975) priborila več avtonomije. Zato povsod katalonski sortie in kastiljski Sagrada familia, brez boga Najbrž je na svetu malo tako veličastnih sakralnih objektov, kot je Gandijeva Sagrada familia na vznožju enega od barcelonskih gričev, v katerega bog dobesedno še ni vstopil. Kajti Sagrada familia, po naše Sveta družina, ena največjih, a še nedokončanih morda celo nikoli ■ katedral je v svoji poganski lepoti in nedovr-šenosti tako veličastna, da si morda bog niti ne upa vanjo, čeprav se mu na široko odpirajo tudi vrata Jezusovega otroštva. Kajti Sagrade fa-milije, ki se s svojimi štirimi z živalskimi ornamenti okrašenimi zvoniki pne čez sto metrov visoko, se drži neke vrste prekletstvo, da res ne bo nikoli dokončana po zamislih velikega Antonia Gaudi] a (1352-1926), kajti načrti zanjo naj bi ali zgoreli ali končali v njegovi glavi. Ta veliki graditelj, sicer potomec kotlarjev in, kot pravijo, tudi nekonformistični šudent, je namreč nosil Sag-rado familijo v glavi, svetišče, ki ga je menda gradil sproti in z lastnimi rokami ter končal - kako ironično - pod kolesi tramvaja, ne da bi ga kdorkoli spoznal Kot da bi slutil, si je zgradil, seveda poleg palač Časa Mile ter Batllo in pravljičnega parka Giiell, največji spomenik, ki se že od daleč, seveda v svoji ’ lirskosti in oblih oblikah, razlikuje od mrakobnih evropskih katedral, več sonca, množica raznobarvnih mozaikov, ornamentov, plastik živali, na drugi strani, še v gradnji, pa grobi neogotski pasijon, ki se kar ne more zliti v gandijevsko valovito st. Cerkev, ki vznemirja prav zaradi svoje ogromnosti in različnosti, skratka torzo, za katerega bi bilo bolje, da se nad njim ne bi šibili gradbeni žerjavi, ki, vsaj meni se zdi tako, delajo nad ranami, ki jih je zapustil Gaudi, še večje brazgotine, ki pa seveda niso vidne, čeprav tudi to njegovo delo ni dokončano, v parku Guell, dober streljaj od Sagrade. Troje, bolje rečeno štiri, če štejemo mednje tudi muzej njegovega me- B T 1 3 t' I ®'/kar, pesnik, scenarist, ^^Par ah, kakor so mu naj-“"aje rekli, »norec« je s svojimi ki še najbolj spo- pločevinkami bahavih nemških piv. In nemških napisov. Natakarji uslužni in potrpežljivi. Drugega jim tudi ne preostane, sezona namreč traja le pol leta Nikjer gostilne s špansko glasbo, tudi paella, tradicionalna rižota z morskimi sadeži ali drugim fin •ft.i Torre Catalunya, Katalonska vrata, na olimpijski ploščadi ( slika salida, po naše izhod. Zato katalonski ples, nekakšno* nedeljsko kolo sardana, ki se potihem vtaplja v neskončna polja jagod, pomarančevcev ter južnega sadja, ki po žensko posladka in omili razredčeno sangrijo. Mesto Barcelona, ki naj bi dobilo ime po Hanibalovem l očetu (Barcasa), je doživelo v svoji tisočletni zgodovini tudi takšne strašljive prizore iz epa o junaku Cidu: Že s ščiti prša hite si zastavljat in kopja sklonijo, z banderi ovita. pritisnejo obraze tesno k sedlu, srčno v naskok zdrve na zoprnike. Sila se kopij, glejte, dviga, pada; sila železnih srajc predrtih je, razbitih; sila oklepov udrtih in razklanih. 1 I sila bandercev belih krvi je pordečila. teinjajo na grozljive sanjske Podobe, kakršne je mogoče ---------- Naslediti tudi v Bunuelovem gospodarjev tava. si/o dobrih konj brsz 4^ Si Pl Kot iz kake Grimmove pravljice: ena od ličnih hišic v barcelonskem parku Ghell cena, kot bi danes rekli v hudertwasserskom stilu narejenim hišicam, spominjajo na grimmovske hišice, saj jih krasi množica keramičnih mozaikov in magičnih podob živali, tudi kuščarja, ki da hote dre mucka, samo da bi premižal že naglavni turistični direndaj. Lloret de Mar, adios Nič od zgoraj opisanega. Nič španskega, razen kričečih prodajalcev vstopnic za disko. Množica brezkrvnih hotelov in še več slovenske srednješolske mladine. ki si na vse kriplje prizadeva, da bi, žai, pokazala svojo objestnost pa tudi nekulturo. Široka plaža Costa brave, po naše Divje obale, z na-voženim peskom. Nekaj sladoledarjev in turističnih ladjic, ki se obračajo za bregom. Steklenice črnega španskega vina, ki se sramežljivo skrivajo za mesom, vse bolj dobiva okus po tujih začimbah. Kot vse drugo. Vključno, res, s fla-mencom v enem od hotelov. Le senjor Fathal, kakor se je imenoval torro-rodeo ma-estro, učitelj iz Maroka, ki si služi kruh z mehanskim bikom, me je. enako tudi mojo spremljevalko in moje učence, prisrčno zabaval. Tako zelo, da sem se tudi sam spravil nanj in seveda - v veselje vseh - kajkmalu telebnil z njega, bik pa je le malomarno potresel z rogovi m repom ter se s steklimi očmi zazrl vame, da sem se pobral k že ohlajeni sangriji, ki pa je dobivala vse bolj in bolj voden priokus. Milan Vincetič junij ’98 Pen VESTNIK 48 Gospod Benjamin je živel samo za eno strast: za starine. Že celo večnost se ni zganil iz svoje, kot je ves iz sebe ponavljal, zakladnice, prenatrpane sobice z majhno izložbo, ki pa se, žal, ru dala nikoli prezračiti. Gospod Benjamin je bil namreč redoljubnež in docela zakleti sovražnik prahu, zato se kitajske vaze in amfore, prastari fonografi, telefoni in računala niso postarah niti za hipec, odkar jih je dobil v roke. Vsako starino je seveda skrbno vknjižil in ji dal celo ime, ob večerih pa je vedno znova in znova drgnil kovance, ki so mu, 5 tem se je namreč rad pohvalil, odpirali novo plat svetovne zgodovine. - Pomislite, me je ponavadi bežno prijel za komolec, dandanes se nihče več ne zmeni za vse to ...Arni smo živeli povsem drugače, dragi moj, učili so nas francoske manire, m če si se gospodični le spotoma pregloboko zazrl v dekolte, si moral kot kavalir prvi zardeti in jo seveda kleče prositi odpuščanja. Kaj šele da bi gospod Bejnamin, čeprav ga je včasih obiskovala, pa ne samo zaradi starin, še priletna vdova, kdaj skočil čez plot. Sicer pa jf zakonski stan komaj ovohal Svojo Rozino madame Rosie menda sploh ni spravil v posteljo, češ da je nespodobno ob vehkem postu, zato je nekega jutra našel listek z zavitimi črkami Kuss und aufvvidersehen in pozlačeno oficirsko tobačnico, s katero se je pravzaprav začela njegova zbirateljska strast. Ne da bi žaloval za njo, kratko malo jo je pozabil in se začel vse pogosteje pojavljati v klubu Antico, ki je ko-neckoncev, za kar mu je gospod Benjamin sila hvaležen, vložil nekaj začetnega kapitala za njegovo zakladnico. - Človek se navadi tudi na zenske opravke, mladi mož, mi je odgovoril prej, preden sem ga hotel pobarati, ah se mu madame Rosie še kaj oglasi, veste, v vseh teh mojih zaprašenih stvareh, ki je mnogim le navlaka, je prav tako, je znižal glas, mnogo ženskosti, mein Gott, celo pohujšljive mesenosti se ne da spregledati. Seveda mu še zdaleč nisem verjel, čeprav so mu tokrat oči zaigrale, Najbrž mi je hotel prikriti tistih nekaj bežnih avanturic, zaradi katerih da je - o tem se je seveda šušljajo - čez noč izginilo kar nekaj dragotin. -Ljubezen, dragi moj, mu je ušlo, se ne da kupiti z denarjem, celo ne z brez-vrednimi, ušivimi bankovci. Če bi jih dala pod tale Zei-ssov mikroskop, bi videl, da bi morah z njih kar z lopato postrgati umazanijo Ljubezen, dragi moj, se je po-gugal, se mora plačati z ljubeznijo ... ona meni, se je vgriznil v jezik, jaz njej... je položil roko na srebrni jedilni pribor ... Pa še eno si zapomni, ljubezen ne sme biti potratna ... Samo pomisli, če bi jaz ... MILAN VINCETIČ GOSPOD BENJAMIN Ne da bi končal, se je zavalil v naslonjač in se zagledal skozi izložbo.-Za hipec se je spremenil v su^ no štorovko: glava mu je padla na prsi, hčnice upadle, in ko je končno, seveda mukoma, prekrižal’nogi, je naveličano zapredel s-prsti. Čas se je dodobra posedel nanj. Zdelo se je, da bo kar izhlapel, da se bo skupaj z naslonjačem kar dvignil v deviSta nebesa, v katera je tako sveto veroval. Kaj ve roval, roko bi dal v ogenj, da je tudi njegova Rosie še vedno nedotaknjena, da še postaja v tistem rumenem modrcu pred taščino psiho, da se je tudi ona, kot on, ki ji preprosto ni bil namenjen, kot najsvetejša mučenica zaprta med štiri stene - Pomishte, mladi gospod, me je dosledno vikal, čeprav je bil za celo večnost starejši, bolje je tako, da se samo želiva A če vam priznam, je povesh pogled, z leti uplahne tudi želja, telo nekako odpove... Res je, zadnje čase ga je telo vidno izdajalo. Nekoč moški korak se je kar čez noč spremenil v podrsavanje po tleh pa tudi prah ga je že prehitel. Na starmah, če si bil le pazljivejši, ga je bilo za droben prst, on pa je drobencljal s krpo in medico le po robovih in okvirjih slik in godrnjal, da je vsega knva že prepišna izložba. Kajti čim pogosteje sem prihajal, in zadnje čase me je v njegovo zakladnico kar vleklo, tem opazneje se je sušU. - Bogdaj, me je ponavadi pozdravil iz svojega naslonjača, ni ga lepšega kot obisk drage stalne stranke Saj se boste tudi vi včlanili v naš klub Antico, kajne? je previdno začel čez čas. Iz oči vam berem, je potrkljai z maršalsko palico, da ste naš ... Nič ni treba, dragi mladi gospod, je poskušal vstati, tudi s članarino je urejeno ... Ne da bi počakal, me je prijel za roko. Nosil je tanke, sveže poškrobljene rokavice, ki so me prijetno poščegetale po dlaneh, kot bi mi dale vedeti, da sem, hočeš nočeš, varno pnstal v njihovi, najbrž imenitni družbi. Kajti gospod Benjamin je bil sila uvideven in uglajen mož. ki ga je njegova monarhičnost, kot se je rad potrkal po prsih, z leti pobakrila s plemenito patino. - Nič ne gre na silo, je potihoma drobil, celo skala gre na dvoje, jaz pa na drobir, zato vas prosim, da, saj ne zamerite, kajne, spihate prašek z najinih dragotin ... Nisem mogel verjeti, je rekel najinih? Se mu morda ni zareklo? Je hote razvlekel to besedo? Me hoče res na tako lahek način pridobiti? Pa njegova Rosie"’ Če še živi - in naj bi, saj je za dobrih trideset let mlajša od njega, ki z vsakim dnem postaja vse večja razvalina -. bo vse pripadlo njej. Gospod Benjamin namreč nikoli ni niti črhnil, da sta se ločila Samo razšla, pravzaprav je odšla, je sprijaznjeno začenjal, ker sem se preveč obotavljal, ato je najina zgodba, ki se vas, dragi moj, je kljuval iz naslonjača, sploh ne tiče. Rosie bo namreč svoje že dočakala, dragotina gre za dragotino, je napol šepetal, ko sem se trudil odpreti izložbeno okno. In ko je v zakladnico buhnilo sonce, sem moral tudi z negibnega, spečega gospoda Benjamina pobrisati prah Sedel je kot mož na oljnem potrtetu, le tu in tam je priprl oko ali povesil ustnico, ki je postajala vse bolj in bolj modrikasta. Gospod Benjamin se je začel vidno luščiti. Dobesedno. Nekaj nepredstavljivo težkega ga je začelo strgati v prsih, da je začel pogrkavati in govoriti z rokami. Čeprav je šlo z njim hudičevo navzdol, pa vseeno ni pustil zapreti primarij dr. LOJZE ŠTEVANEC spec, internist Maščevanje starinarne. -Kar vi postrezite, mladi gospod, me je nagovarjal, saj se kar dobro znajdete. Moram vam reči, se je širom odprl, da ste za to delo kar rojeni... Ste videli, kako je bil zadovoljen gospod Hubert, ko ste mu ponudili berlinko? Pa gospa, kako že, a, ja. gospa Cvetana, kako je, hihi, popevkala ob tistih uhančkih, za katere samo midva veva, da... - Seveda, seveda, gospod Benjamin, tako se to dela, sem mu pritrjeval, medtem ko mi je tiščal v roke vežni ključ. - Za vsak slučaj, če bom zadremal, mladi gospod, je šepetal, veste, v teh mojih letih se lahko marsikaj. Položil mi je roko na rame in me stisnil za vrat. Takrat sem vedel, da misli hudo zares; gospoda Benjamina sati bili namreč ena sama dobrota in ustrežljivost, zato sem bil vse bolj in bolj prepričan, da bi tudi svojo Rosie, če bi le pokukala skozi vrata, znova nosil na rokah. Čez kosmat mesec, ko sem se že dodobra uhodil, se je gospod Benjamin čez noč pr e mlad il To mora biti slab znak, je večkrat ponovil gospod Hubert, najbrž ga je obiskala kaka jara vUa. Ne. ne, njegova Rosie že ni potrkala, je napletala gospa Cvetana, lahko pa mu je žile prevetril kneipov surogat Kakorkoli, se je nagnila k meni med žvonkljajočimi se vrati, da me je prevel njen močan parfum, gospodu Benjaminu je najbrž vsemogočni bog, ker mu je tako pokorno služil, podaril še nekaj dostojnih zemeljskih uric. Pa mu, žal, ni. Čez slab teden sem ga našel v njegovem naslonjaču: niti nagnil se ni, celo glava ni klecnila, le ustnice so se zakrivile za dober je sladko Pacient je pogosto prihajal k meni, tudi nenajavljeno. Kar nekam domač je postal. Razlagal mi je stvari, ki so takrat, bilo je pred petnajstimi leti, veljale kot strogo zaupne. V glavnem sem molčal. Pred odhodom se mi je na dolgo in široko zahvaljeval za prijetne dni, ki jih je preživel pri nas, tudi popravil se je. Doma ni mogel čez cesto, ne da bi se ustavil, tu pa je hodil na krajše izlete in dnevno z lahkoto preplaval tisoč petsto metrov. Ljudje da so veliko bolj prijazni kot v bolnici, je dejal. »Tam si številka, nihče,* mi je razlagal. »Ležal sem na oddelku. Bil sem negiben. Nisem se mogel premakniti, pa rečem sestri, naj mi da kozarec vode. ‘Nišam ja vaša služavka,' se je obregnila in mi ni dala vode. Veste, pri nas je v bolnici mnogo sester z juga. Njen odgovor me je neznansko peklil. Drugi dan so v mojo sobo namestili človeka z enakimi težavami. Hitro sva se spoznala in kmalu že klepetala. Povedal mi je, da je zdravnik. Prilika, sem si rekel, da sestri posvetim. Predlagal sem mu, naj sestro zaprosi, da mu da vodo. palec. Ko sem ga, misleč, da spi, narahlo stresel, mu je z desnice zabingljala telefonska slušalka, medtem ko mu je levica še zmeraj slonela na vilicah. Najbrž je spet šlo za starine, sem pomislil in obrnil ključ ter ga prestavil na bližnji kanape, zadnje čase so mu vajeti kar uhajale iz rok. A ko sem se obrnil, me je preplanilo: pod naslonjačem je ležal, poleg kupa, kot bi orf dejal, nečednih revij, odprt, sila pomečkan in počečkan oglasnik Ti packa ti, sem ošinil mrtvega gospoda Benjamina, ko sem preletel vsebino oglasov, nad kakšnimi rečmi si se ii po tihe m naslajal. Samo poglejva, gospod Benjamin, sem mu pomignil, kaj se skriva za bregom tega tvojega dvakrat obkroženega vabilca: Vera, da prikrivaš svoje spolne fantazije tako kot jaz, zato te vabim, da si jih zaupava: raztrgala bi tvoje oblačilo, te poljubila in nato še položila v posteljo, kajti všeč mi je, če mi jo najprej dobro poližeš, potem pa me še pohotno nabrišeš. Pokliči... Ne da bi zagrnil zavesico na vratih, sem povrtel množico številk: z one strani žice, z glasbo v ozadnju, je zagrlel prijeten, pohotno zastrti glas: - Želim Sl tvojega obdarjenega tička, jaz, tvoja seksi Rosie in premastna pička... Nagonsko sem ošvrknil gospoda Benjamina, ki kot da z onostranstva še zmeraj vleče na uho, se obliznil in se zavalil v ‘Zakaj?’ me je vprašal. Veliko uslugo mi boste napravili, sem rekel in mu povedal, kaj sem doživel. Ko se je v sobi pojavila tista sestra, sem mu namignil. Poprosil jo je za kozarec vode. ‘Več sam onome rekla, da nišam vaša služavka...' Doživel je enako kot jaz. Samo gledal je in ni mogel verjeti. Naslednji dan pa' vizita. Bila je menda glavna: profesor pa docenti pa asistenti pa praktikanti pa sestre ... saj poznate to, cel trop, ki se gnete okrog postelj. Ko so zagledali mojega soseda, se je začelo tisto hlinjenje in osladno vzklikanje: kole'ga, naš dragi kolega! Kaj pa je vas pripeljalo k nam? Glej, no, glej! Rokovanje, trepljanje, brezvezno čvekanje; saj veste, kako to gre. V najini sobi so se zadržali nekaj minut dlje, kot je v navadi. Ona sestra - I ,ko)a nije naša služavka' ~ je stala zadaj. Z razprtimi očmi in odprtimi usti je buljila v naju. Pozneje je nisva več videla.« »Maščevanje je sladko!< »Zakaj se niste pritožili?« sem vprašal. »Na ta način v življenju dosežeš več kot z direktnim napadom, ki redko kdaj prinese želen uspeh.« Nisem komentiral. naslonjač ter se brez pomisleka odzval razvnetemu povabilu, medtem ko sta gospod Hubert in gospa Cvetana že nekaj časa, ne da bi me vsaj za hipec spustila z oči, jezljivo topotala po svojeglavih vratih. k VESTNIK 10 Pen študentska junij '98 3 K I I P o hitel je z okopava njem pese. Jutri bo krenil na pot. Stek- lenice z vinom so pripravljene, naslovi varno spravljeni v aktovki. Naporen dan bo, na tri obiske mora. Včeraj jih je poklical po telefonu. Glas ene ženske se mu je zdel prijeten. »Čemu to počneš?« ga vprašam, ko skuša skriti iz časopisov izrezane osmrtnice. »Kaj misliš, zakaj? Tudi jaz imam pravico do svoje sreče.« Dolgo molčiva, ko se nenadoma iz njega usuje plaz besed. pošiljat cvetje, prinašal darila.« ,Kaj pa misliš, kako bi pa z učenimi ženskami. Vse imate svoje kaprice, treba vam je ugoditi. Jaz že vem.« »Očitno premalo, ker zdaj loviš že vdove.« »Tolažim jih. Pridem, pogledam, ali so vredne greha. Če sem že tam, se malo razgledam po dvorišču, po hlevih. Po številu koruznjakov sklepam, na koliko hektarjih gospodarijo. Sveže vdove so najbolj dovzetne za tolažbo. Pridem, zaprosim za vodo in takoj ocenim, ali je vse skupaj vredno truda. Če mi ženska ni všeč, spijem in grem. V nasprotnem raz- hami. Mogoče nekoč, ko bo sam, si bo kakšno pripeljal k hiši. Pa ne kakšne krave s teletom, te se ponujajo na vsakem koraku, ampak tako pravo. Upokojenko, ki bo še pri moči, da kaj postori okrog hiše, pa še z njim stopi na njive. Ločenk noče, ker če niso bile prav onemu, bi bile njemu še manj. Tega, da so lahko tudi moški krivi za ponesrečeni zakon, noče niti slišati. Miha je človek načel in zato je štirideset let izbiral. Tudi ob pomoči malih oglasih. V dneh, ko življenje z vso t^o pritiska nanj, mi zaupa, da se je vedno bal žensk, neuspeha, posmeha, saj je ostal na pol poti. 2 Izpitna mrzlica J 'unij je za večino študentov čas ner voze. To je čas izpitov in čas, ki pokaže, kako priden je bil študent I"- ■ TFT '1 BE 5E„ .V' s- 0 Miha gre »vogledi« »Nisem našel nobene. Previsoke kriterije sem si postavil. Morala bi biti lepa, bogata, izšolana. Take pa ni bilo, če je bila lepa, ni bila bogata. Bogata ni imela šol. Vedno je nekaj manjkalo.« »Vendar tudi ti nisi ne Adonis, ne Onassis, ne Einstein, «ga poskušam izzivati. »Že , že ... a končal sem gimnazijo.« »Bodi pošten: nisi prišel dalje od male mature. « »V tistih časih je tudi to veljalo. Moji so mi namenili boljšo usodo, nisem jaz kriv, da ni bilo denarja za učiteljišče.« »A strast za učiteljicami je ostala...« »Že, že .„ « "Marsikateri si dvoril, ležim, da pravkar prihajam iz vinograda, ji dam vino in povem, da se čez nekaj dni vrnem po steklenico. Razen v redkih primerih to vedno vžge...« Vendar Miha še ni ostal pri nobeni in nobena ga ni iskala z lučjo po svetu, da bi mu vrnita steklenico. Da ni izbirčen, pravi, le materi na vrat ne more pripeljati nobene. Že pn učiteljicah /e imel dvome, kako bi se dve ženski ujeli v kuhinji, pri teh vdovah pa tudi, saj so navajene na svoje gospodinjstvo, kuhalnice ne delijo z drugo. Vidi, da ni vse idealno na tem svetu. Na zadnji obletnici male mature so vse nekdanje sošolke samo tarnale nad neznosnimi sna- malo maturo so se rodile sanje o mirni podeželski šoli, o ženi učiteljici, o njunih otrocih, ki bi se omikano vedli. Matere bi ga svojim otrokom postavljale za zgled, češ, uči se, da boš tak gospod kot Miha. A od vsega tega mu je ostala srednje velika kmetija, na kateri ne moreš nitiživeti niti umreti. V Nemčiji je zaslužil za traktor, za avto, da mamo popelje k nedeljski maši. In enkrat tedensko se odpravi na oglede. Na mizi razprostreva izrezane osmrtnice. J. H., živel je šestdeset let. Računava -žalujoča žena je stara od petinpetdeset do šestdeset let Ella PIVAR čez šolsko leto. Eni se kesajo, čeprav vedo, da je za to že prepozno, eni spet ne čutijo te mrzlice, ker so bili dovolj pridni, da so se do junija vsaj deloma razbremenili. Trpijo predvsem tisti, katerim še ni uspelo priti do četrtega letnika, kajti takrat študent ne potrebuje več pogojev za absolventski staž. Pogojni izpiti so torej trn v peti vsakega študenta, vprašanje pa je samo, kako si te okoliščine vsak posameznik žene k srcu. Vsako leto junija človeku postane jasno, da biti študent še zdaleč ni enostavna stvar. Zdi se, da se stvari na koncu izravnajo, kajti koliko lepega doživi študent v prvem delu šolskega leta, toliko grdega mu pride v drugem nazaj. Kot sem že rekel, je zelo pomemben način sprejemanja pritiska. Študenta dostikrat ne »mori« samo težka izpitna snov, temveč tudi vprašanje, kaj bo, če izpita ne bo opravil. K temu spada še pritisk staršev, ki jih večinoma ne zanima nič, razen rezultatov. To bi lahko imenovali privajanj e na trdo realnost, ki preži povsod v življenju, Zdi se mi, da ni pametno, da star- ši študente še dodatno obremenjujejo s svojimi pričakovanji, kajti slednji so že dovolj odrasli, da sami vedo, kaj se od njih pričakuje. Starši, prihranite svojim študentom še dodatno psihično obremenitev, ker se ta pričakovanja lahko kaj hitro vrnejo kot bumerang. Kar se življenja v Rožni dolini (največjem študentskem naselju) tiče, so študentje maja živeli za majske igre. Pričakovati je bilo, da se bo zdaj junija vse umirilo. A glede na to, kako »narod raja«, se zdi, da je začetek novega šolskega leta (čas brez obveznosti), ne pa junij. (d) ---- --------- ~ I ---------- — i Od 25. junija, do 30. julija 1 HOROSKOPOV Pripravlja: Agencija Hogod i , J OVEN (21. III. - 20. IV.) reden se dokončno odločite, zadevo še enkrat LEV (23. VII. - 22. VIII.) dobro premislite. Če bo začetek tedna glede odnosov dobro kazal, se bo teden tudi finančno dobro končal. Tistega, ki vam zdaj namenja preveč pozornosti, takrat, ko bi ga najbolj potrebovali, ne bo. Malo več gibanja ne bo škodilo. Zanimiv namig v sredi tedna. L' imate kakšno neprijetno obveznost, vam ne preostane drugega, kot da si rečete, da je prijetna in jo izpolnite. Na koncu boste ugotovili, da zadeva dejansko ni bila tako neprijetna, kot je sprva kazalo. V poslu ne pričakujte čudežev, le-ti se dogajajo samo v pravljicah. Pred vami je kar nekaj pogovorov, ki bodo pomembni v naslednjih dveh mesecih. D STRELEC (22.XI.-21.XII.) M ^obre novice vas pretirano razveselijo, slabe pa spravljajo v preveliko razočaranje in slabo voljo. Ker ste takrat presenečeni, teh reakcij ne morete prikriti. Zdaj veste: kakršnakoli bo novica, ne Z BIK (21. IV.-21. v.) ______a vami je precej zanimivo obdobje, toda ne rinislite. da zdaj lahko počivate. Kar nekaj truda bo potrebno vložiti, da boste s svojim delom lahko z ii DEVICA _21 (23. vin, - 22. IX.) na se zgoditi, da boste zaradi majhnega reagirajte takoj in videli boste razliko. Kmalu se boste znašli v veseli družbi in zbližali se boste z neko osebo. Morda bo nastalo celo veliko prijateljstvo. D l KOZOROG Zadovoljni. Ob tem pa pazite, da moči pravilno Razporedite. Oseba, ki bi vas znala oviti okrog prsta, je v bližini. Igranje z njo je lahko veliko nevarnejše, kot se zdi na prvi pogled. uspeha postali tako prevzetni, da glavnih in pomembnih stvari sploh ne boste videli. Obdobje do sredine meseca je primerno za ljubezen, družino in prijatelje, nikakor pa v tem času ne načrtuje česa večjega. Ker se znate prilagoditi, boste neprijetne trenutke, še kar dobro preživeli in na koncu ugotovili, da so vam bili dobra šote, ? M (22. XII. - 20.1.) obesedno boste čutili, kako vam rasteta moč * in vitalnost. Proti koncu meseca pazite, da ne pridete v konflikt z okolico. Če se le da, bodite v tistem obdobju potrpežljivi in miroljubni. Finančni problem boste rešili v zadnjem hipu. V neki družbi boste zelo živahni, vendar se bo vse skupaj hitro pozabilo. Nepričakovan uspeh. DVOJČKA (22. V. - 21, VI.) Areba se je odločiti in končno vzeti stvari v svoje Roke. Sredina meseca je primerna za ljubezen in bianjše nakupe, nikakor pa ne za poinembnejše Odločitve ali večje denarne transakcije. Če se boste Zavedali svojih napak, boste prizanesljivejši do drugih. _____ R I Zli £ EHTNICA JI (23. IX. - 22. X.) 'ecite si. da se boste pogovarjali in ne prepirali. Kmalu vam bo to prišlo prav, in če se boste tega tudi držali, vam bo koristilo. Neka zadeva se bo začela hitro reševati. Ker nimate možnosti, da bi jo ustavili, morate dogodkom slediti in vmes vplivati, da se bo razvijala v vašo korist. _ _ .___________ p JILrec VODNAR (21,1. - 19. II.) ^Lred vami je obdobje, ko boste lahko uresničili tudi tisto, o čemer ste le sanjali. Če v ljubezni ne bo šlo vse tako kot bi moralo, boste stvari najlaže uredili ali urejali okrog dvajsetega v mesecu. Tudi pri delu ali zabavi boste takrat uspešni in če ne boste ravno na dopustu, si vseeno morate privoščiti krajši počitek. D RAK (22. VI. - 22. Vil.) robne zvijače niso greh, če pa so namenjene Plemenitim namenom, pa sploh ne. V službi bodil e s ŠKORPIJON (23. X. - 21. XI.) te občasni pesimist in takrat pomislite, da vam I I 1 RIBI (20. n. - 20. III.) brevidni, kajti nekdo ima nekaj za bregom, Ce kje, na ljubezenskem in seksualnem področju lahko v lem ?bdobju samo zmagate. Primanjkuje vam vitaminov. sestanek, zmenek ali dogovor pridite v modrem naj ima vsaj del garderobe nekaj modrega. je najhuje na svetu. Malce se ozrite okrog sebe z odprtimi očmi in morda boste opazili ravno obratno. Resnica je nekje vmes. Ker znate dobro in pozitivno vplivati na ljudi, trenutno okrog sebe nimate večjega sovražnika, če ga pa že najdete, mu v nobenem pogledu ne popuščajte. e ste se v tem obdobju odločili za pot v tujino, ste naredili dobro. Prva polovica meseca je ugodna za tiste, ki stavijo na velike in romantične ljubezni, v drugi polovici se bodo dobro počutili tisti, ki menijo, da je tudi pri ljubezni potrebna zmernost. Končno pa je to vaš mesec in priložnosti, takšnih drugačnih, ne bo manjkalo. in P^n D. br.ikn refeno Vcatnlkova mesečna priloga in ima ludl sicer zvezo z R®" t'A mesečnim ciklusom. Ustanovileo |e bil. da bi. v skladu z Imenom In a«oclaX^ učinkoval kol časopisni pen (malo) in penetranlnež (prodlralec) “er bil poln fotografl|, kakor se za tabloid spodobL I^aia ga PDd)el^ za intormlranle.Odgavornl urednik maiičnega časopisa je Janko Votek, urrardkl Pena sc Bo)an Peček. Ježe RHuper In Irma Benko. ObUkule ga Endrc ZA rcIcgrAflje skrbita Nataša Juhikov In Jure Zaimeker, lektorira Nevenka Emrl. Računalniško ga obUku)e Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! P^n junij '98 Pen VESTNIK SO Na stas/a Kinski: »Imela sem I : i ij/- 4 samo dva!« [1 Tako odgovarja danes 37-letna igralka in hčerka še bolj znanega igralca Klausa Krnskega novinarjem, ko pišejo, da je spala z vsemi režiserji, s katerimi je snemala filme. ■Spala sem z Romanom Polanskim in Wimom Wender-sonom, če vas že zanima, in mislim, da je normalno, da se igralec kdaj pa kdaj zaljubi v režiserja.« O u Skoraj istočasno, ko se je pred šestimi leti ločila od producenta Ibrahima Moussa, po rodu iz Egipta, je začela njena zvezda zahajati. Zdaj se ponovno vrača na film in revije, ki spremljajo življenje hollywoodskih igralcev, vse več pišejo o njej. Nekoliko ekscentrična Nastasja se je te dni ponovno poročila in zdaj vsem naokrog,razlaga, da je srečna in da bodo takšne tudi njene vloge, ki jih bo igrala. c3 Vi Spielberga je strah Eden najbolje plačanih in znanih režiserjev, Števen Spilberg, zadnje čase ponoči ne spi več ravno mirno. Pred kratkim se je kot priča v zaporih srečal z Jonathanom Normanom, katerega so ujeli nedaleč od njegovega posestva. Ko so ga aretirali, je imel Norman pri sebi lisice, britvico, lepljivi trak, nož in slike Spilberga, žene in njunih otrok. Režiser je prepričan, da se je Norman pripravljal na seksualno mučenje in umor. Zaprli so ga pred sedmimi meseci. V tem času je policija našla v njegovi celici papirčke, na katerih so bila izpisana imena Jerryja Lewiša, Toma Hanksa in Davida Geffena. Spilbergovo ime, napisano na enem od Kstičev, je bilo obkroženo s srcem... »Ko bo prišel iz zapora, je najmanj, kar bo naredil, to, da me bo ubil,« pravi Spilberg, čeprav ne ve, kje . so vzroki za to. Cmdy je rekla da ICindy Craivford, še nedolgo od tega soproga Richarda Gereja, se je te dni poročila na Bahamih. Novi soprog je Rande Gerber, nekoč fotomodel, zdaj pa lastnik znanih lokalov v New Yorku (Teh Whiskeyj in Los Angelesu (Skybar), kamor zahajajo znane osebe. Tudi Cindy in Richard sta rada obiskovala oba lokala. Mladoporočenca sta imela poroko kar na plaži. Da bi vse potekalo v miru in brez problemov, so lokalne oblasti dovolite, da so v času poročnega ceremoniala javno plažo pred luksuznim hotelom Ocean Club zaprli za javnost. r V Mladoporočenca Cindy in Rande nekaj minut po tistem, ko sta dahnila da. In še nekaj: ravno na to plažo je Cindy najraje hodila s svojim nekdanjim možem Richardom Gerejem. o ce cs co N Pojavile so še dejansko čez noč, kot komet, in danes jih poznajo tudi v najoddaljenejšem kraju sveta. Do zdaj so prodale več kot trideset milijonov zgoščenk in z reklamami za čipse, lizanke, deodorante in še mnogo drugega zaslužile bajne mUijone. Skratka, njihov začetek je bil res pravljičen. Danes se njihov imperij, ki sploh še ni do konca zgrajen, ruši. Geri Halliwell alias Ginger Špice, najinteligentnejša med dekleti iz skupine Špice Girls, je povedala jasno in glasno: »Dokončno jih zapuščam in jtm želim vse najboljše!« Preostale spajsice pravijo, da so sicer žalostne, vendar bodo pele naprej. Že kmalu bodo odšle na veliko turnejo po Ameriki, Za Geri, ki je bila nekoč natakarica, in^ruktorica aerobike in fotomodel, pa se govori, da bo nadaljevala samostojno kariero. a Uinger Špice se je odločila za samostojno kariero. N r Tracv in ' Shanon Kaj dosti o sestricah na fotografiji ne vemo. Pišeta se Ttveed, na straneh Playboya pa sta se pojavili maja. Po sliki sodeč jima higiena veliko pomeni in tudi podhranjeni ravno nista. Po položenih keramičnih ploščicah v ozadju lahko sklepamo, da poznata dobre mojstre. Pen rockregerep Ji VESTNIK Sl I I I I I I I & Napoleon ponosno predstavlja novo ploščo in kaseto Hočem te nazaj. Seveda so tudi letos pripravili veliko promocijsko turnejo, ki bo trajala do konca avgusta. V tem času bodo obiskali vse televizijske in radijske postaje ter seveda, kar je najpomembnejše, tudi vse slovenske diskoteke. Načrtujejo okoli 40 nastopov, kjer bodo predstavljali novi album z novimi koreografijami in videzom, izpustili pa ne bodo starih uspešnic, kot so Vrni se, Napoleon, Bodi moja. Čas ljubezni. Za božič skupaj smo. Prosim, ostani... Vojko, Dejan, Jure in Miha pridno vadijo nove koreografije, ki naslajajo pod budnim očesom Vojka. Drugače pa je z njimi takole: Dejan je trenutno prebolel pljučnico, Vojko pa pridno (bolj ali manj) študira, da bo čez nekaj let postal diplomirani ekonomist. Jure zagreto trenira, saj ga je bolezen prek novega leta popolnoma izčrpala. Miha, ki je znan po tem, da večino časa preživi v svojem avtomobilu, se je že dodobra seznanil z novimi kaznimi, saj je bil zaradi prehitre vožnje ob 35.000 tolarjev. Naslovno pesem Hočem te nazaj je skupina Napoleon opremila še z videospotom. Spot je bil posnet na lokaciji savskih elektrarn, in sicer na jezu Moste in hidroelektrarni Moste. Ob snemanju novega videospota so bili fantje pod najvišjim jezom v Sloveniji ravno takrat, ko je Slovenijo presenetil močan potresni sunek. Lahko si zamišljate paniko in začudenje, ki sta ob tem nastala. Potres je edina stvar, za katero fantje ne bodo zapeli «... hočem te nazaj ...<. Sicer pa je treba povedati, da so fantje nadvse domiselni in da se obnašajo zelo tržno. Od maja dalje je namreč začela obratovati t. i. INFO LINE skupine Napoleon, kjer bodo zainteresirani lahko izvedeli veliko zanimivega o skupini, slišali člane skupine ter seveda izvedeli, kje bo skupina v prihodnjih dneh. Vse interesente vabijo, da pokličejo 090 4602, to pa seveda ni zastonj. Zato pa vas ne bo >koštalo* nič več, kot boste dali za papir, kuverto in znamko, če jim pišete na naslov: Napoleon, Tržaška cesta 121, 1000 Ljubljana. ' Jan Plestenjak J pr Na radijskih postajah se že vrti nova mala plošča skupine Kingston z k s.’ Isi bo preživel vroče poletje, saj se je do grla zakopal v delo. Morda mu na ta način uspeva preboleti ljubezensko razočaranje. V zadnjih mesecih je opravil več kot 40 nastopov, sedaj pa se pripravlja na potovanje v Rusijo, kjer bo na festivalu preživel 14 dni. Prvotno so na nastop v Moskvo in Odeso povabili Regino s skladbo Glas gora, vendar se Regina za toliko časa ni hotela ločiti od družine in je priložnost raje prepustila Janu. Sicer pa bo Jana v Rusijo spremljala Anika Horvat, ki bo tam prav tako nastopila. No, za Jana pa to še ne bo konec, saj se bo odpravil tudi na črnogorski festival v Budvo pa tudi na Melodijah morja in sonca ga bomo lahko videli. Počitnice si bo lahko privoščil šele avgusta. 1 naslovom Plesati na soncu (ša la laj. Ta skladba je tudi uvod v nov album, ki bo izšel jeseni. Prej se namreč nameravajo udeležiti tudi poletnega festivala Melodije morja in sonca s skladbo Cela ulica nori. r Brendi se je začel družiti z barabami, ki so ga pripeljale celo v zapor, in pri tem ni prav nič izmišljenega. Posnel je spot z najnovejšo uspešnico Nič nam ne more KGB, in to kar v zaporu na Dobu. Z Barabami pa je takole - tako se namreč imenujejo fantje, ki so Brendiju priskočili na pomoč in ga na nastopih s Koradom spremljajo. Kranjsjkih klobas Nihče ne pozna Visoke energije; pač, poznajo jo pri založbi Menart in spoznali jo boste lahko tudi vi, saj se je pred kratkim znašla v trgovinah. Edini pogoj za poslušanje te plošče je seveda, da ste ljubitelj domače dance glasbe, duet z imenom No one sestavljata Minna in Steffanio, njihov idejni vodja in pokrovitelj pa je Tomaž Borsan, med drugim znani lastnik snemalnega studia v Novem mestu. Plošča z naslovom High Energi vam ponuja prav zares visoko raven energije, na njej boste namreč našli kar trinajst skladb. Skupin i 1 Pomaranča je navadno najprej posnela ploščo in šele k nato pesmi predstavljala, zdaj pa so se trdi rokerji po dolgem premoru odpravili na turnejo. Poleg starih uspešnic bodo 1 poslušalci slišali tudi nekaj skladb, ki jih pripravljajo za novo ploščo. F r .H I l LU 7i še ne morete kupiti na plošči, jih pa boste lahko kmalu. To ni nov način pretira njevanja, temveč nova mlada roc-kerska skupina Klobase, ki se je zaradi vsesplošne evropske manije raje poimenovala v angleškem jeziku, tako da v originalu sliši na ime Sau-sages. Nekaj svojih skladb so izdali na promocijski plošči, kateri napovedujejo njeno sestrico, ki bo na voljo širnemu občinstvu. Do takrat si jih lahko ogledate na televizijskih ekranih, saj se lahko pohvaUjo s prijetnim videospotom skladbe Od garaže do terase. To je pravzaprav njihova predstavitev skupine Sausiges; začeU so kot tako imenovani garažni band, sedaj pa prišli do nastopov v klubih ter seveda v poletnih mesecih tudi na terasah. Pevca smo vam dali tokrat na ogled, druge člane vam bomo predstavili ob izidu plošče, vsekakor pa bi bilo dobro, da si do takrat kupite >senf*. Dej a Mušič se je za nekaj časa I -- umaknila s pevskih __ odrov, se pa je zato jjflBC spet pojavila kot voditeljica. Tokrat v popolnoma novi vlogi uglajene sovoditeljice oddaje Lepota telesa na Kanalu A, kjer se pogovarja o vsem,kar je treba vedeti za lep in pristen videz. Sicer pa vam lahko izdamo še eno vročo novičko: Deja živi skupaj z Danijelom Smidtom -Dannyjem, vendar le kot sostanovalcem. rJ. b. l>f t. 1*^ župan, župana, županu, župana, Pen pri županu, z županom, od župana Penova trojka končno končala akcijo, kije trajala kar sedemnajst mesecev. Morda bi še kakšen mesec poteg ZUPANOV JE ZMANJKALO! nili, ampak na žalost faii pa hvalaboguj 1 Ludvik Kočar, Kuzma Ivan Markoja, Odranci Golosek nad osnovno šolo v Kuzmi bi se dalo enostavno rešiti: Če bi tam vsak občinski svetnik posadil drevo, ga ne bi bilo več. Pred štirimi leti so imeli Odranci 1500 krav, zdaj jih imajo le 470. Mogoče se bo stanje izboljšalo, ko bo kakšnih 150 odranskih fantov, godnih za ženitev, našlo svoje družice. 3 Obiskali smo ga na Valentinovo (1997). Na ta dan seveda brez poljuba ne gre. Takrat se je šušljalo, da župan ne bo več dolgo fant. Kakšno je stanje danes, pa nismo preverjali. •L Aleksander Abraham, Šalovci E ■I 1 > S f t i »Sr.«. & 1- Pe" elopa Tanka TručI M f Franc Cipot, Moravske Toplice (25 let] iz Murske Sobote 4 J Po poklicu kozmetična tehnica, ki skrbi za lepoto nežnejšega spola v prekmurski metropoli in se v prostem času ukvarja z raznimi športi: kolesarjenjem, plavanjem in tekom. Poleg tega pa je njen konjiček tudi glasba, in sicer zabavna glasba ter pesmi kantavtorja Frenkija. Lipen I Začelo se je januarja 1997, ko smo si rekli, I da bomo nenajavljeni obiskovali I pomurske župane.To nenajavljenost smo pozneje iz praktičnih razlogov opustili in se raje pravočasno najavili, kajti župane I je. tudi če gre za popoldanski čas, zelo I težko najti. I V naslednjih dveh številkah se bomo županov spomnili še enkrat. Po vrsti, kot smo jih obiskali, in približno tako, kot so t nam ostali v spominu. Anton Slavic, Murska Sobota dSJ Mi imamo recepte, da stvari, kakršnekoli že so, izpeljemo do konca. Ko je toča tolkla po naših krajih, so v Bogojini zvonili proti njej. Točno po predpisanem receptu. Zato tam toče takrat ni bilo. Črenšovci imajo perspektivo. Občina premore več kot dvesto podjetnikov in obrtnikov. Samo v Žižkih je vsaka tretja hiša podjetniška. H I V tako veliki I občini, od Pušče I do Kroga na primer, da drugih I krajev niti omenjamo, mora I biti človek kot župan skrajno resen. Največja turistično- I gurmansko- pivsko-kulturniška prireditev Soboški dnevi je že v naprej obsojena na uspeh. Jože Toplak, Radenci Denar lahko vzameš samo tam, kjer fe. turizem se pa da narediti tudi tam, kjer ga še nikoli ni bUo. A Pavel Nemet, Kobilje v Kobilju je vsako leto več otrok. Je kaj spodbudnej-šega in lepšega za kraj, kot je ta podatek? I Anton Tornar, Črenšovci Alojz Flegar, Cankova - Tišina Pri 6800 dušah od Cankove do Tišine županovanje ni ravno mačji kašelj. Čudež bi bil, če bi bili vsi zadovoljni in bi se vsi z vsem strinjali- Opomba: Različne velikosti slik so naključne in zaradi tehničnih razmer. Z vsebino prispevka niso povezane. Bralcem gornjeradgonske občine se opravičujemo, ker edino njihovega župana nismo mogli »obdelati«. Vsaj trimesečni dogovori in obljube gospoda Vodenika, da se enkrat vseeno dobimo, so vedno znova splavali po vodi. Zakaj nas ni sprejel kot vsi drugi, ne vemo.