^iinnMMiuaMiliinrttlii« ■ Posamezne fitertlkei Na. S ■ *adne Din —-SO, ob u»> * dcljah Din l*-» ■ ,TABoU* utfmjh rana. dan, rarvea S ■ nedolje m praz.iikov, ob 18. uri i ■ ■ da.umom nasledniepfi dne ter stane ■ a mesečno no pošti D 10«—, za ino- ■ ■ somntvo D 18 —,doHtarljen na dom " m D U* —, na izkaznice D 10—-• ■ J Inserati po dogOTOrv« ■ S ?w®*a ko '>ri oprnTi -TAB0EA*, * ■ MAHJttOii, Jurčičeva ulica SteT, 4, Z PoStnfns ©lafoms v go*ovfni rm ,w -4:. * b o a # h ; *'os«MC*n# Ha. S ttino Oin —-50, «!; a&* l rakoga okrožja v sredo zvečer e-ju posvetovalo o novem položaju, cev n^s vsled shoda javnih delav- šlo T/ o-nv«r'IU" s^ep°v ®° n* Pri‘j jo pozdravil predsednik obrtnega d.ru lahko “v posameznih odbornikov ” - « — - ■ • - Pokrajinski namestnik Hribar na Obrtni razstavi '- Maribor, 15 ob 10. urj. .ie prispel namestnik Hribar, da si ogloda razstavo. Na kolodvoru ga Razstava podaljšana do 24 t. iru septembra. Danes vo izrekel ter se ob 2. uri zopet odpe- štva Novak. G. H:dba.r si je do 1. uro razstavo .ogledal, se o njej jako laska- lja.1. Do sinoči zvečer je obiskalo raz stavo nad 46.000 ljudi. Danes vsled slabega vremena obisk slabši. Razstava je podaljšana do vključno 24. t. m. KraSjjevski par sa vrne do 28. t m. trn,, i • oriDentacijo somišljenikov darimo nektere točke: sami se zelo pozdravlja ozi" 6 Za za,(^ovc,^itcv Hrvatov brez rpckwna-panske namene voditeljev j Beograd, 15. septembra. (Izvir- diti. Vsled tega pričakujejo kraljevski tud"’ ai-+ se’ ^ 80 pristopili no.) Dvorna pisarna je dobila nalog, par za ta dan v Beograd. u- 1 P°'htiki, ki jih iz te strani doslej novi dvor do 28. t. m. popolnoma ure- Pozamli, kakor gospod Voja si.n "0vicj 'J-’o je važno, kor je hrva,t- ] firi vJ>rasanje le dol prečanskoga kot i n' nega vprašanja. Sporazum si 1Qo osamljono gospodo, ki ima 1 Ogibanja o namenih potovanja ASeksandra v London. 1’cdu______ ijfostno jam®: M v na- nialo zaslombe, se nam no ;di za- s j »vo uspeha. Treba iskati seb CC’ iT'a3° .nar°d za seboj. Na A . 30 7‘ zadovoljstvom konstatirano, ° Priii'Ki Punta zaradi žigosanja ^ u*o na Hrvatskem slovenski niini- l>reilnV esni^evi vladi dr. Kukovec agaj v sporazumu z ministrom dr. Jovičem in dr.Kovačevičem, da so ia vf s;i3raza® s samim Radičem, ki joto Ai z^Porn. To takrat ni bilo spre-teg- ai\°!'aYnn bode moralo tudi c!o B e o g r a d, 15. septembra. (Izvirno.) Presbiro javlja iz Londona, da je prispel kralj Aleksander v London popolnoma inkognito in da se izogiblje sprejemanja obiskov, ki bi mogli imeti političen značaj. Tukaj vlada mnenje, da ima kratki poset v Londonu samo namen izvršiti razne nakupe. Ta vest so v beograjskih političnih Dr. O. Pirkmaier: Ais je dopustna združitev več oblasti za posamezne upravne panoge? (Konec.) člen 9S ustave določa v nadaljnem. »Veliki župan je vrhovni predstojnik splošne državne administracije v oblasti, kolikor ne obstoje z zakonu za posebne posle državne uprave posebne instance za eno ali več oblasti. Zadnji stavek se uporablja kot pravni argu ; ment za dopustnost združitve teritori« jalne kompetence za kako upravno panogo. Brezdvonmo modificira to določilo zadnji odstavek člena 95 ustave, ker predvideva obstoj posebnih upravnih instanc tudi za več oblasti, katerim r . tt v. -.t .. instancam ne načeluje veliki župan, krogih v toliko živahno razornvljn, m ,. f. , , J % • i m v. . . • , J ’ To pa ne more veljati za pesleobceu-« ker je bila razširjena govorica, da se , , u~- • i,. .. i , i. t - prave, ker bi sicer zakon o obci upra- je kralj Aleksander radi težavnega po- . „ % -,, , , „ :___ ■ » ■ _ -n u ji t i -ij I vi ne bil v skladu z ustavo. JRadi tega lo.-;a.ja na Balkanu podal v London itd. i-i v. , .... ..______, z namenom, tam obiskati nekaj poli-!1^ ? St*lwa med °bc!> m tienih osjebnosti, ker je potovanje pad- i1 upi avo. lo baš v ea.s, ko jo Anglija nastopila! . - Obrazlozenje« uprave k naercu za-; aa Grčijo, Francija pa proti Grčiji in kona ° splošni upravi izrecno ugotav- :a za Kemal-pašo ter Bolgarijo, Kam krene naša zunanja politika? J3 G O 1? T a. 15 . fTzvn*- 'N/'inero -\r vimn- j0 , ^ l vuts!cega vpražanja ali pa da nistra. Kolikor se moro danes pregle- akcije v MacedanijL (Opomba: mokratski uskok. i dati, je Anglija na strani Grčijo in Jja e ndeležbo dr. Trillerja in dr. Francija s Kemalpašo na strani Bul- glijo in Francijo izravnana!) ' niiiara j0 prevladalo mnenje, da °ni le im,‘»v ffovol'j.io o hrvatskem vprašanju, .viri; - pa v r°s*nici na Ljubljano, ker j NEVAREN POLOŽAj NA VZHODU, zahtevati isto tudi od sveh dragih 'držav. (Te. Benešovo besede moj bi švicarski novinarji razložili zlasti Italijanom in Avstrijcem, ki ob vsaki priliki iiagiašajo potrebo manjšinskega varstva, sami pa ne spoštujejo niti naj „r “utIno, da so jim bližji .;^vo- mejo nevtralnega pasa. Kar so fičo lvnej.sih ^pravic Op. ured)^ Dr.; rožita tendencija, da svaka od uprav- slovel" 1 ne4?0 žive organizacijo; morskih ožin, se Francija popolnoma ^ ^ jo^c^aikml tudi >avstrij>skef.1a. nih grana, leoje čine centralnu upravu, itd v ?a razumništva, o’ 1 " ' T * .v. stvar T^0^- :io pa tudi to ij|a .; u°raičovo stališče, cia naj ...»•— ( vrp,j r ekspozitura in nc jednako- zahtevo Tuirčije. m na °blast kakor Ljubljana, ne j fa e fas za'^ovoljiti. Maribor bi nema-; Havasova agenea je izvedela, da so se napravil ekspozituro v j na Grškem ozemlju spoprijeli belgar- "lurju? S tem bi se povišalo ste- i skd komitaši in regularne grško čete. Pariz, 14. september. (Izvirno.) Danes zvečer odpotuje iz Malto v Ca-; rigrad bataljon pešcev, ostalo britan-to ske čete pa so pripravljene na odhod. ^!ii0vneSi^-° Slovenije, če bi tudi na-j Ur, ° sevcrni meji prišel do večje ’ ^Pravne samostojnosti. Pariz, 14. septembra. (Izvirno.) j Kakor poroča Havasova agenea, no ' namerava francoska vlada poseči v dilj ,arr', i soeijalci so so mnogo Itu-; grako-tiurško vojno," stoji pa na stali-j-a Za pAe s Hrvati, kar jo dobro, ako šču, da so morajo turške čete držati kr** ° 3e ^ndno, da so jim bližji ^taro- i mejo nevtralnega pasa.. Kar so ličo r V nfi i •, r - - • ..........: ____________________________________ lja, da jo pojm »obče upravfe« vzet iz gornjega člena. Nadalje pravi »obraz-ložonje«: »U prvom odeljku trebalo ja pre svega ograničiti po jam cpšte u-prave prema drugim upravnim! Centralna uprava za nekoliko grana, od svaka upravlja po posebnim nedjuso'bno nezavisnim resorima. Na Po j teritoriju jedne oblasti, okruga ili zadnjih vesteh so nasprotja med An- j sreza to se ne sme ovako sprovesti, jer tu traži pored ekonomskih razloga) i potreba skladnosti administrativne akcije, da su s ve upravne grane u-dr.uženo n jednotm nadleštvu. Od tega načea mora se, da se odstavit: samo u pogledu onih upravnih grana, koje zibog svoga specijalnog načelai traže naročitu organizaciji!. U poslednje vreme opaža se u našoj državi na- Pariz, 14. seantember. (Izvirno.) ■ reknv vjlo . » ko se drugod zmanjša. In čnm 1 , *°, tutorstvo? Imamo v mavsi fr zna. t .z^'av°jš0 razmere nego so danes . Jubljani, ki naj sebo rešuje, n ja gospodargkoga in političnega z iv- i ljeaija na celom kontinentu. Zlas!i pa to velja za Srednjo Evropo, kjer so je Avstroogrska razpadla v vrsto posameznih samostojnih držav. Zato pa se morajo baš te države gospodarsko povzdigniti, a to jo mogoče le poirom mirnega razvoja. Češkoslovaška jo upravnih jedinica. medjiutim nije ničim oprav dan a, a vodi cipasnom rastrojstvu državnog avtoriteta kod nižjih upravnih jedinica. —* Zbog tega ovim načrtom zakona treba, da se povrcuti opet stari oproban sistem koncentracije u oblaisti i srezu' svili onih upravnih grana, koje nema- weno mogoče. Dr. Beneš se je izjavil za rea- 1------s- ’ ?tran5 ,^topaU> t?eb*i_bi bilo «nase lističn0 poiitiko, ki pa imej vedno ide- trebni, naj bodo lo pripomoček, da čim prej okreva s svojo notranjo močjo. ale pred očmi. O razoroženju jo dejal: Iz j,, v.. # , . |To je pravzaprav vprašanje velikih ^vdav^i ^^'h ust se je s skrbjo držav. Ne gre pa zgolj za razoroženje, z°Per pr-?’.v a.Revizija ustave in boj marveč bolj za omejitev oboroževanja. t0l&U hj'iic,ev^a pomeni vedo na Ne smemo razoroževati le armad, mar. yse Uspe]/ ^ m Slede šolstva, kar bi več sočasno tudi politična prepričanja ^Ui-rieTn °m°kratske politike v kul- ■ narodov. V nadailjnem delu svojega XT fVl} pravilo v nevarnost. —) £ovK>ra se je dT. Beneš pečal z manj- ^ ’ -^e^yorIk 533/2, Dunaj /4 (sedam \ n^a,Te. Y*r* — SO lA n. « «7__* Y • . ... It. . • • >1 1 « /uiiviimT-S TO__J*____ Y.L O -i TT V n R spadaju u pojam opšte uprave i treba, da so koncentrirani u oblastima i sre-zovima kod jednog nadleštva.« Spe-cijalnim zakonima mora se ostaviti', da snegulišu odinose organa opšte uprave prema drugim posebno organizo-vanim upravnim granama.« Iz gornjega so motivi zakonodajalca jasno raavidni, tako da ne more obstajati nikak dvom, da je mogoče /pražiti več oblasti v eno teritorij alno kompetenco le gl6do panog, ki no pripadajo splošni upravi, temveč jih prištevamo k »posebnim poslom državne uprave«, kakor jih označuje člen 98 do vi’ še nekaj dni na šinskim problemom in izjavil da bo osinink), Budimpešta 31, Varšava S. J Al ^icanjn fi° ov 'n Potem sklepati o Češkoslovaška vesitno izpolnjevala vse Sofija 3.35t , rabin Dor^ aiiuipmikov mariborsko j obveznosti, katere ie soreiela s svoiiTH «,*,{ SKiupinikov, mariborsko * obveznosti, katere je sprejela s svojini J>odipisoi]i- Kdor m in zahiteva. mojsr Ako rezultat teh’ raziskovanj vpo* abimo na vprašanje, ki je nastalo v zadnjem času glede šolske, zdravstvene in finančne oblastno aprave k Slove- miji, pridemo do zaključka, da ki mogla ostati po današnjem pravnem stanju skupna glede financ — s čemer še ni rečeno, da bi to bilo umestno; glede šolstva, ki je po ustavi državno ter spada brezdvomno v resort min. prosveto, torej v občo upravo, in narodnega zdravja pa na dvoma, d a se mora upravljati kakor vse druge panoge obče uprave v teritorija! nem okviru ene oblasti. To velja seveda le za državno uipravo. Kar se tiče samouprave, pa določa zakon o oblastni in »rezki samoupravi v členu 38. izrecno: »Za izvrševanje večjih ekonomskih in kulturnih poslov, ki bi zahtevali skupno delovanje, se smeta dve ali več oblasti združiti. O tem odločajo oblastne skupščine z odobritvijo kraljeve vlade.« Ta izrecna določba glede združitve oblasti za gotove samoupravne posle nas potrjuje v naziranj.u, da bi zakon o obči upravi moral tudi vsebovati slično določilo glede državnih obče-Upravnih poslov, ako bi bila taka združitev oblasti dopustna in bi je bil zakonodajalec želel. Tako je n. pr. glede srezke uprave v čl. 20 izrecno navedemo, da smejo po posebnih razmerah biti posamezni strokovni referenti postavljeni za dva ali več srezov. Objavljam gornja razmotri vanja iz strogo pravnega stališča z željo, da bi se taka javna vprašanja v bodoče ne razpravljala nestrokovno, ne le ker jo neekonomično porabljati energijo za »prazno slamo«, temveč, kor to škoduje tudi našemu ugledu. Službena izjava glede bolnic v Slovenijs. Z ozirom na razne, novinske vesti 'o stanju bolnic v Sloveniji objavlja ministrstvo narodnega zdravja: Povodom inšpekcije sanitetnih u-etanov v Sloveniji so se odkrile razne nepravilnosti v službi; krivci bodo po izvršeni preiskavi pozvani na odgovornost. Razni dnevni listi v Sloveniji so slikali radi krize v bolnicah državno upravo v slabi luči in kakor da se ministrstvo narodnega zdravja ni brigalo za bolnice. Med tem jo rejnica: od vseh pokrajin je dobila Slovenija največ denarnih sredstev v razmerju s številom svojega prebivalstva. V bud-žetu za leto 1922-23 je predvidenih na 1 prebivalca v Sloveniji 23 Din., v Hrvatski in Slavo:: i. 10» v Dalmaciji 16 » y Bosni in Hercegovk'. 12 » v črni gori 16 » v Srbiji 17 » v Bački, Banatu in Baranji 12 » Ako se računajo tudi dohodki v posameznih pokrajinah, ki se zadržujejo za potrebe narodnega zdravja, tudi v tem slučaju je Slovenija —• računajoč na eno bolniško posteljo — dobi- P.adivoj Itehar: Po Bački. (S kongresa jugesioven-kih novinarjev). Spomladi leta 1916. me je slučajno prinesla usoda prvič v Bačko. Potoval sem preko Baje, Subotico in Segedina na Sedmograško in ker sem moral v Subotici čakati dlje časa na nadaljno zvezo, sem se podal tudi v mesto. Čita-1 sem bil nekoč, da je Subotica največjo jugoslovansko mesto, zato me jo seveda zanimalo, kako izgloda. Prehodil som par bližnjih ulic. Napisi so bili vsi brez izjeme madžarski in tudi ljudje, katere sem srečaval, so govorili le madžarsko, niti ene samo jugoslovanske besedo nisem slišal v tem na j večjem jugoslo venskem mestu. Ko sem sedel zopet v kupeju nadaljujoč pot proti zeleni Sedmograški, mi je bilo hudo pri srcu — mislil som na Subotico, mislil na desettisoče naših ljudi, ki tonejo tem v madžarskem morju. — Kakšen bo izid svetovne vojne1? Ali bo prinesel osvobojen jo tudi Subotici 7 Sedemdesetim tisočem subotiških Bu-njovcov in Srbov1? Solnce svobode, ki je zasijalo leta 1918. jugoslo venskim pokrajinam tostran Donavo, Save in Drino, tudi na Subotico rii pozabilo. Zmagoslavna srbska vojska je na svojem triumfalnem pohodu od Soluna preko Skopijo, Niša in Beograda zasedla tudi to naj- la več nego ostale pokrajine. Bolnicam v Sloveniji je bilo po podatkih računovodstva v Ljubljani v prvih 7 mesecih na razpolago povprečno 15 din. za bolnika na dan. Dočim so uprave estetih bolnic v državi moglo s to svoto do konca izhajati, so uprave bolnic v Sloveniji omejile svoje delovanje in odpustilo večino bolnikov. Isti čas je bila izvršena tudi inšpekcija, v bolnicah v Dalmaciji in je ob tej priliki ugotovljeno, da so dalmatinske bolnice, ki so vodene v najboljšem redu z istim zneskom za oskrbo holmov moglo čisto dobro izhajati do konca, da so bolnike dobro hranile in da se niso nič zadolževale. Uprave bolnic v Sloveniji so pač o-mejile sprejemanje bolnikov na najmanjšo mero, niso pa omejile števila uslužbencev, tako da je za časa inšpekcijo v posameznih bolnicah prišel po en uslužbence na vsakega bolnika. Uprave bolnic so brez vsakršnega postavnega odobren j a zadolževalo državo v nasprotju s pozitivnimi zakoni tako da se niti danes ne zna za točni znesek teh dolgov, zdravstveni odsek v Ljubljani pa jih je netočno izkazoval. Da upravo pokrijejo te protizakonite dolgove, so v nasprotju z zakonom iz rednih kreditov plačevale dolgove prejšnjih lot in na ta način onemogočale prehrano bolnikov. Povrh je u-prava bolnic v Ljubljani delala dolgove v tuji valuti in na ta način \slcd narastka kurza tujega denarja oškodovala državo za velike zneske. Posamezni uradniki so bili na dopustih brez odobren ja. Zdravstveni odsek v Ljubljani je izdeloval budžet v nasprotju z zakonom. Izvršila so »o naročila, katerih upravičenost se no moro upravičiti. Razrešenje dr. Drobniča, zdravnika —• šefa v zdravilišču Topolšici jo bilo izvršeno veled pritožbe nad polovice bolnikov radi nepravilnosti v zdravilišču; objektivna preiskava so ni mogla izvršiti, dokler je on v lastnosti šefa .— zdravnika v zdravilišču; akti o preiskavi so pred disciplinarno komisijo. Pokrajinski sanitetni svet v Ljubljani je prekoračil svojo po zakonu odrejeno kompetenco, spuščajoč se v o-ceno vprašanj, ki ne spadajo v njegovo pristojnost, vsled česar so njegovi člani razrešeni svoje dolžnosti in je odrejena nova volitev. Radi vseh teh pojavov je odredilo ministrstvo podrobno preiskavo. Za sedaj so razrešene od svojih dolžnosti vodilne osebe, njihova mosta se izpopolnijo po zakonu. Vsi, ki so s svojim postopkom prisad j ati državi škodo, bodo odgovarjali zanjo moralno in materi j elno. Obiščite Obrtno raz-stavo S lisi večje jugoslo vensko mesto, ki je oo tem po mirovni pogodbi v Trianonu bila definitivno priključena naši mladi državi Jugoslaviji. Subotica je jugoslo-vensbo mesto! Ta zavest me je navdajala, ko sem so odpravljal na kongres Jugoslovanskega novinarskega ud raženj«, v Subotico. A koko izgloda sedaj ta Jugoslovanska Subotica? Je li res jugoslovanska? Ni li morda jugoslovanska le po imenu? Taka in enaka vprašanja so se mi budila v mislili, ko sem vstopil na našem mariborskem glavnem kolodvoru v sredo 6. t, m. v češkoslovaški brzovlak z ostalima dvema mariborskima tovarišema, Špindlerjem in Golobom. Jadrno je drvel vlak preko naše lepo slovenske zemlje, zavite v prve jesenske megle doji proti Zidan mu mostu in proti Zagrebu, glavnemu mestu Radičeve »čovječan-ske republike«, kjer smo se za par ur ustavili, da počakamo na drugi brzovlak, ki nas z državnega kolodvora povedo preko Slavonijo v baško ravnino, proti Subotici. Na državnem kolodvoru, kjer so so nam pridružili se ljubljanski in zagrebški in dalmatinski tovariši smo dobili poseben vagon, zasedli svoja mesta, se namestili kolikor mogočo udobno za nočno potovanje tor potem odbrzeli dalje. Polagoma nas jo enega za drugim premagal spanec. Zaspali smo in se prebudili komaj zjutraj, ko jo bil že dan. .Vlak je Politične vesti. * Demoratski poslanski klub se sestane krog 20. t. m. Upati je, da bodo do to takrat nastalo diference izravnane. * Plenarna seja Društva narodov. Prihodnja plenarna seja Društva narodov, ki jo bila določena za četrtek, so jo preložila na potok. * Vedno večje komplikacijo na vzhodu. »Iclaa Nazionale« piše, da more angleška taktika odgajanja le škodovati antanti. Povrh toga bi Italija n.e mogla trpeti sosedstva Jugoslavijo ali Romunije na Marmarskem morju. »Oorierre d’ Ita.lia« izraža skrb, da bo angleška politika izzvala težko komplikacijo. — Tudi v Beogradu se zelo resno presoja položaj na vzhodu. Grški diplomatski zastopnik Dianmndciputca jo opozoril našo vlado na gibanje. bolgarskih čet ob grški meji in na priprave razbojniških tolp za vpad v Trači jo, da ©lahkoti jo raška bol ga rake armad o v Dedeagačn. * Poljska v Mali antanti. Min. pred«. Pašič je te dni podal, izjavo o politični situaciji, v kateri izjavi med drugim tudi, da se j>e Poljska popolnoma pridružila Mali antanti. * Is češkoslovaške socialne krize. Kakor poroča. »Bchemia« je sklenila zveza industrij cev Severne češke odpovedati delavstvu kolektivno pogodim z rokom štirih tednov. * Grški kolonisti zahtevajo odstop Konstantina, številni na Angleškem in v Ameriki živeči grški kolonisti so sklenili resolucijo, v katerih zahtevajo, da kralj Konstantin odstopi in da se povrne Venizelos v domovino. * Antanta in turški problem. >Da.i-ly. Cnonicle« piše o francoski politiki nasproti Turčiji: Troha je, da se govori jasno. Velik del pariškega tiska piše o turških zmagah kakor da so triumf Francije. Če jo to res mišljenje oficielno francoske politike, tedaj to pomeni konce antante. Francija lahko podipira Turke v njihovih vojnih podvzetjih, ne more pa istočasno ostati v antanti z Anglijo. Francija mora voliti, med britanskim prijateljstvom in prijateljstvom vojaško agresivnega turškega carstva. č IV. zbor komunistične interna- cijonale se vrši začetkom oktobra v Rusiji. Dnevna kronika. — Shodi nar. poslanca dr. Kukovca v Prekmurju. Severno Prekmurje, ki jo vseskozi demokratsko, jo povabilo nar. poslanca dr. Kukovca za nedeljo 17. t. m. na tri shode: v Tišince, Križevce in Bodonce, da se mu zahvali za dosego prostega uvoza hrane za poljske delavce iz Madžarske, za izposlovan j e otvoritve prometa na njihovi železnici Hodoš—Murska Sobpta in za zaščito evangeljskih učiteljev in dn- brzel preko nepreglednih' ravnin, skrbno obdelanih in obsejanili s koruzo, krompirjem, zeljem, ajdo, tobakom itd. Bačka. Kaj bi bila maša država brez teh rodovitnih ravnin Bačke, Baranje in Banata? Ravno to, da so pripadlo te rodovitne ravnine naši državi, nam daje prednost pred vsemi, o-stalimi nasledstvenimi državami. S takim bogatstvom kakor ga izkazujejo Bačka, Baranja in Banat se ne more ponašati nobena država v Europi. Ta zemlja je žitnica naše države, ta zemlja je vir našega izvoza, našega hlastanja. Bilo je v četrtek zjutraj krog sedme ure, ko je naš brzovlak zavozil na su-bstisko postajo. Na kolodvoru so vihrale državne in narodne zastave, ves peron je bil ozaljšan z zastavami in. zelenjem. Jugoslovenska Subotica se je odela v slavnostno zunanjost, da čim stovešnejo pozdravi zastopnike jugoslovanskega javnega mnenja, predstavnika šeste velesile. Oficijelnega sprejema, ki je bil predviden, pa ni bilo, ker so nas Subotieani pričakovali komaj Za 11. uro, misleč da dopotujemo skupaj z Beograjčani. Kljub temu jo prispel kmalu po našem prihodu na kolodvor agilni predsednik suoot,iške sekcije JNU tovariš prota Marko Protič ter nam razdelil nakaznice za stanovanja, kopanja in vožnje s čolni po Piiličkem jezeru ter za tramvaj.' hovnikov pred sitnostmi naše birokratske uprave. — Na izjave dr. Ravninarja, Kakor je iz »Slov. Naroda« razvidno, hoče tolmačiti dr. Ravnihar v nassm listu podano izjavo dr. Kukovca, kakor da jo od demokratske stranko edvisc.o, kdaj bode uradniška pragmatika sprejeta. Če jo pa izvoljen — kakor sm® črtali — akcijski komite, dajse znui sedajna vlada in je stopil na čelo tega komiteja v imenu Slovencev dr. Ravnihar, jo vprašljivo, kaj je z dciaznute nestjo narodno skupščine. Brezuvj®1* no je, da sta gg. Davidovič in Velike vic dovolj jaka, da sedaj.no vlado, ima pičlo večino, zrušita in da se ooa sestavljala nova vlada. Po parlame • tara ih običajih so vpraša za nasve strani krone predsednik narodne sMib ščine, ki predlaga osebo, katera sestavi novo vlado. Ker jo eil ^ • Ravnihar, ki je član deunoain-'- ^ stranke, postavljen za efcsekutorj® 1 Zagrebu storjenega sklepa zruši vlado, jo gotovo kompetenten, dati .a nesti in tudi uradništvu pojasnile, nova jugoslovanska zajednica 313 !• ■rava pripustiti funkcijoniranjo sci-nega .parlamenta in sedajne vlade. za trenutek, kdaj se začne uradni _ pragmatika reševati. To vprašani® stavljeno brez vsako osti proti dr. I nihanju, ker za nas ni nič hudega,^ prevzame dr. Ravnikarjeva struja govomost za daljne dogovore V žaivi. — Smrt sošolca kralja Petra. Bn® 3. t. m. je umrl v Franzfeldu _evair-. ski duhovnik Julij pl. Meruji, n<* ,. nji sošolec kralja Petra I. Os v® ^ tel j a na vojaški realki v Keše#1' ( Madžarskem. Pokojnik se je ved spoštovanjem spominjal svojega . ^ ca Petra ter ga nameraval poznGJc> ^ je postal kralj, tudi posetith sar pa radi bolehnosti ni storil. — Izlet srbskih Seljakov v Dr*L. dolino je bil v sredo 13. t. m. Idu q, jih je povsod prisrčno pozdravite ^ gledali so si tovarne v Rušah ifl ^0, ske napravo, kjer so bili tudi P°" ni. Popoldne so jim Rušani iP^r lepo slavnost na Novakovem vYr g].,, kolodvoru jih je velika množic® ^ vesno sprejela, dekleta so jih °. e s cvetjem. Na slavnosti je bil® i { njanih mnogo prisrčnih nagovoj. rCj slovenske in srbske strani. ^ ?a, »Glasbeno Matice« iz Maribora ^ peli več pesmi. Plesalo se je tudi ^ lo«, ki so ga začeli Srbi, a so_ /d tudi naša dekleta. K odhodu j® ■rnLi:a< ca spreml jala z Iampijoni srbske 8. gfl ke na kolodvor. Včeraj v četrt® odšli srbski seljaki v Ijutoiu®1 gorice. ^ — Najfoogatejše mesto v •T®8’ viji, Najbogatejše mesto v Jug. " ^ viji je Subotica, ker ima za 32 j,i$ kron zemljišč ter za 20 milijard kljub temu pa Subotica še danes o no vodovoda ne kanalizacije. Naglo smo se porazdelili vsak’ && jo stran, vsak na svojo stanovanj®, ^ so umijemo in preoblečemo. J3®.1 ^ nekateri drugi tovariši smo dobili jj, aovanja v letoviških hotelih nia ,jj ou, oddaljenem 9 km od mesta. y smo torej v tramvaj ter se 0 P,.rjto< proti Poliču. Priznati moram _°dv da mi prvi trenutek ni bilo bom moral stanovati celih 9 km ^ od mesta, kjer se ima vršiti skrbelo me jo posebno to, kako se j; vračal zvečer domov, ho vozi_ Z' tramvaj na Palic že ob 22. uri. sknbi so obhajale tudi ostale^ t°v ^ »Paličane«. Toda ko smo prisp®^ tetf* na Palic, ko smo videli vso lepote ^ res di\moga Irotička, lepe hotelc^^al) di krasnega parka ob sinjem 1 ki se razprostira gotovo v dolži® kih 8 km in ko smo izvedeli, c'av s s tem, da so nas namestili tu, 80 ^ posebno počastili, smo se kmalu V lužili in bili docela zadovoljni-. j^jpr skrb glede povratka ponoči 80 zala l:ot nepotrebna, kajti Suh so poskrbeli tudi za to — ° nam je stavilo navnateljBtvo 8,1' 0|a' koga tramvaja brezplačno na r"a . go posebne vozove, za kar zada > zahvalo in priznanje. (Dalje prihod«It5,) 7“ Srbski kmetovalci v ljutomerskih goricah. Dne 14. t. m. so izleteli srbski veljaki prelco Spil ja v Gor. Radgono, Kadence, Bučečovce, Križevce In Lju-tomer. Od ljudskih množic so bili pov-sod prisrčno sprejeti. Na Cvenni je bila papoldm© gostom na čast konjska dir-'ka. Na Moti so maši kmetje priredili gostom skupen, obed, v Ljutomeru pa skupno s tržani večer ju in pozdravni večer. Dragi nam srbski gostje so bili azredlno vziradoščeni nad krasnim brat-jlum sprejemom. — Še enkrat: Umor v Šmarjeti ob •resnici. K našemu drugemu poročilu v >> iaborni« z dne 14. septembra smo od ttobro.infarmirane strani izvedeli, da e >cani niso imeli morilca v rokah, ker 80 '1° . enoi-gičnemu poizvedovan ju OiO/jiistva zahvaliti, da je bil morilce sploh spoznan in prijet. Torej ga občani niiso mogli zlostavljati ne pred aretacijo in no po aretaciji, ko ga je onoznistvo ščitilo. Tudi ga je orožni- yo samo zasliševalo, ncpa občani kot Piso^»popiot:nik«. (S tem je stvar za nas JvOiiicajia,. Qp. ut.). — Dvajsetletnico je obhajalo 9. t. m- na slovesen način Slov. aikarl. feri-Jalno društvo »Adrija« v Gorici, ki je a prosveto naroda na Goriškem že 'rS11? °"romno veliko storilo. *i " . bin Kristan je odložil svoj po- anski mandat. Na njegovo mesto pri-oe Kmsic iz_ Trbovelj. — Znižanje vojaške službene dobe. ojno ministrstvo je na prošnjo prosvetnega ministrstva dovolilo, da ima-.o eni dijaki, ki so dovršili osem gim-■tiazijskih razredov, ki pa niso položili matuTe, pravico do skrajšane dijaške vojaško dobe. , ~~ Bakteriološke postaje so se u-stanovile v prostorih ljubljansko in Vedske javne bolnice. Celjska postaja Z ^ p?dl'°čje bivše Štajerske, Prek-“tatja m Koroško. — Volitve v zagrebško trgovsko - o.mco, izvršene pred tremi meseci, ' vlf^ia vsled raznih nepravilnosti razveljavila in odredila nove volitve. ~ tovarna vagonov v Smedero-s+,?‘ . Ministrstvo trgovine in indu-vJ?8 -10 dovolilo delavnici za popravo gonov v Smederevom, da sme pri-1 1 z obrPutvovanjem. V tej tovarni se ... ^Pepruvilo mesečno lahko 60 vago-j 'j oznsje se tovarna poveča, tako o popravljala lahko tudi lokoruo-e ter gradila tudi nove vagone. Se-eev 30 V ^ovarili zaposlenih 100 delav- V rv ^f'za‘ci Prfeegajo novemu carju. - , ^^'igradu živeči donski kozaki so m Ti, .P^^SO zvestobe »zakonitemu ot.niku ruskega carskega, p rest o-v• v' v^hkemu knezu Cirilu Vladimiro-_u* -tildi kozaki no ostalih držav.-!h 1 meravajo v kratkem položiti enako Tv,.--6?0, Nekateri so mnenja, da je akcija Va*'i novo protiboljševiško žippi .*v‘;iSc^iftvanje Eumunov na mašili,. J./1 a Madžarov na rmmmski meji. du i- ^ueV]' se je vršila v Beorra-m v °il renca šefov agrarnih uradov, ne -iV!. r'i ®® je sklenilo, da se Rumu-g ’ £l. ^ °stali pri nas, naseli ob mad-OievV^’’ a Madžare ob rumunski nnr! t .ra 80 Prvič onemogočiti ir»n iredentistične etike, drugič jah 1 .loltaPstvo, ki je ob teh dveh me-srlno razvito. Charpentier igralce. ski -mn' V -,-'sntior, svetovni boksar-zadni;° t i r’^ 7-iK<^ovel osobito po kom Do 2 ani>erikanaki.in prva- je, kal-ompSey?trl’ katero i*0 izgubil, se til' te;.r70TO(’a'i° francoski listi p os v e ®iaal i« U ™ s’oer filmskemu. Pod-godhr,', Z, D.ek° filmsko dnižl>o že po- ®a'edmn a' Kljub temu se bo pa, nja. 7:a vedno poslovi od boksa- ranom ; tekem z boksarjema Mo- _1 p ^ Clncem Sidijem v Londonu. Lil prvi,?8 V ^raerik°. Doslej nam je bodil V>n Sa™? en slučaj, da je človek Nlv,rln vo^ kakor po suhem, pa še GonsBn.r^u1 čudeže. Bilo je to na Sval sv pS111 JOZC.1'u’ }io -'e Krist P°' Vodi o ‘ i ftra» nag pride k njemu po tjnive^tJ Pa1poror^ revija »Reklam* Posreči ir, • v<’ ^ nekemu Nemcu mi so n n jti take čevlja, s kateri- ^i Po v^TeA r° le hoditi’ am>)ak tudi ?°S0 in *V.A!c°se tia iznajdba res ob- ^avi/i: .... fiaŠepenn. storji ob levi strani ženslsa z i loma prodana, Martin Oreliovo, krznar otrolkom v naročju, na desni pa boso-! in izdelovatelj raznih čepic v Celju, nogi delavec s predpasnilcoon gledajoč Kvišku. Na -vrhu je palma, v kateri se nahajajo ena ženska in 2 moška predstavljajoč ples »Kola«. Na desni strani oltarja se pa nahaja osnutek Sloni.sko-6 in gleda v dolino na »Kolo« plesa-• rijina ul. 24. Dominik Fabjančič, Jur-jooo deoo, na podnožju kipa so vreza-' čičeva ul. 5, Leopold Kokalj, Greccorči-ne besede »Preljubo veselje, oj kje si čeva ul., Josip Tomažič iz Celja, Ant. doma.« Zraven tega osnutka se naha- Belec iz Logarovc, pošta Sv. Križ pri aata dve podobi v reliefu predstavlja- Ljutomeru, Marija Fasvald, damski joči Kristusovo zadnjo večerjo. Prav salon, Trg svobode 1, Antonija Tauss, markanten je apostol Peter. Tik tega Gosposka ul. Razstavljena obleka je stoje razstavljeni in tudi že prodani deloma prodana. Ljudevit Šetina, kro-fodelki foto športne hiše Adolfa Pe- jašiki atelje, Miklošičeva ul. 4 j s raz-rissicha v Celju. Nasproti tega pa je stavil zelo okusno izdelane uzoroe, ka-razstavljena pisarna od mizarja Ivana teri so vsi prodani. V tem oddelku so Ivana Paitza. Pod mostom 14 in tapet- razstavili tudi: Pavel Nedog, zavod nika Ferdo Kuharja Slovenska ul. 12, za kemično barvanje in čiščenje oblek vsebujoč pisalno mizo, 3 z usnjem pre- v Mariboru, Gosposka ul, Milan Pe-•vilečene naslanjače, divan in omaro za tek a,kad. slikar v Slov. Bistrici, Gu-iknjige. V 1. nadstropju se nahaja 53 stav Kocbek, umetn. slikar v Račjem slik akademičnega umetnega slikarja piri Mariboru in Franjo Ambrožič, so-Oskarja pl. Pistorja, ki so vse brez iz- bo-črkoslilcar, Grajska ul, črkoslikar jemo krasno izdelane in povsem po- Gustav Philipp, Vetrinjska ul 11, Ru-ihvale vredne, samo označene cene so dolf Perič v Straišču, izdelovatelj bi-asa današnje razmere vendarle malo čevnikov vseh vrst. Pletarna Pajtler, previsoke. Joža Volčič, Slovenska ul gačitelj živali iz Pekre pri Limbušu. 36 in Ferdo Kuhar Slovenska ul 12. V sredini oddelka oblek in perila je sta razstavila malo sprejemno sobico, [razstavil Josip Pest iz Zagreba paten-katera je tudi že prodana. Zraven te tirani izum za krojenje ženskih in pa sta razstavila tapetnik Frane moških oblek. Wallner Grajska ul. 2 m mizar Anton Vajeniška raftava. Sajko iz Bresteamce pri Mariboru ve- . liiko obiskovalno sobo, ki je tudi že Vsa dela so tukaj prava mcoster-prodana. L Brandl je razstavil glaso- Jnana teh vajencev so: Adolf vir iz svoje delavnice v Strossmajerje- Sta/U'bea% Josip Kristl, Vinko Mauric, vi ul Ivan Žafarič, mizarski mojster, vsi pri ark<*likarju Gustev Phillipp-u Splavarska ul je razstavil iz starega v. Manboru; Juirij Kovač pn kljucav dravskega mostu lično izdelano pohištvo in zibelko, 12 stolov, mizo, kredenco in omaro. Na galeriji se nahajajo razstavljeni predmeti knjigoveznice in papirne industrije Vilka .Weixl-a Jurčičeva ul 10, Cirilove tiskarne in knjigoveznice, Koroška c. 5, tvrdka Benčina & Tomec Mlinska ul litografije in kamenotiskame Leo Slamič, Vojašniška ni. 10, tvrdke Miha Vahtar Gosposka ul. (lastni izdelki). Štefan Koter, mizatr, Dravska ul ničarskem mojstru Lovrencu Marolta je napravil krasen mlin iz medenino. Rajko Arzenšek pri knjigoveškemu mojstru Vilku Weixlu, Franjo Vrabec, Janez Golob in Erna Sojč pri kiparskem mojstru Ivanu Sojč-u, Vili Blatnik pri čevljarju Jakobu Hulka v Krčevini, Bogomir Bajnkiihar pri čevljarskem mojstru Rutdolf Monjaeu, Iv. Beuc in Franc Beškovnik pri Štefan Doberšeku, čevljarskem mojstru v Ma- mntve teže. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg 64; II. vrste 60; so od bikov, krav in telic 44 do 56; telečje meso I. 64; H. 60; svinjsko meso svežo 90 K. g Neplačane inozemske fakture sc marajo, kakor nam sporoča Centralna banka v Mariboru, najkasneje do j0, t. m. naznaniti odboru Narodne ban^o v Ljubljani. Kolek 13 dinarjev. I ga: dokaz, da dolg ni poravnan. fn' jave brez dokazila se ne upoštevajo. g Izvoz Jugoslavijo v prvi polovici 1922. Statistični oddelek tirgovdnsice?a ministrstva glede izvoza za jnlii je končal svoje delo. Za prvo ponvico 1922 izkazuje izvoz v vrednosti d1*1,1 1,631.483.555, za 471,431.573 din vw »o v prvi polo-vici I. 1921. Kolman iz Slovenjgradca. Te peči da- g Oblastni inšpektorat? finančne jo temperkiano 5 do 6 ure trajajočo; kontrole se ustanove v Beogradu^ /ja' toploto. Ključavničarska mojstri: Fr.! girebu, Ljubljani, Novem Sadu, Sara-Žnider, Pobreška cesta 2, Leopold | jovu, Skoplju in Cetinju. Wiedmiann v Guštanju, Axiton Ludvigi g Carinski posredovalci in carini®* v Ljutomeru, Ivam. Siraik, I obrezka c. | nje> Cj,]asom >j Jugioslov. Lloyda« se v0> lo, Fi-anjo Farič, Kaplja Petra trg Ma- j §• odsle- oarinwQje po postopk.u in V** ribor, Ferdo abic, Kopališka ul. 19 m • viilniik-u samo pri carinairnah ter njj, kotlarji: Lovrenc Tomažič, Sodna ul., odkJfil]rill in odsokih v brajih, kjer m Henrik Oman^ Glavni trg 4 ^e^a;n j priznanih carinskih posrednikov. -lt - Ptuju, kakor tudi bratje i _T ... , ...___, .n 1,0w in e Na ljubljanskem vehkein^em^. c. 18, Dragotin Roglič, Koroška c. 19, Rudolf Monjac, Tattenbachova ul 24, Anton Gaberšček, Slovenska ul. 24, Štefan Doberšek, Slovenska ul. 16, Jos. Sulič, Aleksandrova c. 30, Krištof & Kodrič, Slomškov trg 14, Viktor Šenk, Linhartova ulica, Jurij Čurin v Ormožu, Ignac Potočnik, Šelenburgova ul v Ljubljani, Ivan Globam, Zagreb, Iliča 148, z novim sistemom, po katerem se napravi iz 1 para sedem parov čevljev, kakor tudi Združeni čevljarski mojstri v Mariboru in tovarna lesenih klincev ravnateljstva Attemsovih posestev v SloV. Bistrici; Franjo Žnider in Karl Ussar, tovarna tehtnic, sta razstavila raznovrstne tehtnice. Znamenite so peči za kurjenje z žagovino, ki jih je razstavil iznajditelj Ivan Horvat v Sternberger, tovarna za baker in žolto j med v Slov. Bistrici, Adolf Ilofer iz- j ®°’ & * kakor poroča »Jutro«, delovalnica štedilnikov v Šoštanju in j J^^tavljaled, katerih je bilo za* i,#™ 80°» približno 2 milnjanU Ivan Ada-| S 40 milijonov zlatih' mark' avstro* Anton Šinkovec, mehianična terilnica , in predilnica Kran;j. Grosuplje po- : dnužnica Celje-Maribor in Ivan Ada-I ** — ———.... ------------------------------------- y mič, I. fcranjisdta vrvama in trgovina | ogrske banice so prepeljali^ te >1X1 s konopnino v Mariboru, Gosiposka ul, so razstavile svoje izredno lepo izdel- ke. Tudi qakob Kulka, strokovni učitelj v čevljarski stroki, Krčevina pri Mariboru, je razstavil svoje izdelke. Tik teh so razstavili svoje izdelke kolarji: Anton Podkrižnik, Frančiškanska ul 13, Josip Stajnko, Jugoslovanski trg 3, Slavko Lešnik, Pod mostom, Josip Pečar, veterinair in podkovski mojster, Pod mostom 10, sedlar in čistilec vozov Jakob Majcen v Ormožu Prago kot češkoslovaški d'el »late zaloge Avstroogrsike banke. g Razširjenje tvornice. T'roT-) za poljedelske stroje in Hvalnica * fcuseh & Kirbisoh v Celju je kupita ca"’ mesta nov svet in so bo širila. znatno Objave. § Zahvala. Podpisani odbor sCV ^ in izdelovatelja vozov in kočij: Miha ’ vsem, ki so pripomogli ar<, Počivalnik, Tržaška cesta 8 in Franc Z T Pengler Mlinska ul 44. Ivan Jasikovič j ?o - - - - - - - seboj zahvaljuje kom. mžeaierske Pu. >ravslca ul. Je R^olič^pri čevljarju ^o^lSn^TS^pri iSdu^Iic^rske .¥e ^ dobrohotno ^'^^1 razstavil obednico za 4 osebe. Mizar Viktor Seniku, Jem^ Šeligo pn. cev- j . objetta A turško kavarno in raz- ’■ veseličnega prostora, kakor 'T-n.rm Znrrwi,nčiič Om7iim«n ni 7 «nal- ^arju tefan Centrihu, Franc Bogatin' , ^ otsko jcavcumo m raz sipocl- Tončiču in tt Jwq _f«p«a, 100 D, 8 pregrinjali za postelje 300 D, Marijina podoba 140 D, damska barionasta jopa 400 D, delga zimska suknja, vatirana in svilo podložena 420 D. VpraSa se: Ro-toTSki trg 8, I. nadstr, levo. 1686 Posestvo, 17 oralov (vinograd, gozd, sadonosnik, vrt) sc takoj proda z vsem inventarjem in pridelki, ali pa se zamenja za stanovanjsko hiSo z lopo delavnico ali dvoriščem v sredini Maribora. Posredovalci izključeni 1 Natančnejii podatki v trgovini Podgoršek. Slovenska ulica. 1675 3—2 Ne pozabinaročnino! SPAGO, vrvarske izdelka, galanterijo, drobnarijo, ovojni in cigaretni papir, stročnice, kremo za čevlje (Cipilin, lebrin, Jnrjevo, Ilirija, Fex) na debelo in drobno pri 1685 Drann Pncinn preje M. Stadler, MARIBOR, Urago t\05ma, Vetrinjska ulica štev. 26. »Priporočamo sledeče tvrdke" KAROL ROJS Parni in umetni mlin v Središču Stavbeno podjetje in lesna tr- g 9Af)nAUBf govina, Ormož, D. M. Puščava 1655 BERS0H ^ Gumijevi podpetniki in podplati 1648 .VINARIA D. D.‘ TOMAŽIČ JOSIP vinogradnikov v Ptuju. Stalna Modni salon za uniformiranje in zaloga prvovrstnih haloških in civilne oblek«. Celje, Glavni ljutomerskih vin. 1649 trg 10/11. 1647 S eno, slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deZelne pridelke kupuje in prodaja ANDREJ OSET, Maribor, Aleksandrova cesta št. 57. Telefon št. 88. . ,1328 m napravijo Vaše obuvalo trpežno in elegantno. »asa« Dobiva se v vseh boljših trgovinah asnja in na debelo FrJ BERSON-KAUČUK D. D. Zagreb, Wllsonov trg ' Jjastaik ta izdajatelj; Konzorcij »Tabor«. — Tiska; Mariborska tiskarna d, i