Psihološka prva pomoč: Priročnik za delavce na terenu Objavila Svetovna zdravstvena organizacija leta 2011 Pod na slovom: Psychological First Aid: Guide for field workers © World Health Organization 2011 Svetovna zdravstvena organizacija je podelila pravice za slovenski prevod in izdajo inštitutu Prelomi – inštitut za družinsko terapijo, svetovanje in izobraževanje, ki je izključno odgovoren za kakovost slovenske različice. V primeru neskladja med angleško in slovensko različico, bo zavezujoča in verodostojna angleška različica. Psihološka prva pomoč: Priročnik za delavce na terenu © Prelomi – inštitut za družinsko terapijo, svetovanje in izobraževanje (2015) Psihološka pr va pomoč: Priročnik za delavce na terenu Prevod v slovenski jezik in lektura: Zdravko Lavrič in Vojka Melinc Izdajatelj: Prelomi Inštitut za družinsko terapijo, svetovanje in izobraževanje Litijska cesta 336 1261 Ljubljana - Dobrunje tel: +386(0)40 200 030 e-naslov: prelomi@siol.net CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 614.88(035)(0.034.2)159.9:614.88(035)(0.034.2) PSIHOLOŠKA prva pomoč [Elektronski vir] : priročnik za delavce na terenu / [prevod v slovenski jezikZdravko Lavrič in Vojka Melinc]. - El. knjiga. - Ljubljana : Prelomi - Inštitut za družinsko terapijo, svetovanje inizobraževanje, 2015 Prevod dela: Psychological first aid ISBN 978-961-285-036-4 (pdf) 281930752 Psihološka prva pomoč: Priročnik za delavce na terenu PREDGOVOR Ko se v naši skupnosti, državi ali v svetu dogajajo grozljive stvari, želimo prizadetim priskočiti na pomoč. Ta priročnik zajema psihološko prvo pomoč, ki vključuje človeško in praktično pomoč ter podporo ljudem, ki trpijo zaradi resnih kriznih dogodkov. Priročnik je namenjen osebam, ki lahko pomagajo drugim, ki so doživeli nek izjemno stresen dogodek. Podaja okvir za nudenje podpore na način, ki spoštuje njihovo dostojanstvo, kulturo in zmožnosti. Čeprav je v naslovu omenjena le psihološka prva pomoč, priročnik zajema tako socialno kot psihološko pomoč. Morda so vas v primeru večje nesreče pozvali na pomoč kot uslužbenca ali prostovoljca, ali pa ste se znašli na kraju nesreče, kjer so poškodovane osebe. Morda ste učitelj ali zdravstveni delavec in se pogovarjate z nekom iz vaše skupnosti, ki je bil priča nasilne smrti bližnje osebe. S pomočjo tega priročnika boste znali reagirati in vedeti, kaj reči ali narediti za osebe, ki so v hudi stiski. Priročnik podaja tudi informacije o tem, kako v novi situaciji ukrepati, da bo varno za vas in druge, in da s svojimi dejanji ne boste povzročili škode. Psihološko prvo pomoč priporočajo mnoge mednarodne in nacionalne strokovne skupine, med drugimi tudi Medagencijski stalni odbor (IASC) in Projekt Sphere. Psihološka prva pomoč predstavlja alternativo psihološkemu debrifingu. Leta 2009 je skupina za razvoj smernic programa mhGAP Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ocenila rezultate psihološke prve pomoči in psihološkega debrifinga. Prišli so do zaključka, da je osebam, ki so bile nedavno izpostavljene travmatičnemu dogodku, bolj učinkovito ponuditi psihološko prvo pomoč kot psihološki debrifing. Ta priročnik smo izdelali zato, da bi v državah z nizkim in srednje visokim prihodkom pri izvajanju prve psihološke pomoči uporabljali splošno sprejeto gradivo. Informacije v priročniku so podane le kot vzorec. Sami jih boste morali ustrezno prilagoditi lokalnim razmeram in kulturi ljudi, katerim boste pomagali. Ta priročnik – ki so ga potrdile številne mednarodne organizacije – prikazuje nove znanstvene dokaze in splošno mnenje mednarodne strokovne javnosti o tem, kako pomagati ljudem, ki so pravkar doživeli hud travmatičen dogodek. Shekhar Saxena Stefan Germann Marieke Schouten Direktor Direktor Direktor Department of Mental Health Learning and Partnerships, and Substance Abuse Global Health Team World Health Organization World Vision International War Trauma Foundation Vsak človek ima moč in zmožnosti, ki mu pomagajo, da se spoprime z življenjskimi spremembami. Nekateri ljudje pa so v kriznih situacijah še posebej ranljivi in zato morda potrebujejo posebno pomoč. To je rizična skupina ljudi, ki zaradi svoje starosti (otroci in starejši), telesne ali duševne nezmožnosti ali pa zato, ker spadajo v marginalizirane skupine ali so tarča nasilja, potrebujejo dodatno podporo. Poglavje 3.5 podaja smernice za pomoč ranljivim osebam. 1.2 KAJ JE PPP? Projekt Sphere (2011) in organizacija IASC (2007) opredeljujeta psihološko prvo pomoč (PPP) kot človeško pomoč sočloveku, ki trpi in morda potrebuje podporo. PPP zajema naslednje: » zagotavljanje praktične oskrbe in nevsiljive pomoči; » ugotavljanje potreb in stanja; » pomoč ljudem, da zadovoljijo temeljne potrebe (na primer hrana in voda, informacije); » poslušanje ljudi brez pritiskanja nanje, naj govorijo; » opogumljanje in pomirjanje ljudi; » pomoč ljudem, da pridejo do informacij, nasvetov in socialne podpore; » zaščito ljudi pred nadaljnjo škodo. POMEMBNO JE TUDI RAZUMETI, KAJ PPP NI: » Ni pomoč, ki bi jo lahko izvajali izključno strokovnjaki. » Ni strokovno svetovanje. » Ni »psihološki debrifing«1, saj PPP ne zajema nujno podrobnega pogovora o dogodku, ki je povzročil stisko. » Ne zahteva od posameznika, da bi analiziral, kaj se je zgodilo ali da bi opredelil kronologijo dogodkov. » Čeprav PPP vključuje sposobnost poslušanja ljudi in njihovih zgodb, se ne sme pritiskati nanje, da bi govorili o svojih občutkih in reakcijah na dogodek. 1 WHO (2010) i n Sphere (2011) opredeljujeta psihološk i debrifi ng kot pomoč s postavljanjem vprašanj, da oseba zgoščeno in sistematično poroča o zaznavah, razmišljanjih in čust vi h v času nedavnega st resnega dogodka. Takšna intervencija ni priporočljiva. Razlikuje se od ruti nskega operat ivnega poroča nja reševalcev, ki ga določene orga n izacije uporabljajo na koncu i ntervencije ali delovne naloge. Obstajajo tudi primeri, ko nekateri potrebujejo bist veno več nadaljnje pomoči, kot jo zagotavlja PPP. Zavedajte se svojih omejitev in sprejmite pomoč drug ih, na primer medicinskega osebja (če je na voljo), svojih kolegov ali drugih ljudi v bliži ni, lokal nih organov oblast i ali prostovoljcev lokalne verske skupnosti. Spodnji seznam navaja osebe, k i nujno pot rebujejo takojšnjo nadaljnjo pomoč. Te osebe potrebujejo prednost no medicinsko ali drugo pomoč, saj je lah ko njihovo življenje v nevar nosti. OSEBE, KI NUJNO POTREBUJEJO TAKOJŠNJO POMOČ: » osebe z resnimi, življenje ogrožajočimi poškodbami, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč » osebe, ki so tako hudo prizadete, da ne morejo poskrbeti zase ali svoje otroke » osebe, ki se lahko samopoškodujejo » osebe, ki lahko poškodujejo druge KDAJ ZAGOTAVLJAMO PPP? Čeprav lahko ljudje potrebujejo dostop do pomoči in podpore daljši čas po dogodku, je cilj PPP pomagati ljudem, ki jih je prizadel krizni dogodek. PPP lahko izvajate takoj po prvem stiku z osebami v stiski. Običajno je to med ali kmalu po dogodku. Včasih pa to pomeni tudi več dni ali tednov kasneje, odvisno od trajanja in resnosti dogodka. ODGOVORNA POMOČ ZAJEMA ŠTIRI GLAVNE TOČKE: 2.1 SPOŠTUJTE VARNOST, DOSTOJANSTVO IN PRAVICE 2.2 SVOJE DELO PRILAGODITE POSAMEZNIKOVI KULTURI 2.3 UPOŠTEVAJTE TUDI DRUGE NUJNE UKREPE 2.4 POSKRBITE ZASE 2.1 SPOŠTUJTE VARNOST, DOSTOJANSTVO IN PRAVICE Ko prevzamete odgovornost za pomoč v situacijah, v katerih so ljudje prizadeti zaradi bolečih dogodkov, morate delati tako, da spoštujete varnost, dostojanstvo in pravice ljudi, katerim pomagate3. Naslednja načela veljajo za vse posameznike ali skupine, vključene v humanitarno pomoč, vključno s temi, ki izvajajo PPP: Zapomnite si ta načela pri delu z vsemi ljudmi, s katerimi pridete v stik, ne glede na njihovo starost, spol ali etnično pripadnost. Premislite, kaj ta načela pomenijo v vaši kulturi. Preberite si in upoštevajte načela etičnega kodeksa ustanove, kateri pripadate, če takšen kodeks ima. Predlagamo naslednje etične smernice »kaj morate« in »česa ne smete« početi, da preprečite nadaljnjo škodo ter ljudem zagotovite najboljšo možno oskrbo in delate v njihovo dobro. 2.2 S V O J E D E L O P R I L A G O D I T E PO S A M E Z N I K O V I K U LT U R I V kriznih dogodkih so med prizadeto populacijo ljudje z različnim kulturnim ozadjem, kot na primer manjšine ali druge marginalizirane skupine. Kultura določa, kako vzpostavljate odnos z drugimi in kaj je primerno reči ali narediti. V nekaterih kulturah na primer ni običajno, da ljudje delijo svoje občutke z osebami zunaj svoje družine. Za nekatere ženske je morda primerno le, da govorijo z žensko, za druge je na primer zelo pomemben določen način oblačenja ali pokrivanja. Pri svojem delu se lahko srečate z ljudmi iz drugačnega okolja. Pomembno je, da se zavedate svojega kulturnega ozadja in prepričanj ter pozabite na svoje morebitne predsodke. Pomoč ponudite na način, ki bo za osebe, katerim pomagate, primeren in sprejemljiv. Vsaka krizna situacija je edinstvena. Pričujoči priročnik prilagajajte vsaki situaciji posebej in hkrati upoštevajte socialne in družbene norme. V spodnji tabeli so navedena vprašanja, ki jih upoštevajte pri izvajanju PPP v različnih kulturah. 2.3 UPOŠTEVAJTE TUDI DRUGE NUJNE UKREPE PPP je del obsežnejših ukrepov pri večjih humanitarnih katastrofah (IASC, 2007). Ko je prizadetih na stotine ali tisoče oseb, se izvaja različna vrsta ukrepov, kot so iskalno­reševalne akcije, nujna medicinska pomoč, razdeljevanje hrane, iskanje družine in dejavnosti za zaščito otrok. Pogosto celo reševalci in prostovoljci težko natančno vedo, katera pomoč je na voljo in kje. To velja predvsem za množične nesreče in kraje, kjer medicinska in druga oskrba še ni vzpostavljena. Poskušajte ugotoviti, katere službe in pomoči so na voljo, da boste lahko osebam, ki jim pomagate, svetovali, kako priti do pomoči. 2.4 POSKRBITE ZASE Pomagati odgovorno pomeni tudi poskrbeti za svoje osebno zdravje in dobro počutje. Razmere, na katere boste naleteli v krizni situaciji, bodo neposredno prizadele vas in vašo družino. Zato je pomembno, da posvetite posebno pozornost svojemu dobremu počutju in da ste prepričani, da ste fizično in čustveno sposobni pomagati drugim. Poskrbite zase in tako boste lahko najbolje pomagali drugim. Če delate v skupini, poskrbite tudi za dobro počut je svojih sodelavcev. (glejte poglavje 4, kjer je več informacij o skrbi za osebe, ki nudijo PPP). V TEM POGLAVJU BOMO OBRAVNAVALI NASLEDNJA VPRAŠANJA: 3.1 DOBRA KOMUNIKACIJA Z LJUDMI V STISKI 3.2 PRIPRAVA NA POMOČ 3.3 NAČELA DELOVANJA PPP: OPAZOVANJE, POSLUŠANJE IN POVEZO­VANJE 3.4 ZAKLJUČEK VAŠE POMOČI 3.5 OSEBE, KI V KRIZNI SITUACIJI POTREBUJEJO POSEBNO POZORNOST Način komuniciranja z nekom v stiski je zelo pomemben. Ljudje, ki so doživeli krizni dogodek, so lahko zelo prizadeti, zaskrbljeni ali zmedeni. Nekatere osebe za stvari, ki so se jim zgodile v krizni situaciji, obtožujejo sebe. Ostanite umirjeni in razumevajoči, saj boste tako ljudem v stiski pomagali, da se bodo počutili bolj varni in zaščiteni, razumljeni, spoštovani in prepričani, da bo zanje dobro poskrbljeno. Morda vam oseba, ki je doživela stresni dogodek, želi povedati svojo zgodbo. S poslušanjem ste ji lahko v veliko podporo. Pomembno pa je, da nikogar ne silite, da vam pripoveduje, kaj je pretrpel. Nekateri ne bodo želeli govoriti o tem, kar se jim je zgodilo ali o svoji situaciji. Vseeno pa bodo morda cenili, če tiho posedite z njimi, da jim pokažete, da ste ob njih, če bodo želeli govoriti, ali da jim ponudite drugo pomoč, na primer hrano ali kozarec vode. Ne govorite preveč, dopustite tišino. Tišina nudi človeku prostor in ga opogumi, da deli svojo bolečino z drugimi, če tako želi. Če želite dobro komunicirati, se morate zavedati tako besedne kot telesne govorice, obrazne mimike, očesnega stika, kretenj in načina, kako sedite ali stojite v odnosu do druge osebe. V vsaki kulturi obstajajo posebni načini vedenja, ki so primerni in spoštljivi. Govorite in vedite se tako, da s tem upoštevate kulturo, starost, spol, navade in vero osebe. V nadaljevanju so našteti predlogi, kaj reči in narediti in česa ne reči ali narediti. Zapomnite si, bodite to, kar ste, bodite pristni in iskreni v nudenju pomoči. Ne pozabite na dobro komunikacijo, ko opazujete, poslušate in povezujete – to so glavna načela PPP, opisana na naslednjih straneh. PRIPRAVA NA POMOČ Krizne situacije so lahko kaotične in pogosto zahtevajo hitro ukrepanje. Vseeno pa, če je le mogoče, poskušajte pred odhodom na krizno mesto pridobiti natančne informacije o situaciji. Razmislite o naslednjih vprašanjih: Psihološ ka prva pomoč: Priročnik za delavce na terenu Z odgovori na ta pomembna vprašanja boste lažje razumeli situacijo na kraju, kamor ste namenjeni, bolj učinkovito boste nudili PPP in boste bolje seznanjeni s tem, kako se zaščititi. 3.3 NAČELA DELOVANJA PPP – OPAZOVANJE, POSLUŠANJE IN POVEZOVANJE Tri temeljna načela delovanja PPP so opazovanje, poslušanje in povezovanje. S pomočjo teh načel delovanja boste prepoznali in varno vstopili v krizno situacijo. Lažje boste nagovorili prizadete osebe in razumeli njihove potrebe ter jih povezali s praktično pomočjo in informacijami (glejte spodnjo tabelo). Krizna situacija se lahko hitro spremeni. Kar se dogaja na kraju, kjer je prišlo do krizne situacije, je lahko zelo drugačno od tistega, kar ste izvedeli, preden ste prišli tja. Zato si morate vzeti čas – morda samo nekaj trenutkov – in preden začnete nuditi pomoč, pogledate naokoli. Če se v krizni situaciji znajdete nenadoma, brez predhodne priprave, zelo na hitro preglejte situacijo. Ti trenutki vam omogočijo, da se umirite, poskrbite za svojo varnost in razmislite, preden se lotite dela. Spodnja tabela podaja nekaj vprašanj, o katerih je dobro razmisliti v času, ko si ogledujete situacijo. Ljudje v krizi lahko reagirajo na različne načine. Nekateri primeri stresnega odziva v krizi so našteti v nadaljevanju: » fizični simptomi (na primer drgetanje, glavobol, občutek neznanske utrujenosti, izguba apetita, bolečine) » jok, žalost, depresivno razpoloženje, potrtost » anksioznost, strah » občutek “napetosti” ali “nervoze” » zaskrbljenost, da se bo zgodilo nekaj zares slabega » nespečnost, nočne more » razdražljivost, jeza » krivda, sram (na primer ker je preživel ali ker ni pomagal ali rešil drugih) » zmedenost, čustvena otopelost, občutek nerealnosti ali zbeganost » oseba se zdi odsotna ali je popolnoma nepremična » ne-odzivnost, sploh ne govori » zmedenost (na primer ne ve, kako mu/ji je ime, od kod prihaja, kaj se je zgodilo) » ni sposoben skrbeti zase ali svoje otroke (na primer ne je ali pije, ne zmore sprejemati niti preprostih odločitev) Nekatere osebe so lahko v blagi stiski ali pa sploh ne kažejo, da so v stiski. Večina ljudi si sčasoma opomore, še posebno, če so njihove osnovne potrebe znova zadovoljene in če so deležni podpore bližnjih ali izvajalcev PPP. Osebe s hudimi ali dolgotrajnimi stresnimi reakcijami pa potrebujejo več pomoči, kot jo lahko nudi PPP, zlasti če ne morejo delovati v vsakdanjem življenju ali če predstavljajo nevarnost zase ali druge. Poskrbite, da osebe v hudi stiski ne bodo prepuščene same sebi in jim skušajte zagotoviti varnost, dokler reakcija ne mine ali dokler jim ne poiščete pomoči zdravstvenega osebja, lokalnih vodij ali drugih članov skupnosti na kraju kriznega dogodka. Prav tako med osebami v prizadeti populaciji poiščite tiste, ki potrebujejo posebno pozornost, oskrbo in varnost: Pazljivo poslušanje oseb, ki jim pomagate, je bistveno za razumevanje njihove situacije in potreb. Pomaga jim, da se pomirijo, vi pa izveste, kako jim nuditi ustrezno pomoč. Naučite se poslušati s svojimi: » “Očmi” pokažite, da ste pozorni le na določeno osebo » “Ušesi” resnično poslušajte, kaj jih skrbi » “Srcem“ z izkazovanjem sočutja in spoštovanja 1. PRISTOPITE K OSEBAM, KI BI MORDA POTREBOVALE POMOČ: » Nagovorite jih spoštljivo in v skladu z njihovo kulturo. » Predstavite se s svojim imenom in imenom organizacije. » Vprašajte, če potrebujejo pomoč. » Če je mogoče, poiščite varen in miren kraj za pogovor. » Pomagajte jim, da se bodo počutili udobno, na primer ponudite jim vodo, če je to možno. » Poskušajte jim zagotoviti varnost. » Če je varno, osebo odpeljite stran od grozeče nevarnosti. » Poskušajte zaščititi njihovo zasebnost in dostojanstvo pred mediji. » Osebi v hudi stiski zagotovite, da ni sama. » Čeprav so nekatere potrebe očitne, tako kot odeja ali pokrivalo za nekoga, čigar obleka je raztrgana, vedno vprašajte, kaj oseba potrebuje in kaj jo skrbi. » Ugotovite, kaj v tistem trenutku najbolj potrebujejo in jim pomagajte ugotoviti, kaj je najpomembnejše. 3. POSLUŠAJTE JIH IN JIM POMAGAJTE, DA SE POMIRIJO: » Ostanite v bližini. » Ne silite jih, da govorijo. » Če vam želijo pripovedovati, kaj se je zgodilo, jih poslušajte. » Če je oseba v hudi stiski, jo skušajte pomiriti in ji pokažite, da ni sama. Čeprav je vsaka krizna situacija enkratna, prizadete osebe pogosto potrebujejo stvari, naštete v naslednjem okvirčku. Po stresnem dogodku se ljudje lahko počutijo ranljivi, izolirani ali brez moči. V nekaterih situacijah je njihov vsakdan razbit. Morda ne zmorejo dobiti običajne pomoči ali se nenadoma znajdejo v stresni situaciji. Povezovanje oseb s praktično pomočjo je pomembnejši del PPP. Zapomnite si, da je PPP pogosto enkratna intervencija in vi ste tam, da pomagate le kratek čas. Prizadete osebe se morajo znajti same, da si bodo lahko opomogle in prevzele nadzor nad situacijo. Pomagajte jim, da si bodo znali pomagati sami in prevzeti nadzor nad situacijo. 1. POMAGAJTE JIM IZRAZITI SVOJE OSNOVNE POTREBE IN KAKO PRITI DO POMOČI Ko pomagate ljudem zadovoljevati njihove osnovne potrebe, bodite pozorni na: » Nemudoma po kriznem dogodku poskušajte zadovoljiti osnovne potrebe osebam v stiski, kot so hrana, voda, zavetje in sanitarije. » Poizvedite, katere posebne potrebe imajo – kot je zdravstvena oskrba, oblačila ali pripomočki za hranjenje majhnih otrok (skodelice ali stekleničke) – in jih skušajte povezati s pomočjo, ki je na voljo. » Poskrbite, da ranljive ali marginalizirane osebe ne bodo prezrte (glejte poglavje 3.5). » Spremljajte osebe, če jim to obljubite. 2. POMAGAJTE JIM, DA SE SPOPRIMEJO S TEŽAVAMI Ljudi v stiski pogosto preplavljajo skrbi in strah. Pomagajte jim preučiti, kaj so njihove najnujnejše potrebe, opredeliti prednostne naloge in kako se tega lotiti. Lahko jih prosite, da premislijo, kaj potrebujejo takoj in kaj lahko počaka za kasneje. Sposobnost reševanja daje občutek nadzora nad situacijo, kar okrepi sposobnost za spoprijemanje z razmerami. Ne pozabite: » Pomagati ljudem, da se spomnijo na tiste, ki bi jim lahko pomagali, na primer prijatelje, družinske člane ali na kogar koli, ki bi jim v takšni situaciji lahko pomagal; » Jim dati praktičnih predlogov, kako zadovoljiti svoje potrebe (na primer razložite jim, kako priti do hrane ali materialne pomoči); » Naj premislijo, kako so ravnali v težkih situacijah v preteklosti in jim tako potrdite, da so zmožni tako ravnati tudi v trenutni situaciji; » Vprašajte jih, kaj jim običajno pomaga, da se počutijo bolje. Opogumite jih, da uporabijo pozitivne strategije spoprijemanja in se izognejo negativnim strategijam (glejte naslednjo razpredelnico). 3. NUDITE JIM INFORMACIJE Osebe, prizadete v kriznem dogodku, bodo želele natančne informacije o: » dogodku » svojih bližnjih ali drugih, ki so bili prizadeti » svoji varnosti » svojih pravicah » kako priti do storitev in stvari, ki jih potrebujejo Morda bo pridobivanje točnih informacij po kriznem dogodku težko. Situacija se lahko spremeni v trenutku, ko izveste za določeno informacijo o kriznem dogodku in ko so vzpostavljeni ukrepi za pomoč. Govorice so lahko pogoste. Morda ne boste imeli vedno vseh odgovorov v vsakem trenutku, vendar pa, kjerkoli je mogoče: » Poizvedite, kje je mogoče dobiti pravilne informacije in kdaj in kje lahko izveste najnovejše novice; » Še preden stopite do prizadetih, poskušajte pridobiti kar se da veliko informacij; » Poskušajte biti na tekočem o stanju krize, varnostnih vprašanjih, razpoložljivi pomoči in položaju ter pogojih pogrešanih ali poškodovanih oseb; » Poskrbite, da ljudje izvedo, kaj se dogaja in kakšni so načrti; » Če je pomoč na voljo (zdravstvena oskrba, iskanje družinskih članov, zatočišče, razdeljevanje hrane), se prepričajte, da so osebe seznanjene z njo in da jim je dosegljiva; » Ljudem zagotovite natančne stike za pomoč, ali pa jih napotite neposredno tja, kjer bodo pomoč prejeli; » Prepričajte se, da so tudi ranljive osebe seznanjene z obstoječo pomočjo (glejte poglavje 3.5). Pri dajanju informacij prizadetim osebam: » pojasnite izvor informacij, ki jih podajate in kako zanesljive so; » povejte samo to, kar veste – ne potvarjajte informacij in ne dajajte lažnega zagotovila; » sporočilo naj bo preprosto in natančno, sporočilo ponavljajte in se prepričajte, da so osebe slišale in razumele informacijo; » priporočljivo je, če lahko informacije posredujete skupini prizadetih oseb, tako da lahko vsi slišijo isto sporočilo; » ljudem zagotovite, da jim boste posredovali nove informacije o razvoju dogodkov, vključno s tem, kje in kdaj. Ko podajate informacije, se zavedajte, da lahko postanete tarča frustracij in jeze oseb, ko njihova pričakovanja o pomoči ne bodo takšna, kot jih lahko ponudite vi. V takšni situaciji ostanite mirni in razumevajoči. 4. VZPOSTAVITE STIK Z NJIHOVIMI SVOJCI IN SOCIALNO PODPORO Izkazalo se je, da so se osebe, ki so čutile, da so imele dobro socialno podporo, po krizni situaciji bolje znašle, kot osebe, ki niso čutile dobre socialne podpore. Glede na to predstavljata povezovanje z njihovimi bližnjimi in socialna podpora pomemben del PPP. » Pomagajte ohranjati družino skupaj in poskrbite, da so otroci skupaj s starši in njihovimi bližnjimi. » Ljudem pomagajte navezovati stike s prijatelji in sorodniki, od katerih dobijo podporo; na primer ponudite jim možnost, da pokličejo svoje bližnje. » Če vidite, da jim molitev, verski obredi ali podpora verskih voditeljev lahko pomaga, jih poskušajte povezati z duhovno skupnostjo. V naslednjem okencu so navedeni predlogi o krizni situaciji in duhovnosti. » Spodbujajte prizadete osebe, da si pomagajo med seboj. Prosite jih, na primer, da pomagajo 3.4 ZAKLJUČEK VAŠE POMOČI Kaj sledi? Kdaj in kako zaključiti pomoč, ki jo izvajate, je odvisno od krizne situacije, vaše vloge in situacije ter potreb ljudi, ki jim pomagate. Kar najbolje presodite situacijo, posameznikove in svoje potrebe. Če je primerno, jim razložite, da jih zapuščate in če jim bo namesto vas pomagal nekdo drug, jim ga ali jo poskušajte predstaviti. Če ste povezani z osebami drugih služb, jim povejte, kaj lahko pričakujejo in poskrbite, da prejmejo vse podatke, ki jih potrebujejo, da lahko nadaljujejo z nudenjem pomoči. Ne glede na to, kakšne izkušnje ste imeli z osebami, ki ste jim pomagali, vedno se poslovite in jim zaželite vse dobro. 3.5 OSEBE, KI V KRIZNI SITUACIJI POTREBUJEJO POSEBNO POZORNOST OSEBE, KI SO RANLJIVE IN KI V KRIZNI SITUACIJI POTREBUJEJO POSEBNO POMOČ, SO: 1. Otroci, vključno z mladostniki. 2. Osebe z zdravstvenimi težavami ali invalidi. 3. Osebe, ki jim grozi diskriminacija ali nasilje. Zapomnite si, da imajo vsi ljudje sposobnosti spoprijemanja s težavami, tudi ranljive osebe. Pomagajte jim uporabiti svoje sposobnosti in strategije spoprijemanja. 1. OTROCI, VKLJUČNO Z MLADOSTNIKI Mnogi otroci – vključno z mladostniki – so v krizni situaciji posebno ranljivi. Krizni dogodek pogosto razbije svet, kot ga poznajo, vključno z ljudmi, prostori in vsakodnevno rutino, vse, kar jim je dajalo občutek varnosti. Otroci, ki jih je prizadela krizna situacija, so v nevarnosti pred spolnim nasiljem, zlorabami in izkoriščanjem. To je še zlasti pogosto v večjih kriznih situacijah, ki jih spremlja kaos. Mlajši otroci so še posebno ranljivi, ker ne morejo zadovoljiti svojih osnovnih potreb ali se zaščititi, njihovi skrbniki pa so preobremenjeni. Starejši otroci so v nevarnosti, da jih lahko prodajo, spolno zlorabijo ali vpokličejo v vojsko. Deklice in dečki se soočajo z nekoliko različnim tveganjem. Običajno se deklice soočajo z večjim tveganjem za spolno nasilje in izkoriščanje. Zlorabljene deklice pa so nato še stigmatizirane in izolirane. Kako se otroci odzivajo na stisko zaradi krizne situacije (pogosto so priče uničenja, poškodb ali smrti, izpostavljeni so pomanjkanju hrane in vode), je odvisno od starosti in njihove razvojne stopnje. Odvisno je tudi od skrbnikov in drugih pomembnih odraslih v njihovem življenju. Mlajši otroci, na primer, ne razumejo v celoti, kaj se dogaja okoli njih, in zanje morajo skrbniki še posebej poskrbeti. Na splošno pa otroci bolje funkcionirajo, ko imajo ob sebi trdne in mirne odrasle. Otroci in mladostniki izkusijo stresno reakcijo podobno kot odrasli (glejte poglavje 3.3). Občutijo lahko katero od naslednjih značilnih stresnih reakcij4: » Mlajši otroci se lahko vrnejo k zgodnejšemu vedenju (na primer močenje postelje, sesanje palca), lahko se neprestano držijo skrbnika, se manj igrajo ali pa se neprestano igrajo eno igro, povezano s stresnim dogodkom. » Šoloobvezni otroci so pogosto prepričani, da so storili nekaj slabega, da se jim je to zgodilo. Sprožajo se jim novi strahovi, so manj prijazni, se počutijo osamljene in se pretirano ukvarjajo z zaščito in reševanjem oseb v stiski. » Mladostniki lahko ne »občutijo nič«, menijo, da so drugačni od svojih vrstnikov, se izolirajo od prijateljev ali lahko kažejo znake tveganega vedenja in oddajajo 4 Glej Pynoos in dr. (2009) v References and resources. Družina in drugi skrbniki predstavljajo otroku pomemben vir zaščite in čustvene podpore. Otroci, ločeni od svojih skrbnikov, se lahko znajdejo v času kriznega dogodka v tujem kraju in obkroženi s tujci. Lahko so zelo boječi in niso sposobni pravilno oceniti tveganj in nevarnosti okrog sebe. Pomemben prvi korak je ponovno povezati otroke – in mladostnike – z njihovimi družinami ali skrbniki. Ne poskušajte delati tega na lastno pest. Če naredite napako, bo to poslabšalo otrokovo situacijo. Namesto tega se poskušajte raje povezati z zaupanja vredno organizacijo za zaščito otrok, ki lahko prične postopek registracije otrok in zanje ustrezno poskrbi. Ko so otroci skupaj s svojimi skrbniki, poskušajte skrbnikom nuditi podporo. Naslednji seznam navaja predloge, kako podpirati otroke različnih starosti in razvojnih stopenj. Če je skrbnik poškodovan, izredno zmeden ali drugače ne more skrbeti za svoje otroke, poskrbite, da skrbnik in otroci prejmejo ustrezno pomoč. Zahtevajte zaupanja vredno organizacijo ali mrežo za zaščito otrok, kadarkoli je to potrebno. Poskrbite, da so otroci in skrbniki skupaj, in naredite vse, da se ne ločijo. Na primer, če skrbnika nekam prepeljejo, ker potrebuje zdravniško pomoč, poskrbite, da gredo otroci z njim ali zagotovite natančne podatke, kam bodo skrbnika prepeljali, da bodo lahko ponovno skupaj. Ne pozabite, da se lahko otroci zbirajo v bližini kriznih dogodkov in so priče grozotam, čeprav oni ali njihovi skrbniki niso bili neposredno prizadeti. V kaosu krizne situacije so odrasli pogosto prezaposleni in niso pozorni na to, kaj tam otroci delajo, vidijo ali slišijo. Skušajte jih zaščititi pred vznemirljivimi prizori ali zgodbami. Zapomnite si, da imajo otroci svoje lastne vire spoprijemanja s težavami. Pozanimajte se, kateri so, spodbujajte pozitivne strategije in otrokom pomagajte, da se izognejo negativnim. Starejši otroci in mladostniki lahko pogosto pomagajo v kriznih razmerah. Poiščite varne načine, v katerih bodo lahko sodelovali, saj bodo tako čutili, da imajo sami nadzor nad situacijo. 2. OSEBE Z ZDRAVSTVENIMI TEŽAVAMI ALI TELESNIMI ALI DUŠEVNIMI TEŽAVAMI Osebe s kroničnimi (dolgotrajnimi) zdravstvenimi težavami, invalidi ali osebe z duševnimi težavami (vključno z resnimi duševnimi boleznimi), ali starejši lahko potrebujejo posebno pomoč. Morda jim je treba pomagati priti na varen kraj, jih povezati z osnovno podporo in zdravstveno oskrbo ali prevzeti skrb zanje. Krizni dogodek lahko poslabša določene zdravstvene težave, kot so visok krvni pritisk, težave s srcem, astma, anksioznost in druge zdravstvene in duševne težave. Noseče in doječe matere lahko doživijo hud stres, ki lahko vpliva na njihovo nosečnost, njih same in na dojenčkovo zdravje. Osebe, ki se ne morejo same gibati ali imajo težave z vidom ali sluhom, težko najdejo svoje bližnje ali dostop do razpoložljive pomoči. V nadaljevanju je navedenih nekaj nasvetov, s pomočjo katerih lahko pomagate osebam z zdravstvenimi težavami ali invalidom: » Pomagajte jim priti na varen kraj. » Pomagajte jim zadovoljiti njihove osnovne potrebe (hrana, čista voda, zmožnost poskrbeti zase ali zgraditi zavetišče iz materiala, ki ga je podelila organizacija za pomoč). » Povprašajte jih po njihovih zdravstvenih težavah ali če redno uživajo zdravila. Pomagajte jim dobiti zdravila ali zdravniško pomoč, ko je to potrebno. » Ostanite z njimi ali se prepričajte, da imajo nekoga, ki jim bo pomagal, če boste morali oditi. Preučite povezovanje oseb z organizacijo ali drugo pomembno podporo, ki jim bo lahko nudila pomoč daljše časovno obdobje. » Obvestite jih o tem, kako priti do storitev, ki so na voljo. 3. OSEBE, KI JIM GROZI DISKRIMINACIJA ALI NASILJE Osebe, ki jim grozi diskriminacija ali nasilje, so ženske, pripadniki etničnih ali verskih skupin in osebe s težavami v duševnem zdravju. Ranljive so, ker: » zanje ni bilo poskrbljeno, ko se je izvajala osnovna pomoč; » niso bile vključene v odločanje glede pomoči, storitev ali kam naj bi šle; in » ker so bile tarča nasilja, vključno spolnega nasilja. Osebe, ki jim grozi diskriminacija ali nasilje, potrebujejo posebno zaščito, da se jim v krizni situaciji zagotovi varnost. Morda potrebujejo posebno pomoč za prepoznavanje osnovnih potreb in dostop do storitev, ki so na voljo. Bodite pozorni na takšne osebe in jim pomagajte: » najti varen kraj, kjer lahko ostanejo; » da se povežejo s svojimi bližnjimi in drugimi osebami, ki jim zaupajo; in » zagotavljajte jim informacije o razpoložljivih službah in jim pomagajte, da se povežejo s temi službami, kjer bodo prejele ustrezno oskrbo. V TEM POGLAVJU BOMO OBRAVNAVALI: 4.1 PRIPRAVA NA NUDENJE POMOČI 4.2 OBVLADOVANJE STRESA: ZDRAVO DELO IN ŽIVLJENJSKE NAVADE 4.3 POČITEK IN RAZMISLEK Krizna situacija lahko neposredno prizadane vas in vašo družino. Čeravno niste vpleteni neposredno, vas lahko vse, kar vidite ali slišite, medtem ko nudite pomoč, zelo prizadane. Za izvajalca pomoči je pomembno, da posveča posebno pozornost svojemu dobremu počutju. Poskrbite zase, tako boste lahko najbolje poskrbeli za druge. PRIPRAVA NA NUDENJE POMOČI Premislite, kako se lahko najbolje pripravite, da boste lahko nudili pomoč v času krize. Kadarkoli je le mogoče: » Se pozanimajte o krizni situaciji in o vlogah ter odgovornosti pri nudenju različnih vrst pomoči. » Premislite o svojem zdravju in osebnih ali družinskih zadevah, ki lahko povzročijo resen stres, ko sprejmete vlogo izvajalca pomoči drugim. » Iskreno se vprašajte, ali ste pripravljeni pomagati v določeni krizni situaciji in v določenem času. 4.2 OBVLADOVANJE STRESA: ZDRAVO DELO IN ŽIVLJENJSKE NAVADE Glavni vir stresa za izvajalce pomoči so delovne obveznosti dan za dnem, še zlasti v času trajanja krize. Dolg delovni čas, prekomerne obremenitve, ni jasnih opisov delovnih nalog, slaba komunikacija ali vodenje in delo na področju, ki ni varno, so primeri stresa, povezanega z delom, ki lahko vpliva na izvajalce pomoči. Lahko se čutite odgovorne za posameznikovo varnost in nego. Lahko ste priča ali celo neposredno doživite težke stvari, kot so opustošenje, poškodbe, smrt ali nasilje. Morda boste slišali tudi zgodbe o trpljenju in bolečini. Vse te izkušnje lahko vplivajo na vas in vaše sodelavce. Premislite, kako lahko najbolje premagujete stres in kako podpirati sodelavce, ki izvajajo pomoč, ter sprejemati tudi njihovo podporo. Naslednji predlogi vam bodo morda v pomoč pri premagovanju stresa: » Razmislite o tem, kaj vam je pomagalo v preteklosti in kaj lahko storite, da ostanete močni. » Poskušajte si vzeti čas za hrano, počitek, sprostitev, pa čeprav le krajša obdobja. » Poskušajte delati v razumnih količinah, da se ne boste preveč izčrpali. Premislite na primer o delitvi obremenitev med sodelavci, delu v izmenah med akutno fazo kriznega dogodka in si privoščite reden počitek. » Mnogi imajo lahko po kriznem dogodku veliko težav. Čutijo obup, ker vedo, da ne bodo mogli rešiti vseh težav, ki jih imajo žrtve. Zapomnite si, da niste odgovorni za reševanje vseh njihovih težav. Naredite vse, da si osebe lahko pomagajo same. » Omejite vnos alkohola, kofeina ali nikotina in se izogibajte zdravil, ki jih ne dobite na recept. » Pozanimajte se, kako vaši sodelavci izvajajo pomoč, in naj tudi oni preverijo, kako delate vi. Najdite načine, kako si lahko pomagate. » Pogovarjajte se s prijatelji, svojimi bližnjimi ali kom drugim, komur zaupate in vam nudijo podporo. 4.3 POČITEK IN RAZMISLEK Čas za počitek in razmislek predstavlja pomemben del zaključka izvajanja pomoči. Krizne razmere in potrebe ljudi, s katerimi se srečujete, lahko predstavljajo težko preizkušnjo in včasih je težko nositi trpljenje in bolečino drugih. Po izvajanju pomoči v kriznih razmerah si vzemite čas za razmislek in počitek. Naslednji predlogi vam bodo pomagali, da se boste lažje okrepili. » Pogovarjajte se o svoji izkušnji s supervizorjem, kolegi ali z nekom, ki mu zaupate. » Priznajte si, da ste lahko nekomu pomagali, pa čeprav v majhnih stvareh. » Premislite in sprejmite, kaj ste naredili dobro in kaj bi še lahko izboljšali ter se zavedajte omejitev, ki ste jih imeli v danih okoliščinah. » Če je le mogoče, si pred ponovnim začetkom dela in življenjskih obveznosti vzemite nekaj časa za počitek in sprostitev. Če vas preganjajo negativne misli ali spomini na dogodek ali ste nervozni ali izjemno žalostni, imate težave s spanjem, spijete preveč alkohola, jemljete zdravila ali podobno, morate sprejeti pomoč nekoga, ki mu zaupate. Pogovorite se s strokovnjakom zdravstvene pomoči ali, če je mogoče, strokovnjakom za duševno zdravje, če te težave trajajo več kot en mesec. V NADALJEVANJU JE NAŠTETIH NEKAJ SCENARIJEV PRIMEROV KRIZNIH DOGODKOV, KI JIH LAHKO OBRAVNAVATE V SVOJI VLOGI OSEBE, KI NUDI POMOČ. MED PREBIRANJEM SCENARIJEV SI PREDSTAVLJAJTE: 1. Kaj bi najbolj nujno potrebovali, če se nekaj podobnega zgodi vam? 2. Kakšna pomoč bi se vam zdela najbolj koristna? Vedno imejte v mislih načela PPP (opazovanje, poslušanje in povezovanje) in si predstavljajte, kako bi odgovorili osebam v vsaki situaciji. Vključili smo nekatera pomembna vprašanja, ki naj vam bodo v pomoč pri razmišljanju, kaj je treba upoštevati in kako se odzvati. PRIMER SCENARIJA 1: NARAVNA KATASTROFA Ko ste pripravljeni pomagati, si postavite naslednja vprašanja: » Sem pripravljen pomagati? Kateri osebni pomisleki bi lahko vplivali na mojo pripravljenost? » Katere informacije imam o krizni situaciji? » Bom potoval sam ali skupaj s kolegi? Zakaj ali zakaj ne? Ko se gibljete po mestu, na kaj morate biti pozorni? » Je dovolj varno biti na območju nesreče? » Kakšne službe in pomoči so na voljo? » Je tam kdo, ki potrebuje takojšnjo pomoč? » Ali so tam osebe z očitnimi resnimi čustvenimi reakcijami? » Kdo bi morda potreboval posebno pomoč? » Kje lahko izvajam PPP? Ko se približate ljudem, kako lahko najbolje prisluhnete njihovim težavam in jih potolažite? » Katere osnovne potrebe imajo prizadete osebe? » Kako se predstaviti pri nudenju pomoči? » Kaj pomeni v dani situaciji pomagati prizadetim osebam, da se zaščitijo pred poškodbami? » Kako jih povprašati o njihovih potrebah in skrbeh? » Kako lahko prizadetim osebam najbolje pomagam in jih tolažim? V tem primeru pogovora lahko vidite, da: » se predstavite z imenom in osebi navedete organizacijo, za katero delate; » vprašate jo, če se želi pogovarjati; » naslavljate jo z njenim imenom in jo spoštljivo nazivate s priimkom; » osebo v stiski zaščitite pred nadaljnjo poškodbo tako, da jo odpeljete na varen prostor; » osebi v stiski ponudite tolažbo (na primer vodo); » poslušate jo in ostanete v bližini, ne da bi jo silili, da govori; » pohvalite njeno primerno ravnanje; » vzemite si čas za poslušanje; » ugotovite njene potrebe in skrbi; » potrdite njeno zaskrbljenost glede morebitne izgube prijateljev; » ponudite pomoč pri vzpostavitvi stika z njenimi družinskimi člani. Kaj lahko storite, da povežete osebe z informacijami in praktično pomočjo? » S kakšnimi izzivi se lahko soočate, ko iščete informacije o razpoložljivih virih (hrana, zatočišče, voda) ali pomoči za prizadete osebe? » Kakšne skrbi in pomisleki se lahko pletejo v glavah teh oseb? Kakšne praktične predloge lahko ponudim, kje lahko poskusijo rešiti svoje težave? » Kakšne informacije bodo želele prizadete osebe? Kje bom našel najnovejše in zanesljive informacije o kriznem dogodku? » Kaj lahko naredim, da povežem osebe z njihovimi bližnjimi ali pomočjo? Do kakšnih težav lahko pride pri tem? » Kaj lahko otroci in mladostniki ali osebe z zdravstvenimi težavami potrebujejo? Kako lahko pomagam povezati ranljive osebe z njihovimi bližnjimi in službami za pomoč? PRIMER SCENARIJA 2: NASILJE IN RAZSELITEV Begunce so s tovornjaki prepeljali na novo lokacijo in jim rekli, da bodo živeli tam. Preselili so jih zaradi vojne na ozemlju, kjer so prej živeli. Ko izstopajo iz tovornjakov, nekateri med njimi jokajo, nekateri postanejo zelo plahi, nekateri se zdijo zmedeni, spet drugi vzdihujejo od olajšanja. Večina je prestrašenih in nezaupljivih zaradi novega okolja in ker ne vedo, kje bodo spali, jedli ali prejeli zdravniško oskrbo. Nekateri se zdijo prestrašeni, ko slišijo kakšen glasen hrup, misleč, da slišijo ponovno streljanje. Ste prostovoljec v organizaciji, ki razdeljuje hrano, in pozvali so vas, da pomagate na razdelilnih mestih. Ko se pripravljate na nudenje pomoči, premislite, kaj bi vi radi vedeli o tej situaciji: » Kdo so ljudje, ki potrebujejo pomoč? Kakšno je njihovo kulturno ozadje? » Ali obstajajo kakšna pravila obnašanja, ki bi jih morali poznati? Na primer, ali je bolj primerno, da se z begunkami pogovarja samo ženska, ki izvaja pomoč, ali je to lahko tudi moški? » Kako dolgo so potovali? Kaj vem o konfliktu, ki so ga doživeli? » Katere službe so zagotovljene na kraju, kamor so prispeli begunci? » Če delam v timu, kako si bomo organizirali delo v tej situaciji? Katere naloge bo prevzela vsaka oseba? Kako se bomo usklajevali drug z drugim in z drugimi skupinami izvajalcev pomoči, ki bodo morda tam? Ko srečate skupino beguncev, na kaj morate biti pozorni? » Kaj bi večina beguncev potrebovala? Bodo lačni, žejni ali utrujeni? Je kdo poškodovan ali bolan? » Ali so v skupini beguncev družine ali osebe iz iste vasi? » So med njimi morda otroci ali mladostniki brez spremstva? Bi še kdo potreboval posebno pomoč? » Zdi se, da imajo posamezniki v skupini beguncev različne vrste reakcij na krizo. Ste priča kakšnim resnim čustvenim odzivom? Ko se približate osebam v skupini beguncev, kako jim najbolje prisluhnete in kako jih potolažiti? » Kako naj se predstavim in povem, da nudim pomoč? » Osebe, ki so doživele ali so bile priče nasilju, so lahko zelo prestrašene in se ne počutijo varno. Kako jih lahko podprem in jim pomagam, da se pomirijo? » Kako lahko ugotovim skrbi in potrebe oseb, ki potrebujejo posebno pomoč, kot na primer ženske? » Kako naj se približam in pomagam otrokom in mladostnikom brez spremstva? V tem primeru pogovora lahko vidite, da ste: » videli otroka brez spremstva v množici beguncev; » pokleknili in govorili z otrokom v višini njegovih oči; » z otrokom govorili pomirjujoče in prijazno; » poizvedeli o njegovi družini in ga vprašali po imenu njegove sestre; » ostali z ot rokom in poiskali zaupanja vredno organ izacijo, ki bo poskrbela za va rno nastan itev za ot roka, dok ler se ne najde njegova družina. Kaj lahko naredite, da povežete osebe z informacijami in praktično pomočjo? » Katere osnovne potrebe imajo lahko osebe? Katere službe poznam, ki so na voljo? Kako lahko te osebe do njih dostopajo? » Katere natančne in formacije imam o načrti h osk rbe za te begunce? Kdaj in kje lah ko osebe dobijo i n formacije o tem, kaj se dogaja? » Kako lahko pomagam, da zaščitim ranljive osebe, kot so ženske, otroci brez spremstva, pred nadaljnjo škodo? Kako lahko pomagam povezati ranljive osebe z njihovimi bližnjimi in službami za pomoč? » Katere posebne potrebe imajo lahko osebe, še zlasti te, ki so bile izpostavljene nasilju? » Kaj lahko naredim, da povežem osebe z njihovimi bližnjimi ali službami za pomoč? PRIMER SCENARIJA 3: NESREČA Potujete po prometni vaški cesti v varnem delu dežele, ko pred seboj zagledate nesrečo. Zdi se, da je moškega, njegovo ženo in hčerko zadel avtomobil. Moški leži na tleh, krvavi in je negiben.Žena in hčer sta ob njem. Žena joka in se trese, medtem ko hčerka negibno in tiho stoji poleg mame. Nekaj vaščanov se zbira na cesti v bližini dogodka nesreče. V tej situaciji morate hitro reagirati, vendar si vzemite trenutek, da se pomirite. Ko se pripravljate na pomoč, premislite o naslednjem: » Ali obstaja nevarnost zame in druge? » Kako ravnati v tej situaciji? » Kaj je treba storiti najprej, še zlasti za moškega, ki je hudo poškodovan? Na kaj je treba biti pozoren? » Kdo potrebuje pomoč? Kakšno vrsto pomoči potrebujejo? » Kakšno pomoč lahko nudim sam in kakšna posebna pomoč je potrebna? » Koga lahko prosim za pomoč? Kakšno pomoč lahko osebe, zbrane na kraju nesreče, nudijo? Na kakšen način lahko ovirajo pomoč? Ko vzpostavite stik z osebami, ki so bile vključene v nesrečo, kako lahko najbolje poslušate in zagotovite tolažbo? » Kako naj se predstavim in povem, da nudim pomoč? » Kako lahko zavarujem žrtve pred nadaljnjo nevarnostjo? Ali obstajajo posebni ukrepi za hčer, ki je videla, kako se je oče poškodoval in zdi se, da je zbegana in v šoku? Ali lahko mati v tej situaciji poskrbi zanjo in jo tolaži? » Kje lahko izvajam PPP, da bo varno in razmeroma mirno? » Kako naj žrtve povprašam po njihovih potrebah in skrbeh? » Kako lahko prizadete osebe potolažim in jim pomagam, da se pomirijo? V tem primeru pogovora in ukrepanja vidite, da: » najprej na hitro pregledate krizno situacijo, da se prepričate, ali se je varno vplesti in pogledati, če je kdo resno poškodovan; » se morate prepričati, ali so že poklicali reševalce za poškodovanega moža in poskrbeti, da ga ne bo nihče premikal in s tem še dodatno poškodoval; » poskušate ravnati tako, da poskrbite, da ne pride do nadaljnje škode ali nevarnosti za druge (na primer pozorni ste na promet na cesti); » z žensko in hčerko govorite spoštljivo in nežno; » se pogovarjate s hčerko na njeni očesni ravni; » pomagajte ženski primerno poskrbeti za varstvo hčerke; » poskrbite, da lahko družina ostane skupaj, ko poškodovanega moža prepeljejo vbolnišnico. Kaj lahko naredite, da povežete osebe z informacijami in praktično pomočjo? » Katere osnovne pot rebe imajo nepoškodovane osebe v krizn i situaciji? » Kakšne sk rbi lah ko rojijo po glavah različnih oseb v tem primeru? » Kakšne in formacije bi osebe želele? » Kaj la h ko naredte, da povežete osebe z njihovim i bližnjim i, ki jim lahko dajo podporo? OPOMBE OPOMBE OPOMBE