py* Natisov 15.000. izhaja vsaki datiran 1 dnevom Mlnje nedelje. 1 velja za Av-6fr0j:r--ko: za celo ^Krone, za pol in |tol leia razmerno; WlemCijo stane za j lelo 5 kron. za :rikc> pa 6 kron: juhupo inozemstvo se (Srni naročnino z ozi-visokosl pušt-. Naročnino je plati naprej. Posamezne Ike se prodajajo po 6 vin. Mnisvn in nprav-jNvo .<>■ nahajata v ■ju, gledališko po- f-JtklllH *U'V 3 Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Urtdniški zaključek je vsak torek zvečer Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za 2/, strani K 32. za '/, strani K lii, za '/„ strani K X, za '.'„ slrani K i, za '/ss strani K 2, za '/„ strani KI. — pri večkratnem oznanilu se cena primci-nn /.niža BT. 30. Y Ptuju v nedeljo dne 28. julija 1907. Vin. letnik. Nekaznovane laži. „Štajerc" ima namen, da pojasni ljudstvu delo hujskajo&h duhovnikov in advokatov ter potrebo sporazumnega nastopanjaz Nemci. (V Malik v 16. seji drž. zbora). vedali smo že svojim čitateljem, da je kovic iz Brežic hud na nas. In z Ben-80 seveda vsi poslanci novopečene te zveze" z nami nezadovoljni. Zato so ižili ti gospodje v državnem zboru „inter-ijo" proti „Stajercn", ki je Beveda polna i in obrekovanja. Zadnič bi bib', ko bi se za-i*te .interpelacije" razjezili. Ne, prijatelji, iidravje nam je preljubo, da bi si ga polili zaradi enega Benkoviča ali Pišeka ali lica... Poslanec Malik je podelil Benkoviču pjegoii „zvezi" tiste klofute, ki jih zaslužijo neklerikalno časopisje po Avstriji se isja s tem ter obsoja neosnovane, grde laži ljudi, ki zamenjavajo i državno zbornico s kalnimi shodi. . . ii se le veselimo, da je državna zbornica I izvedela, kaj je „Štajerc" in kakšni nail ima. Povedati pa tudi hočemo, kaj so :šni so ter kakšne namene imajo tisti (je, ki „interpelirajo" zaradi „ Štajerca" v lami zbornici in ki lažejo nekaznovano pot Ifito poslaniške imunitete. Dr. Benkovič, — ■j ee jezi mož na nas in kaj je sploh doslej netu naredil? — .Marburger Zeitung" od f t. m. piSe o Benkoviču m. dr. tako-le: »Ta mladi človek, ki še ne razume resnobe ži-| vljenja in ki je bil voljen za poslanca po milosti [farjev, katerim se je zapisal z duSu in telesom, ^esrMi'/j> ^Kfiznc .k^idogis. . 3> >".••?.;•' SP JAia> : ni storil v svojem življenju Se ničesar razven ikanja proti nemškim uradnikom... Benkovič se f je na nekem shodu ponašal, da je v svoji mladini j^krave pasel. 0, ko bi si nikdar od njega tako so-inega nemškega jezika priučil, — pasil bi v •Sni blagor še danes krave in svinje in v bre-err. okraju bi ne bilo tega grdega hujskanja...« iko sodijo nemški listi o Benkoviču. Zato jtzi. Benkovič se tudi jezi, ker smo mu ikrat dokazali, da je računal za 6 pisanih h S"60 in 4 60 K. Benkovič bo jezi, ker se i je očitalo, da v aferi Vistarini nima čednih tJBenkovič se jezi, ker se ga predobro pozna. Duhovniki kot poslanci. r V listu „Bauernbiindler" čitamo sledeči zelo pod-fii članek: Pred nekaj leti predlagal je nadceremonijski mojster [bavarskem dvoru, grof Karl Moy, v prvi bavarski biči izključbo vseh duhovnikov od politične volilne Ta visoki konservativni (klerikalni) dostojan- ;je vtemeljeval svoj predlog s tem, da Škoduje t duhovništva s politiko in volilnimi zadevami, du- ikemu poslu, zlasti pa stanovskim dolžnostim duš- aslirja. Kdor deluje na prižniei, v spovednici ali na; se drži koliko mogoče daleč od političnega i. Dušna skrb se v velikem delu leta zanemarja, jem ko se duhovniki s politiko pečajo, katero pa, ker fprimarjkuje predizobrazbe, le slabo in površno ra- uejo. Ako pa stojijo duhovniki Se v nasprotniških ih, doživi se neprijetni prizor, da se med seboj po časnikih prepirajo, da vpliva to slabo na Sito in pelje celo do tožb ... ! Prilično kakor grof Moy izrekel se je v listu „Archiv [katholisches Kirchenrecht" (1904, Mainz) katoliški »t dr. Franc H e i m e r. Iz njegovega uče- Benkovič se jezi, ker — je .Štajerc" nevstra-šeno zobe pokazal, ko so hoteli gospodje kmetu kožo čez ušesa potegniti. In Benkovičovi prijatelji, — no, vzrokov imajo dovolj, da niso naši prijatelji. Kar izhaja »Štajerc", so bili ti ljudje zaradi obrekovanja in častikraje obsojeni na skupno 10 mesecev in 9 dni ječe ter 1.800 kron globe. Korošec je bil opetovano obsojen (na zapor 6 tednov itd) zaradi nesramnega obrekovanja in bil bi še večkrat kašo pihal, ko bi ne imel „štromane," ki so hodili zanj po kostanj v cgenj. . . Ti naši ljubki, sladki prijatelji so torej zaradi .Štajerca" v državnem zboru „interpeli-rali". Kaj so porekli možakarji ? Lagali so, da „Štajerc" napada „cele sloje slovenskega prebivalstva". Motite se fantje! Mi ,,napadamo" p opol n orna op r a vi čen o le pijavke tega slovenskega prebivalstva, le tiste prvaške advokate, ki so „veliki Slovenci", da zamorejo svoje »sobrate" izkoriščati in odirati na vse pre-tege. Mi „napadamo" le tiste brezvestne farje, ki so napravili iz božje hiše „hram morilcev". Tako stoji stvar in to bi bilo treba povedati v državni zbornici! Lagali so ti ljudje nadalje, da imenujemo slovensko inteligenco „prvake". Ne, — Benkovič, Korošec, Pišek in tovariši so „prvaki", ali po inteligenci ravno ne dišijo preveč. Slovenska „inteligenca", slovensko izobra-zenstvo je v naprednih vrstah! Pišek — Bog se vsrnili, Pišek naj bode „inteligentnež" ? Korošec je menda zato „inteligenten", ker je trgal dolgo hlače po seminarju in je postal „dohtar" le po milosti predobrega našega knezoškofa ? In Benkovičova ..inteligenca" obstoji iz železucsa čela. s katerim napada poštene ljudi. .. Lagali so klerikalni „zvezarji" nadalje, da zlorablja" ..Štajerc" tiskovno svobodo pod protek-cijo oblasti. Gospodje! Poglejte v zrcalo in sramujte se svojih laži! Vi klerikalci pač zlorabljate, pa ne samo tiskovno svobodo, temveč tudi vero, cerkev, prižnico in spovednico! In-terpelirajte, da se danes raz spodnještajerskih prižme ne sliši božje besede, temveč le kletev, hujskanje in laž! In oblast, — ta oblast je bila vedno na vaši strani. Kar so drugi listi prinašali, bilo je pri nas zaplenjeno in ko bi nega članka izvemo, da v Belgiji in Luksemburgu (čisto katoliški državi!) ne smejo biti voljeni oni duhovniki, ki dobivajo plače iz državnih denarjev; na Italijanskem se ne smejo voliti vsi oni duhovniki, ki se pečajo z dušnim pastirstvom in cerkvenimi jurisdikcijskimi posli, nadalje njih namestniki ter člani — kapiteljev. Tudi na Španskem so duhovniki od parlamenta (državne zbornice) izključeni in slične določbe najdemo i na Švicarskem. Na Angleškem sledi vstopu v duhovniško službo izguba sedeža v zbornici. In celo v svobodni Ameriki najdemo v posameznih državah take določbe. Prelat Heimer pravi nadalje, da bi bilo v interesu duhovščine, da se ne poteguje brez povsem važnih vzrokov za sedež v zbornici. Umevno je, da izgubi duhovnik zaupanje, ako se ne nahaja skozi daljši čas med svojimi farani. Naravnost se lahko reče, da se ne potegujejo za poslaniške sedeže najboljši duhovniki in da taki duhovniki hočejo priti do službe, ki jim prinaša obilo časi i iu dohodkov. Visoki cerkveni knezi in učenjaki pa so tudi že opetovano naglaSali; da se duhovniki v političnem življenju v velikih mestih z vsemi zapeljivostmi ne držijo predpisov, ki jih bi morali vpoštevati. Gotova je ta resnica! mi v tonu „Mira", „Straže" ali „Gospcdarja" pisali, izhajali bi na netiskanem belem papirju, ker bi nam glavarstvo niti enega stavka ne dovolilo. .. Tako so lagali! Ali kakšni namen je imela ta laž Benkovičove kompanjije ? Na koncu „interpelacije" čitamo t* namene. Možakarji hočejo — novo postavo, ker se jim „Štajerc" ne dopade. Bogve, kakšna naj bi bila ta postava. Ko bi šlo po glavici mladega tega advokata, bi se glasila tako-le: „§ 1. ,,Štajerc" ne sme ničesar o Benko-Crenkoviču pisati. — § 2. „Šta-jerc" ne sme iziditi, predno mu to dovolijo kaplan Korošec, mpnsignore Podgorc in kaplan Lampe. — § 3. ,.Štajerc" sme prinašati le li-tanije, Davidove psalme in „Domove" „pildke". — § 4. „Štajerc" mora biti oficielno glasilo prvaških tatinskih županov. — § 5. Glavni urednik »Štajerca" postane Korošcova Ida ali pa Kraljeva Mica, itd." Ali brez šale! Benkovič noče pred — porotnike. Tega se bojijo prvaki kot hudič križa. Porotnikov se bojijo, dokaza resnice za naše. trditve seJjojiJQ.in zato — Jnterpelirajo... Mi pa se zahvaljujemo „zvezarjem" za zabavo in veselje, ki so ga nam pripravili s svojo interpelacijo. Obljubujemo, da bodemo od zdaj naprej še — huje bičali pijavke ljudstva in hujskače, katerih namen je, poneumiti narod in nasititi svojo malho. ..Na svidenje pri Filipah. Politični pregled. Državni Zbor. 15. seja je nadaljevala veliko politično debato o proračunskem provizorju. Go- (krščanski socialec), posl. dr. Krek (slovenski klerikalec) in za njim ministerski predsednik baron Beck. Pečal se je v pametnih besedah s prestolnim govorom in razjaznil namene vlade. Zanimive podatke je dal glede narodnostnega vprašanja in glede preosnove politične uprave. ,,Varstvo osebnega življenja delujočih, varstvo mladine pred telesnim in dušnim prepadom, varstvo odrašenih pri delu, varstvo starčkov pred revščino, varstvo družine, v kateri naj ae ponovijo garanciji za zdravje in nravno čistost, — to so naloge, ki jih ima država uresničiti; kajti ljudska moč je državna moč in ljudska moč je bojna moč, katera jamči šele za notranje in zunanje varstvo". Baron Beck je omenil da se ima izzidati delavsko zavarovanje in vpeljati zavarovanje za starost ter onemoglost. To zadnjo pa ee ima razširiti na vse sloje delavnega ljudstva. Ministerski predsednik je govoril tudi o pogodbi z Ogrsko in povedal, da je načrt te pogodbe že skoraj gotov in obljubil, da ne bode plačala Avstrija previsoke cene za pogodbo. Baronu Becku se je burno odobravalo. — Posl. Laginja (Hrvat) je govoril o gospodarskih razmerah v Dalmaciji. — Posl. Stapinski (Poljak) je naštel zahteve poljskega ljudstva v svojem materinem jeziku. — Posl. Pantz je popisal težave kmetijstva v planinskih deželah in rekel, da mora to kmetijstvo poginiti, ako se mu izdatno ne pomaga. Nadalje bo še govorili posl. Gentili, Glabinski in German. Nato se je seja po raznih vprašanjih zaključila. — 16. seja je trajala 8 or in je govorilo 9 govornikov o proračunskem provizorju. Posl. Tomaček (soc. dem) je govoril o vsem mogočem, kar bi bilo dobro za cehe. Posl. Kolovrat (nemški agrarec) se je popečal najprve z avstro-ogrsko banko. Ogri potrebujejo iz te banke veliko več kredita nego mi. Vsled tega se je moralo obresti zvišati in te zvišane obresti plačuje avstrijska industrija ter trgovstvo. Vlada mora napraviti enkrat mejo med našimi in ogrskimi interesi. Govoril je Se nadalj v izbornih besedah o vsem tem, kar je za avstrijske kmete škodljivega v pogodbi. — Posl. Lewicki (Busin) je razjasnil razmerje Rnsinov k vladi in zbornici. Po govora poslanca in češkega voditelja Kramarja, med katerim je prišlo do raznih medklicov, govoril je še češki agrarec Prašek glede kmetijskih potrebščin. Potem je govoril posl. Malik in omenil potrebo zgradbe novega poslopja v Lipnici, nadalje državnega mosta čez dravo v Maribora in konečno se je pečal z gonjo proti ,,Štajerca". (Glej članek v današnjih „Novicah"!). Po nekaterih manjših govorih je predsednik sejo zaključil. — 17. seja je prinesla razne govore, ki so se pečali z narodnim vprašanjem. Zanimiv pa je bil govor češkega učenjaka prof. Masaryka. Posebno ojstro je napadel Mesaryk klerikalce, ki delajo, kakor da bi imeli patent na krščanstvo. To je le „gostilniško krščanstvo"! — V 18. seji se je dokončala razprava proračunskega provizorija v drugem in tretjem branju. Zanimiv je bil v razpravi 3 ure trajajoči govor soc. dem. Schuhmeierja. Potrebščine države so na-rastle 6 krat, število prebivalstva pa se je le podvojilo. Kaj da država delavnemu ljudstvu za velikanska bremena, ki mi jih nalaga ? Orožnika, davkarja, vojaka in eksekutsrja. Za vojaštvo plača država 339 milijonov, za šolo pa le 6! Država bi morala prevzeti ljudsko šolo itd. Med govorom posl. Padour je prišlo do burnih prizorov. Posl. Myslivec je opsoval agrarce z besedo „špiceljni". Ti so ga napadli; culo se je klice .pes", .svinja" itd. in kmalu bi se etepli. Pri glasovanju se je sprejel proračunski provizorij z veliko večino. — 19. seja. Na tej seji se je vršila končna volitev predsedstva. Seja je razpravljala potem o načrtu glede trgovskih razmer s Turčijo, ki se je tudi sprejel. Nadalje se je še razpravljalo o kovanju 100 kronskih zlatov. Podaljšanje trozveze. Kakor znano, stoji avstro-ogrska država v tesni politični zvezi z Nemčijo in Italijo. Ta „trozveza" (Dreibund) traja zdaj že 30 let in je pač velikanskega pomena, ker je jamstvo za evropejski mir. Zdaj ae je ta zopet ponovila in to do 8. junija 1914. Kmetijski Shod avstrijskih planinskih dežel ae bode vršil tadi letos in to v prvi polovici meseca septembra v enem mestu Štajerske. Ob-ravnalo se bode zlasti glede servitutov in vprašanja kmetskih poslov. Srbske domišljije. Vodja agrarne centrale vitez Hohenblam piše: Telegram od 17. t. m. iz Belegagrada poroča, da sta se Avstro-Ogrska in Srbska glede živinskega vprašanja sporazumeli in to na sledeči podlagi: Avstro Ogrska je baje dovolila uvoz 30 milijonov kil svinjskega mesa iz Srbske in to vkljnb tema, da vlada na Srbskem skoraj nepretrgano svinjska kaga ter vra-nični prisad (Milzbrand), vsled katerega je umrlo tadi prinas v zadnjem časa toliko ljudi. Baje sta se obe državi tudi glede uvoza goveje živine sporazumeli. Ne vemo, ali je to vse resnica. Ali na vsak način so to predrzne želje gospodov Srbov, ki se ne bodo uresničile. Ako bi agrarna zveza državnozborskih poslancev, ki šteje danes 263 mož, tako pogodbo sprejela, potem ne velja nič. Naše kmetijstvo in gozdarstvo stavi tako visoke nade na agrarno gibanje in upajmo, da se te nade uresničijo. Balkanske dežele naj obdržijo svoje okuženo meso same. Odstavljeni Cesar. Odkar je končala rusko-japonska vojna, pridobivali so Si Japonci vedno večji vpliv v Koreji. Prvi japonski uradnik v Koreji je marki Ito. V imenu svoje vlade je ta že novembra meseca lanskega leta zahteval od korejskega cesarja Yi Hong razne politične spremembe, ki bi pokopale zadnje ostanke neodvisnosti korejskega cesarstva. Yi Hong se je branil to pogodbo podpisati. Zdaj so ga Japonci odstavili od vlade in nadomestili z drugim „cesarjem", ki bode seveda ravnotako le igračka v _ 2 — roki japonske vlade. V glavnem korejskem mesta Soul je prišlo vsled tega do hudih bojev in je bilo tudi precej oseb pobitih. Ali doslej so ostali Japonci zmagovalci. wi-----r<- Dopisi. -— Žusem. Pretekli četrtek je visel zopet plakat na vhodu v fabriko kopitov v Loki; plakat je zopet oznanjeval pikantne dogodbice industrijske učiteljice gospe Bošker in župnika Še-batovega Tonata ter učiteljice Karle. Nadačitelj Bošker, znani požiralec Nemcev in sovražnik nemščine, rabil je pač nemški jezik, ko je prosil za orožnike, da se odstrani usodopolni plakat. Imel je celo izbero finih žag in tako se mu je posrečilo, da odstrani plakat. Menda ga bode shranil v svoji Bobi, kajti plakat je pač v čast njegovemu prijatelju župniku in sploh učiteljstvu. Kot storilca se je obdolžilo preje nekega mladega, ponižnega delavca in se je poklicalo istega tudi pred sodnijo; ali tam se mu ni moglo ničesar dokazati. Prejšna šolska služabnica Zofija Tašker je našla svoj čas pismo, ki ga je pisal Šebatov Tona učiteljici in ki je imelo prav čudno vsebino, ter je stvar razglasila. Tožil jo vkljnb temu nikdo ni. Čudno to — ali pa se gospoda dokaza resnice boji!? Še par besed nadučitelju Boškarju! V času vašega tukajšnega bivanja postalo je vse kmetsko prebivalstvo vam nasprotno, inteligentni prebivalci pa vas sploh ne marajo. Uspehi vašega delovanja kot učitelj so presneto mali. Kaj vas torej drži v našem kraju? Ali pozabite vedno na dogodke glede puncto pnncti? Sicer dobivate zdaj v fabriki poceni les, odkar se vam ne pasti dračje nabirati. Bes, glede dobave lesa ste celi modrijan. Ali ste nadalje pozabili, kako so bili ljudje razburjeni, ko vas je Šebatov Tona pri zadnjih občinskih volitvah za kandidata proglasil? Celo najbolj zaslepljeni farški podrepniki so se temu oprli. Kaj vas torej drži tukaj? Glejte, da se izgubite od nas. Mi vam privoščimo, da avanzi-rate, kajti z vašim avanziranjem se bodo menda — škandali v naši občini nehali. .. Šentilj pri Špilfelda. Celo malo kedaj prinese naš ljubi .Štajerc" od našega kraja kateri glas. In zakaj? Ljudje so pri St. 11 ju od mnogih prvaško-klerikalnih potepačev tako našun-tani, da je strah. Imamo sicer nemško šolo, svojo pošteno krčmo, .vorschuskaso", bukvarno i. t. d. A klerikalni agitatorji odvračajo svoje in tadi naše ljudi od vsega, kar ni klerikalno. Najhujši agitator ki po dnevi in po noči nima božjega miru, je naš kaplan Jaka. Ce so kje katere volitve, hitro teče okoli po bregih in dolinah za volitvami, ko lisica za kurami. Ni torej čudno, da se v naši fari volitve ne vršijo boljše! Ta kaplan pa pri svojem letanji tudi ne pozabi na zaljubljena svoja dekleta, ki jih ima celi .pantelec". Fajmoštri pravi doma, da gre samo agitirat poleg tega pa ga srce zaljubljeno vleče le tudi k „pridiiim" deklinam. Bomo ti še enkrat posvetili, da se ti bo zasvetilo; veš Jakec?! Drugi takšni nemirnež je tisti dolgopeti fantalin v Sevnici. On je še-le zdivjan, kadar so kje volitve ali kaj takega. Zadnjič je ta fant Boškarja, znanega „ parade-kmeta" pozdigoval v nebesa, a o našem Sene-kovitschu je trosil toliko laži, da je bilo strah. To človeče, ki sliši na ime Žebot, tuhta s kaplanom in trebušastim fajmoštrom dopise v klerikalne cunje „Gospodarja" „Fihposa" itd. Tam čveka in laže take reči, da se vsakemu našemu poštenjaku studijo. Po nedeljah, ko pridere v Šentilj, leti naprej na pošto, kjer kraljuje tisti šaljivi Jaka, ki mu bomo tudi skoro pokazali, kaj se pravi na cesarski pošti nemški jezik za-metavati. Tam nabaše ta fant celo grmado klerikalnih časnikov; s temi pa teče po fari od hiše do hiše. On je tudi tisti ki hodi z kaplanom Korošcem v Mariboru okoli pridigovati na klerikalne shode. Bad se poštema, da je že celo „spodnje Štajersko" videl in pridigal edino zveličavne klerikalne prvaške resnice. Vendar posebne sreče pa nima pri svojih pridigah in romanja, ker nobena boljša deklina v dragih krajih ga ne mara; drugače bi on ne zijal in se ne drl tako na vse pretege za domačimi šentilj-skimi deklinami. Postal je zaljubljen ta kaplan, zaljubljen do uše3. Poleg teh dveh je že posebno nadut novopečeni predstojnik Tolar. On se v časih hlini proti našim kakor lisica, n ga dobro poznamo. Veš Tolar, ali Taler ne boš več naš „rihtar", to ti povemo za k> smate tvoje ušeae. Letos si naši klerikalci k upajo pripraviti tako „Sokolsko menažerijo" n lani, ker je lani Celcerjov petelin na kupi prepeval, da je veselica slabo izpala in da «f imeli klerikalci več dolga kot dobička. krat bomo pa v Štajercu posvetili malo I fajmoštru; pa tudi poštnemu Jakecn in kalnemu mesarju Celcerju in še drugim, ki a-služijo. Srečno! St. Ema pri Pristovi. Komi Anton bil v zadnem času s Pristovskimi fanti v rrfiii jezi; zato je tudi zmerom svoj samokres nosil. Ker tega ni bil navajen, in se je dne žnjim v gostilni Vehovarja igral in ker je da to Be ne sproži lahko, je poskušal. Revoht poči in zadene 8 letno hčerko Zofij Vekom v glavo, tako da je sirota v 2 urah nauk Stariši strašno žalujejo, tudi cela fara in daU okoli, ker je dekle kot zelo prijazno in prid« znano bilo. Komi je bil sicer takoj ponoči d orožnikov odgnan, sodnija ga je pa že draj dan spustila. 6 tednov poprej se ie ednaki slučaj zgodil. 15 letni Zolger ji fantu Drofeniku eno pištolo hotel prodati. Pištoli se ni ročna sprožila in na enkrat sproži in zadene Drofenika v lici. Ta je bi težko ranjen in se mu bode svoje žive dni ran na licu poznala. Orožnega lista ni nobeden ki. Bi bilo jako dobro, če bi se takšni fanti-lini zavoljo nošnje samokresov kontrolira« smeli, česar pa postava ne dopusti. Seveda k se kakšna nesreča zgodi, je že prepozno. Iz Leskovca. (Najnovejše novice o župniki Kralju in njegovi Mici.) Sedaj ko je minila H; birma je začel naš fajmošter spet hoditi po svojih starih grešnih potah ; ko smo ga v njih dopisih malo opisali in mu njegove grehi in slabosti na dan prinesli ter mu tadi obljubili, da še imamo dovolj gradiva za njega, si je možakar res malo poboljšal, pa žali je trajalo samo par tednov pred sv. birmo. Ti čas je služil vsak dan sv. mašo ob določeni on in tudi druge svoje dolžnosti je v redu opravljal, tudi svojo Mico redkeje obiskoval smo toraj, da se je res popolnoma pa smo se grozno varali. Komaj so-mil knežoekof odmaknili pete od nas, postal je fajmošter spet stari grešnik, kakor je bil poprej in še večji. Naš fajmošter oznani navadno di se bodo sv. maše služile po tednu ob 6. mi, sedaj pa ga poglejmo kdaj je pri njem šesti ura. Ljudje pridejo navadno o omenjeni nri t. j. ob šestih, seveda fajmošter še takrat sladko spi, ljudje čakajo do 7. ure včasih še imajo čas dalje, so prišli slučaji celo do '/! 9 uro. Potem še le prihrumi ta častitljivi gospodek i cerkev ; seveda potoma v cerkev in iz cerkve, h ga ima kdo kaj vprašati, se raztogoti nad njim, začne ga zmerjati in preklinjati da je gron. Kraljic, ali znaš Ti drugo cerkveno zapoved, da se more služba božja spodobno opraviti? ako Ti od oltarja ministranta ali koga drugega za tele, bik, bnša in še z drugimi takimi imeni psuješ, ali je taka maša kaj vredna ? Vsak otiok lahko sprevidi, da ne. Pojdimo sedaj dalje k drugemu. V nedeljo dne 14. t. m. se je peljal mi fajmošter na novo mašo v Višnico na Hrvatsko, kjer so ga menda najbolje rabili; seveda brei njega bi ne mogli opraviti, doma pa je opustil večernice. Ne vemo ali je šel reB zavoljo svoje Mice, kajti ko se je tje peljal, bili so na von samo trije : on, njegova tašča in en drugi goipod, a nazaj je pripeljal proti večeru ponosno svojo Mico in sicer v asistenci, na eni strani je sedela lepa Mica, na drugi tašča a on kot mogočni kralj na sredi. Ni ga toraj na noben način mikalo tje nova maša, pač pa njegova debela Mica, ktera je tndi iz Brezovca po njihove« dogovoru tje priklestila. Kralj kaj še boš vendar vse počenjal— ? V torek popoldne ga že vidim iti vsega zamišljenega po njegovi stari poti v Brezovec k svoji Mici, ktera je odšla en dan poprej. Ostal je tam do sobote. Ali se spodobil to za katoliškega duhovnika ? Celi teden nimam i v farni cerkvi svete maše. Ljudje pridejo v cerkev ob določeni uri in žalostni odhajajo ; nekteri godrnjajo, drugi preklinjajo in tako se delijo po tvoji krivdi Kralj, grehi, pa vse to zavoljo Tvoje Mice, ker po celi teden pri njej stoji. Vse 1 daj i na k minji dobre gega, maše v tec oprav katei itak dosti Kralj pa s nekd svoj v žr. tudi tndi stala švog« snovi bo zi naza zgod tndi Mica na L P»gl riti,! Ali t in ae lahk. ali i novil dena .. i dolgo sa ko-lei ne jo" ko i gnoj« da to Drago-»olj Se kleti-ci za- ?ajs je veliki 15./7. mislil volver ihovar umrla. daleč •ridno i\ od drugi skoro w je istola )a le e bil rana imel. anta-»lirati a če mika l SV. i po zad-»rehe iblJQ-,, se , to Ta i nrr— Drav-lislili Ijšal, josp. naj •prej da uri, .esta i t. idko najo ure. I T , &| jim, oza. da •iti? :ega leni rok xu-naš .ko, »rez stil ■oje ozn od, ojo !ela čni might em iar mo v lan jbi mo er-eri ijo ljo iti. h to bo se zapisalo na Trojo kosmato že nek-»; pogubljeno dušo, če je de kje kazen božja iltero Ti malo verujeS. Farani se pa opo-■jite, če imate namen za svoje rajnike kaj storiti, bodi si kako mašo ali kaj dru-tm neeite rajši v sosedne žnpnije kjer se sv. ik. ktere ozoaniš za celi teden in si potem tednu po štiri dni v Brezovcu, mogoče je [piljata se svojo Mico, ? ? No to so lepe maše, našim rajnim kaj malo koristijo. Tebi maše ni, ampak za denar, kterega vedno m rabiš za svoj grad in za svojo lepo Mico. zdaj Te še pa nekaj vprašamo, kam si tiste kamnate tiirstoke, ki so bili na cerkveni hiši, nisi njih odpeljal v moreš dokazati da ne, ali se drva hosti sekajo samo za farovž ali iliza Tvojo Mico v Brezovec???? Še nekaj, nekdaj nega rajnega konznma si prodal ta dobro, smo videli kako se je svojemn (gora Reicherju na voz nalagal. Se mnogo m imamo da bi Ti njih našteli pa za sedaj indosti, drugikrat pa bomo segnili še dalje m; t Tvojo vzorno življenje in popisali celo od Tebe. čakaj tiček enkrat boš se i Ti vjel v kletko iz ktere več ue uideš. k Tebi pa svetujemo ne hodi tako pogosto u Leskove ( čeravno najrajši prideš ponoči, Kralj Ti ^{bj rajna s voje dekle katerim sicer ni dosti zame-ir se družina navadno ravna po gospodarju. 1 k spodobi, da Tvoje dekle na stali spijo i k po cele noči z fanti zabavljajo, kar Ti dokažeme, če si Ti tako slep da ne vidiš češ videti. Siliš tudi vedno za zidanje mit Stal, ker pa kakor se vidi Ti manjka obrni se do Perkovega Jožeka kteri »dno vsaki večer pri Tvoji deviški Bariki bo gotovo tudi kaj pripomogel, saj je dosti lih nric vžival na Tvojih štalah. Dosti do oja Več faranov. Rogaška Slatina. Naša kmetijska podražita zboroje v nedeljo dne 28. julija ob 3. uri lan v hotelu „pri pošti" na Slatini. Pri &j priliki se vrši slovesna izročitev srebrne me-tijlec. kr. km. družbe g. direktorju Jožefu Si-lonijn v Rogatcu in častnega diploma imeno-%. direktorju Piirkerju v Kostrivnici. Ne popisovali posamezne zasluge imenovanih fepodov, ker iste so itak vsakemu za napredek Mtrara kmetu dobro znane. Omenim le, da si direktor Jožef Simony kot dolgoletni okrajni kot stari in jako marljivi odbornik uSe kmetijske podružnice pridobil izvanrednih za kmetijstvo. Istotako si je g. direktor Ijrker, kot vzgleden oskrbnik dr. Gotscherjevega v Kostrivnici, tudi kot dolgoletni sdbcrnik km. podružnice, kakor kot nevstrašeni kmečkih interesov v okrajnem zastopu »lib zaslug za naše kmetijstvo nabral. Osrednji ir c. kr. kmet. družbe v Gradcu ni mogel Brl;i?o delo naše podružnice primerneje ceniti, bi« da je dva naših veteranov na polju kme-jjrfn odlikoval. Naše prisrčne čestitke odliko-noma gospodoma in istotako izvanredno mar-1 podružnici. Današnji dan (nedelja 28. julija) J naj ne bo praznik za vse kmete obširnega jodražničnega okoliša; bo nam naj vsem v spod-Poprimimo se vsi brez strankarskih po-riielkov kot kmetje kmečkega napredka! Ako s nam naši otroci ljubi, delajmo na to, da bodo veselje do zemlje na kateri je tekla njih poslnžimo se pridno različnih sredstev za i izboljšek, udeležimo se kmetijskih pristopimo kot udje h kmet. podruž-lici (letnina 3 krone) dobili bomo dober časopis, mo te nauke, poboljšajmo si naše travnike, Klimo jih z drinažami, gnojimo jih, snažimo travnike, osna žimo in vglobimo potoke i, bodimo previdni s hlevskim gnojem, •brnimo naš ponos tudi gnojišču, skladajmo tam, bi gnoj, da ne izginejo iz njega najboljše nori, »adimo na primerni kraj, pravilno in dobro aim drevje itd. Naši otroci bodo vse to za-Ithvali in z veseljem se bodo gospodarjev na-pripravljal za bodočega gospodarja. E Btedaj omenjenem zborovanju ste vsi zavedni faw:je prisrčno povabljeni. — Andrej Drofenik, bet in nd km. podružnice. Iz Črešnic-Dramelj. Ker župnik Franc Ogri-nk razglaša, kako dobro je on čez dopis od 9. junija v popravku od 30. junija nesrenico doka-ul, zatoraj blagovolite, g. urednik, to-le na- — S — kratko sprejeti: 1.) Ogrizek pravi, da je od leta 1899 z občino mir imel, kaj pa poprej od leta 1895 do 99 ? Takrat so pa baje faiani vino, meso in sadje ,.kradli" in bili iz prižnice in po časnikih kot taki razglašeni ter sodni ji tirani, dokler ni Ogrizek nekam zginili Kaj ne; g. župnik? 2.) Kakor nikoli in nikjer tako tudi v črešnicah kijučarja cerkveno zemljo ne obdelujeta ; to je neumnost; ampak le cerkveni vinograd, — farovško zemljo in take vinograde pa seveda župnik sam. Potem pa ta kolobocija spet sam pravi, da je veliko zemlje v travo spremenil, ker ni delavcev dobiti; a ti pa se ponujajo, pa ne za roboto, in tudi za plačilo ne ..sitnežem", ki težake preganjajo kakor divjaki svoje sužnje! 3.) Ogrizek trdi, da je imel od škofije dne 5. julija 1907 (?!) pravico les podirati in ga prodajati. Sam Bog ga naj razumi! Leta 1903 (!) pa je bila že uradna preiskava in ostra prepoved še nadalje prodajat. Ako je on res vsak krajcar za popravo dal, zakaj pa se je potem hotel od same jeze zgristi, za poprave pa je vedno beračil ali pa se je iz cerkvene kaše vzelo ?!! 4.) Naj si le Župnik ob času deževja hlev poprejšnjega soseda ogleda, ali še bolje na mokroto vleže, potem bo že čutil, in — naj veliko škodo popravi. 5.) Več ko sto let ni nobenemu duhovniku in faranu zid okrog cerkve napoti bil, le modri sebičnež je svojo posebno klobaso zahteval! Tedaj so stavitelji zida tako nespametni bili v primeri modrijana Franc Ogrizeka ?! Povsod je zid okoli in okoli ali pa celo nič. Poprej je bil prehod skozi zid dva metra širok, sedaj pa deset metrov. Je-li Ogrizek tako debeli ali Črešničani, da bo poprej procesija ni mogla razvijati ?! Zadnjo svečano nedeljo so ptujci, tudi Dramelj-čani, Ogrizekovo iznajdbo, zopet občudovali! Ni čudo, da so Ogrizekove pridige v Dramljah sedaj tudi v „Domovini" in .Narodnem Listu" tako pogosto popisane. Sv. Križ pri Mariboru! Gospod urednik, prosim Vas za malo prostora v našem listu. Naznaniti Vam hočem, kako so naši kimavci drugič častno pogoreli. Lani so bile prinas občinske volitve. Pomedli smo vse, kaj je bilo smetljivega, samo v dveb"kotih je ostalo še nekaj smeti; ki pa pridejo prihodnjič na smetišče. Zanje je bilo to preveč ; iztnhtali so gospod župnik njih vodja nekaj, da bi jih rešili tega poraza. Kimavci z veseljem ubogajo in so reku-rirali. Že pred dvema mesecoma je prišel rekurz nazaj in je bil zavržen; ali župan noče razpisati volitev za župana; baje se mu je županski stolec k telesu prirastel, zato bodemo mi napredni kmetje priskrbeli zdravnika za operacijo, da bode mu stolec rešil od telesa. Gospod župnik, Vam pa nič ni pomagala Vaša agitacija, čeravno ste skoro vsakemu kmetu listek poslali katere odbornike naj voli. Na listek zapisati seveda niste pozabili v II. razredi ime Anton Kocbek (župnik). Nič Vam ni pomagalo čeravno ste obljubovali, da boste v slučaju izvolitve za občinskega šriberja brezplačno. Prešmentani „pauri", da ga nismo hoteli ubogati! Ali celo njegovi somišljeniki so rekli: fajmoštra pa ne nucamo poleg; so pač spoznali, koliko Vi radi zastojn storite. Tudi vi čvetorica Jakec, Lipek, Čepek, Hanzek se enkrat spametujte in ne za-jemljite več od župnika modrosti; dovolj ste se zdaj prepričali, da vsakokrat zagrabite prazno slamo ali pa žarečo treBko, da se opečete. Gospod župnik, spametujte se enkrat tudi Vi, in razlagajte na prižnici raje božje besedo, kakor pa preklinjate matere, katere so rodile ljudi ki znajo svobodno misliti, in se ne dado dresirati kakor lovski psi. Poživljamo Vas tudi da se ravnate po besedah sv Pavla katere ste nam citirali raz prižnice : Vi ste tako rekoč de-livci milosti božje. Ne bodite toraj delivci nemira in prepira. Kadar Vas bojo zopet nadlegovale kakšne skušnjave blagovolite vprašati Josefa Satlera, župnika Vaših lastnosti kako so ga pognali križanski kostrunčeki, ko je bil za-sejal prepir med svojimi ovčicami. Poznate pesem : Proč, proč se mi pober, ti črni srakoper. Več kmetov. Sv. Jakob v Slov. gor. Naznanjam Ti, predragi „Štajerc", da se Rabuzekov agent „Ka-punov Anža" v „Slov gospodarju" zaradi zadnjega dopisa, s katerim smo mu prišli do živega, na nek poseben način spravičuje. — Ta široko-ustnež napada v tem dopisa tudi Tebe, predragi ,,Štajerc", seveda pa samo zato, da ne govoriš ž njim tako lepo kakor nežne „jung-ferce", da mu poveš resnico odkrito in brez svinkov. H. Kopitar, ali veš, kaj je list „ Štajercem kakšen pomen ima? List „Štejerc j* prekoristen list nevednemu ljudstvu, kateri že ima lepo število naročnikov in ima nalogo, da zboljša bodočnost. H. Zapomni si to I Neumni čevljarček zagovarja v dopisu tudi svojega „ko-madanta" namreč našega kaplana Rabuzeka. Ta podrepnik si misli, da je ljudstvo res tak neumno, in ne pozna značaja tega fanta. — Obnašanje tega kaplančeta bilo nam je že takrat znano, ko se je še po Skalah potepal. — Znano je, da agentom ni ravno dosti verjeti. čevljar „Kapunov Anža" njegovega mogočneža tudi hvali, da je svet za dobro stvar, a Jakob-čani če tega nismo opazili. Mogoče zato, da je ustanovil nepotrebno »izobraževalno" društvo? To društvo je res presneto dobra stvar, ker prireja veselice in gledališke igre; kaj pa navadno sledi, je znana reč. H. Po društveni časopisih se pa napadajo in blatijo vsega spoštovanja vredne osebe. Ros lepo drnštvo! Tukaj imamo tudi dokaz, kakor trdiš predragi ,Štajerca" tudi Ti, da na celem svetu ni lista, kateri bi na tak lažnjivi, hinavski, podli in surovi način pisal, kakor ravno klerikalne cunje. — čevljar piše tudi, da vpoštuje vsakega duhovnika in kot veren kristijan si še želi na zadnjo uro duhovnika. Tudi mi si želimo na zadnjo uro namestnika božjega, a takšnega, kateri je res vreden, da to ime nosi. — Slabih in malo-vrednih duhovnikov pa ni nikdar ne bodemo spoštovali in takih tudi ne maramo. — O našem Rabuzeku še vemo tudi marsikatere „pi-kantne afere", katerih pa danes, zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. — L'/o nesejo. In to imenujejo „dobro" in „varno" glavnico izročenega jim denarja. Nihče ni tako slaboumen, da bi mislil, da bodo udje načelstva le en krajcar pomanjkljaja povrnili, kajti ta mora po tem njihovem gospodarjenju nastopiti. Čemn pa bili dolžniki?! Ubogi dolžniki, kateri kot udje z vsem svojim že tako zadolženim premoženjem za kako pomanjkanje pri posojilnici jamčijo, so vrh tega primorani, visoke obresti, vstopnino, upravnino itd. plačevati. Mi bi torej vprašali: zakaj potrebuje okrajna posojilnica v Ormužu vse te hiše, ako nobena ni zadosti dobra ali lepa, da bi se v njo preselila?! Ali je morda načelnika dr. O m n 1 e c a toliko v korist, če ostane v hiši poleg njegove pisarne? Nahujskani divjaki pred sodnijo. Poročali smo svoj čas, kako grdo je bila napadena požarna bramba iz Pobrežja pri Mariboru, ko je prišla dne 25. junija pri nekem požaru pomagati. Zdaj je prišla stvar pred sodnijo. Posest- nikov sin Jos. Lorbek je bil obsojen na 1 zapora, Konrad čemčič in K. Potočnik pi na 48 ar. Žalibog, da se ne more prijeti hujskače v farških uredništvah, ki por. tako divjanje. Zopet prvaški poštenjak. Lebcelter se je preselil iz Celja v Šoštanj. Manjkalo je drobiža. Ker je bil hud „narodnjak", se je do nekega advokata, ki mn jt 24.000 kron iz ,,Jnžnoštajerske hranilnic«' skrbel. Komaj je imel mož to svoto v roki že je izginil brez sleda... Prvaki jokajo za ali m cz je pozabil na vso .narodnost"! Župnik — krčmar. Fajmošter Pečnik je poslal sledeči po znanem vzorca sv. Lig skrpani popravek: V zmislu § 19. tisk, zahteva podpisani, da sprejmete sledeči pi z ozirom na vaše poročilo .Župnik — krcVl v štev. 28 Vašega lista z dne 14. julija ti 1. Ni res, da bi bili doživeli še kaj novega,] si je župnik Pečnik znal pridobiti gostilniško koncesijo, res pa je, da so slovenjegraškem okraju imeli že pred župniki gostilniško koncesijo in jo še 2. Ni res, da bi izvrševal jaz gostilniški župnijski hiši, res pa jo, da izvršuje taisto v mežnariji. 3. Ni res, da bi jaz imel krčmi kako .fejst punco" za kelnerico, je da je vedno, od začetka do danes, mežnar za kelnerja, in res je, da taii maga pri tem zdaj njegova sestra. 4 ni res, da bi se jaz kako muzal okoli služabnic, res pa je, da nimam jaz no! služabnice v krčmi in je tudi nikoli še imel. Podgorje, dne 16. julija 1907. Fr. " župnik. Opomba. Popravek je zelo lep, sanje je, je-li tudi resničen?! Popacali demo s to zadevo še natančneje, ko nova poročila. Že danes pa bodi pribi. priznava župnik sam, da poseduj stilniško koncesijo, kakor jo je dovalo že troje njegovih prednikov, kar smo mi trdili, to je res. Župnik res krčmar. Seveda, to verao gani tega .popravka", da fajmošter ne pomij: in ne pometa hiše, temveč da ima zal služabnike. Ali to ne spremeni ničesar stvari. Kar se pa lepih kelneric tiče, okoli se župnik .muza", si šepetajo ljudje Se vestice v ušesa. Ali naj te povestice enkrat simo, gospod Pečnik? Brez šale pa bodi p po našem mnenju in po nazorih, ki jih imeti vsak katoličan, se ne data zdrniil] posel posvetnega krčma rjs dušnega pastirja! Kdor tega. ne ranij b tem se ne da govoriti! Župnika llešiča od sv. Bolfenga so td» Ijali te dni iz Ptuja v Mariboru, kjer se zdaj v zaporih okrožne sodnije. Seveda Mil lepo v kočiji peljali ; ako bi kdo zemljo ii \ kote ukradel, peljali bi ga pa uklenjenegi. & stvar naj bede kakorkoli hoče; zdaj ni a šiča drnzega pričakovati nego priliki naj omenimo, da je v sv zdaj nekaj nenmnežov, ki se potegujejo a $ moštra in psujejo vsakega, ki ne verujem* šičovo nedolžnost. Pač hudo, zelo hudo i neumili farji vbogo ljudstvo. Taki zabiti cijali bi pripeljali sami svojo lastno deco, lil župnik z njo —■ zabava, Sramota! Gonja proti g. okrajnemu glavarju I. pL Vistarini, katero je p«vzroČil v peri vrsti h žiški dr. Benkovič, je zdaj končana. G. UM niju se je očitalo, da je več uradnega deatjj ukradel in poneveril. Zdaj se je preiskan* vila, kjer so obdolženemu ni moglo ničesar k kazati. Blamiran je pri tej stvari Benkoiili prav bi bilo, ko bi ga g. Vistarini pred ii nijo poklical. Otvoritev „HI. Dreifaltigkeitiquelle vi Trojici Slov. Gor. se je zgodila 21. t. a. k je to lepa ljudska veselica. Nova slatina M t] občini Zg. Žerjavce v Slov. Gor. v krainiaj krajini. G. dchutzu gre pač velika hvala! OB sreče ! Pol stoletja duhovnik. 30. t m, bode »»j noval ptujski prost g. J. Fleck 50 letni diktj niški jubilej. Knezoškof dr. Napotnik sam ploh tej priliki v Ptuj. Gospod proH Fleck obče spoštovan kot pravi duhovnik. tva tovo — 5 — Jo neki [Letošnji ogled goveje živine se Trši 13. septembra v Laškem ; 4. septembra lah; 6. septembra v Š narja pri Jelšah ; ira t Ptuju ; 12. septembra t Slo- ;ca: 14. septembra t Radgoni. SRaigone se nam poroča: Dines, dne 21. i pokopali tukaj najstarejšega duhovnika Jake škcfije, g. Franc Lorenčič. Pokojnik let star in je služboval kot župnik v Iji do konca 80. let. Njegovi tovariši njim nezadovoljni, ker je povedal ljud- vse zlato kar se sveti. Kakor znano, ?ala svoj čas v gozdu pri Malinedelji Božja." Cela stvar je bila povzro: ki na histeriji bolani deklici. Župnik je to ljudstvo razodel, ker ni hotel rja Potem je šel v penzijo in je živel s {bratom v Radgoni; tudi brat je bil du- , Obadva sta bila prava, resnična duhov- i vded tega tudi sploSne spoštovana. [Trbovljah so leta 1906. izkopali tamošnji [4,827 896 metriških centov premoga V lo pa so ga izkopali 1,513.460 metriških IV briketni tovarni Dauiela Lapa v Ska- ~ delavcev izdelalo 81.437 breketov v .622 kron!! V revirno-nradnem . Cilje je bilo 1. 2906 — 8,641.060 i centov premega izkopanega v vred- ;5,699.448 K, če se računa cent premoga ^50 vin. Delalo pa je 4356 moških m- 1346 žensk in 147 mladinskih delavcev »-16. leta!) laitrupila se je v Framu 24 letna posest- Mi Johana Vesjak, kakor se govori, iz u \ ljubezni. Straj< pri ..posojilnici- v Slov. Bistrici. Da- j ki so vslužbeni pri zgradbi posojilnice v "Irici, so pričeh 22. t. štrajkati inzahte- ije delavnega caia. f Cerkveno roparico so zaprli 16. t. v Poli- . Žena je okoli 50 let stara in mutasta. [dla je razae predmete v cerkvi. Ujeli so ipd cerkvenimi durmi. Roparski napad. V Cilju je napadel nezna-jtBinaševalc* kruha pekovskega mojstra Ach-r Celju. Z velikim, kamnom je hotel Kinta premagati, da bi mu vzel denar in j. Končno so prišli ljudje in ga prepodili. Iz Koroškega. [Klerikalci ubijajo! Prrašfco-klerikalna vzgoja \wdno lepše plodove. Fanatični duhovniki ijo n hujskajo, ljudstvo postaja vedno bolj Jano in žganje poviša še, kar je napravilo je! Kakšni naj bodo tudi učenci tistih ' 07 na Koroškem, ki se vlačijo po lastni i po krčmah s pijano druhal, ki zlo-jsjo cerkev, vero, vse, katerim ni ničesar [reto? „UUri paitirja in tvoja čreda bo pravi sveto pismo. Kakoršni so jrji" v duhorski obleki, takšne morajo S „ovčice",.. Iz Klobasnice na Koroškem ja vest, ki označi prav očividno podivjanost ticev. 14. t. m. sta pila v tamošnjem dnem Domu" dva približno 60 letna mo-Iganje. Ko ste se napiia strupene kap-!el je prepir zaradi zadnjih volitev; kajti mož je bil hud klerikalec, drugi pa or Tolilec. Posledica prepira je bil pretep; ■nerjev volilec je pri temu s palico tako po dragemu starčku udrihal, da je bil Sko ranjen in je čez par dni umrl. navadni uboj iz političnega sovraš-Klerikalni gostilničar pa je gledal pretep, da bi skušal vse preprečiti, kar bi mu gone bilo težko. Ubiti Valentin Žergaj, po do-„Boder" je bil oče i odrašenih otrok. Lušnig je mali kočar in oče 5 bljenih otrok. Tudi ta je bil enkrat na-mišljenja. Ali pri zadnjih volitvah se zapeljati po politikujočih farjih, češ da Tera v nevarnosti" in da bode „Grafenauer pocenil". Zdaj je postal ta možakar na leta ubijalec! V zaporu mu hode pač ceoejši", — ali kaj porečejo k tema neseni otroci? Ves ta slučaj je podučljiv; znje nam, da se podivjanost med ko-irauhi tudi pred ubojem in n m o-ne vstraši! Zanimivo pa je tudi, da so ' klerikalci pri zgradbi „Narodnega doma", ima tudi prvaško ..izobraževalno društvo" sedež, z rokami in nogami nato, da 10 do- bili koncesijo, točiti žganje. Naj prve podivja klerikalcem svoje pristaše z verskim hujskanjem, potem jih zastrupi z žganjem in končno napravi iz njih ubijalce ter morilce! Komu se še oči ne odprejo? ..Narodna šola" v sv. Jakobu je torej hvala Bogu otvorjena. Zdaj šele dobimo poročila, kako so pokazali prvaški hujskači ob priliki otvoritve svojo „kranjsko" izobrazbo. Pribito bodi to: kadar hočejo na Koroškem vprizoriti kakšni večji ..dirindaj'-, takrat si pokličejo par statistov iz Kranjskega. Korošci še niso tako, „navdušeni" od edino zveličavnih prvaških naukov, da bi dovolj glasno „živio" vpili, kadar se prikaže kakšni dr. Brejc, dr. Miiller, Podgorc ali Grafe-nauer. In zato privlečejo hujskači po novi železnici tolpo kranjskih fantalinov, ki se rada zastonj želodce napolni.., Prvi prizor pri otvoritvi ,,narodne šole" v sv. Jakobu v Rožni dolini je bil ta, da se je raztrgalo neko nemško zastavo. Na kolodvoru so psovali opijanjem kranjski „gostje" vsacega človeka, ki je nemško govoril, z besedami „deutsches Schwein", „Hund", „Kanaille" itd. Od vsacega železničarja se je zahtevalo, da govori slovensko, če je to znal ali ne. Premiiliti se mora: možje, ki stojijo v težavni in nevarni službi, se morajo pustiti opsoTati od fantalinov, ki so še za ušesi mokri. Neki nahuj8kani fantalin je pritekel celo z dolgim odprtim nožem v kuhinjo kolodvorske restavracije in je hotel napasti gospo Gotz. Nekaj odločnih mož je vbogo gospo komaj rešilo. Neki nesramni far je skočil ravno pred odhodom vlaka na nekega slovenskega železničarja, ga udaril z vso močjo po obrazu in zbežal potem v voz. Tako so razširjevali ti kranjski hujskači prvaško ..kulturo" na Koroškem. Gnusi se človeku to dirjanje, katerega voditelji so — duhovniki. Korošci, ne podajte se tej bandi! Koroški kaplan in poslanec VValcher, ki je za nemške Korošce isto, kar je za slovenske Podgorc toži dunajski list „Arbeiter-Zeitung", ker ga je ta imenovala „švindlerja". Hm, hm, kdo neki ima prav? V Velikovcu so izvolili županom g. Hans Pinteritsch ml., kot namestnika pa zopet gosp. Gratzhoferja. Čestitamo! Veliki vojaški manevri na Koroškem, v Te dni je došla v C »lovec večja komisija, ki ima vse za velike manevre pripraviti. Popravljajo se ceste v okraju, kjer bodo vaje. Cesar bode stanoval v deželnem dvorcu v Celovcu, nadvojvoda Franc Ferdinand pa v Schreinerjevi vili v Št. Vidu na Glini. Tudi prideta nadvojvoda Friderik in Leopold Salvator, ki bosta tudi v Celovcu stanovala. Prvič se udeleži teh vaj tudi prostovoljni avtomobilski oddelek. Nadalje pridejo vojni minister feldcajgmajster Scbouaich, deželnobram-beni minister fcm. Latscher, fcm. Parmann in drugi visoki oficirji. Poljedelsko stanje v Velikovcu. Poroča se, da so napravili podjedi (Eagerlinge) v velikov-škem okraju veliko škodo. Ljudje pravijo, da ne bodo mogli pšenice rezati, ker so vse korenine odžrte. Travniki postajajo rujavi. Otava bode slaba; k sreči je bila mrva boljša. Taverski tunel — izgotovljen. Taverski predor (Tauerntunnel) je bil torej 21. m. izgotovljen. Severni vhod tega velikanskega in vele-pomembnega tunela se nahaja 1171 m čez morju okoli 4 km od postaje „Bad Gastein"; južni vhod pa je 1119 m čez morju v bližini Malnice na Koroškem. Predor je 8>26 m dolg in je delalo na njim čez 3000 delavcev. Bele borovnice. V okolici Paterniona je opaziti letos veliko belih borovnic. Grmovje in perje je isti kot pri črnih. Praznoverni ljudje govorijo, da je zakopan zaklud, kjer se najde bele borovnice. Večja nesreča se je pripetila 19. t. pri zgradbi taverskega tunela na Koroškem. Slab zrak je vplival na delavce, tako da so padli v omedlevico. Trije so padli pri tema v vodo in ■o utonili. Samomor. V Arijcu se je obesil hlapec Kristijan Galsterer. Kamenje na vlak sta metala v Roža dva fan talina. Vlak se je ostavil in storilca sta'bila zasledovana ter so ju tudi dobili. Ogenj. Preteklo nedeljo je gorelo v Vogličah. Pogorelo je poslopje s hlevi kmeta Trabe. Vse, kar je bilo v hiši, je zgorelo. Komaj se je še živino rešilo. .Požar je povzročila menda strela. Po sveta. 6 Otrok umorila. V vasi T vis na Danskim je nmorila neka kmet-ca 3 otroke svojega soseda, nadalje 3 svoje lastne otroke. Potem se je sama ustrelila. Bila je obupana, ker ji je kočar odpovedal stanovanje. Nesreča na morju. Ob kalifornskem obrežja v Jažni Ameriki sta trčila parnika .Columbia* in „San Petro". Prvi parnik se je takoj potopil in je utonilo nad 100 oseb. Velika rudarska nesreča se je zgodila na Japonskem v rudniku Toga-Oka. Strupeni plini so se razstrelili, medtem ko je bilo v jami 471 rudarjev. Govori se, da so vsi mrtvi, ali natančnejših poročil še manjka. Nevihta na Dunaju. 17. t. m. je divjala velikanska nevihta na Dunaja. Oblak se je odtrgal in voda je napravila neprecenljivo škodo. V Neuwaldeggu sta utonila neka Žena in njen sin. Vse ceste so bile pod vodo in nevarnost je postajala v nekaterih ulicah velika. Več hiš se je podrlo, že dolgo ni bilo take nevihte na Donajn. Morski volk je napadel pri otoku Veglia mladeniča, ki se je tam kopal, in ga potegnil v globočino. Čudni testament. V Lyonn je umrl neki bogati kovač in zapnstil svoje premoženje (2 milijona frankov) svoji ženi, to pa le pod pogojem, da se pusti žena — jezik odrezati.. . Zopet draginja. Od septembra naprej se podraži premog za 9 do 10 kron pri vagona. Tudi jesih in moško perilo bode dražje. To je res že preveč, kar se uganja z bednim ljudstvom. Gospodarske. Dolga poraba dobrih plemenskih bikov. Da moramo dobrega plemenskega bika, ki je is lepega in dobrega plemena in ki je za pleme dober, rabiti za plemenjenje kakor dolgo nam je to mogoče, to je pač za vsakega dobrega biko-rejca samo po sebi umljivo. Vkljub temu se še vse premuogokrat zgodi, da bikorejci svoje bike prehitro podredijo in jih potem prodajo. To je deloma tudi vzrok, zakaj se živinoreja vkljub vsem sredstvom in podporam še ni povzdignila tako visoko kakor bi bilo želeti. Velika škoda pri tem, če prodamo bike hitro, tiči najbolj v tem, ker med onim kratkim časom, ko Brno jih rabili za plemenjenje, nikakor ne moremo spoznati, ali so res dobri za pleme ali ne. Ce s plemenskim bikom dobro ravnamo, ga lepo krmimo in snažimo, potem črez dve do tri leta še ne postane pretežak in len za skakanje in tudi ne bnd; pokazalo se je celo pri dobrih in vzornih živinorejah, da se lahko bik rabi za plemenjenje 6—9 let in še dalje. Pomisliti moramo pri tem tudi, da z dvoma do tremi leti bik ni Se niti popolnoma razvit. Tokrat Se le in pozneje pride pravzaprav v ono dobo, ko je za plemenjenje najbolj primeren in poraben. če hočemo dobre plemenske bike dolgo rabiti, se moramo držati sledečih pravil; 1. Mlad bik naj se ne rabi prehitro za skakanje. Biki, ki skačejo prezgodaj in posebno če skačejo v mladosti prevečkrat, izgnbijo lahko zelo hitro spolno moč in ne oplemenijo več. Nadalje je zelo razširjena slaba navada, ki pa dobre plemenske bike naravnost pokonča je, da paste bikorejci skakati dobrega bika večkrat zaporedoma, ali da dajo jedno kravo večkrat zaporedoma oplemeniti. Jeden dober skok zadostuje popolnoma; dragi ne koristi prav nič, ampak samo bika oslabi. 2. Ne krmimo bikov preveč na debelost. Glavna hrana za plemenske bika je seno i oves, ne pa kakor ae to večkrat zgodi močnati podmet in obloda. Po leti se lahko daje, če ne hodi bik na pašo, detelja zmešana ■ travo. (Mnogi priporočajo tudi, da se naj menjava poleti šaha in zelena krma). Tudi se mora v tem časa dajati včasi močna, redilna krma, posebno če ima bik dosti opravka in še ni popolnoma doraščen. Kakor pa ne smemo dajati premastne hrane, tako tudi ne preveč močne, n. pr. žitnega zdroba i. t. d. 3. Skrbeti moramo za to, da se bik redno giblje in da ne stoji samo v hleva. Če ne more redno na pašo, potem se ma naj da vsaj priliko, da se r pri- mem em, visoko in močno ograjenem prostora (kakem okoln ali pašnika) lahko izprehodi. Kjer to ni mogoče, naj ee poskrbi za to, da se bik lahko izprehodi, naj ga torej hlapec kam pelje. Še, boljše je, če se bik rabi za vprego, kar se tufli že marsikje godi. To ne dela prav nobenih težav in preglavic, ampak je celo zelo koristno. Važno pa jo, da privadimo bike jarma že tedaj, ko so še mladi. Po mnogih krajih za navada, da se morajo zadrnžni biki rabiti v vprego in da ae pri ogledavanjn živine posebno premirajo biki, ki so navajeni jarma. Navadno je samo predsodek kriv, da se biki ne povabijo za vprego, če pridejo biki že z mladega na prosto, niso tako hudomušni in se kmaln Bi lahko privadijo jarmu. Tndi je za mnogega biko-rejca velike važnosti, če ima bika, s kterim je včssi lahko kaj zapelje. Na Danskem se rabijo biki tndi za ježo in dobe premije za to. Tudi na deželni šoli za planinsko gospodarstvo v Grabnerhofa pri Admontn se je uvedlo ježanje bikov in sicer z dobrim uspehom. Marsikteri kmet v tisti okolici rabi sedaj že tudi bika za ježo. čim več se giblje bik na prostem, tem bolj in tem dalje se lahko rabi za oplemenjenje, dasi je mogoče že težek. V tem slučaju se ni treba bati, da bo bik pretežek, kakor se to večkrat godi. 4. Skrbeti se mora za to, da ostane bik krotek in da ne postane hud. Za to pa se mora z bikom pametno in previdno ravnati. Posebno škodljivo je v tem ozira, če bika dražimo in nagajamo. In ravno v tem oziru se dela toliko napak, da celo pri licenciranju živine se lahko večkrat opazi, da ljudje dražijo živino. Ce je bik hud, so največkrat tega krivi ljudje. Tudi vpliva na bika zelo mnogo način, kako ga redimo in pa hlev. Če je hlev zelo temen in če stoji bik v njem neprenehoma leta in leta, potem je kar ves divji, če pride enkrat na prosto, ker ni vajen solnčne svetlobe, ki mu naravnost jemlje pogled. Če ga potem še hlapci, suvajo in pretepajo, se Dam pač ni čuditi, da postane bik, s katerim se tako ravna, lahko hud. 5. Pri ogledovanju in izbiranju živine se mora gledati na to, da ne smemo soditi plemenske živine samo po njeni masti in mesu. Previdni živinorejci so že dolgo časa gledali na to, a ta misel mora prodreti tndi v širše kroge. A Še premnogo-krat se zgodi, da se pripeljejo na p rem i ran je vse predebeli biki. Na mnogih razstavah se tudi premalo gleda na starost bikov, tako da dobijo večino premij mladi biki, starejši pa le malo ali prav nič. EJino pravilno načelo pa bi bilo, da dobi tisti bik največjo premijo, ki je že najbolj star in ki ima največ in najboljših potomcev. Loterijske številke. Gradec, dne 13. julija: 78, 76, 9, 32, 24. Trst, dne 20. julija: 15. 58, 47, 78, 34, \ h.U mitmpm.WH,! -&. /wm km diMik to. •3rt tou A6TM hzoufo 6/AiL. Ker oe čimdilje bolj draže vsa živila, je skoro dolžnost. opozarjati Da živilo in poživilo, ki ga moremo pogrezati vsak dan manj, ki pa je ostalo vedno enako po ceni, na Kathreiner-jevo Kueippovo sladno kavo. Zrnata kava je kakor znano tako Škodljiva za naše Živce in pri tem kar nič redilna, zdravstveno tako dragoceni slad v Kad.rtinerjevi kavi, na polovico zmešan z zrnato kavo. pa daje okusno in redimo kavino pijafio. Otrokom, ženskam, bolnikom in takim, ki okrevajo, bi so morala dajati le Kathreinerjeva Kneippova sladna kava. ki ima priljubljeni okus zrnate Kave ter je obenem lahko prebavna in krvotvorna. Pripravlja naj se tako, kakor je povedano na zadnji strani izvirnih zavojev, pri nakupovanju pa naj se jemljo le ti z varsLvtuo znamko župnik Kneipp in z imenom Kathreiner. Resničen Jrihranek. okus in zdravje priporočajo rabo Kathreiner j eve neippove sladne kave v vsakem gospodinjstvu. Pozor! Vse od drugih prodaj Šivalnih strojev pod imenom >Singer< ponujam stroji narejeni so po enemu naSih starejših zistemov, ki zaostaja daleč za naSemu zistemu družinskih strojev in to v sestavi, trpežnosti kakor = trajanju = Singer Co. delniška družba za šivalne stroje Ptuj, glavni trg štev. 1. M Pozor Postrežba natančna in urna. 485 f Pozor Vsaki dan sveže: Povoj ene klobase Povoj ene šunke Braunschweiger klobase Safalade in vsake vrste dru-zega povojenega blaga pn Pozor M. Luttenberger-ju mesar in prekajevalec v Ptuju. ! Postrežba natančna in urna. iPozor ffaznanilo! Okrajni odbor Ptuj sprejme za-znanila za cestarske službe. — Kdo taki posel želi, naj se v pisarni okrajnega zastopa v Ptuju javi. Okrajni odbor Ptuj. Načelnik Ornig. ■iS« Jajca knpnje po prav dobri eeni And. Suppanz, nakn- povalec jajc v Ptlju RoaamanoTa hiša bliso po »ojilnice) in v Središča (Dečkova hiša). Lepo posestvo tik okrajne ceste v Podvincah pri Ptuju, obstoječe iz niše in gospodarskega poslopja gradne velikosti 177 m* Vrt ploščine 311 m» posebno dobra njiva z 6966 m' ploščine se proda po nizki ceni ali Be da v najem, z ozi-rom na lepo lego je to posestvo za vsak obrt ali trgovino spodobno posebno pa za zmožnega kovača. Več se izve pri lastniku ________Jakob Matain v Ptuju.________fj Mlinarski učenec se takoj sprejme, taisti dobi mesečno plačo in bo že z dvema letoma pomočnikom imenovan ali .freisprechan''. Več se izve pri Josef Wo-grinectr, umetni in valčni mlin, Ptujska gora na Mostah pri Ptuju. 454 Na prodaj Konjederakl ali šubtrskl posel (Abdekerei) kateri no«i na leto 3.000 K. Ve« pove Smidlech-ner Abdecker Csakathurn Ogersko. 451 Trgovski učenec iz poštene hiSe, zdrav in krepek, nemškega in slovenskega jezika zmožen se takoj po ugodnih pogijih sprejme pri Frutz Hiltereggeru trgovina mešanim blagom v Labudu (La-453 vamiindu) Koroiko Oženjen viničar zastopen delaven človek s tremi ali štirimi pomožnimi delavci se sprejme v sredi ali koncem oktobra v dobro vin-cerlijo. Več se izve pri gosp. Pack trgovec na Zbelovem (Plankenstein) pri Poljčanah. 457 2 zmožna mizarska pomočnika za stavbenski posel se sprejmeta v trajno službo pri Viktor Kodella v Ptuju [zraven nove me-481 stoe hiše] 8 9 d e i«; ■o S3 i g=c •"^ d, a j oe ■d c3 ti 8. g. OB! .o CZ It Kupčijska prilika Malo posestvo ('/a oralov) tik velike ceste sposobno za zi-daliSče posebno krčmarski ali trgovinski obrt. Stara hiša in hlevi so še v dobrem stanu in je cena za vse 860 gold. Plačilski pogoji prav ugodni. Vec" pove upravništvo Štajerca _______________________477 Na prodaj Štacunske police pudelne, posoda za olje [Oelstander] različno blago in 100 litrov dr-žocl kotel za žganje žgati, vse prav po ceni. Vefi se izve pri lastniku Alojz Mir, Ptuj F&rbergasse 3. 480 XXXXXXXXX Nova zidana liiša s 3 sobami 2 kuhinjama, gospodarsko poslopje 3 svinjski hlevi 2 dervarnice, klet itd., 2 orala zemlje tik hrama, se proda po nizki ceni. Posestvo je 20 minut od Maribora (Fraunstandenst. gome Po-brežie St. 252) kje se tudi več izve. 474 Kovaški pomagač se takoi sprejme pri mojstru A. Kleenwalder Schmelzhiitte Klagenfurt (Na Spi pri Celovcu na Koroškem) Potni denar poverjen. 442 0 zenjen vinicar pri vinogradništvu zmožen in priden najde službo pri Maks Straschillu na 486 Bregu pri Puju. Hiia na pr Zavoljo posebnih proda po nizki o|H stropna nova t^^ kjer so stalne dobi Hiša je dobra za;vs| ima dva trgiv več lepih »b, ¥1 oddane strankam, '* voljenje točtnje viuil ter pive; ooleg je nit lep v«. Naslov potti| nistvo .ŠtaiffoAj Krojaški učen] priden fant __ Ignac Boschitiil v Piuju. — Ako se ]i>\ dobi plačilo. 2 Kleparska*! (Spengler Ubdl koj sprejia*l I.ippitso- ■ 483 gartorgasst tj Kupujejo se in se M cena a čresnjeve s!« 2. 3 do i old javorjove stol 3 do 4 cvl debele, W blago. Ponudbe sprcM nistvo nSlajera*| Oštarija z mesi hlevi, nekaj zen vago (BruckenK-aj like železniške po v najem. Oltarni za žganje in se g leto okoli 4500 1 črez 220 heCtol. itd. Več se izve v i,^ .Štajerca'.'] Kupčinska lepa zidana z opeko b 8 5 sobani, svinjskim in | pim vrtom, prosto:« (Bauplatzj se prode. za dvojni trgi sobna stoji v Šloteafl Bahnhofgasse it, li r 3600 gold. Kupci si to pi vsak dan lahko p 492 Posestvo z zidano, i opeko haoj in gospodarskim p tik okrajne ceste J Konjice in iO t ' dvora posebno pensionistaje na prodaj.T se zdaj krčma. Vec" seia Simon Koropec ' dramski vasi, poit.Poljt1 Trgovski učei sprejme se takoj, i lan in, dešliea)1 lana, katera bi si vinotočenju i F. Schoschterilttk! z mešanim blagomj pri Ptuju. Praktična I Krasna gottil Ta instrument re i hiSah, štaigah. dri Sahild. prlrdiind. sovi in atordi It | manjšem vetru r umetni vž.tek. pVindspiel) so 28 in stane komad samo K 3*-1 Razpošilja se po J povzetju Erzgi' Musikwaren - Vel Hann8Konradvlf Nr. 876 na I Zahtevajte velik iL oenlk i nad 30001 brezplačno ni L prMte. Lepo posestvo v Slaroniji, blizo dveh imenitnih tople, 25 oralov t enem, 5 oral vinograda, diufl lepa klet, vinska poaoda, preša; sidana U hlevom i. t. d. 10 minut od kolodvora in| oddaljena se prod« pod ugodnimi pogoji. Poj*-gnila daje resnim kupcem Anton Vogri* Sirač Slavonija. obrti oljčan trgov Rane vseh vrst naj se varu- jtjo skrbno preti vsako nečistostjo, i »sled te postane lahko najmanjša rana nevarna in veli le M let sem se rabi omehkajočo Pragersko domačo M kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, BBjia vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje. razpošilja se vsak dan ~^Q , dot« Iti vin., '/, 50 vin. po poŠti foiej-plačilu 3 K 16 vin. se pošlje i doz, za 7 K pa 10 doc, in to na Tse avstro-ogrske štacijone. "» dela zavitkov imajo postavno varstveno znamko. = Glavni depot: — B. FRAGNER, c. t dvorni liferant Apoteka >zum schwarzen Adler« Praga Klsineseite, Ecke der Nerudagase No. 203. SkladiXtte v apotekah Austro-Offrske. »oooooo I Tovarna za poljedelske stroje =*= Prosch-a v Celovcu priporoča izboljšane vitale (Gopel) mlatilnice z najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoče. Dalje stroje (nzanico delati, trijerje in mline za šrot. i vsak stroj na njegovo železaično postajo vosnine laja se tudi na obroke, ceniki se pošiljajo poštnine : prosto in zastonj. == zaloga v Mariboru v Vikringhof ulici 393 i Prodaja IOOOOOOO tans Wouk trgovina z mešanim blagom« vinom in žganjem v Poličanili **■ p. t. občinstvu svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, kakor fine parne nberle, obeta, kam, masti, jedilno olje, j itd. kakor tod) zalogo manufakturnega blaga, štofi, droki, platno itd. Nakupuje ftp, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup |n prodaja pristna naturna vina en gros in dobro (bto žganje en gros in en detail. Zahtevajte 2ia k se Yam posije ilustrovani cenik z nad IOIM) slikami. Garancija več tet Vsako ne breznapačno blago sd vzeme pri pelni svoti nazaj. Nr. 365 Srebru dan- Q.KA ske renientvar geM. ° **v Nr. 32Ž Srebru rrmeatvar O CA »a gospode guM. O.OU Nr. 337 Srebrna anfcer K kanaenjev g««: 5, dvohri £i| mantel geld. •" «w Nr. 341 Srebrna aiker dvojni mantel —fJB-g 15 kamenjev. po- T.U.KO W sebno mesna gold. « ■* "v Anton Kiffmann največja zalega ar srebrnega in zlatega blaga. Ekspert v vse dežele. Marburg P l, Štajersko. Prtiči (Plahte) ii0 h pojstle iz domačega platna se dobivajo samo J-! v ta novi veliki trgovini = Johana Koss t Celju = po gld. 1*30 == V ptujskem mestnem soparnem kopališču se dobijo odsibmal kopele 8 hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik Ob V>ll uri predpoldan za 60 vin.3(30 krajcarjev.) 3TC Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt). Jos, Kasimir, Ptuj trgovina • špecerijo, materijaloin, barvnim blagom, akladiače piv« bratov Keininghaus. Priporočam: Dobri sir, najboljše salame, kisle vode, malinov sok, najboljša žgana kava! — Redilni prašek za konje, svinje, redilno apno! — Karbolinej, ter oljnat« barve, lak, čepici! K* Petjem le dobro blago po najnižjih cenah m zagotavljam vedno reelno dobro postrežbo; Omental ae, da ae nahaja moja tr- C I I ivtna le v lastni Mil, kjer je bila preje glavna tobačna tra- 120 vs. V Ameriko! Najstarejša tvidka za špediranje ■' potnikov == ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9 sprejme potnike za linijo čez Pariz-Havre pO najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro- brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše v vseh jezikih. Kdor hoče potovali, naj se ■pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. 478 rz> y Namesto 18 kron samo 8 kron m Hamssto 18 K samo 8 K Krasne Anker Item, ure za gospode iz Gloria srebra a tremi modnimi lepo gra-viranimi pokrovi, 10 kamenčkov, natanko idoče, se pošiljajo po poštnim povietju za same 8 K in se vsakemu kupca prida 3 letna pismena garancija H. WEISS = tovarna za ure Dunaj Sechshaus/S------- Domača pijača narejena z ,,MoStifl" da nsvrstno pijačo in je je najboljše nadomestilo sa pristni sadni mošt „Mostin" je sestavina naravnih substanc in vsled tega neškodljiv ter vpliva ta pijača n» človeka oživljajoče in pospešuje prebavo. 300 I. te pijače narejene z „Mostin* stane 4 gld. 80 kr. „Mostin" se dobi pri Janeza P o s c b, špecerijska trgovina, Maribor, Koroška ulica 20. 449 Oblastveno varovano! AlleinechterBalsam •u te htatiuiil-Ifttkttt im A. Thierry ia Priftida MitHtaH—ll—, Vsake ponarejanj« kamrro! Edino pristen je Thierryjev balsam z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvojnatih stekleni« ali velika specijalna steklenica s patentnim zaklonom K &•—. Thierryjevo centifolijsko mazilo za vse le za tako stare rase, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3'60. PoSilja ae samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravili st« kot najboljši »plošnoznani ii staroslavai. Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry » Pregradi Zaloga po Bkoro vseh lekarnah. Knjižice s tisočiizvrnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto. yoooooooooooooooooooc Fabrika za poljedelske in vinogradniške mašine Josef Dangls Wtw. Gleisdorf Eriporoča najnovejše MGopeln", mlatilne stroje, maSine 2a rezanje rme, Srot-mline, za rezanje repe, „Maisrebler", tribure, pumpa za gnojnico, brana za mah (Moos-egge), konjske mrvne grablje, rodne grablje, vile za mrvo, kose za travo in žitje, najnovejše sadne mline s kamnitimi valjčki in za-cinarimi „Vorbrecherji". hidrav-tične preSe (z original Oberdruck-Diff-Hebelpresswerke Patent Duch-seher (z največjim uspehom), ki :W\ ifo se dobiji le pri meni, Angleški „ G b s s t a h Irnessar". Rezervni deli. Prodaja mašin tudi na čas in ga rancijo. Ceniki zastonj in franko. 288 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX SfV£*f*in!nr* t Kakor ima vse, kar je dobro, **■■* ▼. AMMJ m Svoje posnemovalce, tako skuša v novejšem času tudi neka nesolidna konkurenca porabiti za-se renome staroznanih Rogaških mineralnih vod (lastnina štajerske dežele). Omenimo torej, da sta le ,,TempelqnelIe in „Styria Quelle" pravi rogaški Kisli vodi. Pazi vedno na našo znamko, ki ima poleg teh imen štajerski deželni žreb (panter) in na zamaSku Rohitscher. jgg Wenzel Schramm izdelovatelj glasbenih instromentev (Hnsik-nutrumeate). sodnji.iki zaprisežen zvpdenec v Celju, Graierstrasse 14. Najboljši in najcenejši nakup vsakovrstnih godbenin instrumentov. Najfinejše Italijanske strune (glasu ob-stajoce in čiste na kvinte; Gos le za iolerje od 5 K 60 v naprej; Gitare po K 7-10 nap. Citre za kencert od 15 K naprej; Fino Izdelane gosle od 15 K naprej; Najfinejše gosle za koncert kakor tudi stare italijanske instrumente se zmiraj dobijo pri meni. Loke od 1 K 20 napr. Škatle za gosle od 5 K naprej. Dunajske harmonike na dvojni glas z 19— 21 tipkami 6 basami od 26 K naprej. Fliigelhorne In trompete od 28 K naprej. Prave francoske loke do najfinejšega izdelovanja. Strune za oltre s zdrgo itd. so zmiraj v zalogi. Postrežba natančna in urna in se tudi popravljanje vsakovrstnih instrumentov prevzame. 488 Vsakovrstni otročji godb. instrumen tiin ustne harmonike Mvtaičar z večimi pomožnimi delavci, za veliko viničarijo na titermci blizo Ljutomera, kateri ima nadzorovati 2 druga viničarja in delavce se sprejme pri graščini Dornava, pošta Možgance pri Ptuju. Potrebuje se tamkaj tudi več navadnih viničarjev. 494 — 8 — Mranilnica (Sparkassa) vlad. državnega mesta Čekovnemu računu št. 8080511 pri c. kr. poš-tno-hranilničnem | uradu. priporoča se glede vsa- Mestni denarni zavod. Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8-12 ure. kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posreacT-vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občenje z avst. ogmkc banko. Ravnateljstvo. 455 T T« Vinogradno posestvo na okrajni cesti, 30 minut od Celja t najlepšem okraju z vincerijo, stalam kletjo in prešo se takoj po nizki ceni proda. Teč se izve pri lastniku R: Tabor, Celje, gospodska ulica 5. XftXKXXKKftXXftftftKXXKKft \ Cement Portland - cement 1 ^ in ^B Eoman - cement A k prodaja F. C. Schwab e grleLTmA trg: r V J f (Hauptplatz) 470 oooooooooooooooooooo pod ugodnim prgojem veliko poslopje z dobro vodno močjo sposobno za žago ali pa za fužinsko kovačijo. Kje? t>e izve v npravništvu „štajerca". i71 475 Sprejme se 1 trgovski mlajši pomočnik zmožea nemškega in slovenskega jezika kakor tudi trgovine z mešanim blagom in = trgovski učenec = 14 let star, kateri koncem časa učenja 150 kron za opravo dobi, pri Th. Bothe V RaČjU (Kranichsfeld). Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. •$ Malo posestvo z novo hišo z 4. sobami, klet, hlev, pol orala vinograda, oral njive tik premogokopa proda pod jako ugodnimi pogoji. 461 Heinrich Dobnik. Zreče pri Konjicah. Styria- bicikelni Novi modeli 1907. Cena za gotov denar: Styria-bicikelni močni (Strassenrad) po K 140 160 Styria-bicikelni, najfinejši (Strassenrad) m P© K 180K200 Styria-■*~ bicikelni (Halbrenn-Maschine po K 240 Styria-bicikelni (Luxus-Herrenrad und Strassenrenner mit Patent-Styria-< ===== Doppelglockenlager po K 280 == £e rabljene, toda še prav dobre bicikelne prodajava po 80, 100 K. Na obroke (rate) po ugodni pogoji prodajava samo zanesljivim kupcem in proti dvanajslmesee-nemu poplačilu in sicer samo nova kolesa. Na zahtevanje vsakomur, ki misli bicikel kupiti, posije cenik zastonj. Styria-bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fabrikati. Največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. V zalogi imava tudi vse posamezne dele bici- kelhov in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Luft- schlauche und Laufmantel). Brata Slawitsch j Ptuj, Ormož In Rogatec. Naročila naj se pošljejo zastopnikoma, ker fabrika posameznih 335 koles ne razpošilja in ne proda. fiamburg-Hmerika-Ciflie* Najhitrejša ve*-nja po morji 5 dm, 7 w, 38 minut. Redna; direktnasve-u z brzo- in poštnimi par-niki, ki imajo dvojnate vijake, is Hamburka do New-Yorka; dalje t Kanado, 9 Brazilijo, Argentinijo, Afrike. Hatančnejsa pojasnila daje Generalna ajentura za »tajersko Gradec, IV., Ameutraste 10. „č»terr. Hef." !f |N( Nova velika trgovina [j se je pričela v Celju na kolodvorskem prostoru na vogln hiše hotela Stadt Wien od Johann-a Kossa Velika zaloga vsakovrstnega modnega in perilnega blsga :a ženske, štori in cajgi ta moške obleke, a m e r i k a n-ski h in tudi drngih svilenih robcev, zelo močno belo platno za perilo in prtiče, srajce, kravate, ženskega drnka (od fiberja) vozičkov za otroke od 6 gl. naprej in vsakovrstnega drugega blaga po zelo nizki ceni. Postrežba zelo solidna. Za obilni obisk se priporoča. Johann Koss, trgov«, Prava britev iz Soling!) za vsako moj« h prevzanMrtlMgatl cijo, ker je mu i| najboljšega ai;lrita|l jekla i:ieliu Štev. 8700 Dobra britev, s lino polirano volio _tatj_ klino, povsem ostra, črno poliran les in ilui III Štev. 8700. Posebno dobra britev, najfinejše po- -Urana Vi votlo bruSena, povsem ostra, too pol. les in etui..............Kl- Štev. 8703. Ista britev kot 8702. ali •/. »ol,° bnilmlf" Štev. 8706. Najfinejša britev iz posebno dobrega ček 8/4 votlo brušena, črno poliran les, poviera ostra in etui........... ...k*H Štev. 8710. Izredno fina britev v izborni izpeljan '/i votlo bruSeaa, črno pol. les, povsem ostn z etui..................* Štev. 8715 mesto lesa prava slonovakost, >:, ratio J bruSena povsem ostra, izvestno delo, tudi etui S Varstveni aparat za brili, jako ugoden in brez nevarnosti *................" Jermena za britve K 1.20, K 1.50 in K 2-. R7o°vSjupo Hanns Konrad "?ftfl štev, 876 H Bogato ilustrovan cenik z nad 3000 slikami uiMj il franko. Red Star Line, Antw( T Ameriko,] Prve vrste parobrodi. — NaravnoR«| prekladanja v New-York in v fijo. — Dobra hrana — Izbora* i na ladji. — Nizke vožn« Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel na £1 Franc Dolenc, konc. v Ijubljani, Kolodvorske nlice sta?' Zahtevajte brezplačno I in franko moj veliki ilustrirani cedil :^O00 slikami o nikluastih, srebrnih iitatl ursh, kakor o vsakovrstnih sietnitiij zlatninab, godhenih inStrom. robe i 1 in usnja po prvotno-tovarnBtin cmA;I Nikluasta iemonter-ur&......Si-I Sistem Roskopf-patcnt......,i-l Švicarska originalna sistem Raslcpf I patent-ura...... Registrirana "Adler-Roskopf nllaslt anker-remontoar-ura.....| Srebrna rem.-ura „Gloria". Srebrna rem.-ura z dvojnatim pokrivalo .....Ji Ura kukavica K 8-50, budilnica 2 HO. kuhinjska on tU „Schwarwalder"-ura K 2-80. Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Nobene risali menjava ali pa 8e denar vrat. Prva tovarna za ure Hanns Konr v Meat* (BrHx) it. 876 (Češko). Ti.k- W. BlmktjHfcJ