V mrežah greha 5 Žganje ga je žgalo po grlu, ker ni bil pivec. Sedaj mu je vendar dobro storilo, ker ga je pogrelo in mu vlilo veselo razpoloženje. »Dajte še en kozarček!< je naročil. Potem je še izpil čašo piva. Z zanimanjem je opazoval ljudi, ki so bili v točilnici. Debelega natakarja, ki je imel velike brke in drobne svinjske oči. Lastnika Kazimira, ki ga je prejšnji dan videl v klubu. Sedaj je bil drugače oblečen. Na sebi je imel siv spomladanski suknjič in svetel klobuk. Tako je hodil po točilnici gor in dol ko človek, ki se zaveda, da nekaj pomeni. Štefan ga je opazoval. Čim več je pil, tem manj se mu je dopadel Kazimir. Kako je mogoče, da ima tak ošaben, praznoglav norec točilnico, pošteni ljudje se pa morajo v tovarnah ubijati? 2elel je, da bi mu Kazimir rekel kaj žaljivega, da bi se potem lahko zagnal vanj. Toda Kazimir ga niti ni pogledal. Nekaj časa je hodil med pivci in se razgovarjal s tem in onim, potem pa je odšel. Štefan je še nekaj časa sedel. Na Nino je mislil. Jezilo ga je, da se je tako neumno z njo sprl. Okrog polnoči je zapustil točilnico. Z negotovimi koraki je taval proti domu. 4. V Nini je vrelo radi Štefanovega grdega postopanja. Najbolj jo je to mučilo, da se fant ni vrnil prosit odpuščanja. Nezaslišano! Saj je prava zver! Nima srca, to je gotovo. Nekaj časa je čakala. Ko je videla, da se Štefan ne bo vrnil, ga je glasno začela zmerjati. Hitela je domov. Njena zagrenjenost je vse bolj naraščala. Ko je prišla domov, je že jokala. Mati je v kuhinji pomivala po«)do. Nina se je hotela izogniti izpraševanju, zato se je vsedla h klavirju in je začela igrati. Štefana je hotela pregnati iz srca. Najprej je igrala neki psalm. Tega ni storila \z pobožnosti, marveč radi tega, ker je imel psalm mogočno melodijo. In ona je hotela nekaj mogočnega, viharnega. Klavir že dolgo ni bil uglašen in ni imel niti enega čistega glasu, a to ni motilc Nine, ki ni imela razvajenih uše3. Sedanjemu duševnemu razpoloženju pa je itak bolj odgovarjalc nesoglasje. Ko je igrala, se ji je zdelo, da brca ir tolče štefanovo, na tleh ležeče truplo. Polagoma se je vendar pomirila. Štefan je izginil izpred njenih oči. Njeno domišljijo so napolnili spomini iz otroških let. Nina je neutrudljivo igrala. Psalmu je sledila neka narodna melodija. Potem je igrala odlomke iz neke mazurke, nazadnje pa je začela igrati svojo najljubšo pesem »Srca in cvetlice«. Njena jeza se je že razkadila in je tiho, z občutkom igrala. Prikazala se ji je Stnnislavova slika. Kak lepe lase ima! Potem je videla neumnega Antona, ki ga je bila v boliuoi spoznala. Nato se je spomnila umrlega očeta. Nazadnje so njene misli pohitele h Kazimiru, ki ji je kupil klavir hi je bil vzrok njenega in materinega prihoda v Pikerton. Ninin oče je umrl zaradi opeklin, ki jih je bil dobil v tovarni. Ker je nesrečo po izpovedi očividcev sam povzročil, mati ni dobibi pokojnine in je ostala brez pomoči. Lotila se je pranja, njo je pa dala v samostansko šolo. Tam je bila dve leti. Ko je sestra Marjeta videla, kako rada posluša klavirsko glasbo, ji je od prednice izposlovala dovoljenje za brezplačno učenje. S pridnostjo je toliko dosegla, da je dobila osnovne pojme o glasbi in je znala igrati lažje skladbe. V samoetanu ae je dobro počutila in je začela misliti na to, da bi za vedno oetala v njem. Mati je medtem opustila pranje in otvorila kuhinjo. Ker sama ni zmagovala dela, je morala Nina zapustiti samostan. Žavljenje je bilo za njo neznosno. Zdolo se ji je, da bo uinrla brez klavirja, Poizvedorala je, kje bi dobila poceni klavir. Naposled je domala za klavir, ki bi ga dobila za petindvajset dolarjev. Mati ni pristala na kupčijo. V tem času je bil med abonenti tudi natakar Kazimir Pavlonis. Bil je varčen, ker je sanjal o tem, da bo s prihranki nekoč otvoril lastno točUnico. Njegovo vedenje je bilo neoporečno: hrano je točno plačeval, ni imel slabih navad. Ko je doznal za Ninino željo, ae je ponudil, da ji na obročno odplačd»anje kupi klavir. Mati je sprejela njegovo ponudbo in tako se je Ninina želja. izpolnila. Kako veselje! A kmalu je prišla tudi bridkost, Kazimir si je začel prilaščati nad deklico, ki je takrat štela petnajst let, neke pravice. Vsiljivo se je smukal okrog nje, nazadnje pa je izjavil, da jo hoče imeti za ženo. Nina se je zgrozila. Dasi bi morala biti hvaležna Kazimiru, ga je vendar sovražila hi zaničevala, zlasti od tistega dne, ko jo je nasilno poljubil. Iz ust mu je udarjal duh po tobaku in žganju, M jo je dušil. Radi matere je sicer bila na videz prijazna nasproti njemu, a na možitev z njitn niti ni mislila. Sicer pa Nina sploh ni mishla na možitev. Prosta je hotela ostati bi poučevati glasbo. Denar, ki ga je zaslužila, je skrbno hranila, ker je Kazimiru čimprej hotela vrniti ceno klavirja. Nina je ravno začela igrati neki poljski narodni ples, ko so se vrata odprla in je Kazimir stopil v sobo s._cigaro v ustih. Dekle se ni zmenilo za njegov prihod, marveč je kar naprej igralo. Mož se je vsedel poleg klavirja hi molče opazoval Nhx>, ki se niti za hip ni ozrla vanj. Kazirjiir je kadil in zadovoljno bulil v Nino. Mislil si je, kako je lepa in sveža pri svojih dvaindvajaetih letih starosti. Prištel jo je med lepotice, ki človeka fe pri prvem srečanju omamijo, tako da več ne more pozabiti na nje. Bila je vitka, ravne postave, podolgovat^a obraza, pobiih, rdečih ustnic, velikih, očarljivih oči. Njen pogled je bil nedolžen, smeh Ijubezniv. Cloveku se je na prvi pogled zdelo, da ima otroka pred aeboj, šele čez čaa je moral ugo- toviti, da se za lepim obrazom ne skriva tako lepa duša. Toda Kazimiru ni bilo za dušo; njega je mamila dekletova telesna lepota. Minilo je kakih deset minut. Nina je divje igrala, Kazimir pa jo je občudoval in vmes spuščal v zrak cele oblake dima. Nina se je nenadoma sredi najbolj divjega tempa ustavila. Obrnila se je h Kazimiru, ga ljubeznivo pogledala in mu rekla: »Kazimir, za eno uslugo bi vas rada prosila.« »Kako? Prezirani Kazimir bi mogel izkazati kako uslugo lepi Nini?« je napol šaljivo, napol gorko vprašal Kazimir. »Da,« je mirno nadaljevala Nina, ko da ne bi bila opazila gorčine v njegovem glasu. »Rada bi vas prosila, da bi nekemu fantu nekoliko premikastili kosti zaradi mene. Kazimira je začela stvar zanimati. »Komu pa?« je začudeno vprašal. »Štefanu Kmicicu, ki je zaposlen v tovarni za gumbe.« »Kaj pa je storil?« se je mož hipoma zresnil. »Veste.... žalil me je ... in bi rada, da bi ga vi nabili,« je mencala Nina. Na Kazimirjevem dolgem obrazu sta se borili jeza in zadovoljnost. Na Kmicica je bil jezen. Zadovoljnost pa je čutil zaradi dcjstva, da se je Nina obrnila nanj s prošnjo. »No, le čakaj!« je stisnil pesti, kakor da bi že pred seboj imel ubogo žrtev. »Tako mu zdrobim ko- sti, da bo moka iz njih... Poznam ga, Toda povej, kaj ti je storil?« »Ne brigajte se za to! Žalil me je pač. Ali to n* dovolj?« »O, pač! Ubijem ga!« je on divje zavpil. Nina je stopila k njemu, mu položila rcke na raTna in ga pogledala tako mamljivo kakor je le mogla. »xnel Ne ubijte ga!« je priliznjeno dela. »Samo to mu storite, za kar vas prosi vaša mala Nina. Nabijte ga. To bo dovolj!« »Kakor želiš,« je mehko odvrnil Kazimir, ki je bil ves srečen, ko je na svojih ramah čutil dekletove roke. Preden se je prav zavedel, kaj se godi, se je Nina sklonila k njemu in ga poljubila. Nato je hitro odskočila in ko jo je hotel ujeti, je skočila za stol. Nekaj časa sta molčala, nakar se je Nina oglasila: »Kazimir, vi ste zelo dober človek!« »Zakaj potem nočeš postati moja žena? Ali hočeš, da bom vse življenje čakal nate?« »Ne bom se možila... Vi ste res lep, močan, dober človek in se mi dopadete, toda ne morem af vas predstavljati kot svojega moža ...« »Če se ti res tako dopadem, zakaj potem hodii vedno z drugimi ? V torek si bila na plesu...« Nina se je sladko smejala. »Ali včasih ne grem tudi z vami? Ali bi sme hoditi samo z vami?« V Kazimirjevih očeh je zagorel plamen. Strastno je dejal: >Da, Nina! Rad bi, da z nikornur ne bi hodila, govorila, nikomur se smejala, nikogar poslušala, ker te tako ljubim, da si včasih želim, da bi samo midva živela na svetu, vsi drugi pa bi izginilL« Zardel je. V njegovem glasu je bilo nekaj takega, kar je Nino plašilo. Poznala je Kazimira in vedela, da je v razburjenosti vsega zmožen. Čutila je, da ga bo morala nekako pomiriti. Priliznjeno je rekla: »O, Kazimir, kak mož ste vi! Recite, ali ni največja nesreča zame, da se ne morem v vas zaljubiti ? Kakega zlatega moža bi imcla! In kako ste korajžen! Nikogar se ne bojite. Toda poslušajte me! Nočem, da bi Štefana Kmicica nabili. Nič hudega mi ni storil.« Kazimir je ostrmel. Zdelo se mu je, da ga Nina hoče za norca imeti. Jezno je vprašal: »Zakaj si mi potem pripovedovala o tem govedu, če te ni žalil?« Nina se je smejala. Vedno se je smejala, če ni vedela, kaj naj stori. Včasih pa je jokala. Jok in smeh sta včasih najmočnejši orožji. »Zakaj sem pripovedovala ? ... Veste ... Sicer pa čemu toliko izprašujete ? ... Samo to sem hotela vedeti, ali me res ljubite in mislila sem, da se o tem na ta način najlažje prepričam. Ker sem vedela, da če me res ljubite, se boste razjezili ob misli, da me je kdo žalil.« Kazimira ni mogla prepričati. Sumljivo jo je gledal in vprašal: »Nina, samo to bi rad vedel, čemu ta neiunnost? Sploh pa mi povej, ali je to resnica, kar si nazadnje rekla?« »Resnica, resnica!« je zatrjevala navihanka. »Pri moji duši!« Mož še ni verjel. »Od kod pa poznaš Kmicica?« je vprašal. »Ali je tvoj prijatelj?« »Ka-aj? Moj prijatelj?c je ogorčeno vzkliknila Nina. »Ta Poljak? Ta bi bila lepa!... Veste, prijateljica mi ga je pokazala na cesti in me vprašala, kaj rečem: ali je lep? Toda jaz sem ji povedala, da ne najdem na njem nič posebnega. To je res vse, kar vem o njem. Le na to sem mislila, kako zabavno bi bilo, če bi v vas vzbudila Ijubosumnost zaradi koga. Tako sem se spomnila na tega fanta.« Kazimir se je pomiril. Cigaro je vzel iz ust in se je zadovoljno zasmejal. »Nina, daj mi poljubček, potem bom vse verjel,« je dejal in šel proti njej. Nina je nagajivo odkimala. »Danes ne. Jutri, a samo v slučaju, če boste zelo pridni in me ubogali...« Kazimir se je obotavljal. Potem je vzel klobuk in šel proti vratom. (Dalje prihodnjIC)