PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski MT dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 113 (13.051) Trst, torek, 24. maja 1988 Tri tedne pred zaključkom letošnjega razgibanega šolskega leta Pogajanja med vlado in sindikati dospela do sklepne odločilne faze Vlada namerava ponuditi zveznim sindikatom 6 tisoč milijard - Ministrski predsednik De Mita zaprosil, da se zahteve za šolstvo ne prenesejo na ostale državne uslužbence RIM — Tri tedne pred zaključkom letošnjega šolskega leta je položaj italijanskega šolstva iz dneva v dan bolj zapleten. Včeraj pozno v noč so se sestali Predstavniki zveznih sindikatov CGIL, CISL in UIL s predstavniki vlade, da bi skušali dokončno rešiti obnovitev delovne pogodbe italijanskih šolnikov. Predstavniki zveznih sindikatov so vladnim predstavnikom dejali, da morajo v tem tednu odločiti točke predhodne pogodbe, na podlagi katerih se bodo pogovori še nadaljevali. Šolski minister Galloni in minister za javne usluge Pomicino ne preživljata Prijetnih trenutkov, saj je usoda italijanskega šolstva v njunih rokah. Cobasi, Cilda in Snals so potrdili nadaljevanje bojkota ocenjevalnih sej ter bojkota izbire učbenikov za šolsko leto 1988/89. Vlada je v preteklih dneh ponudila zveznim sindikatom le 5 tisoč milijard za novo delovno pogodbo učnega osebja, to pa je v primerjavi z zahtevami neodvisnega šolskega sindikata SNALS znatno premalo. Dobro obveščeni krogi so včeraj sporočili, da je vlada sklenila Povišati svojo ponudbo za nadaljnjih tisoč milijard. Vsa afera pa se bo najverjetneje še bolj zapletla, saj je ministrski predsednik De Mita poprosil zvezne sindikate, naj ne prenesejo zahtev za šolstvo tudi na ostalih sedem odsekov državnih uslužbencev. To De Mitovo prošnjo so zvezni sindikati že začeli preučevati. Kar se pa tiče predhodne pogodbe si zvezni sindikati niso povsem enotni. CGIL in UIL sta mnenja, da bi morali predhodno pogodbo najprej vzeti v pretres vsi sindikati, vštevši SNALS, Gilda in Cobas, nato bi jo morali predstaviti vsem šolnikom, ki bi se nato morali izreči z referendumom, če se z njo strinjajo ali pa ne. Zvezni sindikat CISL pa hoče doseči dokončno obnovitev delovne pogodbe v najkrajšem času, zato meni, da ni referendum neobhodno potreben. Kje pa bo vlada črpala vse milijarde, ki jih bo dodelila šolskemu učnemu osebju? Čakajo nas izdatnejši davki, o tem pa se bodo začeli ministrimeniti že jutri. Zdi se, da bo vlada iztržila 4 tisoč milijard z novimi davki,nadaljnjih 3 tisoč pa z dodatnim pazljivejšim pregledom nekaterih izdatkov. V Cisjordaniji spet odprta šolska vrata JERUZALEM — Po štirih mesecih prisilnih počitnic so včeraj ponovno odprli šolska vrata nekaterih osnovnih in srednjih šol na področju Cisjordanije. Najprej so odprli šole v vzhodnem Jeruzalemu, v prihodnjih dneh pa se bo postopoma začel pouk za Vseh 200.000 palestinskih učencev, ki obiskujejo šole v Cisjordaniji. Kot je znano, so vse šole pred štirimi meseci zaprle izraelske vojaške oblasti, ker so trdile, da so na šolah glavna oporišča palestinskih upornikov na zasedenih arabskih ozemljih. Odprtje šol je posledica relativnega zatišja v zadnjem obdobju, pomeniti pa bi moralo tudi korak k normalizaciji življenja na tem področju. Zanimivo je, da na področju Gaze šol niso nikoli zaprli, vendar pa je pouk zaradi pogostih manifestacij potekal precej neredno. Učenci v Cisjordaniji bodo morali tudi nadoknaditi izgubljene ure. V Džidi v Saudski Arabiji pa je pomočnik ameriškega državnega sekretarja za Bližnji vzhod Murphy izjavil, da so se ZDA pripravljene pogovarjati s PLO, če bo ta organizacija sprejela resoluciji OZN 242 in 338, ki govorita o pravici Izraela do obstoja in o sodelovanju vseh zainteresiranih na pogajanjih za dosego trajnega miru na Bližnjem vzhodu. Konferenca madžarskih komunistov prinesla spremembo na vrhu KaroIy Grosz zamenjal Radarja na mestu generalnega sekretarja Zmaga Gorbačova v CK Težave v partijski bazi MOSKVA — Medtem ko je plenum CK KP Sovjetske zveze odobril za Gorbačova naklonjene teze za Prihodnjo vsesovjetsko konferenco partije, ki bo 28. ju-Jrija, pa volitve za predstavnike na konferenci ne potekajo v duhu perestrojke in glasnosti. Gorbačov je na Plenumu dosegel vidno zmago, saj je centralni komite odobril izhodišča, ki bodo še pospešila gospodarsko Preosnovo in omogočila hitrejšo demokratizacijo partijskega življenja. Vse to bodo morali potrditi »deputati« sesovjetske partijske konference, med njimi pa bodo Po vsem sodeč tudi odločni nasprotniki perestrojke in Na včerajšnji tiskovni konferenci štirih najbolj go-^ecih zagovornikov nove politične linije Mihaila Gor-acova je nesporno prišlo na dan, da so celo v Moskvi asprotniki perestrojke preglasovali marsikaterega pri-skZenCa nove Volitve so namreč v rokah partij- e9a aparata, ki še vedno zagovarja status quo in na-protuje reformam. Politika reform napreduje torej v Partijskih vrhovih na bazi pa se med nižjimi partijski-1 iunkcionarji stopnjuje odpor. BUDIMPEŠTA — Konferenca madžarskih komunistov je prinesla že nekaj časa napovedovano zamenjavo na vrhu, kjer je karizmatičnega partijskega voditelja Janosa Kadarja zamenjal 57-letni Karoly Grosz, toda še več sprememb je v samem politbiroju in centralnem komiteju madžarske partije. Politbiro je s 13 članov skrčen na 11, v njem pa je kar 6 novincev, v CK pa je od 108 članov kar 45 novih imen. Vse to daje slutiti, da se na Madžarskem pripravljajo številne novosti na vseh področjih družbenega, gospodar-kega in političnega življenja. Nov veter v Budimpešti napovedujejo tudi nova imena v politbiroju, na prvem mestu velja omeniti Rezsa Ny-ersa, »očeta« madžarske gospodarske reforme leta 1968 in večkratnega ministra, ki je izginil s političnega prizorišča leta 1972. Njegova vrnitev predstavlja precejšnje presenečenje, vendar pa ga nekateri že omenjajo kot možnega naslednika Karolyja Grosza na mestu ministrskega predsednika. Grosz je namreč že izjavil, da ne namerava obdržati dveh funkcij in bo zato mesto predsednika vlade prepustil drugemu. Pred televizijskimi kamerami je novi generalni sekretar govoril o nuj- nih spremembah na vseh področjih družbenega življenja. To naj bi z drugimi besedami ob že napovedani gospodarski reformi pomenilo, da si bo Grosz prizadeval za utrditev socialističnega pluralizma ob vodilni vlogi partije, parlament naj bi po njegovem dobil pomembnejšo vlogo, novo vodstvo pa načrtuje tudi ustavne spremembe, ki naj bi na novo uredile volitve in referendum, predvsem pa naj bi prinesle več demokracije v odnosih med prebivalstvom, družbenimi organizacijami in državo. Odobren proračun goriške občine GORICA — Po razpravi, ki je trajala 3 tedne, je sinoči občinski svet v Gorici nekaj pred polnočjo odobril letošnji proračun občine. Proračun so odobrili za glasovi 5 strank večinske koalicije. Vsa opozicija je glasovala proti. Spor med založniki in novinarji se zaostruje V Italiji 4 dni brez dnevnikov RIM — Sindikat novinarjev (FNSI) je včeraj potrdil štiridnevno stavko novinarjev, s katero bodo preprečili izdajo dnevnikov 25., 26., 27. in 28. maja. Novinarji tiskovnih agencij bodo stavkali od torka do sobote, medtem ko bo popoln televizijski in radijski mrk vesti v četrtek, 26. maja. Stavki se pridružujejo tudi novinarji Primorskega dnevnika, tako da bo naš dnevnik po vsej verjetnosti ponovno izšel šele v nedeljo, 29. maja. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci poudarila tajnica FNSI Giovanna Del Bufalo, sindikat sprejema posredniško vlogo vlade in se bo danes sestal z ministrom za delo Formico. To pa je po njenem mnenju premalo, da bi se odzvali pozivu za preklic stavke, ker FNSI nima jamstev, da so založniki spremenili svoje zadržanje. Vsekakor pa bo sindikat preklical stavko, če bi na današnjem sestanku dosegli kak bistveni napredek pri pogajanjih za obnovo delovne pogodbe. Ob tej napovedi je Giovanna Del Bufalo navedla, kako je sindikat v teh petih mesecih boja za obnovo delovne pogodbe pokazal velik čut odgovornosti, saj so novinarji stavkali le enajst dni. Medtem ko je predsednik združenja založnikov FIEG Giovannini v prejšnjih dneh dal precej spravljivejše izjave, pa so na pogajanjih prejšnji četrtek prišla na dan najtrša stališča založnikov, ki skušajo izničiti sindikat novinarjev in likvidirati vsedržavno delovno pogodbo, da bi se v bodoče pogajali le s posameznimi redakcijami ali v sklopu založniških hiš in ne več na vsedržavni ravni. Tajnica FNSI je poudarila, da razhajanj med sindikatom novinarjev in predstavniki založnikov niso povzročile samo gmotne zahteve temveč tudi normativne zahteve, tako glede »eskluzivnosti« kot glede tako imenovanih »sinergij« v bistvu sistema, ki omogoča založniškim hišam, da z minimalnimi stroški izdajajo celo vrsto med seboj podobnih krajevnih časopisov. Razhajanja glede poviškov plač pa so po trditvah Giovanne Del Bufalo zgovoren dokaz, da založniki nočejo popustiti. FIEG ponuja od 25 do 26 odstotkov poviška na osnovno plačo, kar bi pomenilo kakih 380 tisoč lir, ne da bi se zvišali zneski na drugih postavkah plače. Del Bufalo je tudi zavrnila trditve založnikov, češ da znašajo letne novinarske bruto plače v povprečju 60 milijonov lir. Po njenem take trditve zgovorno spodbiva zanana Trilussova pesem o dveh piščancih, ki jih po statistiki poje vsak Italijan. »Moja plača, je dodala tajnica FNSI, služi za povprečje Scalfarijevi plači.« V resnici prejme po podatkih sindikata navaden urednik brez starostnih, nedeljskih in nočnih doklad letno 29 milijonov lir, od teh pa je treba odtrgati vse dajatve in davke. Povprečja višajo le notranje delovne pogodbe in celo posebne osebne doklade, ki so tako značilne za novinarsko kategorijo. Te izjave tajnice sindikata Giovanne Del Bufalo je predsednik združenja založnikov FIEG Giovanni Giovannini najodločneje zavrnil. Po njegovem novinarji opravljajo »tudi javno funkcijo«, tako da so sedanje stavke pred krajevnimi volitvami dokaz zaničljivega odnosa novinarjev do funkcije, ki jo opravljajo. V bistvu Giovannini trdi, da novinarje zanimajo le gmotne izboljšave in nič drugega. To naj bi potrjevalo tudi »ogorčeno zavračanje« predloga založnikov o 25 in 26-odstotnem povišanju plač. Po Giovanninijevem mnenju je predlog založnikov resen in konstruktiven, ker so gmotne izboljšave za prihodnje triletje kar dvakrat višje od predvidene stopnje inflacije. Predsednik založnikov je tudi ponovil trditve, da prejmejo novinarji v povprečju letno 62 milijonov lir. Te svoje trditve je še razčlenil in ob tem zahteval, da bi moral nekdo končno uradno navesti, koliko zaslužijo novinarji, in ali je res, da so njihove zahteve po poviških enake vsoti, ki jo zasluži večina italijanskih delavcev. Uradno sporočilo o govoricah 0 vojaškem posegu v Sloveniji rice k; LJANA - - V odgovor na go’ Veniii S° zadnje čase krožile po S vPraia^-m ,na nRh temelječe jav '^rifanul6-0*36*1 slovenskih študentsl 'lant ji,,,0!/ P° katerem naj bi komi j' dobn9°Slov,anske armade v Slove hom oi avoc}il0’ naj stopi v stik z “koliko iI6niSk;e PoliolJ6 in previ ^fžati sii- sl?V6nska oblast sposot naj bi !Q?aciJ°.:v sv°iih rokah«, in “koliko je naj bi iuK.an«, ir mu udan1,°Ve"lja za las ušla voiaš komite 7= fle slovenski Republi jasnilo mformiranje dal uradno Ca letoskyiVet Se le res sestal 25. ir •vi nri'or9an se po zakonu ui stvu niinist; Pavi nri'U19an se po zakonu c in dŽZnem obrambnem min —stru ml? z.veznemu obrambrn V,ah z deW?nja ln Predloge v z, zlasti Pa n®9a področja ministri Omm.Ra v zadevah ki A,_* ■ žeWh zaide vah, ki se nanašajo 1 jp2?0! m opremljanje obe Sraditev, 11 in na razvoj obrambne trine države in strategije oboroženega boja. Uradno pojasnilo zanika, da bi Vojaški svet rapravljal o kakšnem načrtu akcij za »obrambo pred specialno vojno v Sloveniji«, se je pa »dotaknil« razprav in ocenjevanj pisanj o obrambnem konceptu države in jugoslovanski vojski, ki so iz Slovenije burila državo. Pojasnilo potrjuje, da je bil marca letos sestanek med predstavniki slovenske policije in komande vojske v Sloveniji, do katerega je prišlo na pobudo slednje. Na tem sestanku so se »dotaknili« tudi vsebine poročila o seji vojaškega sveta, v katerem med drugim piše, »da gre za posebno vojno, pa tudi to, da je niso začele redakcije posameznih listov in revij, marveč so lete le izvršilni dejavnik«. Predstavniki NADALJEVANJE NA 2. STRANI V nedeljo v prvi finalni tekmi v Ferrari za napredovanje v B-l ligo Jadranovcem prvič ni uspelo Jadranovim košarkarjem ni uspel podvig. V nedeljo so namreč v prvem finalnem srečanju za napredovanje v B-l ligo v Ferrari zasluženo izgubili proti moštvu INA (87:95). Naši so slabo igrali v prvem polčasu, dobra igra v nadaljevanju pa ni bila dovolj za zmago proti tako dobremu nasprotniku, kot je moštvo iz Ferrare. Za edinstveno vzdušje tudi v Ferrari so spet poskrbeli naši navijači, ki so kar s petimi avtobusi dopotovali na tekmo, veliko pa jih je bilo tudi, ki so prišli z osebnimi avtomobili. Drugo finalno srečanje med Jadranom in Ferraro bo v nedeljo, 29. t. m., v Trstu eventualna tretja in odločilna tekma za napredovanje pa spet v Ferrari, v sredo, 1. junija. Na sliki: Jadranovi navijači na nedeljski tekmi. NA 13. STRANI Vinilklorid primeren za predelavo ZAGREB — Vinilklorid mono-mer, ki je v tankih potopljene italijanske ladje Brigitte Montanari, je primeren za predelavo. To so pokazale laboratorijske raziskave v splitskem Jugovinilu, na temelju katerih so se odločili, da bodo približno 700 ton te kemikalije pretočili v drugi tanker in namenili za predelavo. Pričakujejo, da bodo prazno ladjo lahko odvlekli v zaliv Telašcica na otoku Kaprije sredi prihodnjega tedna. Pretakanje se bo verjetno začelo konec tedna s hitrostjo deset do petdeset ton na uro. Za sklepno operacijo odstranjevanja nevarnega tovora so sprožili vse varnostne ukrepe, je poudaril republiški sekretar za pomorstvo, promet in zveze Ivan Brnelič. V celi vrsti zapletenih podvigov, ki so potrebni za reševanje potopljene ladje, so neprestano maksimalno ščitili morje, zrak in kopno v bližini potopljene ladje. Tako so brezpredmetna vsa domnevno dobronamerna opozorila o grozeči ekološki katastrofi. Številne zlonamerne govorice, ki so spremljale primer Brigitte Montanari, so očitno posledica vse ostrejšega konkurenčnega boja za turiste, meni republiški sekretar za turizem SR Hrvaške Ivo Ljubi-šič. (dd) Sovjetska zveza v prenovljeni obleki pričakuje ameriškega predsednika Predpriprave na skorajšnji vrh SZ-ZDA V Moskvi je na dnevnem redu »remont« MOSKVA — »Če se ustaviš pet minut ti grozi nevarnost, da te prebarvajo.« Izjava soproge enega izmed britanskih diplomatov v Moskvi zgovorno priča o vzdušju, ki ga je mogoče občutiti v glavnem mestu SZ, kjer se z veliko vnemo pripravljajo na sprejem ameriškega predsednika Ronalda Reagana. Vrh med Reaganom in Gorbačovom že trka na vrata in Moskovčani se trudijo, da bi ameriške goste sprejeli v čim lepšem mestu. V duhu »remonta«, popravil, bodo mesto olepšala nova drevesa, ki so jih pravkar vsadili. Prebarvali so pročelja hiš v mestnem središču in glavne ulice so bile deležne novega cestišča. Večjih olepševalnih del je bila deležna tudi rezidenca ameriškega veleposlanika Jacka Matlocka, v kateri bosta stanovala predsednika Reagan in soproga. Delavci so na delu tudi v bližini Kremlja, kjer je leta 1974 Leonid Brež-njev sprejel Richarda Nixona, popolne prenove pa je deležen tudi press center, v katerem se bo čez nekaj dni »naselilo« na tisoče tujih novinarjev. Obnovili bodo tudi šolsko poslopje na Ulici Kroptkin, ki ga bo obiskala Nan-cy Reagan. Za male sovjetske šolarčke je čast Nancynega obiska predstavila prijetno presenečenje, saj so bili deležni dvotedenskega dopusta, sicer bi ovirali delavce. Zunanja podoba je kajpak zelo po-mebna, še posebno zaradi tega, ker bi nudila Gorbačovu priložnost, da Američanom pokaže utrinke nove Sovjetske zveze, tiste, ki se počasi privaja na perestrojko. Moskva v novi, poznos-pomladanski obleki, pa je le ena izmed tolikih razsežnosti skorajšnjega vrha med obema velesilama. Od 29. maja do 2. junija bodo ameriško in sovjetsko delegacijo zanimala predvsem pomebna mednarodna vprašanja, ki nimajo veliko skupnega s pastelnim pročeljem večnadstropnih hiš na Ulici Vojevodina. Sovjetska zunanja politika bo nedvomno pritegnila pozornost ameriških gostov, še posebno zdaj, ko se čete Rdeče armade umikajo iz Afganistana in je Kitajska menda ponovno pripravljena, da vzpostavi diplomatske stike s SZ. Napredovanje mednarodnih odnosov pa sloni predvsem na postopnem razoroževanju, za katerega se osebno zavzema tajnik KP SZ Mihail Gorbačov. V Moskvi najbrž ne bodo do 2. junija podpisali novih pomebnih sporazumov o novem obojestranskem razoroževanju, zato pa je ameriški senat javil, da bi lahko še pred zaključkom moskovskega vrha ratificirali sporazum INF, ki sta ga Reagan in Gorbačov podpisala v Washingtonu. Ratifi- Mihail Gorbačov (AP) kacija bo nemogoča pred odhodom ameriškega predsednika v SZ, do junija pa je za ameriške senatorje menda dovolj časa, da zaključijo debato o mednarodnem sporazumu. Ronald Reagan (AP) Vrh med Reaganom in Gorbačovom bo za Sovjetsko zvezo tudi priložnost, da se dokončno otrese spomina na bližnjo preteklost, ko je bila SZ še izredno zaprta do zahodnega sveta. Konkretne pobude v korist Agrokomerca LJUBLJANA — Akcija za reševanje »potopljenega« Agrokomerca je včeraj dobila prve konkretne obrise: v Ljubljani so se sestali predstavniki tega propadlega podjetja, gospodarskih zbornic Slovenije in Bosne ter trideset direktorjev slovenskih podjetij, ki so pokazali zanimanje za sodelovanje. Spektakularnih predlogov sicer ni bilo, vendar je sestanek vseeno navrgel nekaj konkretnih projektov. Tako se slovensko združenje prehrambene industrije HP že pogovarja glede ponovnega zagona nekaterih Agrokomerčevih obratov, podobno tudi Emona, medtem ko se farmacevtska tovarna Krka zanima za novokladuško tovarno zdravil, ki je skorajda končana. Pri izvozu perutnine bi lahko z Agroko-mercom sodelovali tudi slovenski perutninarji, čeprav hkrati dodajajo, da se je pri tej proizvodnji kladuški velikan zainvestiral, saj ima zmogljivosti, ki bi lahko pokrivale celotno jugoslovansko tržišče, ter bi prišel v škripce tudi brez menične afere. Eurotrans iz Ribnice je že zaposlil 80 voznikov in najel 40 tovornjakov Agrokomerca, razmišljajo pa tudi o ustanovitvi skupnega podjetja. Seveda pa je Agrokomerc prevelik zalogaj za slovenska podjetja, zato v Kladuši pričakujejo tudi pomoč federacije. ■ BEOGRAD — Za novega (enoletnega) predsednika zveze konference SZDLJ so včeraj izvolili dr. Božidarja Čolakoviča, dosedanjega člana predsedstva ZK SZDLJ in delegata pokrajinske konference SZDL Kosova. Čolakovič je bil na položaj izbran, ker se je Milojka Druloviču iztekel mandat. Za predsednika konference za vprašanja družbenega položaja žensk v Jugoslaviji so za eno leto izbrali Zofko Klemen-Krek, ki jo je predlagala Socialistična zveza Slovenije. Mladi socialisti so na kongresu postavili temelje za bodoče delo RAVENNA — Z izvolitvijo Micheleja Svidercoschija za novega tajnika ter članov državnega sveta (med njimi je tudi Slovenec Aleš Waltritsch) se je v nedeljo v Ravenni zaključil kongres mladih socialistov (FGS). »Pravica narodov, pravica ljudi in mi«, je bilo geslo vsedržavne skupščine, ki je bila posvečena Lorisu Fortuni in Olofu Palmeju, dvema izmed velikih mož sodobnega socializma. Člani mladinske organizacije PSI so se na kongresu zbrali po osemletnem premoru, v tem obdobju pa je bilo njihovo delovanje precej skromno. To dejstvo jasno priča o težavah, v katerih so se znašli socialisti. Nič boljše se sicer ne godi niti mladinskim organizacijam drugih strank, saj je zanimanje za organizirano mladinsko delovanje v okviru tradicionalnih političnih strank v zadnjih 8-10 letih občutno upadlo. ■ Ob tej premisi je bil preustroj organizacije socialistične mladine nujen in neodložljiv. Poskus v tej smeri predstavlja soglasni sklep delegatov, da se bo njihova organizacija odslej spremenila v gibanje — v skladu s tem so tudi spremenili ime organizacije, ki bo po novem Gibanje mladih socialistov — in bo kot tako lažje dostopno vsem tistim silam, ki so člani sorodnih mladinskih organizacij. Pri izdelavi nove, bolj prožne in predvsem ustreznejše strukture organizacije si udeleženci kongresa niso bili enotni. Delegatom iz naše dežele je namreč edinim uspelo zbrati dovolj podpisov, da so lahko predstavili alternativni (alternativni v odnosu na predloge vodstva) dnevni red, ki bi predvideval enakovredno zastopstvo vseh dežel pri vodenju strukture in politike organizacije. To so storili ob ugotovitvi, da manjše stvarnosti zaradi nesorazmernega števila oseb v osrednjem vodstvu ne morejo uveljaviti svojih interesov. Predlog je delegatom predstavil deželni podtajnik FGS Fabio Zanini, delegati pa ga niso sprejeli, čeprav gre povedati, da so si s tem priborili precej političnega ugleda, kar se jim bo nedvomno v bodočem delovanju obrestovalo. Kongresa mladih socialistov se je udeležilo tudi nekaj delegacij iz tujine ter dva visoka rimskega urada Organizacije za osvoboditev Palestine (PLO). Skupščino niso po naključju organizirali v Ravenni, saj bodo v tem mestu v nedeljo upravne volitve in je bila zato odlična priložnost za predstavitev programa socialistične stranke. Nič čudnega torej, če so se za govorniškim pultom zvrstili vsi strankarski veliki kalibri: Valdo Spini, De Michelis, Signorile, Amato in Martelli, skupščino pa je zaključil tajnik PSI Bettino Craxi. Aplavzi danskemu režiserju Augustu Osvajalec Pelle osvojil zlato palmo CANNES — Že dolgo let se ni pripetilo to, kar je francoska televizijska mreža Antenne 2 sinoči predvajala v živo: nagrajevanje 41. canneskega filmskega festivala so sprejeli bučni (bučni za francoske pojme gala predstave) aplavzi. Kritika in občinstvo sta bila ob strani mednarodne žirije, ki je menda res nagradila vse zaslužne filme, avtorje in igralce. Polemike, ki so spremljale letošnji izbor filmov so se nekoliko polegle, ko je iz splošne povprečne ponudbe zablestelo nekaj res zanimivih in umetniško dodelanih filmov. Med temi je najbolj izstopal prvenec danskega režiserja Billea Augus-ta Osvajalec Pelle, ki je osvojil tudi letošnjo zlato palmo. Veliko nagrado žirije je prejel film proti apartheidu A World Apart, režijski debi slavnega direktorja fotografije Chrisa Mengesa (Mission). Nagrado za najboljšo žensko vlogo so si letos delile tri igralke Barbara Hershey, Jodhi May in Linda Mvusi, ki nastopajo v istem filmu (A World apart) in dejansko predstavljajo igralsko »celoto«. Najboljši igralec pa je bil po mnenju žirije, ki ji je predsedoval italijsnki režiser Ettore Scola, Forest Whitaker za interpretacijo jazzmana Parkerja v Eastwoodo-vem filmu Bird. Letos je »zlato kamero« (16-milimetrsko snemalno kamero namenjeno najboljšemu prvencu) zamenjala denarna nagrada v vrednosti 50 milijonov lir, ki jo je prejel indijski film Salaam Bombay. Strmoglavljenje ATR 42 Sodni pozivi 11 osebam MILAN — Preiskava o letalski nesreči letala ATR 42, ki je preteklega 15. oktobra strmoglavilo v bližini Comskega jezera in v kateri je izgubilo življenje vseh 39 oseb, je prešlo v vročo fazo. Sodnik Mario del Franco je v prejšnjih dneh izdal sodne pozive nekaterim osebam, ki so bile vpletene v gradnjo in poizkusne preglede letala ATR 42. Sodni poziv so prejeli šefi francoskega podjetja Aerospatiale in italijanskega Aerita-lia, ki sta projektirala in zgradila zloglasno letalo, in sicer Piero Pelagalli, Jean Rech, Alain Fontaine in Do-minic Berger, direktorja Italijanskega letalskega registra Ermanno Lotti in Vittorio Fiorini ter odgovorno osebje operativnega urada letalske družbe ATI. Vse te osebe so osumljene nenamernega letalskega pokola in nenamernega množičnega umora. Direktorja Italijanskega letalskega registra sta še osumljena, da nista zahtevala spremembe protizmrzovalnih naprav. Načrtovalci letala ATR 42 so včeraj ponovno dejali, da letalo colibri ni strmoglavilo zaradi nepravilnega delovanja protizmrzovalnih naprav. Predstavniki Aerospatiale in Aeritalia trdijo, da je preiskava že zavrnila hipotezo ° nepravilnem delovanju višinskega krmila zaradi ledu- Zadeva o Mladini in domnevnem udaru je odjeknila v vsem svetovnem tisku LJUBLJANA — Pred dvema tednoma časopis Mladina ni izšel tako kot običajno v sredo, temveč v četrtek. Do zamude je prišlo zato, ker so morali v tiskarni prekiniti tiskanje, uredniki pa pred izidom umakniti enega izmed člankov. Šlo je za del zapisnika javnosti zaprte seje predsedstva jugoslovanske partijske organizacije. Nekaj dni zatem, prejšnji ponedeljek, je v enem najpomembnejših nemških dnevnikov — Frankfurter Allgemeine Zeitung — dober poznavalec jugoslovanskih razmer, novinar nemškega časopisa Viktor Maier objavil, da zapisnik s seje partijskega predsedstva ni mogel biti objavljen zato, ker so na seji obravnavali poskus vojaškega udara v Sloveniji. Konservativni del jugoslovanskega vojaškega vrha, del partije pod vodstvom srbskega partijskega šefa Miloševiča in še nekaj drugih konservativcev naj bi s pučem poskušali zaustaviti demokratizacijo v Sloveniji, ki je za njihove pojme šla že predaleč. Zgodbo je nato kot prvi prevzel španski tisk, za njim italijanski in končno je o domnevnem poskusu vojaškega udara v Sloveniji poročalo vse svetovno časopisje. Nato je prejšnjo sredo izšla naslednja številka Mladine, v kateri je pojasnjena zamuda izida prejšnje, objavljeno javno vprašanje, ali je Slovenija za las ušla vojaškemu udaru, ki sta ga na šefa slovenske policije in partije naslovili univerzitetni mladinski organizaciji, in štiri strani razmišljanj o puču. Prejšnji petek je slovenski Republiški komite za informiranje o celi zadevi izdal obvestilo za javnost, ki so ga slovenski časopisi objavili brez komentarjev. Srbski časopisi pa so »zadevo« zagrabili in na dolgo in široko komentirali. Beograjski dnevnik Politika je ob tem zapisal: »To so najnovejša namigovanja in podtikanja, še en grob napad "Mladine" in njenih metod na Jugoslovansko ljudsko armado, ki se popolnoma vklaplja v njihovo večletno protiarmadno, specialnovojaško kampanjo.« Predsednik SZDL Jože Smole zanikal govorice o udaru LJUBLJANA udaru, smo JANA — Za komentar h govoricam, da je Slovenija za las ušla vojaškeih povprašali predsednika SZDL Slovenije Jožeta Smoleta. Odločno je zanv kal, da bi šlo za vojaški udar, kar naj bi bila prenapeta ocena. Šlo je le za >>raz'vceaa oceni« pisanj o jugoslovanski vojski in obrambnemu ministru v delu slovenskeg tiska med civilno in vojaško oblastjo. Prva je ocenila, da je pri spornem pisanju ’10 j »pobalinstvo«, druga pa, da v Sloveniji gre za »specialno vojno«. Do sestanka h1 predstavniki vrha policije in vojske v Sloveniji je prišlo za uskladitev teh ocen. • Uradno sporočilo o govoricah NADALJEVANJE S 1. STRANI . bj slovenske policije so predstavnike vojske »opozorili, da ne razpolagajo s P^^Eojjjo opravičevali takšne ocene niti da za takšnim pisanjem dela slovenskega tiska st°JeJv subverzivne sile. Menili so, da takšne ocene škodljivo vplivajo na politične razm®tan-Sloveniji«. Uradno pojasnilo nadalje pravi, da so »o razpravi in ocenah s te<3a,s3SaVtio ka« predstavniki policije in poveljstva vojske v Sloveniji seznanili slovensko drr in partijsko predsedstvo, ki »sta ravnali vsako v skladu s svojo državno oZ1 teri-politično vlogo«. Predsedstvo slovenskih komunistov je svoje nestrinjanje »z n. oS\o-mi ocenami, izrečenimi na Vojaškem svetu«, izrazilo tudi na seji predsedstva jug vanskih komunistov. Ker se ne strinja z ločitvenim modelom Oster napad socialistov na Zvezo slovenskih organizacij SPOE jo obtožuje, da je »klonila radikalnim, komunističnim agitatorjem znotraj organizacije« in da »ogroža mirno sožitje« Koroški deželni glavar Wagner Predsednik ZSO Wieser CELOVEC — Koroški deželni glavar Leopold Wagner (SPOE) in deželni tajnik socialistične stranke dr. Peter Ambrozy sta ostro napadla Zvezo slovenskih organizacij zaradi dejstva, da se ZSO ne strinja s štiristrankarskim paktom, ki je bil sklenjen v torek na Dunaju. Kakor smo že poročali, se Zveza slovenskih organizacij nikakor ne more strinjati z ločitvenim modelom, katerega so izglasovali zastopniki SPOE, FP in zelenih v parlamentarnem pododboru. V isti sapi, ko sta Wagner in Alnbrozy hvalila »civilni pogum« Poslanca zelenih, Karla Smolleja, s*a jo mahnila proti zvezi z golim Podtikavanjem: ZSO da je klonila r3dikalnim, komunističnim agitatorjem znotraj organizacije in tako ogroža mirno sožitje v deže-ti ter izvedbo »historičnega kompromisa«, kot je VVagner označil dunajski sklep. Zveza slovenskih organizacij je za tem v posebni tiskovni izjavi zavzela stališče do teh izjav naj-višjih predstavnikov socialistične stranke na Koroškem. Takole pra-vi ZSO: »Ne Zveza slovenskih organizacij, temveč koroška SPOE J® v šolski razpravi spremenila svoje stališče. VVagner in Ambro-2y sta še pred nedavnim odkla- njala ločevanje po jezikovnih kriterijih - zdaj pa poskušata Zvezo slovenskih organizacij, ki se je kot legitimna zastopnica narodne skupnosti izrekla vedno proti vsakršnemu ločevanju, potisniti v levi kot. To je bila doslej metoda koroškega Heimatdiensta in FP.« ZSO tudi ugotavlja, da Ambro-zyjev napad pomeni vmešavanje v notranje zadeve organizacije, ter da Ambrozy prav s takimi izjavami skuša prepovedati besedo vsem kritikom ločevanja. To pa predvsem tudi zato, ker SPOE točno ve, da tudi na desettisoče volivcev SPOE odklanja apartheid na koroških ljudskih šolah. Na koncu izjave pa Zveza slovenskih organizacij še poudarja: »Značilno je, da deželni glavar zdaj hvali Smolleja in da VVagner daje Smolleju pri njegovih dvomljivih in samovoljnih postopkih celo potuho. Z razliko do ZSO zasledujeta VVagner in Smolle le kratkoročne volilnotaktične inte- rese, ko ZSO zastopa interes slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki hoče preživeti. Pri tem pa se zveza tudi od poskusov ustrahovanja ne bo dala zmotiti.. Nasprotno: ZSO bo upor proti ločitvenemu modelu še ojačila.« ANDREJ MOHAR S tržaško luko Uspešno sodelovanje TS - Bavarska TRST Predstavništvo tržaške Avtonomne pristaniške ustanove že deset let uspešno deluje v bavarskem glavnem mestu v Miinchnu. Prav te dni so tamkajšnje oblasti priredile priložnostno slovesnost, ki se je je (nenapovedano) udeležil tudi predsednik bavarske dežele Franz Josef Strauss, medtem ko je tržaško delegacijo Pristaniške ustanove vodil predsednik Zanetti. Strauss je v svojem govoru poudaril pozitivnost sodelovanja med Bavarsko in tržaškim pristaniščem, zaustavil pa se je tudi pri številnih še odprtih problemih, ki to sodelovanje otežkočajo in delno tudi omejujejo. Dejal je, da Trst zato še vedno ni v celoti "južni izhod" za Bavarsko, kot to narekuje njegova naravna lega. Nemško blago namreč še vedno potuje večinoma preko severnih pristanišč, preko tržaškega pa gre le 11 odstotkov blagovnega prometa. Niti znatno manjša razdalja, ki ločuje Bavarsko od Trsta, ne more zaradi neštetih (in nekaterih prav neumestnih) razlogov premostiti teh težav. Strauss je na tem mestu omenil pomanjkljive cestne povezave, katerih dela se zavlačujejo že vrsto let, prav tako pa so nerazumljive izredno visoke prevozne tarife, ki jih zahtevajo italijanske državne železnice. Zaustavil se je tudi ob pogodbi, ki sta jo Italija in Avstrija podpisali maja lani, in ki zagotavlja posebne olajševalne pogoje za prevoz blaga po cesti in železnici iz tržaškega pristanišča v Avstrijo. Bavarska teh ugodnosti še ne uživa, sprostitev evropskega trga pa je tako rekoč pred vrati. V soboto v Cankarjevem domu 0 položaju madžarske in italijanske manjšine Tudi kulturna prireditev — Razkorak med vsakdanjo prakso in pravno regulativo pri reševanju manjšinskih problemov LJUBLJANA — Z‘namenom, da bi predstavili delovanje italijanske in madžarske narodne manjšine v Sloveniji, je bila v soboto v ljubljanskem Cankarjevem domu okrogla miza o položaju obeh manjšin, zatem pa kulturna prireditev z nazivom Živeti skupaj /Egyiitt elun /Vivere insieme. Prireditvi sta potekali v režiji RK SZDL in Samoupravnih interesnih skupnosti za prosveto in kulturo iz krajev, kjer živita manjšini, posebej aktualno pa je bilo zlasti debatno srečanje, katerega so se udeležili predstavniki obeh skupnosti. Skupna točka posegov razprav-Ijalcev je bil razkorak med vsakdanjo prakso in pravno regulativo pri reševanju manjšinskih problemov. Najbolj glasni so pri tem bili zlasti pripadniki italijanske manjšine. Predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko Silvano Sau je opozoril na nerešen problem dvojezičnega šolstva in to-ponomastike, obenem pa ponovil zahtevo po ureditvi vprašanja financiranja manjšinskih ustanov. Predstavil je tudi zaključke nedavne letne konference Unije v Bujah in se dotaknil problema usklajevanja občinskih statutov, ki obravnavajo narodnostno vprašanje. Franco Juri je kmalu zatem grajal prireditelje okrogle mize zaradi tehnično-organizacijskih kiksov, v prvi vrsti zaradi pomanjkanja simultanega prevajanja in jasnih smernic debate. Podobne kritike sta izrekla tudi Gi-ovanni Miglioranza, ki je med drugim spregovoril o slabih gospodarskih temeljih manjšine, in Amalia Petronio, ki je govorila o brezsmiselnosti popisa prebivalstva. Peti referent za italfjansko manjšino je bil Giuseppe De Ber-bardi. Tudi posegi predstavnikov madžarske narodne manjšine so bili usmerjeni v pereče manjšinske probleme. Predsednik medobčinske komisije za narodnostno vprašanje pri pomurski SZDL Ferenc Majos je spregovoril predvsem o problemih šolstva, ostali razpravljale! pa so poudarili nujo po izboljšanju gospodarskega položaja v nerazvitih krajih lendavske in murskosoboške občine. Poudarili so tudi, da manjšina ne sme postati sredstvo političnega manipuliranja, poleg tega pa niti le folklorna zanimivost, kot bi nekateri želeli dokazati. I. VOGRIČ Predlagana je uvedba stečajnega postopka za Astrino organizacijo Usoda hrpeljske steklarne v rokah upnikov SEŽANA Na izredni seji so člani izvršnega sveta sežanske skupščine sklenili, da bodo temeljnemu sodišču v Kopru predlagali uvedbo stečajnega postopka za Astrino delovno organizacijo Steklarna Hrpelje. Danes so pobudo dobili na sodišču v Kopru in v juniju, najkasneje pa v začetku julija bo narok, na katerem bo bržčas odločeno, kako se bo iztekla pobuda o stečaju. Če bodo upniki sprejeli predlog o prisilni poravnavi ob mirovanju obresti, bi Steklarna - seveda s kakovostnim, tržno zanimivim proizvodnim programom - še obstala, če ne, bo pa treba vrata te DO dokončno zapreti. Nekajletni agoniji Steklarne Hrpelje, ki je skušala v preteklosti na več načinov (s povezovanjem v SOZD Astra, dodatnimi programi, ne samo na področju proizvodnje steklenih izdelkov) najti svoje mesto doma in v svetu, se bliža konec. Danes je več kot jasno, da so bile na mnogih ravneh podprte razvojne usmeritve in naložbe napačne, da je od velikih načrtov ostala le - izguba. Izguba, iz katere se bo izjemno težko izvleči. Steklarna namreč od 1985. leta posluje z izgubo in v 1986. letu so v zaključnem računu imeli 767,5 milijonov din izgube, minulo leto le malo manj kot milijardo izgube, v prvem trimesečju letos pa se je povzpela že na 687,8 milijonov din. Glede na to, da se je konec aprila spet pokvarila peč oziroma avtomatska linija (za popravilo bi potrebovali vsaj 500 milijonov din), pa tudi ob drugih problemih, ki pestijo Steklarno, je letošnja izguba predvidena v višini 1,4 milijarde din. Ko so člani izvršnega sveta sežanske skupščine obravnavali problematiko Steklarne, v kateri še traja ukrep družbenega varstva, so menili, da je v tej DO treba ponovno pretresti finančno stanje, tehnologijo, proizvodne in tržne možnosti, da bi ob naroku lahko upnikom predstavili kar najbolj realno sliko stanja. Seveda bo svoje mnenje podal tudi stečajni upravitelj, ki ga bo imenovalo sodišče. Znano je namreč, da so v Steklarni dvema največjima upnikoma (Ljubljanski banki, Splošni banki Koper ter Astrini interni banki) dolžni kar 1,89 milijarde dinarjev, z drugimi vred pa je dolg le malo nižji od 4 milijard dinarjev. V delovni organizaciji menijo, da bi v stečajnem postopku predlagali prisilno poravnavo in to tako, da bi upniki odpisali 40 odstotkov svojih terjatev, ostale pa bi delovna organizacija vrnila v dveh letih po sklenitvi prisilne poravnave, seveda ob mirovanju obresti, pa tudi ob tem, da bi proizvodnja na polavtomatski liniji in pihanem steklu tekla nemoteno. V tem primeru praktično ne bi imeli problemov niti s prezaposlovanjem delavcev. Se bo to zgodilo? Bo tovarna obstala kljub temu da se je začel stečaj? Bodo v Steklarni uspeli reševati probleme tako kot v Dletu? Steklo je bolj krhko od lesa, v podobnih težavah kot Steklarna pa se na obalno-kraškem območju nahaja še nekaj ozdov, zato bodo odločitve ob predlogih za stečajne postopke zelo težke. DUŠAN GRČA Odprli jo bodo v petek (ob 20.30) v prenovljenem gradu Spacalova galerija srce Štanjela STAINA fiAlERUA V GRADU ŠTANJEL SEŽANA V petek, 27. maja zvečer bodo v miljenem gradu v Štanjelu odprli stalno gale- la 1.° zpirko slik, grafik, in tapiserije Lojzeta Spaca- ■ MM ■ M tt I obči ■ * ie umetn‘k Pred dnevi podaril sežanski j xl}n | A I njk P1-sJavnostni govornik na otvoritvi bo predsed- Ima iJl »ržr^np9a sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj. /)0vj. vozifev stalne galerije Lojzeta Spacala v pre-Pabl^l6"1 9radu v Štanjelu po pomenu presega re-27 ,e ,n fucb državne meje. Nanjo smo v petek, predl?ia f0^ 20.30) povabili številne umetnike in Slovp-ni^P družbenega in političnega življenja iz na tilhle' ?'rše Jugoslavije in sosednje Italije,« je jern kovni konferenci v Štanjelu, kjer so novinar-zbirkc,re{Ž- ^nev^ predstavili galerijo in Spacalovo P°udn' i k° odslej stalno na ogled obiskovalcem, PalprJ11 Pfodsednik odbora za ureditev Spacalove leprbe v Štanjelu Drago Mirošič. skunfš- fJs^ovno konferenco so v prostorih občinske terb Ložani podpisali darilno pogodbo, s ka- 0bčini , ? . slikar Lojze Spacal odstopa sežanski i°' Drn oajno last 78 grafik, 51 slik in eno tapiseri-sfv° »P0 Mirošič je ob tem izrazil veliko zadovolj-na KraPr 50 špocalove stvaritve našle svoje mesto zohvaliiU' V Štanjelu, v okolju, kamor sodijo« in se PPbliško ume,.niku ter vsem, sežanski občini in re-Smotrin izvršnemu svetu, ki so moralno in rijski uresničiti zamisel o stalno gale- v irnenn v Spacalovih del v Štanjelu. Mojstru se je zahvaiji Nasevcev, Brkincev in vseh drugih nato he fVa e Predsednik sežanske občinske skupščino rase*C^vn' pregled mladinske Predva’"(-na njem pa bodo predvajali Tv Posnetke iz arhivov RAI, Kino Per'. Tele4, Teleantenna, Avico, Pošto cf u 9 in Moratorija Zadruge II V petek so slovenski pisatelji podeljevali bralne značke V petek so bili gostje osnovnih šol na Tržaškem slovenski mladinski pisatelji in ilustratorji. Prišli so, da bi podelili našim šolarčkom bralne značke. Srečanja na posameznih šolah so bila za otroke pravi praznik, saj je lepo dobiti nagrado za opravljeno delo, čeprav je branje prijetno opravilo. Na sliki vidimo učence osnovne šole F. Bevk na Opčinah in slovenske umetnike. Na Opčinah je bilo namreč zbirno mesto, nato so posamezni književniki in ilustratorji odšli na posamezne šole. Gostje so bili tokrat Ljubka Šorli, Marjan Manček, Matjaž Schmidt, J. Marušič, B. Kos, Miroslav Košuta, Jelka Godec-Schmidt, Jože Snoj, Boris A. Novak, Polonca Kovač, Danes bodo v Los Angelesu sodili Alessandru Monciniju Predstv?6^ bodo sodniki iz Los Angelesa odločali o usodi tržaškega podjetnika in prod avtom°bilskega kluba ACI Sandra Moncinija, ki je bil v ZDA obto-(toliko fd|e Pornografskega materiala. Kaže, da so preiskovalci v dveh mesecih Proti obtaSa namreč minilo od njegove aretracije) zbrali bolj malo dokazov fevij in j°zencu. Gotovo je le, da mu bodo sodili zaradi prodaje pornografskih ^orablis aSet' Preiskovalci pa mu doslej niso mogli dokazati obtožbe spolnega 110 deklet^3 m^ad°letnih. Res je sicer, da je Moncini plačal vozno karto za 10-let-14 z nio aiCVn tliene9a spremljevalca, to pa še ne pomeni, da se je hotel izživlja-Tržašlri j° bolel celo mučiti. ^0v° imeti ° jVetnik Arrigo Cavalieri, ki v Moncinijevi odsotnosti upravlja nje-Zvečer gtae' domneva, da bodo sojenje po vsej verjetnosti preložili. V petek *ado ir, „;Y bos Angeles odpotovala načelnik tržaškega letečega oddelka Padu- daim in njegov tduno prif.„v . mnenju odv. Cavallierija je vprašljivo, v kolikšni meri bo lahko V A obtožili3'1'16 vPbvalo na usodo Moncinija, saj so tržaškega podjetnika v >lSel za lastn^aradi deiania' ki v Italiji ni kaznivo. Kupovanje tovrstnih revij in °A so zakon' uP?rabo namreč italijanski kazenski zakonik ne prepoveduje. V .bok. Znani Dfmrko strožji, predvsem ko gre za obtožbo spolnega zlorabljanja > azni za nprinril d Protection act« določa izredno visoke zaporne in denarne asetarni v kat1-,1 Pa tucb za tiste, ki trgujejo s pornografskimi revijami in ' v katenh se pojavljajo otroci. Miha Mate, Marjanca Jemec-Božič in Janez Bitenc. Nekateri umetniki so obiskali tudi nižje srednje šole in sicer Berta Golob, Ivo Zorman, Anton Ingolič, Jože Horvat in Niko Grafenauer. Preprodajala sta ponarejene umetnine Policisti so v soboto aretirali 54-let-nega Francesca Ruzzija iz Barija in 56-letnega Giuseppa Alaima iz Catanie. Oba sedita v koronejskem zaporu pod obtožbo trgovanja s ponarejenimi umetninami, predvsem slikami in kipi. Obtoženca sta imela v svojem avtomobilu tudi nekaj spretno ponarejenih vaz in bronastih kipcev iz grške in et-niščanske dobe. Preprodajalca sta imela v Trstu res precej smole. Kaže, da sta nekaj »dragocenosti« iz svoje zbirke že uspešno prodala v drugih mestih Italije, pa tudi v Trstu sta že presleparila nekaj lahkovernih meščanov. Ruzzi in Alai-mo pa sta prišla v naše mesto ravno v petek, ko je neznani ropar odnesel iz zlatarne Petris pet zlatih ur in nato pobegnil nezano kam. Policija in karabinjerji so prečesali vse mestne ulice, da bi našli roparja, in nato pregledali še sezname tujcev, ki so v teh dneh prišli v Trst. Tako so preiskovalci odkrili Ruzzija in Alaima, znana policiji iz vse Italije, saj sta zagrešila že precej kaznivih dejanj. Policisti so se v petek odpravili v hotelsko sobo obeh osumljencev, kjer so skrbno pregledali prostore. Ker tu niso našli ničesar, so si hoteli ogledati še njun avtomobil. Sprva sta se Ruzzi in Alaimo branila in vztrajno trdila, da sta v Trst prispela z vlakom, a preiskovalcev nista preslepila. Kmalu so policisti našli njun avto znamke golf, ga odprli in našli v njem pravi zaklad. Sprva so mislili, da gre za ukradena umetniška dela, kasneje pa se je izkazalo, da so slike, kipci in vaze le precej spretno ponarejeni. V nedeljo na Proseku počastitev spomina desetih talcev Prosečani in Kontovelci se bodo v nedeljo na gmajni pri proseški železniški postaji spomnili desetih talcev, ki so jih nacifašisti obesili 29. maja pred 44 leti iz represalje za uspešno partizansko akcijo. Domačini so po vojni postavili na kraj mučeniške smrti desetih antifašistov spomenik, ob katerem se vsako leto zbirajo, da bi počastili njihovo žrtev. Tako bo tudi letos. V nedeljo ob 11. uri se bodo zbrali ob spomeniku na spominski svečanosti, ki jo prireja domača sekcija Vsedržavnega združenja partizanov-ANPI. Na komemoraciji bodo sodelovali odseki SKD Prosek-Kontovel in pro-seška godba na pihala. Govorila bosta sen. Jelka Gerbec in član pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI Agostino Zerilli. Pojasnilo sen. Spetiča ob pismu prof. Pečenka Spoštovano uredništvo, v zvezi s polemičnim pismom, ki mi ga je naslovil profesor Josip Pečenko in ste ga objavili pred nekaj dnevi, Vas vljudno prosim, da objavite še moje kratko pojasnilo, ki sledi: »Dragi Pino, žal mi je, a tudi tebi spomin začenja pešati. Pripisuješ mi dovtipe, ki jih s teboj nisem zbijal in jih še danes ne poznam. Prej bi si upal posumiti, da si jih slišal v kakšni drugi sredini. Kar pa zadeva moje osebno stališče do problema avtonomije slovenske šole in nekaterih posvetovalnih organov, ti svetujem, da si še enkrat prebereš ustrezno poglavje iz "Rimskih mlinov". Bodi mi prijateljsko pozdravljen, Stojan Spetič« Zapustila nas je Lidia Pecchiari vd. Viola Pogreb bo v četrtek, 26. t. m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na pokopališče pri Korošcih. Žalostno vest sporočajo svojci. Žalovanju svojcev se pridružujejo Narcisa, Stellio in Igor. Trst, 24. maja 1988 + Dne 23. t. m. nas je za vedno zapustil naš dragi Franc Pipan Pogreb bo jutri, 25. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Skednju. Žalostno vest sporočajo žena Talka in sin Mirko ter brata in sestre. Trst, 24. maja 1988 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Angela Zaccarie Posebna zahvala prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoči družini Giamarini in Čok. Nabrežina, 24. maja 1988 ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega očeta Danila Carlija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način z nami sočustvovali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. SVOJCI Trebče, 24. maja 1988 Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša predraga mami Lojzka Lombar -Peterlin Pogreb bo jutri, 25. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev. Žalujoči hčerke Matejka, Lučka, Anka in sin Joži z družinami Trst, 24. maja 1988 Ob bridki izgubi drage matere izrekajo Ivanu Peterlinu in sorodnikom iskreno sožalje igralke, igralci, trenerji in odborniki SZ Sloga. I. in II. ženska odbojkarska ekipa SLOGA-KOIMPEX s trenerjema De VValderstainom in Morpurgom izrekajo svojemu trenerju in prijatelju Jožiju občuteno sožalje ob izgubi drage mame. Ob izgubi drage mame izreka ŠD Sokol prof. Ivanu Peterlinu iskreno sožalje. Učno in neučno osebje ter ravnatelj srednje šole S. Kosovel na Opčinah izrekajo globoko sožalje prof. Ivanu Peterlinu ob smrti drage mame. Izvršni odbor Zveze slovenskih športnih društev v Italiji izreka svojemu članu Ivanu Peterlinu in družini iskreno sožalje ob izgubi drage mame. Matejki, Lučki, Jožitu in Anki izrekajo iskreno sožalje ob izgubi drage mame Aljoša, Marjuča, Savo in Diana. Ob smrti drage mame izrekajo iskreno sožalje profesorici Mariji Pe-teriin-Sussi zavodski svet, učno in neučno osebje ter dijaki srednje šole F. Erjavec. Učno in neučno osebje ter dijaki državnega učiteljišča A. M. Slomšek izrekajo profesoricama Matejki in Anki Peterlin občuteno sožalje ob izgubi drage mame. Šolsko osebje in učenci srednje šole S. Gregorčič v Dolini izrekajo prof. Ivanu Peterlinu najglobje sožalje ob izgubi matere. Prijatelju Jožiju in sorodnikom izrekata občuteno sožalje ob smrti drage mame družini Milič in Drasič. Ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole I. Cankar v Trstu izrekajo iskreno sožalje profesoricama Anki Peterlin in Ingrid Kalan ob težki izgubi drage mame oz. tašče. Učenci in starši III. razreda srednje šole F. Erjavec izrekajo svoji razredničarki profesorici Lučki Pe-teriin-Susič občuteno sožalje ob izgubi mame Lojzke Lombar. Iskreno sožalje izrekajo tudi sošolcu Martinu Maverju. ZAHVALA Svojci Antonije Žagar vd. Vidonis se najtopleje zahvaljujejo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Bazovica, 24. maja 1988 ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabi na predstavitev plošče DUO PAHOR - SLAMA jutri, 25. t. m., ob 18. uri v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 Sodelovali bodo: Giampaolo de Fena, duo Pahor - Slama in skupina Gallus Consort. Pridite! GLASBENA MATICA TRST Šolsko leto 1987/88 ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE Evangeličansko-luteranska cerkev, Trg Panfili, ob 20.30 1.6.1988 KLAVIRSKI VEČER 3.6.1988 KLAVIR, VIOLINA, KITARA, HARMONIKA, FLAVTA-KLJU-NASTA FLAVTA 7.6.1988 BEATRICE ZONTA - klavirski recital 9.6.1988 KLAVIR, VIOLONČELO, FLAVTA, HARMONIKA 13.6.1988 VOKALNO INSTRUMENTALNI VEČER Dirigenta: Borut Logar, Stojan Kuret 15.6.1988 KLAVIR, VIOLINA, KLARINET, TROBENTA, KITARA, HARMONIKA 17.6.1988 KLAVIR, VIOLINA, FLAVTA, KLARINET, HARMONIKA Vabljeni! GLASBENA MATICA TRST Jutri, 25. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu GLASBENI STUDIO NADE ŽGUR JAZZ IN ZABAVNA GLASBA Pevci: Simona Vodopivec, Nada Žgur, Marta Zore, Dominik Kozarič, Damjana Penič, Davor Božič, Tamara Obravac. Instrumentalisti: Miran Juvan - klavir, Jože Hauko - bas kitara, Dragan Gajič - bobni, Martin Zvelc - klaviature, Petar Ugrin - trobenta.. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. razne prireditve razstave V Kosmačevi knjižnici v Tolminu je na ogled potujoča antološka razstava MILKA BAMBIČA. V Kraški galeriji razstavljajo do 15. junija F. DEGRASSI, R. DE MATTIA, M. ISRAEL, N. LAURENI in E. ŽERJAL. V galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) razstavlja slikarka ANNAMARIA DU-CATON. V umetnostni galeriji Nadie Bassa-nese - Trg Giotti 8/1 - bo do 31. maja odprta razstava pod naslovom RONDE. Trenutno razstavlja slikarka O. PAMICI in 31. maja ob 18.30 bo otvoritev razstave F. VECCHIETA. V KD Tabor na Opčinah je na ogled razstava slikarke ROMANE FAVIER ZORZUT. V galeriji Rossoni (Korzo Italia 9} razstavlja slikar GIACOMO CIRAMI. V galeriji Cartesius razstavlja do 2. junija slikar LUCIANO DEL ZOTTO. Občinska uprava Zgonik obvešča, da je v Vaški hiši v Repniču do 29. t. m. na ogled razstava starih razglednic s kraški-mi motivi, ki jo je pripravil gospod ADRIANO PRINCIVAL, s sledečim urnikom: petek od 18. do 20. ure, sobota od 18. do 20. ure ter nedelja od 10. do 12. in od 17. do 20. ure. Sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel pod pokroviteljstvom pokrajinskega odbora, s sodelovanjem vaškega kulturnega in godbenega društva prireja PROSLAVO V POČASTITEV SPOMINA 10 TALCEV OBEŠENIH LETA 1944 NA TRAVNIKU BLIZU PROSEŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE v nedeljo, 29. t. m. , ob 11. uri. Vabljeni! KD Ivan Grbec-Škedenj priredi v soboto, 28. maja, ob 19.30 ČLANSKI VEČER. Ob 20.30 gostujejo člani SKD Ta-bor-Opčine z narečno enodejanko Deš-tin. Besedilo in režija Drago Gorup. Vabljeni! Glasbena matica vabi na nastope danes, 25. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvo-rani/v sredo, 25. t. m., ob 17.30 v Gallusovi dvorani ter v petek, 27. t. m., ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini. KD Kraški dom obvešča, da bo v četrtek, 26. t. m., ob 20.30 na sporedu predvajanje televizijskega posnetka oddaje "Uno mattina" ter posnetka o pikniku, ki se je odvijal v nedeljo, 22. t. m. Večer bo v Kraškem muzeju v Repnu. V primeru slabega vremena pa v Koči pod Rupo. Vabljeni! Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na 10. RAJONSKO RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN, ki bo v Podlonjerju v dneh 28., 29. in 30. maja. OBČINA ZGONIK vas vljudno vabi na XXIV. RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN ki bo Zgoniku 27., 28. in 29. maja 1988 Petek, 27. t. m.: ob 18. uri otvoritev razstave vin ter od 21. do 01. ure ples na prostem ob zvokih ansambla TAIMS Sobota, 28. t. m.: ob 9. uri mednarodni balinarski turnir ŠK KRAS za XV. KRAŠKI POKAL - finale ob 18. uri, ob 16. uri odprtje kioskov ter od 21. od 01. ure ples ob zvokih ansambla LOJZE FURLAN Nedelja, 29. t. m.: ob 10. uri odprtje kioskov, ob 10. uri turnir v briškoli z bogatimi nagradami, ob 11. uri turnir "med dvema ognjema" za VIII. KRAŠKI POKAL osnovnošolske mladine, ob 18. uri nastop papirniškega pihalnega orkestra iz Vevč (Ljubljana) z mažoretkami, od 21. do 24. ure ples na prostem ob zvokih ansambla HAPPY DAV V športno-kulturnem središču v Zgoniku bo razstava načrtov, prijavljenih na natečaju idej za inženirje in arnitetke, ki ga je razpisala občina Zgonik za obnovo kraške domačije in uresničitev centra za pospeševanje kmetij-stva-enoteke. Nepretrgana avtobusna služba z mestom Zagotovljen parkirni prostor Razstava kmečkih strojev in orodja Vabljeni! koncerti kino Tržaška pokrajina - Združenje Continuum Musicale Sedmi koncert ciklusa Glasba 20. stoletja bo na sporedu v četrtek, 26. t. m., ob 20.30 v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost, Ul. S. Carlo 2. Na programu bodo Messiaenove skladbe. Vstop prost. Verdi Sezonski koncerti. V soboto 28. t. m., ob 18. uri bo na sporedu koncert klarinetista GIUSEPPEJA GARBARINA. Na sporedu Stravinski, Milhaud, Poulenc ter Mozart. Vstopnice pri blagajni gledališča. II pošto delle Fragole V četrtek, 26. t. m., ob 20.30 bo v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu bo na sporedu koncert ARTHAVANA. SKD Tabor - Openski glasbeni večeri - Nocoj ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert v godalnega kvarteta Glasbene matice: Žarko Hrvatič - violina, Jagoda Kjuder - violina, Marko Bitežnik - viola in Peter Filipčič - violončelo. Na sporedu Haydn, Florjane in Beethoven. razna obvestila ARISTON - 18.00, 22.15 II ventre del-Tarchitetto, dram., r. Peter Greena-way, i. Brian Dennehy, Lambert Wilson. EXCELSIOR II - 18.30, 21.45 Barfly. EXCELSIOR I - 18.00, 22.15 Paura e amore, r. Margaret Von Trotta, i. Fanny Ardant, Gretta Scacchi. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Love Dream, kom., i. Christopher Lambert, Diane Lane. NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Amore e mušica. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Perversi-oni sessuali a Las Vegas, JU □. PENICE - 18.30, 22.15 Ciao Ma..., glas., i. Vasco Rossi. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Cene-rentola, ris., prod. Walt Disney MIGNON - 16.30, 22.15 Stregata dalla Luna, i. Cher. EDEN - 16.00, 20.00 Erotic girls, porn., ■ NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Saigon, □ . Odbor za šolstvo SKGZ, Tržaška knjigarna in IRRSAE vabijo na ogled RAZSTAVE UČIL IN UČNIH PRIPOMOČKOV IZ SLOVENIJE ZA VRTEC IN OSNOVNO ŠOLO . Razstavišče: Gorica - Kulturni dom - Ul. Brass 20 vsak popoldan od danes, 24. do petka, 28. maja, od 17. do 19. ure. izleti Partizani - aktivisti VZPI - sekcija Opčine organizira enodnevni izlet v Kočevje - Baza 20 in druga obleželja NOV dne 19. 6. 88. Vpisovanje na sedežu Prosvetnega doma od 18. do 19. uri, vsak dan do 31. t. m. Zveza vojnih invalidov NOV in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju obveščata udeležence izleta v Soško dolino, Cerkno, Bolnico Franjo in Idrijo, da bo odhod avtobusa jutri, 25. t. m., ob 7. uri iz trga Oberdan, ob 7.15 z Opčin (tramvajska postaja), ob 7.35 iz Jamelj in ob 8. uri pri Rdeči hiši. čestitke Dragi MOJCA in TJAŠA! Te dni se vaše 11. pomladi v Slivnem veselimo in vse najboljše vama vsi skupaj iz srca želimo sošolci petega razreda: Maura, Jasmina, Ivan, Irena, Matej in Katja. Čestitkam se pridružujejo Milica, Nadja in Franka. VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 II peccato di Lola, pora., □ CAPITOL - 16.15, 21.45 L'ultimo im-peratore, dram., It./ZDA 1987, 203', r. Bernardo Bertolucci, i. John Lone, Joan Chen. LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Anni 40, r, John Boorman, i. Sarah Miles, Jan Banner. ALCIONE - 16.00, 22.10 Gli intoccabi- li, r. Brian De Palma, i. Robert De Niro. RADIO - 15.30, 21.30 Una ragazza molto viziosa, porn., Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Končno je prišla mala VERONIKA Z mamico Vesno in očkom Igorjem se je veselimo tudi mi in ji želimo obilo vsega lepega. KD Rdeča zvezda TRG OVINA A" ' Ideale G. Foraus včeraj - danes Ul. Settefontane 3/c Telef. 731377 - Trst SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/11 vabi danes, 24. t. m, ob 20.30 na vrt Ljudskega doma v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24 (mestni progi 35 in 35 prečrtana) na torkov večer z naslovom POEZIJA IN PROZA SLOVENSKE ISTRE Sodelujejo književniki Vlado Šav, Marjan Tomšič, Edelman Jurinčič in Ines Bavčar-Cergol ter flavtistka Irena Vujanovič. mali oglasi OSMICO so odprli pri Batkovih" v Repnu št. 32. Točijo belo vino in teran. OSMICO ima Ferfolja v Medji vasi. Toči belo in črno vino. STANOVANJE v Ul. Giuliani 20, II. nad-str., 54 kv. m, prodamo. Cena približno 53.000.000 lir. Telefonirati zvečer na št. 757640. 20-LETNO DEKLE išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 200782. URADNIKA/CO z aktivnim znanjem angleščine ali nemščine in večletno prakso, takoj najamemo. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Jeziki". PRODAM vespo PX 125, special, rdeče barve, letnik '83 v dobrem stanju s čelado AGV Enduro po ugodni ceni. Tel. 211587 ob večernih urah. USLUŽBENEC Fiata proda fiat 126 (letnik '78) v dobrem stanju. Cena 2.250.000 lir. Tel. ob uri kosila na št. 225081. PRODAM vespo PX 125, letnik 1984,. cena po dogovoru. Tel. na št. 251016 ob večernih urah. PRODAM vespo 125 PX E, letnik 1984 v odličnem stanju. Tel. na št. 0481/884077 v večernih urah. PRODAM v Padni (Koper) vinograd, stanovanjsko hišo, hlev in njivo. Tel. 040/816467. HIŠNA POMOČNICA išče honorarno delo ob četrtkih in sobotah. Tel. 822103. PRODAM A 112 autobianchi, letnik 1981 v dobrem stanju. Tel. 0481/882380. BIOENERGIJA - DA NE BO BOLELO -Alternativna metoda zdravljenja, s katero beležimo odlične rezultate pri nervozah, depresijah, revmatskih obolenjih, obolenjih hrbtenice, čirih na želodcu in dvanajstniku... Štefanova ul. 25, Ljubljana, tel. 003861/559467 od 10. do 19. ure - ob delavnikih. SIMPATIČNEGA KUŽKA podarim ljubitelju živali. Tel. 200173. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 /fiMAr7WZA\ VS£ 0£US£/] JT sgi Danes, TOREK, 24. maja 1988 MARIJA POM. Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.39 - Dolžina dneva 15.15 - Luna vzide ob 13.18 in zatone ob 2.14. Jutri, SREDA, 25. maja 1988 BEDA PLIMOVANJE DANES: ob 02.27 najnižje - 5 cm, ob 03.59 najvišje - 5 cm, ob 10.38 najnižje - 21 cm, ob 18.33 najvišje 31 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,5 stopinje, zračni tlak 1019,1 mb pada, veter 10 kilometrov na uro jugovzhod-nik, vlaga 45-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Matteo Nascig, Mat-teo Sinatra, Silvia Biagini, Giulia Dall’-Ozzo, Mattia Corona, Roberta Callegari, Chiara Bologna, Peter Babic, Claudia Canaletti, Lisa Giordano, Leo Grbec, Fe-derico Scognamiglio, Alberto Nedoh, Marco Samec, Stefania Marchese, Marco Bruni, Martina Braidotti. UMRLI SO: 41-letna Zdenka Stanisa, 82-letni Gastone Valerio, 83-letna Anna Sancin, 61-letni Olindo Urban, 77-letna Giovanna Berni, 78-letni Mario Dugulin, 77-letni Emilio Gregori, 65-letna Miranda Codarin, 86-letna Valeria Sosič vd. Vidali, 81-letni Livio Vidah, 79-letna Stefania Chiarel vd. Coronica, 71-letni Lino Bianchi, 72-letna Paola Flego vd. Sacchi, 74-letna Diomira Schiaff, 60-letni Pietro Clari, 74-letni Giuseppe Stanič, 82-letna Emilia Cassoni, 57-letna Maria Godina, 66-letni Antonio Fioranti, 85-letni Alberto Zanette, 86-letni Giuseppe Bisiacchi, 73-letna Luigia Lombar, 73-letna Lidia Pecchiari, 68-letni Umberto Brosolo, 68- letni Nicolo Marco, 68-letni Paolo Suši, 77-letni Erminio Piazza, 65-letni Luciano Artico, 61-letni Elio Valenti. OKLICI: agent javne varnosti Mauro Valdi in brezposelna Elena Ambrosino, delavec Giovanni Maria Pes in delavka Gigliola Toscani, delavec Fulvio Micol in grafik Daniela Suhi, kemik Pasguale Lombardi in učiteljica Carmela Balzano, trgovec Georg Franz Holzer in študentka Patrizia Krusich, uradnik Giuliano Dobrilla in varuška Maria Teresa Bertel-li, ravnatelj Umberto Malusa in podjetnica Noemi Troia, elektrikar Paolo Glion-na in prodajalka Patrizia Valli, učitelj glasbe Bogdan Carli in uradnica Ildegar-da Cossutta, delavec Vinicio Cerchi in delavka Alessandra Donato, inšpektor javne varnosti Gianfranco Pasanisi in gospodinja Maria Crocefisea Torino, uradnik Roberto Cadel in medicinska sestra Franca Corda, gasilec Davide De Martin in internistka Silva Graziano, uradnik Paolo Zobez in učiteljica Erika Slama, delavec Roberto Coslovich in uradnica Alessandra Consales, inženier Luciano Zarattini in biologinja Rita Maria Moimas, geometer Maurizio Losole in študentka Sara Italiano, uradnik Paolo Gardel in gospodinja Daniela Bon, uradnik Roberto Braico in delavka Ingrid Mi-helj, zaprisežen stražnik Teddy Vre in študentka Barbara Toncelli, uradnik Francesco Demarch in uradnica Patrizia Felluga, trgovec Mauro Andriolo in ura-dica Arianna Busan, elektrikar Sandro Steffinlongo in prodajalka Alessandra Montuori, uradnik Fabio Trento in uradnica Elisabetta Somma, delavec Giordano Jurman in prodajalka Emanuela Pet-ronio, trgovski agent Ezio Miraz in varuška Gianna Viezzoli, uradnik Daniele Berri in študentka Maria Pitassi, delavec Marco Caraone in delavka Maria Chiu- solo, reprezentant Romeo Malalan in arhitektka Maja Klemenc, karabinier Edo-ardo Fiori in gospodinja Donatella An-selmi, učitelj Massimo Ciacchi in učiteljica Elisa Fardin, trgovec Salvatore Cos-tanzo in študentka Lorenza Ailandi, agent javne varnosti Giovanni Cergol in frizerka Cinzia Cattaruzza, zdravnik Pi-erluigi Tomasi in študentka Heidi de Pretiš, uradnik Roberto Adamo in vzgojna sodelavka Antonella Ruzzier, kapetan Celeste Diminich in gospodinja Angela Chersovan, trgovec Giuliano Nicolussi Castellan in trgovka Adriana Perzi. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 23., do sobote, 28. maja 1988 Dnevna služba — od 8.30 do 19.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (GRETA), Lungomare Venezia 3 (MILJE). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) — samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (GRETA), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (MILJE). Boljunec (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (MILJE). BOLJUNEC (tel. 228124) , SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba dd 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. f°t0 ‘'i110 <3- # ^7* °p*ika TRSI Ul Motilni 5! £""^753‘3£/ Konfekcije FANY STEFANIA MILLO Ul. Flavia di Stramare 107 Telefon: 231118 nova modna oblačila za pomlad-poletje 88 Velika izbira ženske in moške konfekcije ter pletenin -t menjalnica 23. 5. 1988 Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank .. Funt šterling.... Irski šterling... Danska krona ..., Grška drahma ... Kanadski dolar .. 1249- 9." 738,50 217,— 660.— 35.— 2329.— 1950,— 191,— r sn Švicarski frank 887."' 105.-" 200." 210."; Avstralski dolar 939-T. 989! — BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež O4^67"^ Agencija Oomjo »3, Agencija Rojan Na drugi televizijski mreži v poznih nočnih urah Ciklus izčrpnih oddaj o aidsu Na drugi italijanski mreži se je sinoči začel že dolgo napovedani ciklus oddaj o aidsu. Oddaja bo na sporedu vsak dan od ponedeljka do petka ob 23.50. Leonardo Valente, ki je odgovo-ren za RAI 2, je pojasnil, da je pozna Ura posledica palimpsesta, ne pa bojazni pred polemikami. Vsaka oddaja traja 40 do 45 minut in je vsaka celota 2ase, razdeljena pa je v dva dela: v Prvem posredujejo uredniki posnetke m izjave zdravnikov, bolnikov, raziskovalcev, drugi del poteka v studiu ln skuša z neposrednim sodelovanjem psebnosti iz sveta kulture ali znanosti ni odgovornih za ustanove, ki so naj-nolj prizadete, poglobiti problem. vmes so še reklamni vložki, ki naj bi delovali preventivno. Avtor oddaje je Carlo Fido, s katerim sodelujejo Maria Rosa Calderoni, Claudio Piersanti in Pietro Pellizzeri, kot strokovnjak pa pPidemiolog Giuseppe Ippolito; oddajo vodi Giorgia della Giusta. Carlo Fido je poudaril, da želi oddaja zapolniti vrzel na področju informacije. Časopisi se ukvarjajo pretežno s kroniko, ciklus oddaj pa naj bi nudil čim več podatkov in istočasno vzpostavil vez med tistimi, ki se v bolnišnicah in laboratorijih praktično spoprijemajo s problemom, in navadnimi smrtniki. Problem aidsa se prav gotovo ne bo rešil v kratkem, nasprotno sprožil bo še vrsto posledic na gospodarskem in pravnem področju. Oddaja ne obravnava aidsa kot izključno zdravstveno vprašanje, temveč posveča precej pozornosti posledicam in motnjam, ki jih lahko sprožita strah in sum. Znanstveni krogi ponujajo kot edino preventivno možnost čim podrobnejšo informacijo in prav gotovo bližnja bodočnost ne^bo ponudila nobene boljše rešitve. Če je znanstveno raziskovanje na visoki ravni kar precej napredovalo, je stanje na nižji, konkretnejši ravni precej drugačno in še prepolno nevednosti. Prva, sinočnja oddaja je obravnavala pojav aidsa, ki ga mnogi primerjajo velikim epidemijam kuge v preteklosti: bolezen, ki se je sicer pojavila v omejenem obsegu, je takoj sprožila val strahu po vsem svetu. Teme naslednjih oddaj bodo: odkritje virusa, njecjove karakteristike in problem okuzenja; kako se virus spreminja in kako bi se mu lahko postavili po robu, težave s cepivom; vsakodnevna bitka proti zahrbtni bolezni, kdo so žrtve; aids med homoseksualci; aids med uživalci mamil; kako in kdaj so okuženi še nerojeni otroci; okužba med he-mofilitiki in ob transfuzijah; okužba med heteroseksualci; problemi seropozitivnih; kako napredujeta medicina in farmakologija; kako naj bi potekala preventivna kampanja; tragične posledice aidsa v ekvatorialni Afriki; preventiva v drugih državah, stališče Cerkve, kaj lahko naredi posameznik; kako napreduje epidemija. Oddaja je predvidevala v glavnem domače posnetke, vendar so uredniki vključili tudi nekaj posnetkov iz Francije, zaradi izredne učinkovitosti pa tudi že znane Living with aids, Doors opening in Aids alert. Temnopolti statisti manj kot pes HARARE — Pri snemanju filma v Zimbabveju so se temnopolti statisti uprli, češ da jih plačujejo manj kot psa, ki prav tako nastopa v filmu. Film z naslovom A Dry White Season, ki ga režira Euzhan Palcy, je v bistvu proti apartheidu, statisti pa krivijo producenta rasizma. Dogodek je seveda povzel krajevni tisk, ki poudarja, da so temnopoltim statistom obljubili dnevno 150 tamkajšnjih dolarjev (približno 110.000 lir), znesek pa je postal tedenska plača. Lastnik psa, ki nastopa v nekaterih scenah, pa je belec, ki bo za svojega ljubljenca prejel približno 350 dolarjev tedensko. Isti časopis poudarja, da belopolti statisti prejmejo 500 dolarjev tedensko, seveda za isto delo. Predstavnik producenta je zavrnil vse obtožbe, ni pa pojasnil ali kakorkoli komentiral problemov povezanih s plačo statistov. Pripravlja: Iztok Jelačin nedelja ob 14.45 Vročih 10 Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic Ob vedno bolj vročih dneh in nočeh poglejmo še vedno bolj vročo lestvico: Štev. tednov Lestvica na lestvici pretekli teden 9 2 1. Billy Idol — Hottn The City 13 1 2. Inxs — Need You Tonight 8 4 3. Morrisey — Suedehead 6 3 4. Boy George — Live My Ufe 6 6 5. Talking Heads — Mr. Jones 6 8 6. Sade — Love Is Stronger Than Pride 3 9 7. Gnesti Patti — Let Be Must The Gueen 2 10 8. Prince — Alphabet St. 21 7 9. Sting — Weil Be Together — — 10. George Michael — One More Try George zamenja Georgea - to je naslov novega vročega nadaljevanja. V njem se sicer ne zgodi nič pretresljivega, če ne upoštevamo prav tega nenadnega izginotja Georgea iz Liverpoola, namesto katerega je v vlogi seviljskega brivca vskočil George Michael. Pa ne da bi imeli kaj proti frizerjem, govoto se je užitek prepustiti lepo razvitim rokam, ki so v ponos svojemu poklicu. George Michael obenem pomeni korak naprej, kajti dobro ve, kako se streže tudi predelu pod lasiščem. Težko popustljivi vhod k stopnišču, imenovanem VROČIH 10, je namreč zacvilil in popustil pod težo dokazov. Vesoljno ženstvo nas je zasulo z glasovi za svojega... uau... Tudi emancipirani spol ima svoje šibke točke, to je kratek povzetek gornjega, kratki pa bomo tudi glede pojasnila uredništva VROČIH 10. Alen, čigar glas postaja opij za množice, in Kajti Dremlješ, nista ista oseba. Za konec še nekaj optimizma, potrebnega vsem, ki še niste prejeli vročih nagrad. Vse še pride... In res čisto zadnja... tolažba za naše najbolj čustvene privržence. Miku-ličeva vlada ni padla, torej bo zdržala tudi lestvica... X- Glasovnica za Vročih 10 Ime in priimek:......................................................... Naslov:................................................................. Glasujem za:............................................................. Moj predlog:............................................................ Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«. RAI 1______________ 2'15 Inf. oddaja: Uno Mattina ,„5 Variete: Dadaumpa 0.30 Dnevnik •40 Rubrika: Okrog nas blO Aktualno: Centro Direzionale lo n (otvoritev iz Neaplja) n n R>nevnik - kratke vesti jZOS Variete: Fronto... e la Rai? 3.30 Dnevnik j^OO^Politična tribuna is nn ^>°R' oddaja: Ouarkov svet •00 Aktualno: Italijanske kronike ik'30 Dnevnik - kronike i7'00 Otroška oddaja: Big! la n Aktualna oddaja: Spaziolibero iq‘00 Dnevnik, nato kviz Parola mia 19 4n ku^r^ka: Knjiga - prijateljica jn »0 Almanah, vreme in dnevnik j] ® Aktualno: II caso ■30 Film: Mademoiselle Pigalle (kom., Fr. 1956, r. Michel Bois-22 rond, i. Brigitte Bardot) 22 0c ^novnik, nato film (2. del) 24 nn 5ok" kolike razstave ■o Dnevnik - zadnje vesti 3 Izobraževalna oddaja: Muzej za Predmete, muzej za ljudi C. RAI 2 RAI 3 8.00 Prva izdaja in telovadba 9.00 Matineja: Italija se prebuja 10.00 Rubrika: V prijetnem počutju 11.00 Dnevnik, nato tečaj angleščine 11.30 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.40 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.35 Dnevnik in športne vesti 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 15.40 Kolesarstvo: 71. dirka po Italiji 16.00 N-an.: Lassie. nato kviz Farfade 17.05 Rubrika: V prijetnem počutju 18.05 Nan.: Uno psicologo per tutti 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Cuore e batticuore 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Robin e Marian (dram., ZDA 1976, r. Richard Lester, i. S. Connery, A. Hepburn) 22.15 Politična tribuna 22.45 Dnevnik - kratke vesti 22.55 Filmska oddaja: Totojev planet 23.30 Dnevnik, nato inf. odd. AIDS 0.35 Film: Love Streams (dram., ZDA 1983, r. John Cassavetes, i. Gena Rowlands, John Cassavetes) 12.00 Informativna oddaja: Meridiana - Človek in njegovo okolje 14.00 Deželne vesti 14.30 Tenis: turnir Roland Garros (iz Pariza) 17.30 Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Šport: kolesarstvo, 71. dirka po Italiji (povzetki) 20.00 Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri -, Božanska komedija, Pekel, 31. spev (bere Giorgio Al-bertazzi) 20.30 Variete: Trasmissione forzata (nastopata Dario Fo in Franca Rame) 22.00 Film: Another Time, Another Plače (dram., VB 1985, r. Michael Radford, i. Phyllis Logan, Paul Young) 22.50 Dnevnik 22.55 Film: Another Time, Another Plače (2. del) 23.45 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Rubrika: 20 let prej CANALE 5 'OH Rubrika: Dobro jutro, 7 on Italiia Risanke 9 On ^kIuaIn°: News 9 Llanizanka: Arcibaldo Nadaljevanka: Gene- 10.30 ralHospital Kviz: Cantando can-tando, ii.is Tuttinfa-!?iglia, 12.00 Bis, 12.40 £» (fflasar" 15.00 p.Y1Z: Fantasia ilm: Non voglio per-(dram., ZDA 1950, n KlUchell Leisen, i. 1?.05 Kb,rbara Stanwyck) 17.35 £amzanka: Aliče 18.05 KTV1Z:.Doppio slalom 1« ?oZanke: VVebster, ^•40 I cingue del wfnto Plan°. 19.10 I 19.40 ieffers°n Tra moglie e ma- 7qizankR Dynasty, 22.30 va30IColbY tan7leeLMaUrizi0 Cos~ 0.15 panzoShow 0.25 Premiere cabnZanki: Gli intoc- specJlU1'25 S1u*'lr> s:',l"r;0U‘TTB0 Vallatanka: La 9rande 9.15 Film: Antonio di Padova (dram., It. 1949, r. P. Francisci, i. Aldo Fio-relli) 11.00 Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La picco-la grande Neli, 12.30 Vicini troppo vicini 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke F16, Mimi, Isidoro & Dingbat 14.30 Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre damore 18.15 Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle cop-pie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: Inno di battaglia (vojni, ZDA 1957, r. Douglas Sirk, i. Rock Hudson, Martha Hier) 22.40 Aktualno: Ameriško stoletje 23.35 Dokumentarec: Vojne brez meja 0.20 Filmska rubrika: Cine-ma & Co. 0.50 Nanizanki: Vegas, 1.45 Missione impossibile 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlie s Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.20 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Chips 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Clementine 18.00 Nanizanki: Hazzard, 19.00 Simon & Simon 20.00 Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town 20.30 Film: Agenzia Riccar-do Finzi... praticamen-te detective (kom., It. 1979, r. Bruno Corbuc-ci, i. Renato Pozzetto) 22.20 Film: Five Days One Summer. (dram., ZDA 1982, r. Fred Zinne-mann, i. Sean Conne-ry, Betsy Brantley) 24.00 Film: Esecutivo - la ra-gazza che sapeva troppo (krim., ZDA 1969, r. F. D. Lyon, i. Adam West, Nancy Kwan) 17.00 Nan.: Mary Hartman 17.30 Risanke 19.30 Nan.: Gunsmoke 20.30 Film: Inondazione (pust., ZDA 1976, r. Bel-lamy Earl, i. Robert Culp, M. Milner) 22.45 Kviz: Colpo grosso 23.45 Šport: nogomet 1.30 Nan.: Mod Sguad TELEFRIULI BagU TELEPADOVA 13.30 Nan.: Corpo speciale -Sandbaggers 14.30 Dražba 15.00 Risanke 16.00 Glas. odd.: Musič box 17.15 Dokumentarec: V vetru oceanov 18.15 Nad.: La casarossa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o obrtništvu 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Športna rubrika 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Nanizanka: Storie della prateria 1.00 Informativna oddaja: News dal mondo ITALIA 1 8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder VVoman, 13.50 Risanke 14.15 Nad.:Unavitadavive-re, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi j RTV Ljubljana 10.00 Mozaik. Šolska TV: Kemija - Površinska napetost; Biologija -Naravoslovni dan, Kako nastajajo fosili' 11.00 Tečaj angleščine 16.25 Video strani 16.40 Mozaik. Šolska TV (pon.) 17.30 Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Kdo preganja črve v lesu? (Kadar se pojavijo v lesu drobne luknjice, brizgamo vanje sredstva proti škodljivcem. V teh tekočinah in praških proti mrčesu je velikokrat vezan klor, ki ga ni težko dokazati...) 17.45 Portret Pavla Kunaverja: Sivi volk 18.45 Risanka 19.00 Vreme in Obzornik 19.13 TV Okno in Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Dogodek v mestu Gogi (Slavko Grum, predstava SNG Ljubljana) 21.20 Oddaja o kulturi: Osmi dan 22.20 Dnevnik 22.35 Video godba RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.50 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Ponarejanje živil (1. del); 12.15 Deželna enogastronomska ponudba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Vojna in mir (60. del); 15:15 Zbornik (2. del); 16.30 Deželna enogastronomska ponudba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijska igra: Pod nebom zakonske postelje (prevod Ivan Črnagoj, rež. Mario Uršič); 18.30 Glasbene skice. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Latinos in Dečo Žgur; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Radijska igra: Čarovnica; 22.30 Glasba; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Lahka glasba; 0.05 Nočna glasba. ^IP) TV Koper 12.00 Tenis: turnir Roland Garros, do 19. ure 13.30 TVD Novice 13.40 Športne vesti: Sportime 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednje vesti: TRST — Razgovor z deželnim svetovalcem KPI Borisom Iskro ob izteku mandata PORDENON — Sindikalne organizacije kritične do odločitve uprave o krčenju števila zaposlenih RICMANJE — Promenadni koncerti godb na pihala 19.30 TVD Vsedanes 20.00 Športna oddaja: Juke box 20.30 Košarka NBA: play-off 22.00 TVD Novice 22.10 Športne vesti: Sportime 22.30 Kolesarska dirka po Italiji (2. etapa: Urbino - Ascoli Pičeno) 23.00 Tenis: turnir Roland Garros (povzetki) RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba, danes se spominjamo, vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Kp; 14.05 Novosti naše diskoteke; 14.40 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek, nato prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.00 Mini-show; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Glasba; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Mavrica; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbeni sprehodi; 15.00 Šola, otroštvai 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka; 16.05 Minishow; 17.00 Bubbling; 17.33 Glasba; 18.33 Bazar; 19.00 Glasbene novosti. RADIO OPČINE 10.00 Glasba po željah s slovenskimi in hrvaškimi melodijami; 12.00 Mozaik; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Španč; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih, nato Nočni glasbeni spored. Tudi letos državnim poglavarjem vino miru iz kleti v Krminu Zaradi protestne akcije delavcev Le polovična splavitev tovorne ladje v Tržiču Splavitev ladje a le na pol. Tako je bilo včeraj v tržiški ladjedelnici, kjer so delavci na tak način vidno protestirali proti ravnateljstvu podjetja. V teku so namreč pogajanja za notranjo delovno pogodbo. Prišlo je do prekinitve teh pogajanj. Zaradi tega so delavci protestirali na poseben način. V ladjedelnici so namreč imeli v načrtu splovitev ladje vrste bulk-carrier, to je ladje za prenašanje mešanih tovorov. Gre za precej veliko ladjo dolgo 260 metrov in široko 43, ki jo je naročila družba Bulk-Italia. Ime, ladji je Bulk-Genova. Na včerajšnji slovesnosti je bil prisoten predsednik omenjene družbe Jack Clerici. Prisotna sta bila tudi poverjeni upravitelj Fincanti-eri Corrado Antonini in direktor tržiš-ke ladjedelnice Giancarlo Testa. Delavci so sicer že prej napovedali protestno akcijo. Potem ko so ladjo krstili je v bazen pričela pritekati voda. Vendar je to trajalo le deset minut. Delo je bilo prekinjeno. Vodo v bazen bodo spustili danes. Bazen bodo morali polniti dva dni. Šele potem bodo ladjo iz bazena spustili v morje. Ladjarju jo bodo izročili konec septembra ali v začetku oktobra. V bazenu so že pričeli dela za veliko ladjo, ki jo je naročil Lloyd Triesti-no. To bo ladja za prevažanje kontejnerjev. To bo največja ladja družbe Lloyd Triestino. Ko bo tudi ta izdelana bodo pričeli graditi dve ladij za prevoz potnikov. Kot poroča tudi mednarodno časopisje bosta to dve med naj večjimi potniškimi ladjami, ki bosta služili za križarjenja. Pravijo, da bosta zelo luksuzni. Tržiška ladjedelnica se bo lahko ponašala s tema dvema izdelkoma. Še eno ladjo za prevoz razsutega blaga z 250.000 tonami nosilnosti ima- jo v načrtu. To bodo pričeli izdelovati takoj ko bodo v bazenu končali z deli za dve potniški ladji. V tržiški ladjedelnici imajo sedaj zagotovljena naročila za dobo treh let. Vendar tudi s tako velikimi in pomembnimi naročili ne bodo spravili na delo vseh delavcev, ki so sedaj v dopolnilni blagajni. Sedaj jih je skoro tisoč. Ko bo največ dela za dve potniški ladij naj bi jih še vedno ostalo v dopolnilni blagajni 450. Kaj pa potem, ko nimajo drugih naročil, ni znano. Komorni koncert SKPD Mirko File j prireja jutri, 25. maja, ob 21. uri komorni koncert v cerkvi sv. Klare v Semeniški ulici. Nastopil bo trio, ki ga sestavljajo sopranistka Dunja Spruk, violinist Tomaž Lorenz in čembalist Maks Strmčik. V krminski zadružni kleti je bila v soboto pomenljiva slovesnost. Predstavili so vino miru in obenem obeležili dvajsetletnico nastanka in uspešnega delovanja zadružne kleti. Vino miru — prvič so ga pridelali leta 1985 v vinogradu, kjer je zasajenih nad 400 trsov iz vseh petih kontinentov — bodo odposlali državnim poglavarjem po vsem svetu, kot simbol in obenem spodbudo za nova prizadevanja v utrjevanju miru, prijateljstva in sodelovanja med narodi. Edinstvena pobuda krminske zadružne kleti je doslej naletela na zelo ugoden odziv številnih državnih poglavarjev. Tudi ob letošnji pobudi velja opozoriti na posebnost: na povezanost med kmetijsko in gospodarsko dejavnostjo zadruge in umetnostjo, oziroma umetniki. Osnutke za nalepke s katerimi bodo opremili 9.600 steklenic — pridelek je znašal približno 72 hektolitrov — so izdelali trije priznani umetniki, Francoz Fernand Arman, Švicar Daniel Spoerri in Italijan Sal-vatore Fiume. Sobotna slovesnost, kjer so podelili tudi priznanja najbolj zaslužnim članom zadruge, je privabila v klet množico obiskovalcev in številne predstavnike oblasti. Vlado je predstavljal minister Piergiorgio Santuz. Na slovesnosti so govorili predsednik zadruge Ezio Dalla Pozza, ravnatelj zadružne kleti Luigi Soini, predsednik deželne ustanove za razvoj kmetijstva Emilio Del Gobbo, minister Santuz, krminski župan Fausta Nunin in nekateri drugi. Posebej je bila poudarjena danes nezamenljiva vloga zadružne kleti za uveljavljanje, v širšem evropskem in svetovnem tržišču kakovostnih briških in posoških vin. Zadruga šteje danes nad dvesto članov, ali petkrat več, kakor ob ustanovitvi. Za kulturni del sporeda so poskrbeli člani mladinske folklorne skupine iz Koprivnega in gojenci Zavoda združenega sveta iz Devina ter pihalna orkestra. Ob koncu prireditve še simbolična gesta: odprema prvih pošiljk vina miru, letine 1987, ki so jih prevzeli uslužbenci Alitalie. Soglasno sprejet sklep v občinskem svetu Izdelana prapor in grb doberdobske občine Možno je, da bo kmalu med ostalimi prapori italijanskih vasi in mest plapolal tudi prapor doberdobske občine. Na svoji zadnji seji je namreč dober-dobski občinski svet na predlog večine soglasno sprejel načrt o novem praporu in o novem grbu, ki ga je izdelal arhitekt Danilo Antoni iz Devina. Občinski upravitelji iz Doberdoba se sicer že vrsto let trudijo, da bi tudi oni razpolagali s svojim praporom in grbom. Pred približno dvajsetimi leti je namreč takratna uprava, ki jo je vodil župan Andrej Jarc, dala tržaškemu arhitektu Darju Jagodicu nalogo naj grafično izdela podobo novega grba. Arhitekt je predlog izdelal, pobuda pa ni zadostila vsem potrebnim birokratskim pogojem, zato je takrat ostala le na papirju, doberdobski vaščani pa brez grba in praporja. Doberdobski občinski delavci seveda zamisel niso dokončno opustili, pred dvema letoma pa so nalogo za izdelavo novega grba in novega prapora (z vso ustrezno dokumentacijo) dali arhitektu Antoniju. Njemu so poverili to nalogo ob ugotovitvi, da je imel arhitekt s tem že nekaj izkušenj, saj je sestavil grb občine Devin-Nab-režina. Njegov predlog je bil povsem v skladu z obstoječo zakonodajo in je bil tako pred dvema letoma tudi formalno sprejet od predsedstva republike. V obrazložitvi predloga je arhitekt upošteval občinski žig iz leta 1922, na katerem je hrastova veja z želodi, v tem lahko zasledimo tudi koren oz. smisel imena vasi. Dober dob kot dober hrast, zato je bila prav hrastova veja v občinskem žigu iz let po prvi svetovni vojni, zelo verjetno pa ima še daljši izvor, čeprav ni ničesar dokazanega. Predlog za občinski grb in prapor bo sedaj preveril pokrajinski nadzorni odbor, ki se mora o tem izreči, dokončno zeleno luč pa morajo prižgati na predsedstvu republike. Nedvomno bo največjo težavo za sprejetje predloga predstavljal dvojezični napis občine Doberdob, saj ima občina formalno samo italijansko ime in torej ni potrebnega zakonskega inštrumenta. V nadaljevanju bomo objavili bistvo opisa grba in praporja, kot je v predlogu zapisal arhitekt Antoni. Hrastova veja zlate barve leži na plavem polju, kota pa sta rdeče barve. Med plavim in rdečim poljem sta dia- gonalna pasova srebrne barve. Grb predstavlja zgodovinsko-naravne značilnosti ozemlja doberdobske občine. Plava barva simbolizira vodo, ki je od vselej razpoznavni element območja (jezero je namreč prevladujoči naravni element). Diagonalna pasova srebrne barve simbolizirata bogastvo in kakovost kraškega kamenja. Z rdečim poljem se namerava tudi v grbu pritegniti pozornost na tragično zgodovino občine, ki je še danes občutna na tem mejnem območju. Hrastova veja je simbol življenja, staro oznako so uporabljali že v obdobju po prvi svetovni vojni. Rdeč prapor je bogato okrašen s srebrnim robom, na sredini bo stal občinski grb, nad grbom pa bo zapisano ime občine: Comune di Doberdo del lago Občina Doberdob. Kovinski del prapora in stranska trakova bodo srebrne barve. Pokončni drog, na katerem bo stal prapor, bo pokrit z rdečim žametom, ki bo imel črto srebrne barve v obliki spirale. V puščici bo stal občinski grb. Na mejnem prehodu pri Štandrežu spet odkrit tihotapski tovor Finančni stražniki našli cigarete Že velikokrat so na goriški meji finančni stražniki odkrili tihotapce, ki so hoteli vtihotapiti v državo cigarete ali kaj drugega. Tako je bilo tudi prejšnji petek. Finančni stražniki, ki so tam v službi, so odkrili v kontejnerju 6.740 kilogramov tujih cigaret (en kilogram ima tisoč cigaret, šlo je torej za skoro sedem milijonov cigaret). V kontejnerju so bile cigarete skrite pod drugam tovorom. Cigarete je v Italijo, in najbrž dalje v Francijo, skušal pretihotapiti francoski šofer tovornjaka Bernard Dele-mer, star 31 let. Pot je pričel v Atenah ter je bil namenjen v Francijo, v Marseille. Na njegovem tovornjaku je bila mednarodna značka TIR, kar pomeni, da gre za blago, ki je že ocarinjeno in ki lahko zaradi tega gre preko meja, ne da bi ga cariniki pregledali. Vendar so goriški finančni stražniki zavo- hali, da nekaj s tovorom ni v redu. Zaradi tega so pregledali tovor in ugotovili nečeden posel tihotapca. Vrednost zaplenjenih cigaret je 176 milijonov lir. Po veljavnih predpisih bo kazen od 1.550 do 7.750 milijonov lir. Finančni stražniki so zaplenili tovornjak, cigarete in drugo blago, ki je bilo na tovornjaku. Tihotapstva je na goriški meji precej. Pred kakim tednom so odkrili tovornjak, na katerem so bile granate španske izdelave namenjene v Jugoslavijo. Šofer ni imel pravilno izpolnjenih dokumentov. V prvih letošnjih mesecih so zaplenili 15 tovornjakov. Zapijenene so bile tudi večje vsote denarja in denarnih nakazil v skupni vrednosti 290 milijonov lir. Izvedli so tudi več tehničnih pregledov. Ugotovili so 344 prekrškov. Sest Turkov ilegalno čez mejo Karabinjer! postaje v Gradišču so včeraj okrog 5. ure pri Fari zasačili skupino šestih turških državljanov, ki so včeraj ponoči ilegalno prestopili mejo, po vsej verjetnosti v bližini mednarodnega prehoda pri Štandrežu. v skupini so bili Mehmet Aktas, Ah-mett Zuba, Sulejman Kara, Jussef Basala (stari vsi 29 let), ter brata 22-letni Mehmetli in 20-letni Baki Oktaj. Karabinjerjem so izjavili, da so v Italiji kot turisti, zaradi česar bi ne potrebovali vizuma. Razlaga ni bila povsem prepričljiva in kasnejši izsledki na uradu za tujce na kvesturi so potrdili, da so Turki prišli v Italijo z namenom, da bi tu delali. Ker so bili brez vstopnega Pogrebno podjetje CiORLVV Gorian Raimondo Ul. III. Armata 3 GORICA — Tel. 0481/30202 vizuma so okrog 2. ure ponoči prekoračili mejo skrivaj. S kvesture so jih že včeraj pospremili spet v Jugoslavijo, odtod pa bodo orali ponovno v Turčijo. Pred dvema tednoma je prav tako skupina Turkov poskušala priti skrivaj čez mejo pri Mirnu. Takrat so jih zapazili in prestregli že graničarji. ODBOR ZA ŠOLSTVO SKGZ TRŽAŠKA KNJIGARNA IRRSAE vabijo na ogled razstave učil in učnih pripomočkov iz Slovenije za vrtec in osnovno šolo Razstavišče: - GORICA Kulturni dom - Ul. Brass 20 vsak popoldan od danes, 24. maja, do petka, 28. maja, od 17. do 19. ure. KJTTTRNI Odsek za etnografijo in zgodovino pri knjižnici Damir Feigel Zveza slovenskih kulturnih društev Kulturni dom Gorica VABIJO na predavanje Draga Sedmaka, kustosa Goriškega muzeja, na temo: SOŠKA FRONTA 1915-1917 IN GORIŠKI SLOVENCI Mala dvorana Kulturnega doma, v četrtek, 26. maja, ob 18.30. V petek, 27. maja, pa bo vodeni izlet dokumentarne razstave v Solkanu. Zbirališče ob 16. uri pred Dijaškim domom na Svetogorski cesti. SLOVENSKO Gostuje PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Nova Gorica John Pielmeier Agnes Dei Režija: MIRAN HERCOG DANES, 24. t.m., ob 20.30 ABONMA RED A in B V KUL TURNEM DOMU V GORICI Avtobus vozi po običajnem voznem redu STALNO. GLEDALIŠČE Gorica CORSO 17.00-22.00 »Cenerentola«. VERDI 18.00-22.00 »Una preghiera per morire«. VITTORIA 17.30-22.00 »TrasgressionJ erotiche«. Prepovedan mladini PoCl 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Stregata daUa luna«. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica SOČA 18.00-20.00 »Dune - puščavski pl®' net«. DESKLE 19.30 »Oktoberfest«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU g S. Nicolo, Ulica 1. maja 94, tel. 790JJ 3 pogrebi Danes ob 11. uri Marija Leban vd. Cej iz bolnice sv. Justa na glavno pokopališč®' Žal le kulise okrog obnovljenega gradu nad Branikom Snemanje Manzonijevih Zaročencev na naših tleh MILANU PAHORJU-SRNJAKU čestitajo ob visokem življenjskem jubileju in kličejo še na mnoga leta »Stari« prijatelji v kroju Žal so le kulise, ugotavljajo številni obiskovalci na gradu Rihemberg nad Branikom, ki jih zadnje tedne privlači spremenjena podoba precejšnjega dela gradu. V kratkem času je zraslo nekaj masivnih zidov okrog grajskega dvorišča, tako da je zadobilo zaključeno podobo, obdano z zidovjem iz vseh štirih strani, podobno kot ga je ogradila že renesansa, predvsem pa stoletje kasneje baročna doba, vendar so "pozidani11 zidovi le lesena konstrukcija s pobarvanim stiroporom. Podoba bo te dni zaokvirjena, grad pripravljen za prve dni junija, ko bo na njem potekalo snemanje filma. O snemanju Zaročencev v Italiji po Manžonijevem romanu je Primorski dnevnik že poročal. Velja dodati, da v koprodukciji z RA1 nastopa tudi RTV Ljubljana in da se bo snemanje odvijalo tudi na naših tleh, najprej na gradu Rihemberg, nato še na Nanosu, v Rakovem Škocjanu, na Ljubljanskem barju, na Dolenjskem in v Istri. Za snemanje na rihemberškem gradu so bila opravljena očiščevalna dela, nekaj rekonstrukcij zidovja in kamnitih elementov, največ pa filmsko obarvana rekonstrukcija z montažnimi sestavinami. Očiščeno je severno medgradje za vožnjo kočije do slavnostnega stopnišča, odstranjena tanka plast humusa iz grajskega dvorišča - pod njo je ležal zelo dobro ohranjen tlak z oblicami, t. i. mačjimi glavami in kamnitimi ploščami - , izdelano je bilo leseno stopnišče na notranje obzidje in v osrednji stolp, ki mogočno gospoduje nad braniško dolino in ki tako sedaj nudi pogled iz ptičje perspektive na razgibano grajsko arhitekturo in nad dolino, in v severnem palaciju je postavljen oder z vislicami. Slednja naprava je izdelana iz masivnega lesa, in iz stiropora, in s slovenskimi politiki baje nima nič skupnega. Po nekajletnem premoru je na gradu sicer predvideno nadaljevanje obnovitvenih del. Načrtovana je rekonstrukcija kamnitih obokov v večjem prostoru kleti severnega palacija. Zaradi nevarnega ogrožanja obiskovalcev gradu pa bo Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica, ki dela vodi, obnovil tudi del prvega plašča obzidja v območju sedanjega dostopa v grad. V zadnjih letih je sicer potekalo arheološko raziskovanje na nekaterih ključnih mestih V gradu. Raziskovanje je nudilo vrsto pomembnih podatkov za poznavanje razvoja rihemberškega griča v prazgodovini, ko je bilo zgrajeno gradišče, še bolj pa za poznavanje razvoja grajske arhitekture od poznoromanske dobe dalje, na drugi strani je nudilo obilo najdb, predvsem keramičnih, med katerimi po pomembnosti izstopa groba prazgodovinska in visokos-rednjeveška keramika, po videzu, lahko rečemo tudi po reprezentanci, pa fajansa, bogato slikana loščena renesančna keramika. Z. HAREJ ml. javni upravitelji ob koncu mandata Ivan Bratina (KPI) o današnji vlogi Dežele čestitke Danes praznuje v Rupi 87. leto ALOJZIJA ROŽIČ vd. PAVLETIČ. Obilo zdravja ji želijo sin Srečko ter hčere Bojana, Sonja in Ema z družinami. Športno društvo Sovodnje želi obilo zdravja in sreče svojemu predsedniku LUCIJANU in ženi OLGI FAJT ob 25-letnici poroke. prispevki Svojci Emila Vižintina darujejo 100 tisoč lir za KD Oton Župančič iz Štandre-ža. V spomin predragega Emila darujejo brata Rudi in Rajko in sestra Elda 100 tisoč lir za Športno društvo Sovodnje. V spomin Rozine Cijak darujejo Rejčevi 50 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah. Namesto cvetja na grob Leopolda Devetaka, darujejo družine Grilj iz Štaran-cana 180 tisoč lir za Kulturno in športno središče Danica na Vrhu. Namesto cvetja na grob pokojnega Ra-dota Jelena darujejo sestrične in bratranci 70.000 lir za Društvo krvodajalcev v Doberdobu. Za Združenje prostovoljnih pionirjev prve pomoči so podarili naslednje denarne zneske: Antonio Mezzolo 10 tisoč lir, Tommaso Colella 30 tisoč. Rosa Princi 6 tisoč, Vittoria de Bartolomei 5 tisoč, Ervina Feresin 60 tisoč, Maria Paone 5 tisoč, Margherita Orzari 100 tisoč, Natalia Calligaris 50 tisoč, Alfredo Zonch 100 tisoč, Luigia Spessot 100 tisoč, N. N. 30 tisoč, Florinda De Martin 10 tisoč, Anna Ricciardi 50 tisoč, Igino Toso 5 tisoč, Lio-nella Clansig 30 tisoč, Renato Maier 40 tisoč, Aliče Russian 50 tisoč, Angela Dor-nih 10 tisoč, Franco Narduzzi 90 tisoč, Stefani Ivetich 100 tisoč, Firminia Zin 60 tisoč in Adelina Leban 80 tisoč lir. Med petimi predstavniki z Goriškega v deželnem svetu je zadnjih sedem let bil tudi Ivan Bratina. V predzadnjem mandatu je prišel v deželni svet kot prvi med neizvoljenimi, da bi nadomestil sen. Battella ob njegovi izvolitvi v Parlament, nato Je pred petimi leti ponovno dobil za-npanje volivcev. Na vprašanje o k‘jučnih problemih, ki jih je v tem Petletju obravnavala Dežela nam je odgovoril takole. V prvi fazi mandata je pozornost osredotočila obnova potresnih območij in uporaba sredstev za njihov predvsem gospodarski razvoj. V sklepnem delu pa je bilo težišče razprav na reformi deželnega aparata in decentrali-zaciji pristojnosti Pokrajinam. Druga Pomembna vprašanja so bila zdravstveni načrt, načrt za uničevanje odpadkov, ki je doživel kar troje zako-oov, problem varstva okolja, okrog ka-terega je bilo dosti razprav a malo konkretnih sadov, uvedba deželnih referendumov. Novost tega mandata je bila zamenjava predsednika deželnega odbora. Predsednik Biasutti je ob nastopu govoril o neki tretji fazi Dežele, za kate-r° pa še danes ne vemo, kaj pravzap-^av pomeni. Moja ocena je, da je Dežela v teh 25 letih pridobila svoj prostor v družbi in v marsičem nadomes-da državo kot sogovornik občanov, anes pa nadaljnja zgolj kvantitativna rast pristojnosti ni dovolj in je potreb-na kakovostna sprememba. Izgubili sm° nekaj priložnosti. Reforma je za-enkrat samo potencirala deželni aparat, potrebna decentralizacija pa je °stala geslo in se ni spremenila v dejansko porazdelitev pristojnosti. Aparat je nekdo označil kot "re-Irn odbornikov-prokonzulov". Pri em Prihaja do teritorialnih razlik, j katerih je Goriška zapostavljena, e dejansko tako in kakšna je lahko p 1 *em vloga opozicije? Dr HVSem se dežela identificira s Predsednikom, ki je iz vrst KD. Okrog men ^ec*ra delujejo odborniki, ki si seboj kradejo denar in pristojnos-ve n? morei° Pa ogroziti predsedniko-vloge. Seveda negativna plat je, da tJi I so odborniki zelo vezani na krajevne interese, tako da prihaja do delitve oblasti po strankah in strujah ter hkrati po teritoriju. Vendar problem ni samo uravnovesiti razmerja med raznimi predeli. Problem je v tem, da KD z manj kot 40 odstotki glasov upravlja 90 odstotkov vse oblasti. Ne vem, če se kaj podobnega dogaja še kje drugje v svetu. To stanje seveda omejuje tudi opozicijo in njeno možnost učinkovanja. Povedati pa je treba po drugi strani, da je KPI svoje zakonske. predloge o ključnih vprašanjih kot so gospodarstvo, industrija, okolje, reforma deželnega aparata, referendum, decentralizacija in še kako drugo predložila prej kot sam odbor in da so mnogi od naših predlogov bili sprejeti v končnih besedilih. S tem je KPI igrala pomembno vlogo, celo večjo od drugih strank v sami deželni večini. Koliko je bila slovenska problematika prisotna na Deželi v teh letih in kako? V tem pogledu so bila ta leta težka: problemi in nasprotovanja iz Ttsta se odražajo tudi v deželni upravi, tako da je celo malenkosti težko iztrgati. Obračun je zato skromen. Lahko navedemo odločilno vlogo Dežele za dosego denarja za slovenski šolski center v Gorici, prispevek v sklad za tiskanje slovenskih šolskih knjig, delno rešitev vprašanja Glasbene matice. Po drugi strani je v zadnjem času prišlo do grobe diskriminacije na škodo SLORI. V svojem delovanju sem prišel do prepričanja, da bi Dežela lahko naredila dosti več, predvsem z uporabo 3. člena Statuta, ki prepoveduje diskriminacije med državljani. Na tej osnovi bi nam lahko zagotovila zaščito povsod, kjer ima pristojnosti, kar ne bi bilo malo. Bi torej morali ovrednotiti potencialno vlogo Dežele glede zaščite naše skupnosti? Problem zaščite se postavlja kot vprašanje našega obstoja, za katerega je nujno priznanje uradne rabe jezika. Ustavno sodišče nam je to pravico že priznalo, treba pa jo je regulemantira-ti in uveljaviti v praksi. Če se to uresniči, mislim, da bo Dežela prvi sogovornik manjšine. Ne pozabimo, da bo milijarde, ki jih je vlada namenila naši skupnosti, upravljala Dežela. Zavedati se moramo vseh pristojnosti Dežele in dejstva, da bo marsikateri problem treba rešiti tukaj in ne v Rimu. O tem se je morda doslej premalo razmišljalo. Obstaja pa pogoj politične volje. Zavračanje prošenj v sloveščini ne kaže na veliko odprtost v tem pogledu. Kakšno je razmerje sil v odnosu do teh vprašanj? Glede dvojezičnih prošenj je prišlo do ovir s strani Računskega dvora, zaradi česar bo treba rešiti problem uradnega prevoda, za katerega ni pristojna Dežela pač pa samo sodišče ali Prefektura, Zdi se mi bolj birokratski problem, kot pa namerno politično diskriminiranje s strani Dežele. Politična volja reševanja naših vprašanj vsaj načelno obstaja, hkrati pa je v praksi še vedno stara navada zvrača-nja na Rim, ko dobro vemo, da bo Rim rešil vprašanja šele, ko se bodo tukaj stranke odločile. V tem pogledu so odpori zelo močni v Trstu, deloma tudi na Goriškem, še najboljše pa je stanje v Vidmu. Glede strank pa je razmerje nekako sledeče: KPI je v prizadevanjih za reševanje slovenske problematike vedno našla oporo pri SSk, DP in Furlan- ELEKTRIČNI MATERIAL - RADIO - TELEVIZIJSKI SPREJEMNIKI - GOSPODINJSKI 'N DRUGI ELEKTRIČNI PRIPOMOČKI - POROČNA DARILA - URE - ELEKTRIČNE NAPRAVE Vse to vam nudi trgovina: ELEKTROTERPIN v središču Gorice Ul. Mameli 3 (blizu Travnika) OBIŠČITE NAS! skem gibanju. Večkrat so se pridružili tudi socialisti, ki pa niso bili vedno dosledni, in kdaj pa kdaj posamezni demokristjani. Ob slovenskem je v deželi odprto tudi furlansko vprašanje. Kako to vpliva na našo stvarnost? Ločil bi dvoje aspektov. Prvi zadeva zaščito furlanskega jezika in kulture: gre za problematiko, ki je zelo podobna naši in njeno upoštevanje sili stranke k večji strpnosti tudi do naših vprašanj. Drugi aspekt je institucionalen in zadeva pojem Furlanije kot geografske enote. Videm ima danes večjo politično težo v deželnem merilu, medtem ko Trst ostaja administrativni center. Realen je problem priznanja večje vloge Vidma, ki bi odražala objektivno stanje. To bi tudi zmanjšalo -sicer nestvarno - nevarnost delitve dežele, ki bi gotovo imela negativne posledice. Pogovor zapisal MARKO MARINČIČ Za Zeleni križ so v razne namene darovali: Assunta Della Vedova 10 tisoč: družina Buffolini žena in hči 100 tisoč; Giorgio Sella 50 tisoč; družina Balani 20 tisoč; sostanovalci v Ulici Duca D Aosta 50 120 tisoč; družina Abele De Giorgio 50 tisoč; Marta Pilato 15 tisoč; Anna in Renato 40 tisoč; Bardi Onofri 50 tisoč; dijaki 1. B znanstvenega liceja 'Duca de-gli Abruzzi" 23 tisoč; Liliana Famea 50 tisoč; Luca, Elena in družina Bernardis 100 tisoč; Rina Gaggioli 20 tisoč; T. L. in D. 50 tisoč; Antonio Stua 30 tisoč; sostanovalci v Ulici Parini 2 120 tisoč; direktor in uslužbenci registrskega urada v Gorici 77 tisoč; družini Badin in Vittori 60 tisoč; N. N. 50 tisoč; Giuliano in Maria Pia 30 tisoč; Tiziana in Aldo 30 tisoč; družina Aromolo 20 tisoč; družine Cos-sar, Peruch, Peric, Campochiaro, in De Pangher 62.500; prijateljice župnije sv. Justa 60 tisoč; Rosita, Maria in Marco 50 tisoč; družina Mancuso 30 tisoč; Lina, Antonietta, Kati in Nadia 50 tisoč; Natalia Cartana 30 tisoč; ravnatelj in neučno osebje osnovne šole Randaccio v Tržiču 195 tisoč; kolege in osebje vrteča v Lečniku 90 tisoč; Marisa Della Valle in Anna Pacifico 40 tisoč. CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA GORIŠKA HRANILNICA s pobudo »pronto imposte« bom rešil svoje probleme! v/ potadla »pronto im poste« ZALOŽIMO Tl VSOTO, KI JO BOŠ PLAČAL MAJA MESECA. VRČAL BOŠ V MESEČNIH OBROKIH. POGOVORIMO SE, DA REŠIMO TVOJE PROBLEME. CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA od 1831 . tebi na uslugo Prihodnji teden v tržaškem Kulturnem domu Oprosti, ne juriš? prvo dejanje novoustanovljene gledališke zadruge Oprosti, ne juriš? Že te tri besede bi bile nemara dovolj, da izzovejo radovednost bralcev in jih takoj združijo z znanim radijskim kabaretom, ki sta ga polne tri mesece vodila Boris Kobal in Sergej Verč v studiih Radia Trst A. V eter je šlo toliko bodic, satiričnih domis^ lic in skečev, da so v naši žalostni zamejski dolini marsikje povzročili celo hudo kri in užaljenost. Satire, če nas neposredno piči, namreč ne prenesemo, medtem ko se smejimo »nesrečam« drugih. Kakorkoli že, Oprosti, ne juriš? pomeni v našem prostoru nesporen dosežek, oddaja se je poslušalcem priljubila in posledica tega je bila tudi velika audienca slovenske radijske postaje. Kobal in Verč sedaj prenašata njun satirični kabaret na odrske deske. V petek, soboto in nedeljo (3., 4. in 5. junija) bodo namreč v tržaškem Kulturnem domu predstave, na katerih bomo lahko v živo sledili besednim pustolovščinam osvoboditelja Trsta Andaluzije, zapriseženega kominformista Gigija, prof. Pirhovca, duhovnika Marjana Hlebceta, učiteljice Pizzige, Sama Pahorja, neznanega telefonista in še mnogih drugih znanih in manj znanih obrazov našega okolja. Verč in Kobal, ki sama skrbita za celotno odrsko realizacijo (pri izdelavi kostumov jima pomaga še Giuliana Gerdol), pravita, da bodo rdeča nit predstave bližajoče se volitve, ob njih pa še zaspanost naše politike ali kar zaspanost zamejstva nasploh. Skratka, šlo bo za nov satirični prerez našega vsakdana, ki nudi kar preveč izhodišč za obravnavanje vsakršnih neumnosti. Ob vsem tem pa je treba poudariti nemara naj zanimivejše. Oprosti, ne juriš? bo prva predstava v produkciji novoustanovljene poklicne gledališke zadruge Novi tržaški teater. V našem prostoru se je o njej že nekaj časa govorilo, sedaj pa je prišlo do konkretizacije, saj so jo legalizirali in ustanovili 15. aprila letos. Uradna pred- stavitev NTT bo letošnjo jesen. V zadrugi je 20 ustanovnih članov, predseduje ji Claudio Berlingerio, podpredsednik je Ivan Verč, v ostalem pa so to dokaj profilirane gledališke osebnosti slovenskega in italijanskega umetniškega prostora, pa tudi take, ki z gledališčem niso neposredno povezane. Boris Kobal in Sergej Verč pravita (sicer pa je to zapisano tudi v tiskovnem sporočilu-statutu), da nastaja NTT v času, ko se kaže nujen prehod v dobo, ki zahteva udejanjanje novega duha ali duha drugih in drugačnih vrednot, ki že preveva ljudi, njihove medčloveške odnose, upanja in hrepenenja, njihovo temeljno zgodovinsko zavest o sebi in svetu. To je naposled čas, ko tudi v svetu drugačnost ni več pojmovana kot nekaj slabšega ali celo kužnega, ampak kot novi smisel in bogastvo bivanja med ljudmi različnih prepričanj, pogledov in izvorov. Zato se NTT pojavlja v mestu, ki je v vseh pogledih strogo bipolarno in zavoljo tega brez pravih vzpodbujajočih iniciativ, ki bi po eni strani presegale zgolj atavično hrepenenje po kozmopolitizmu in po pretakanju različnih kultur, po drugi pa brezplodnost dokazovanja lastne srednjeevropske vloge v svetu. O novoustanovljeni zadrugi bomo seveda še pisali, na tem mestu pa lahko poudarimo še to, da je njen osnovni namen proizvodnja lastnih gledaliških uprizoritev v različnih jezikih (slovenščini, italijanščini, hrvaščini in nemščini), ki jih bo ponesla na področja dežel Alpe-Jadran. Glede tega gre omeniti, da je v ognju že več zanimivih, tudi provokativnih projektov, ki bi znali biti zanimivi tudi za širši prostor. Med te lahko uvrstimo brez dvoma produkcijo videokasete o Slovencih za italijanske šole, ki naj bi jo na pobudo IRSAE realizirala prav novoustanovljena gledališka zadruga. MARIJ ČUK PDG gostovalo v Kulturnem domu Iskanje identitete V Agnes Dei se iskanje zločinca na prav poseben način poveže z odkrivanjem identitete. Kajti v drami Johna Pieimeierja gre izključno za to: skorajda ni pomembno, kdo je ubil novorojenčka v nunskem samostanu, pomembno je odkrivanje notranjih niti treh protagonistk - psihologinje, ki hoče priti primeru do dna, matere Mirjam, ki skuša na vsak način ohraniti spodobnost svoje ustanove in mlade sestre Agnes, ki je zakrivila umor svojega otroka, vendar pod težo najbolj grozljivih okoliščin, ki so pogojene z dednostjo. Pielmeier je z analitičnim pristopom pretresljivo ponazoril določena psihološka stanja, ki so v Glasbeni studio Nade Žgur v Trstu Jazz in zabavna glasba drevi v Kulturnem domu Nada Žgur V Kulturnem domu v Trstu bo jutri nenavaden koncert. Tržaškemu občinstvu se bodo predstavili gojenci Glasbenega studia Nade Žgur s spletom jazz skladb in pesmi zabavne glasbe. Koncert prireja Glasbena matica iz Trsta Gojenci obiskujejo pevski oddelek za jazz in zabavno glasbo na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Vodi ga Nada Žgur, priznana profesionalna glasbenica-pevka, ki si je zastavila za cilj širjenje petja med mladino. Po za- nimivem, pestrem in strokovno zastavljenem konceptu, ki ga je sama sestavila, so bili rezultati, ki so jih udeleženci šole dosegli, povsem razveseljivi in na ugledni ravni. To so potrdili na številnih internih nastopih in tudi na javnih prireditvah. Le-tem so prisostvovali in ugodno ocenili tudi priznani slovenski glasbeni strokovnjaki, kot na primer dirigent Big banda RTV Ljubljana Jože Privšek, dirigent Mojmir Sepe in drugi. Glede na aktualnost jazzovske glasbe (prav pretekli teden se je v Trstu iztekel prvi jazz festival dežel Alpe Jadran) in zabavne glasbe pri mladih verjetno ni odveč podčrtati, da bo koncert pevskega razreda Nade Žgur prijetna osvežitev za naše občinstvo. Jutrišnji koncertni program vključuje vrsto jazz standardov, evergreenov in skladb sodobnih glasbenih zvrsti priznanih domačih in tujih avtorjev, na katere izvedbe so se študentje pripravljali v šolskem letu 1987/88. Na odru Kulturnega doma bodo nastopili pevci Davor Božič, Damjana Penič, Marta Zore, Simona Vodopivec, Dominik Kozarič, Tamara Obrovac in Nada Žgur. Spremljal jih bo ansambel, ki ga sestavljajo Miran Juvan (klavir), Jože Hauko (bas kitara), Dragan Gajič (bobni), Martin Žvelc (klaviature) in Peter Ugrin (trobenta). Začetek koncerta Glasbenega studia Nade Žgur bo ob 20.30. Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva V Kostanjevici na Krki se bo julija začel 28. Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Na sliki: železna skulptura Jima Buckleya (Irska) pred osnovno šolo Prevalje predstavi Primorskega dramskega gledališča (gostovalo je v tržaškem Kulturnem domu konec prejšnjega tedna) v režiji Mirana Herzoga prihajala v ospredje potihem, vendar pa ostro, uničujoče, prestrašujoče. Psihološka kriminalka ali drama? Vsekakor oboje, ob tem pa še spraševanje o lastni identiteti, nihanje med dvema povsem nasprotujočima si poloma - vero in razumom. Psihologinja Livingstone (Teja Glažar) se na vsak način drži vidnega, konkretnega sveta, ki ga je moč obvladovati z razumom, vendar pod silo razmer podvomi nad vsemogočnostjo ratia, medtem ko se mati Miriam (Marjanca Krošl), ki je okusila vse posvetne »grehe« skuša prijeti nečesa nadzemeljskega -čudeža, ki bi ji osmislil bivanje. Agnes (Dušanka Ristič) je pravzaprav žrtev obeh in sama sebi žrtev - na eni strani ujeta v metafiziko, na drugi pa predana logiki življenja, ki se izrazi z njeno zanositvijo, rojstvom otroka in njegovim umorom. Vse tri igralke so suvereno odigrale težavne vloge, s koncentrirano besedo in gibom udejanile Herzogova hotenja, ki so se izražala v eksaktnem postavljanju različnih situacij in izoblikovala celoto, ki jo je tržaško občinstvo cenilo. MARIJ ČUK Mednarodno srečanje sodobne glasbe Po sinočnjem koncertu violon-čfelista Rohana de Sarama v evangeličanski cerkvi se bodo jutri nadaljevala letošnja druga Mednarodna srečanja sodobne glasbe Trieste prima, ki jih v Trstu prireja Združenje za sodobno glasbo Chromas. Na deželnem sedežu RAI (Ul. Severo 7) bodo predvajali Video koncert, ki ga je producirala RAI v sodelovanju z Združenjem Chromas. Nastopili bodo Francesco Pennisi, Bruno Mader-na in Carlos Rogue Alsina. Zatem bodo predstavili še video, ki ga je posnel znani umetnik Edvard Zajc, Tržačan po rodu, sicer pa docent na ameriški univerzi Syra-cuse. Začetek ob 18. uri. Na ogled so nekatere pomembne arheološke najdbe, zlati predmeti in risbe V Bologni zanimiva razstava o umetnosti Makedoncev So razstave povod za kulturno poglobitev ali trenutek površnega izlet-ništva? So edinstvena priložnost za spoznavanje umetnosti in zgodovine ali samo moda? Razstave ne predstavljajo vedno kreativnega pristopa h kulturi. Odmevnost, katere so večkrat deležne v tisku in po televiziji, pa nas vseeno vabi, da si jih ogledamo. Bojimo se, da ne bi česa zamudili. Obisk se pa splača samo, če smo za poznavanje določenega zgodovinskega obdobja, umetniške struje ali kulture pripravljeni vložiti nekaj več kot samo salonski sprehod. S pomembno mednarodno razstavo se v teh dneh in do 19. junija ponaša tudi Bologna. Bologna je pobratena s Solunom, kjer je februarja organizirala razstavo o Etruščanih. Solun se v teh dneh Bologni oddolžuje z razstavo Umetnost Makedonije. Gre za zgodovinski pregled, ki sega do Aleksandra Velikega, torej do trenutka največjega razmaha makedonske moči in slave. Na ogled so nekatere zelo zanimive arheološke najdbe. Marsikatera je prvič v tujini. Mnoge izhajajo iz verjetno najbolj pomembnega odkritja zadnjih let, to je neoskrunjene grobnice kralja Filipa II. v Verghini pri Solunu, ki so jo odkopali leta 1977. Razstavljeni pa so tudi predmeti iz drugih grobnic, od prastarih nekropol v Sindosu in Aghiji Paraskevi do bogatih grobišč v Derveni in Sevasti. Makedonci so bili sprva nomadski narod. Atenci so jih sicer še v 4. stoletju pred Kristusom imeli za barbare in to ne le zaradi takratnih političnih sporov, ampak tudi zaradi njihovega »nerazumljivega« narečja. V resnici je prav v 4. stoletju pred Kr. Makedonija dosegla svoj višek in gospostvo nad skoraj vso Grčijo. V Korintu je leta 338 Filip II. sklical skupščino grških mest, ki so ga imenovale za stratega Grkov. Filip, je načrtoval vojaški pohod proti Peržanom, ko so ga umorili. Nasledoval mu je dvajsetletni Aleksander, ki je svoje vojake povedel do levega brega Donave in do Indije. S skrajnega vzhoda se je vrnil le, ko mu lastni vojaki niso hoteli več slediti. Kultura in umetnost helenistične dobe sta se razcveteli in razširili v svet po administrativnih tirnicah Aleksandrovih pohodov. Na razstavi v Bologni vzbujajo občudovanje elegantne vaze z obličji in risbami, predvsem pa presenečajo številni zlati predmeti; od velikih žar do zlatih bršljanovih in oljčnih vencev, od bogato izdelanih uhanov iz filigra-na do mrtvaške maske princese iz Sin-dosa. Makedonija je imela mnogo zlata, njeni obrtniki pa so bili umetniki. Solunski arheološki muzej, ki je pobrateni Bologni posodil dragocen del svojih zbirk, nas uvaja v boljše razumevanje evropske kulturne dediščine. Koliko pa je to kulturno sporočilo mrtvih predmetov nemudoma živo za vse obiskovalce te in podobnih razstav, je vprašljivo. V dobi stalnega bombardiranja z vse večjim, vse bolj pisanim, vse bolj svetlikajočim, nam tudi zlata maska iz 6. stoletja pred Kr. mogoče vzbudi le plehko samozadoš-čenje ob kulturnosti naših izletniških izbir. Napisi na stenah so profesorski in dolgočasni. Da današnjega profesionalnega kulturnega izletnika iztrgajo iz objema totalne pasivnosti, so Feni-čani v Benetkah izbrali pot spektakularnosti in multimedialnosti, vendar so kritike temu pristopu številne. Na ta način, oporekajo puristi, zgodovino odevamo s plaščem bleščic. Bolonjska razstva, po drugi strani, kljub številnim fotografijam in didaskalijam težko zadošča naši morebitni radovednosti. Šolski izleti se sicer grmadijo pred mestnim arheološkim muzejem, vendar so osnovnošolskim otrokom nagonsko še najprijetnejša uporaba prostorov zazdijo tek, lov in skrivalni' ca. Manjša gruča otrok stoji pred stek; leno skrinjo. Učiteljica v rokah drž) katalog in iz njega bere akademsk1 opis razstavljenih predmetov. »Vidit6, otroci, to je tipičen primer jonsk® umetnosti.« Mogoče bi bilo primerno organizirati peticijo za ukinitev vsen šolskih izletov zaradi njihovega^ 9r.eS’ nega tratenja časa in energij? Živža ob bližnji skrinjici pa vzbuja PoZ°I nost. Otroci dvigajo roke in iščejo on_ govore na vprašanja nevidne učitelj ce, ki ni niti za ped višja od njih. U tavljeni so pred zlato mrtvaško mask iz Sindosa, učiteljica pa jih vodi 0 spretnosti obrtnika, ki jo je izdelal, pomenov te navade in našega 9^ea ^ nja na smrt; končno varno Pristanetez znanstveno relativni veljavi hipoty pri odsotnosti pisanih dokumentov, svojo preprosto razlago in v svoja izzi ^ joča vprašanja vpleta tehnične in ^j.oZne ske izraze, otroci pa se prerivajo, da bi zamudili niti besede. Šolski izleti i jo smisel, če so skrbno pripravljeni organizirani. Obisk razstav je kultutve. spodbuden le, če v njih najdemo pf® -g zo za nadaljnjo radovednost in *s".0,„ Predmeti in napisi nam drugače 9TJen skozi eno oko noter, skozi drugo pa IVANKA SUHADOLC Letos manjša izmenjava blaga po tržaškem avtonomnem računu Najnovejša primerjalna razpredelnica o plačilih in izplačilih po tržaškem avtonomnem računu kaže, da je bil blagovni promet med ustreznimi mejnimi območji od 1. januarja pa do 30. aprila letos za 6,4 milijarde lir manjši kot v prvih 4 mesecih 1987. Skupni obseg poslov (uvoz + izvoz) je namreč dosegel letos 174.724.368.000 lir proti 181.055.320.000 lir lani. Uvoz s sosednega jugoslovanskega ozemlja na Tržaško je znašal v prvem letošnjem štirimesečju 85.560.841.000 lir, medtem ko je dosegel v ustreznem obdobju lanskega leta 89.882.137.000 lir, izvoz iz tržaške pokrajine na sosedno obmejno ozemlje pa se je medtem zmanjšal z 91.173.183.000 na 89.163.527.000 lir. Po blagovnih zvrsteh je pri uvozu levji delež šel, kot vedno, živemu govedu (18.504.203.000 lir), ki so mu sledili goveje meso (14.183.315.000 lir), proizvodi kemijske in podobnih industrij (10.319.140.000 lir), navadne kovine in izdelki iz navadnih kovin (9.355.255.000 lir), živi konji, osli, mezgi in mule (4.048.457.000 lir), vozila, letala, plovila in spremna transportna oprema (3.664.858.000 lir), obdelan les (3.285.953.000 lir), tekstil in tekstilni izdelki (2.998.647.000 lir), izdelki iz lesa (2.806.390.000 lir), plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas, kavčuk in izdelki iz kavčuka ter gume (2.540.797.000 lir) in tako naprej. Pri izvozu pa so odigrali glavno vlogo razni stroji, elektrotehnična oprema, aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka oziroma televizijske slike in zvoka ipd. (21.407.180.000 lir), proizvodi kemične in podobnih industrijskih panog (21.230.262.000 lir), plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas, kavčuk in izdelki iz kavčuka in gume (10.391.107.000 lir), navadne kovine in proizvodi iz navadnih kovin (7.093.270.000 lir), proizvodi živalske industrije, pijače, alkoholi, kisi, tobak in tobakovi nadomestki (5.043.652.000 lir), tekstil in tekstilni izdelki (4.535.726.000 lir), rastlinski proizvodi (4.476.489.000 lir) in tako dalje. 1111 is !li!I!l!!lll!il patronat ime svetuje m ;;; Zdravstveno varstvo nezavarovanih občanov Vpr.: »Od novembra lani sem brezposeln in nimam nobenih dohodkov. Ali se moram za zdravstveno kritje kam vpisati in plačati kak minimalen pri-spevek?« s 0 Vpr.: »Kot obrtnik redno plačujem vse zavarovalne prispevke in ker vodim družinsko podjetje, del ustvarjenega dohodka delim z ženo, ki ni vpisana kot pomočnica. Mora tudi žena plačati "davek na zdravje" na svoj dohodek ali ne?« § 2 Čez dober mesec bo zapadel rok za plačilo »davka na zdravje«, ki so ga dolžni poravnati Vsedržavni zdravstveni službi vsi tisti državljani, ki sicer niso socialno zavarovani (non mutuati). Do 30. junija bo treba odšteti zdravstveni prispevek za leto 1987 na osnovi zadnje davčne prijave in sicer v višini 7,5 odstotka na vse prijavljene dohodke brez izjeme (za to kategorijo zavarovancev se ne odšteva prvih štirih milijonov lir dohodkov od zemljišč, stavb in kapitala) do štirideset milijonov lir, za morebitne višje dohodke do 100 milijonov lir pa štiri odstotke. Kdo se je pravzaprav dolžan vpisati v seznam zdravstveno nezavarovanih občanov in do 30. junija plačati to dajatev za leto 1987? Odgovor bo bolj jasen, če navedemo vse tiste, ki so tega oproščeni in sicer so to odvisni ali samostojni delavci, osebe, ki opravljajo svobodni poklic in upoko- jenci, torej vsi tisti, ki plačujejo prispevke oziroma imajo pravico do brezplačnega zdravstvenega zavarovanja. V ta krog spadajo tudi tako imenovane »enote v breme«, se pravi zakonec in otroci, katerih dohodek v letu 1987 ni presegal 6.828.700 lir, za leto 1988 pa dohodkovna meja znaša 7.215.000 lir. Kdor ima višji dohodek, se je torej dolžan vpisati v posebne sezname Vsedržavne zdravstvene službe, ki jih upravlja INPS. Odgovor na prvo vprašanje našega bralca: ker ste brezposelni (in torej brez socialnega zavarovanja), se morate obvezno od 1. januarja 1988 vpisati v poseben seznam nezavarovancev, ker bi lahko v primeru koriščenja javnih zdravstvenih storitev kdo preverjal vaš status. Morebitni »davek na zdravje« boste lahko plačali do 30. junija prihodnjega leta: če ne boste imeli dohodkov, vam sploh ne bo treba plačevati nobenega zneska, saj ni predviden nikakršen minimalni prispevek. V kolikor pa boste ustvarili kak dohodek, bo prispevek znašal 6,5 odstotka. Drugo vprašanje obrtnika pa je nekoliko bolj kompleksno. Žena, ki ima iz fiskalnega vidika delež dohodka družinskega obrtniškega objekta, bi praviloma morala biti redno zavarovana kot obrtniška pomočnica. Kar zadeva davek na zdravje, pa ni dolžna za leto 1987 plačati ničesar, le če ni njen delež dohodka na davčni prijavi 740 presegel 6.828.700 lir, ker se v tem primeru smatra v breme moža - obrtnika. gospodarski dopis iz Slovenije Bo poizkus uspel? Ne glede na vse drugačne trditve, ki se jih je skušala oklepati predvsem zvezna vlada, je povsem jasno, da je bil majski program protiinflacijskega delovanja vsiljen od Mednarodnega denarnega sklada oziroma tujih posojilodajalcev. Po vzoru kapitalističnega gospodarstva je bila tržna logika vsiljena torej tudi Jugoslaviji. Bolje rečeno: vsiljena je bila tistemu delu Jugoslavije, ki je ni bil pripravljen sprejeti zato, ker ve, da tržna logika prinaša prehod od mirne, mrtve krize, v kateri vsak dan nekoliko nazaduješ, k razpenjeni, živahni krizi, ki sprošča sile in zato ponuja upanje. Zastavlja pa se vprašanje, ali je razmerje političnih in družbenih sil v Jugoslaviji zdaj že takšno, da je bil premik k tržnemu gospodarstvu omogočen, ali pa je do tega premika prišlo samo zaradi šopa dolarjev (deviznih posojil), s katerimi je tujina pogojevala in zahtevala drugačna gospodarska pravila. Nekaj opaznih sprememb se je v tej državi sicer zgodilo. Dokaj močan tok demokracije, ki se počasi premika tudi v južnejše dele države, je zagotovo omogočil tržni prodor. Pokazalo se je, da sta se v državi izoblikovala dva gospodarska bloka, ki nista več razdeljena samo na posamezne republike (oziroma na razmerje 2:6). Polarizacija na dva bloka (gos-podarsko-liberalnega in konzervativnega) pa se bo še bolj izoblikovala in prav to razmerje bo določalo smer. Poglejmo scenarij! Sprostitev cen in zamrznitev plač bosta povzročili močan padec kupne moči. Zato bo prodaja na domačem trgu čedalje težavnejša. Podjetja bodo prisiljena iskati kupce v tujini, k čemur naj bi jih spodbujala tudi uvedba deviznega trga, saj bo devizni zaslužek ovrednoten drugače kot doslej. Kdor ne bo sposoben te tržne tekme, se bo moral preusmeriti ali pa svoje izdelke prodajati pod ceno. Ker prodaja pod ceno dolgo časa ni možna, bo moral vsaj v obdobju, ko še ne bo sposoben opraviti pomembnejših sprememb v proizvodnji (drug proizvodni program, dvig storilnosti, odstranitev nepotrebnih delavcev...), močno zmanjšati proizvodnjo. Zato je pričakovati dokajšnjo gospodarsko recesijo, ki jo bo pomagala vzdrževati tudi restriktivna monetarna politika vsaj v začetku. Dolgost recesijske-ga obdobja je lahko zelo različna in ni odvisna samo od sposobnosti gospodarstva za tržno prilagajanje, ampak tudi od gospodarske politike, ki mora preusmeritev izrazito močno podpirati. Zlasti v tem recesijskem obdobju bodo nastopile tiste socialne napetosti, ki jih povzročajo velika draginja, zamrznjene plače in omejevanje javnih izdatkov. Čeprav se je tudi Jugoslavija že navadila socialnih pretresov, jih ne kaže podcenjevati predvsem zato, ker bo v okviru države prišlo do močnega porazdeljevanja denarja. Zaradi tržne logike se bo denar moral začeti prelivati k boljšim gospodarjem, kar pomeni, da bo što slabšim še slabše kot doslej vse dotlej, dokler ne bodo postali boljši. In prav tani, kjer so slabši gospodarji, so možna velika žarišča nezadovoljstva. Socialno gibanje pa je že enkrat onemogočilo gospodarsko reformo (tisto, začeto leta 1965). Toda razmere so zdaj drugačne in bolj podobne obdobju po prvih pogajanjih o preložitvi tujih posojil, ki jih je vodila vlada Milke Planinc. Prav takrat, ko so se začeli kazati prvi ugodni vplivi tržne gospodarske usmeritve, je morala Milka Planinc odnehati. Drugačna prerazdelitev dohodka je začela ogrožati posamezne dele gospodarstva (ker se niso bili pripravljeni sprijazniti s trgom), s tem pa tudi posamezne politične struje. Te politične struje so se uprle tržni usmeritvi, pri tem uspele in se celo obdržale na oblastnih položajih. Značilno je navdušenje teh struj, ko se Jugoslaviji ni bilo treba več ravnati po določilih stand by sporazuma z IMF. Kasnejši dogodki so znani. Gospodarska kriza se je še zaostrila in zdaj smo priča novemu tržnemu poizkusu. Bo ta poizkus uspel? Ponovno bo prišlo do močne polarizacije med tistimi, ki so za trg, in onimi, ki so proti njemu. Ker bo polarizacija močna, jo bo težko skrivati pred javnostjo, zato bo možno kmalu zaznati, kakšna je resnična usmeritev. JOŽE PETROVČIČ TRŽAŠKA BORZA MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM 19. 5 23. 5 HLADNE ROTACIJE Generali . 83550 83850 Uoyd 15650 Ll°yd risp 7010 7000 Ras . 39800 40000 RAS risp. 15450 15350 Sai . 14300 Sai risp. . 7300 7000 Montedison . .. 1435 1456 Montedison risp 715 724 Pirelli . 2510 2400 preiti risp 2420 2410 ^irelli risp. nc 1475 1470 Snia 1730 1780 Snia risp. 1720 1750 “oia risp. nc 1100 1100 Rinascente 3490 3355 Rinascente priv Rinascente risp Premuda 2055 2070 2350 2305 1950 1900 Premuda risp o|p 1800 1850 SiP risp. Bast°gi... 2150 220 2130 215 Corriau 2085 2015 19. 5 23. 5 Fidis 5405 Gerolimich 89 Gerolimich risp 89 86 SME 1735 Štet 2750 Štet W 10 720 620 Štet W 9 400 Štet risp 2650 Tripcovich 7400 Tripcovich risp. nc 2900 2800 Att. Immobiliari . .' 2800 2590 FIAT 8546 8555 FIAT priv 5360 5375 FIAT risp 5390 5405 Gilardini 12625 12200 Gilardini risp 9500 9510 Dalmine 205 210 Marzotto 4750 4690 Marzotto risp 4620 4600 Marzotto risp. nc 3700 3700 NEURADNO TRŽIŠČE 1. C. C. u 545 550 SO. PRO. ZOO 950 950 Carnica Ass . 11500 11500 ___________________________23. 5. spr, % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP februar 1990 ......... 97,20 —0,15 BTP april 1989 12%........ 101,85 —0,05 BTP februar 1989 12,5% . . 102,10 —0,05 BTP februar 1990 12,5% , . 103,80 0,10 BTP januar 1989 12,5% .. . 101,70 0,00 BTP januar 1990 12,5% . . . 103,40 —0,10 BTP julij 1988 12,5% ..... 100,25 0,15 BTP maj 1989 10,5% ....... 101,00 —0,05 BTP marec 1989 12,5% . . . 102,10 0,00 BTP marec 1990 12,5% . . . 103,90 0,00 BTP nov. 1988 12,5%....... 101,25 —0,10 BTP okt. 1988 12,5% ...... 100,95 —0,05 BTP januar 1990 .......... 97,60 —0,05 CASSA DP-CP 1997 10% . . 98,25 0,00 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . 107,45 0,00 CCT ECU 1982/89 14% . . . 104,75 —0,24 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 108,40 0,09 CCT ECU 1984/91 11,25% . 109,20 0,00 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 109,45 0,14 CCT ECU 1985/93 9% .... 103,70 0,00 23. 5. spr. % CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 107,00 —0,47 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 103,30 0,10 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 106,90 —0,42 CCT julij 1982 .............. 97,75 0,05 CCT januar 1991 ......... 99,10 —0,05 CCT julij 1993 .............. 94,15 0,00 CCT december 1990 ........... 98,20 —0,61 CCT februar 1991 ......... 98,60 —0,15 CCT februar 1997 ......... 93,30 —0,16 CCT junij 1993 .............. 94,55 0,05 CCT marec 1991 ......... 99,10 0,10 CCT november 1993 ........... 95,10 0,00 CCT september 1993 .......... 94,40 0,00 CCT avgust 1992 ......... 97,70 0,00 CCT avgust 1993 ......... 95,00 0,00 CCT 1983/93 2,5%............. 90,90 0,00 CCT avgust 1988 ........ 100,30 —0,05 CCT avgust 1990 .......... .. 99,15 —0,05 CCT avgust 1991 ........ 100,10 0,00 CCT avgust 1995 ......... 92,75 0,00 CCT avgust 1996 ......... 92,65 0,05 CCT april 1991 ............. 100,80 —0,15 CCT april 1992 .............. 98,10 0,10 CCT april 1995 .............. 92,05 —0,05 MILANSKA BORZA; VODILNE DELNICE 23. 5. spr. % ^Kskajndustrija - KMETIJSTVO °uitonj =r'dania Pe|TJgina ZAVAROVALSTVO - BANČNIŠTVO a !anza Ass Assitaha ASS' riSp- por Ausonia ^at|na ord. . . . 46800 —0,63 jKa- :::: ["^ndiaria . Un ,revider'te TA! nsP- port ^niPO| Dri«, IODOU U,00 Banco diT^ ltaliana • Creriit Roma 1955 —0,25 lnterhu l,al'ano . . M^banca ord. 'ooenca " ^apirna INDUSTRUA . CEMENT L'F*„ Ur9° ord. . k. ^resso '''-'adori -rU^o Po|igra?°cJ)riv ^menti 23. 5. spr. % Unicem................ 16700 —0,05 Unicem risp........... 8120 —0,97 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp ........................ 2270 0,00 Fidenza Vetrar 1000 ......... 5860 —0,50 Italgas ..................... 1705 —0,87 Mira Lanza.................. 38100 0,00 Montedison 1000 ............. 1430 —0,34 Montefibre .................. 1450 —2,68 Pirelli ..................... 2391 —3,00 Pirelli risp................. 2401 —0,57 Recordati ord................ 7200 +0,41 Saffa........................ 6465 —0,53 Siossigeno ................. 22000 +0,59 Snia BPD .................... 1767 —1,00 Snia Fibre .................. 1385 +0,14 Snia Tecnopolimeri....... 3908 —1,06 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE __________________ Rinascente................... 3352 —0,97 Silos Genova.................. 487 —0,61 Standa ..................... 15180 +0,19 Standa risp. port............ 5305 0,00 Alitalia cat. A.............. 2425 +0,62 Alitalia priv................ 1510 +2,72 Italcable.................... 9620 +1,26 SIP ......................... 2002 —0,14 SIP risp. port............... 2190 +3,30 Sirti........................ 7200 —0,27 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE _________________ Ansaldo Trasporti ........... 3849 +1,15 Tecnomasio................... 1630 0,00 Bastogi.................... 215,50 +0,23 23. 5. spr. % Bonifiche Siele ............. 24300 —0,81 Bonifiche Siele risp...... 8100 0,00 CIR - Comp. Ind. Riunite . . 5080 —1,56 CIR risp...................... 5090 —1,56 Cofide........................ 5050 +0,79 Comau Finanziaria ............ 2015 —1,94 Editoriale SpA ............... 2575 +0,38 Euromobiliare ................ 6380 —0,15 Ferruzzi Agric................ 1260 —1,63 Fidis......................... 5405 —0,64 Fimpar ....................... 1200 —0,41 Finarte ...................... 2970 —0,50 Fiscambi Holding.............. 6701 0,00 Fiscambi risp................. 1889 0,00 Fornara ...................... 2035 —0,48 Gaic ........................ 29500 0,00 Gemina........................ 1150 +2,13 Gemina risp................... 1115 +3,72 Gerolimich...................... 89 —0,83 Gerolimich risp. port..... 85,50 —0,58 IFI priv..................... 14450 —0,75 IFIL fraz..................... 3000 —2,21 IFIL risp. port. fraz......... 1726 +0,29 Iniziativa Meta............... 9155 +0,05 Iniziativa Meta risp.......... 3301 —0,27 Italmobiliare................ 92000 +0,87 Pirelli & C................... 3805 +0,66 Riva Finanziaria ............. 9565 0,00 Sabaudia Finanziaria .... 1630 +1,24 Sabaudia risp. nc ............ 1005 —0,19 Saes.......................... 1450 —1,22 SME .......................... 1735 +2,11 SMI Metalli................... 1899 0,00 SMI risp...................... 1880 0,00 SOGEFI........................ 4600 +3,83 Štet.......................... 2750 —0,65 Štet risp. port............... 2600 —1,06 23. S.spr. % Tripcovich 7400 —1,26 Tripcovich risp. nc 2800 0,00 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 2590 —4,95 Calcestruzzi 7200 0,00 Cogefar 4390 + 2,81 Del Favero 3350 —1,49 Grassetto SpA 8500 + 1,19 IMM Metanopoli 975 + 0,20 Risanamento Napoli . . . 13000 + 1,56 Vianini 2870 —0,34 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 2100 —1,86 Danieli & C . . . . 4355 —0,79 Data Consyst . . . 8400 0,00 Fiar SpA 12300 + 0,81 Fiat ord . . . . 8500 —0,87 Fiat priv . . . . 5320 —1,48 Fiat risp . . . . 5380 —2,00 Franco Toši 13340 —1,11 Gilardini 12200 —1,01 Magneti Marelli . . . . 2201 —0,98 Merloni . . . . 1510 —0,98 Necchi ord 2200 —1,34 Olivetti ord . . . . 9471 —0,61 Olivetti priv 5350 —0,18 Pininfarina .. . . 9000 + 2,07 Rodriguez SpA 10000 + 1,52 Safilo 5050 —0,01 Safilo risp 5006 + 0,07 Saipem 2099 + 4,95 Saipem risp 2270 0,00 Teknecomp 1065 —6,16 23. 5. spr. % CCT april 1996 92,90 0,32 CCT december 1990 .... . 101,80 0,00 CCT december 1991 .... 99,50 —0,25 CCT december 1995 .... 93,40 —0,16 CCT december 1996 .... 93,30 0,00 CCT ECU febr. 1994 . 103,60 —0,10 CCT ECU maj 1994 95,10 —0,11 CCT EFIM avg. 1988 . 100,30 0,00 CCT ENI avg. 1988 . 100,30 —0,20 CCT februar 1991 . 101,80 0,05 CCT februar 1992 98,95 —0,05 CCT februar 1992 9,8% . . . 100,00 0,00 CCT februar 1995 97,80 —0,10 CCT februar 1996 94,75 0,05 CCT februar 1997 93,35 0.00 CCT januar 1990 12,5% . . . 102,85 0,00 CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 102,80 0,00 CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 102,75 0,00 CCT januar 1991 . 101,55 —0,20 CCT januar 1992 99,95 0,00 CCT januar 1992 11% ... . 101,00 —0,05 CCT januar 1996 94,05 —0,27 CCT januar 1996 IND 97,00 0,00 CCT januar 1997 IND ... . 93,75 —0,21 CCT junij 1988 IND . 100,05 0,00 CCT junij 1991 IND . 100,65 —0,10 CCT junij 1995 IND 92,25 —0,05 CCT januar 1996 IND ... . 92,75 —0,11 CCT INAM jan. 89 12,5% . . 101,40 —0,25 CCT julij 1988 EM 83 100,20 0,10 CCT julij 1990 IND 99,10 0,00 CCT julij 1991 IND 100,10 —0,10 CCT julij 1995 IND 93,30 0,00 CCT julij 1996 92,55 —0,05 CCT maj '1991 IND . 100,65 —0,10 CCT maj 1992 96,10 0,16 CCT maj 1995 IND 92,25 —0,11 CCT maj 1996 . . 92,75 —0,16 CCT marec 1991 IND 100,75 0,00 CCT marec 1995 !ND 92,65 0,00 CCT marec 1996 92,95 —0,05 CCT marec 1997 IND 92,85 —0,11 CCT nov. 1990 IND 99,45 0,00 CCT nov. 1990 EM 83 101,90 0,20 CCT nov. 1991 IND 100,10 —0,10 CCT nov. 1995 IND 93,20 —0,11 CCT nov. 1996 IND 93,00 —0,11 CCT oktober 1993 IND ... . 95,60 0,00 CCT okt. 88 EM 83 100,50 —0,10 CCT oktober 1990 IND 98,95 0,00 CCT oktober 1991 IND 100,05 —0,20 CCT oktober 1995 IND 93,05 —0,11 CCT oktober 1996 IND 92,80 —0,16 CCT sep. 1988 EM 83 . . . . 100,40 —0,10 CCT sep. 1990 IND 99,05 0,05 CCT sep. 1991 IND 100,10 —0,05 CCT sep. 1995 IND 93,00 —0,05 CCT sep. 1996 IND 92,70 —0,32 CTS marec 1994 IND 71,00 —1,39 ED SCOL 1975/90 9% . . . . 103,00 0,00 ED SCOL 1976/91 9% 102,75 1,23 ED SCOL 1977/92 10% . . . 102,35 0,00 REDIMIBILE 1980 12% . . . 105,50 0,00 RENDITA — 35 5% : 76,50 0,00 V organizaciji ZSŠDI, KK Adria, odbora maratona Franja in pod pokroviteljstvom Ljubljanskega in Primorskega dnevnika Maraton prijateljstva: pravi športni praznik V Lonjerju je udeležence Maratona čakalo res prijateljsko vzdušje, v katerem pa niso pozabili naših padlih za svobodo V nedeljo je bilo v dopoldanskih urah na Viču pri Ljubljani in v Lonjerju pri Trstu v popoldanskih urah vse živo. Prvi Maraton prijateljstva, za katerega sta dala pobudo ZSŠDI in odbor maratona Franja, dejansko pa organizirali požrtvovalni člani Kolesarskega kluba Adria iz Lonjerja in vsi Lonjerci sploh, k uspehu te velike športne manifestacije pa so aktivno prispelala kolesarska društva iz Slovenije (Rog, Krka itd.) ter telesnokultur-ni, športni in politični delavci tostran in onstran meje. In prav zaradi te vsestranske angažiranosti vseh ljudi, ki jim je bil ta kolesarski praznik pri srcu, je slednji v »ljudskem« smislu res dobro uspel. Častna pokrovitelja sta bila Ljubljanski dnevnik, ki je teh pokroviteljstev že navajen, saj se kolesarski maratoni odvijajo že vrsto let širom po Sloveniji, in Primorski dnevnik, glede na to da se je ta maraton zaključil v zamejstvu. Izpred postaje milice na Viču je dopoldan krenilo na pot kakih dvesto kolesarjev iz vse Slovenije, kakih 25 pa je bilo članov KK Adria z Radijem Pečarjem na čelu. Kolesarje sta na startu kratko pozdravila predsednik organizacijskega odbora Maratona prijateljstva Janez Vinkler in predstavnik Socialistične zveze Slovenije Jože Osterman, nakar so se udeleženci podali na pot. Kot je s svojim ročnim kompjuter-jem izmeril neki zamejski kolesar, je bila vožnja še kar »turistična«, saj so kolesarji (bilo jih je različnih starosti, pa tudi fizična priprava je nihala od posameznika do posameznika) kakih 105 kilometrov prevozili v 3.41" s povprečno hitrostjo 28,5 km na uro. Postanek s čajem je bil v Senožečah, tako da so lahko nato kolesarji spet vozili v strnjeni skupini, ki se je pri kratkih vzponim med Planino in Senožečami nekoliko razredčila. Pot je nato kolesarje popeljala mimo meje na Fernetičih, na cilju v Lonjerju ,pa jih je poleg prijaznosti in delavnosti domačinov, sprejelo tudi sonce, vedro vzdušje in domačnost. Maratonci so med drugim položili venec na spomenik padlih v Bazovici in v Lonjerju. Kolesarji, organizatorji, spremljevalci in vsi tisti, ki jim je bil pri srcu ta maraton, so nato v Lonjerju dobili pijačo, »paštašuto«, dobro voljo pa je med drugim ustvarila godba Viktor Parma iz Trebč. Ob zaključku so zbranim v imenu domačinov spregovoril Radi Pečar, ki je izrazil zadovoljstvo nad uspehom te prve izvedbe maratona, predstavnik kolesarskega kluba Rog Zvone Zanoškar, ki je »potožil«, da so kolesarji še prehitro prišli v Lo-njer, in Janez Vinkler, ki je prisotne spomnil, da se bodo te izvedbe še redno nadaljevale v naslednjih letih. Že leta 1989 se bo namreč 2. Maraton prijateljstva začel v Lonjerju in zaključil v Ljubljani, naslednje izvedbe pa bodo imele še vse več novosti. Vinkler je še obnovil zgodovino teh dolgih kolesarskih poti iz Ljubljane v Trst in obratno, iz katere je razvidno, da je bila ta trasa takoj po uvedbi kolesa zelo »popularna«. Prvo organizirano kolesarjenje je bilo že leta 1909, nato 1913 in kasneje. Zametek tega prvega maratona pa je bil leta 1979, ko so kolesarski amaterji prevozili pot od Kokrice do Trsta. Jugoslovanski konzul v Trstu Pogačnik je med svojim pozdravnim govorom pohvalil pobudo, k uspehu katere so odločilno prispevali Lonjerci, kar dokazuje, da se da s složnim in koordiniranim delom marsikaj narediti. Predsednik ZSŠDI Odo Kalan je izrekel dobrodošlico prisotnim ter se med drugim tudi zahvalil za sodelovanje predstavniku mejne policije Pog-lajenu, predstavniku mejne policije Šofmanu, društvoma Rog in Avtoko-merc za tehnično služno, dr. Staretu za medicinsko službo, poleg tega pa je s plaketami nagradil predsednika KK Adria Mirana Batiča ter predstavnika pokroviteljskih časopisov Primorskega dnevnika in Ljubljanskega dnevnika. Plaketo so še dobili predstavniki kolesarskega kluba Črnuče za dolgoletno sodelovanje z Adrio. Slavje se je še dolgo nadaljevalo, saj sta prijetna domačnost in omamljujoč vonj tipične »šagrske« hrane kar priklenila kolesarje in njihove spremljevalce iz vse Slovenije, da so se v Lonjerju zadržali dlje, kot so predvidevali. Nekateri, ki jim očitno ni bilo dovolj kolesarjenja, so se nato v Ljubljano vrnili kar s kolesi. Vsekakor se bodo iz ,te izkušnje prvega maratona porodile še druge zamisli in ideje, tako da bo vsaka naslednja podobna rekreativna kolesarska manifestacija bolj sveža, bolj nova in vse privlačnejša in da se bo spremenila, kot je sicer bilo že v nedeljo, v pravi kolesarski, športni in vsestransko slovenski praznik. DUŠAN JELINČIČ Bolje mimo nevarnih voda Ker se poglavje o Jadranu še piše, te knjige danes ne bomo niti odprli, saj je Branko Lakovič v Ferrari nabral toliko materiala, da je napolnil celo stran in zato prav gotovo učinkoviteje od mene komentiral nesrečno gostovanje naših košarkarjev. V zameno se bomo tokrat pomudili na oblačku nad starim tržaškim nogometnim stadionom, kjer se je v nedeljo odvijala prava groteskna kriminalka, katere katarzični konec je ta: Triestina je z eno nogo že v nižji ligi. In še prav ji je, čeprav nimamo nič proti tržaškemu drugoligašu. Najbrž bo izpad kar blagodejno deloval, saj se bodo vsaj prenehale kupčije za točke, ki so klub iz našega mesta pahnile nizko, prenizko. Zelo nizko je s Triestino padel tudi nekdanji prvovrstni nogometaš, Causio po priimku, ki se je očitno nalezel tržaške provincialnosti, nazad-njaškosti in ekskluzivizma. Ne moremo si namreč razložiti, kako da je sprejel kandidaturo Liste za Trst, gibanja (stranke), ki uničuje mesto. A prav tako si ne znamo razlagati, da neki naš bančni zavod vlaga svoje denarce v tako podjetje, kot je Triestina. Najbrž mi bodo razložili, da je to »politično oportuno« in široko, a tega, oprostite, ne razumem. Ali ni prav tako široko in oportuno dajati nekaj (pa ne samo nekaj) denarja naši izsušeni kulturi? Pa spet sem zašel v nevarne vode. Iz njih bom izplaval s pogledom proti domovini, četudi je ta pogled zastrt s samo črnino in razočaranji. Mislim seveda na dva športna dogodka. Belinki Olimpiji niti letos ni uspelo osvojiti pokala SFRJ v ženskem rokometu. Pred očmi imam kapetanko ekipe Banovo, ki je po porazu z zagrebško Lokomotivo dejala, da »Slovenkam očitno ni dano osvojiti tega pokala in ga nikoli ne bodo«. Seveda, razočaranje je bilo veliko, saj je bila Olimpija favorit, vendar pa upam, da bodo Slovenke le še zavihale rokave in znova poskusile, saj danes Krši Slovenci v matični domovini poskušajo nekako spremeniti tok. In če toka ne moreš spremeniti, je tu milica z marico (tudi glede tega je vsaka metafora neumestna). Zgodilo se je v nedeljo za Bežigradom, ko so morali možje postave pridrveti na stadion s svojim »kombijem«. Ne da bi zapirali pijance ali razgrete navijače, ampak da rešijo sodniško trojko, ki je, to najbrž drži, v pijanem stanju delila »pravico« in skrojila poraz Ljubljančanov. Drugače si ne moremo predstavljati enostranskega navijanja za goste, kot piše v Delu, ki jim je bilo dovoljeno vse, domačim pa nič. Res pa je tudi to, da jugoslovanski nogomet ne bo nikoli izplaval iz kalnih močvirij, dokler bodo veljali zakoni podkupnine in korupcije. Ti seveda veljajo povsod in tudi v Italiji, le da je na našem polotoku vse bolj prefinjeno in »znanstveno«. Znanosti, ki je karta prihodnosti človeštva, pa se ne smemo in moremo upirati. Marij Čuk Nogomet: v italijanski B ligi V Trstu... tenis TRIESTINA - TARANTO 4:6 (2:3) STRELCI: v 9. min. Roselli (T), v 10. min. Cjnello (T), v 14. min. Poletto (T) avtogol, v 40. min. Picci (T), v 43. min. Orlando (T), v 47. min. Činello (T) enajstmetrovka, v 51. min. Cinello (T), v 52. min. Roselli (T), v 75. min. Paoli-nelli (T), v 87. min. De Vitis (T) enajstmetrovka. V Trstu seveda niso igrali nogomet, temveč... tenis. Deset zadetkov je res preveč za tekmo, ki je bila bogata le v zadetkih, sicer pa večkrat celo dolgočasna. S tem nepričakovanim porazom s skromnim Tarantom je tržaška ekipa na pragu nazadovanja. IZIDI 34. KOLA: Arezzo - Parma 0:0, Atalanta - Cremonese 0:3, Barletta -Catanzaro 1:2, Lazio - Udinese 2:0, Lecce - Bari 1:0, Modena - Messina 2:1, Padova - Bologna 2:4, Piacenza - Brescia 0:1, Sambenedettese - Genoa 0:0, Triestina - Taranto 4:6. LESTVICA: Bologna 47, Atalanta 43, Lecce 42, Lazio 41, Cremonese in Catanzaro 40, Bari 38, Brescia 35, Parma 34, Udinese in Messina 33, Padova 32, Piacenza 30, Sambenedettese in Taranto 29, Modena 28, Genoa 27, Barletta 26, Triestina 25, Arezzo 23. PRIHODNJE KOLO: Bari - Lazio, Bologna - Piacenza, Brescia - Atalanta, Catanzaro - Modena, Cremonese -Lecce, Genoa - Triestina, Messina -Sambenedettese, Parma - Barletta, Taranto - Arezzo, Udinese - Padova. Nogomet: v L in 2. jugoslovanski ligi C. zvezda na dobri poti, Olimpija oškodovana Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ Jugoslovansko prvoligaško prvenstvo je pred končnim razpletom. Toda 31. kolo je že nakazalo vse najpomembnejše odločitve. Če v zadnjih treh kolih ne bo senzacij, potem bo prvak Crvena zvezda, iz lige pa bosta izpadla Čelik in Priština, mesti v pokalu UEFA pa naj bi zasedla Velež in Partizan. Najpomembnejša tekma kola je bila v Mostarju, razplet na vrhu in na repu pa je zrežirala Sutjeska, ki je domačemu Veležu odščipnila točko. Le malo pa je manjkalo, da bi celo zmagala: Sutjeska je namreč dvakrat vodila, zadnjič pa je izenačil Tuce. Sutjeska je tako Crveni zvezdi odprla pot do naslova, sebi pa bržčas zagotovila odločilno točko. Če bo tako, potem bo ljubljanski trener Nedeljko Gugolj postal črnogorski narodni junak, kajti Sutjeska je bila pred nekaj koli skoraj v brezupnem položaju. Gugolj pa je imel tudi malo sreče, kajti tekmo je sodil Ljubljančan Nikolič, ki mu ni pomagal, zato pa je omogočil normalne razmere za igro. Crvena zvezda je z goloma Biniča in Radovanoviča premagala sarajevskega Željezničarja, a z igro ni navdušila. V derbiju je Partizan brez Katanca na Reki zmagal kar s 3:0. Rijeka je napadala, gostje pa so dosegli gole v nasprotnih napadih, strelci pa so bili Batrovič, Ščepovič in Djukič. Zagrebški Dinamo je v Tuzli doživljal hude trenutke, kajti Sloboda je ves čas oblegala zagrebška vrata. Toda Zagrebčani so z golom Munja-koviča vodili vse do 70. minute, ko so domači igralci več kot zasluženo izenačili. Hajduk je med tednom odpustil bolgarskega trenerja Vucova, zamenjal pa ga je Petar Nadoveza, ki je nekoč že bil na krmilu. Po štirih zaporednih neuspehih je tokrat Hajduk prvič nekaj napravil: osvojil je točko v Novem Sadu. V prihodnjem kolu bo največ zanimanja veljalo splitski tekmi Hajduk - Velež. V II. ligi so ljubljanski gledalci spet videli »cirkus«. Olimpija je bila s Pro-leterjem izjemno razpoložena in je z golom odličnega Komočarja hitro povedla. Toda nato je v ospredje stopil pristranski sodnik Šumar iz Bosne, ki ga je očitno kupil znani »mafijaš« s Proleterjeve klopi Kemal Omeragič. Najprej je izključil Komočarja, nato si je izmislil enajstmetrovko za goste in gostom izdatno pomagal k zmagi z 2:1. Mimogrede je izključil še domačega trenerja Šoškiča ter razjaril ljubljanske igralce. Ti so se po koncu zelo težko sprijaznili s porazom, še težje pa kakih 2000 navijačev. Ti so dve uri po tekmi »blokirali« dostop do pisarn, trije sodniki pa so ves ta čas preždeli v miličniškem vozilu. Rezultati 31. kola I. ZNL: Crvena zvezda - Željezničar 2:0 (1:0), Vardar - Rad 2:0 (1:0), Čelik - Osijek 3:0 (1:0), Velež - Sutjeska 3:3 (2:2), Vojvodina -Hajduk 0:0, Budučnost - Priština 2:1 (2:0), Sarajevo - Radnički 1:0 (0:0), Sloboda - Dinamo 1:1 (0:1), Rijeka - Partizan 0:3 (0:1). Lestvica: Crvena zvezda 40, Velež in Partizan 39, Dinamo 37, Sloboda 35, Vardar 34, Budučnost 31, Rijeka in Vojvodina 30, Sarajevo 29, Radnički, Hajduk in Rad 28, Željezničar in Osijek 27, Sutjeska 26, Čelik in Priština 25. Prihodnje kolo: Željezničar - Rijeka, Partizan - Sloboda, Dinamo - Sarajevo, Radnički - Budučnost, Priština -Vojvodina, Hajduk - Velež, Sutjeska -Čelik, Osijek - Vardar, Rad - Črvena zvezda. Rezultati 29. kola II. ZNL: Olimpija - Proleter 1:2 (1:0), Jedinstvo - Šparta 1:0 (0:0), Borac (T) - Kabel 2:0 (1:0), GOSK Jug - Famos 2:1 (0:0), Rudar -Kikinda 2:0 (1:0), Iskra - Leotar 2:1 (2:0), Šibenik - Borac (BL) 3:1 (2:0), Dinamo -Mladost 1:0 (1:0), Novi Sad - Spartak 0:0. Lestvica: Sparta 40, GOŠK Jug 39, Dinamo 38, Šibenik 34, Kikinda 33, Proleter 32, Leotar, Iskra, Šparta 31, Rudar 30, Borac 28, Olimpija 26, Novi Sad, Mladost 25, Jedinstvo 23, Famos 21, Kabel 20, Borac (T) 15. Prihodnje kolo (29. t. m.): Sparta -Olimpija. vesti od vsepovsod »Giro«; Bernard roza majica URBINO — Po prologu 71. krožne dirke po Italiji je roza majico oblekel eden od favoritov za končno zmago, Francoz Bernard. Vrstni red je naslednji: 1. Bernard (Fr.) 13'07" (odbitek 20"); 2. Rominger (Šv.) po 3" (odb. 10"); 3. Piasecki (Pol.) 6" (odb. 10 j; 4. Breukink (Niz.) 8"; 5. Maechler (Švi.) 8"; 6. Visentini (It.) 9"; 7. Bontempi (It.) 13"; 8. Pagnin (It.) 13; 9. Saronni (It.) 16"; 10. Mueller (Šv.) 18”. Nogomet: Juventus v Evropi TORINO — Sinoči je na dodatni tekmi za uvrstitev v pokal UEFA Juventus po streljanju enajstmetrovk premagal Torino s 4:2. Tekma se je po regularnem času in po podaljških zaključila pri 0:0. Moser spet rekorder STUTTGARD — Italijanski kolesar Francesco Moser je v Stuttgardu postavil dvoranski rekord v enourni vožnji. V 60' je prevozil 50,644465 km ter prehitel dosedanjega rekorderja Eki-mova (SZ). Moser se lahko sedaj ponaša kar z vsemi tremi rekordi v enourni vožnji, saj mu pripadata tudi znamki na nadmorski in na morski višini. Atletika: rekord Timmermana LA CANEA (KRETA) — Ulf Tim-mermann (NDR) je z znamko 23,06 m postavil nov svetovni rekord v metu krogle. Prejšnji rekord (22,91 m) je pripadal Italijanu Andreiu. Stefanel ostane v B-1 ligi S porazom v tretji odločilni tekmi košarkarskega play offa proti Teoremi (75:57, prvi polčas 33:31) je tržaški Stefanel zgubil priložnost, da bi v prihodnji sezoni nastopal v A-2 ligi, v katero je napredoval prav Teorema. Stefanel je igral v postavi: Sartori 5, Fischetto 11, Bonino 5, Bonventi, Ar-dessi 18, Riva 6, Lokar, Cantarello 8, Zarotti 2, Tasso 2. Premoč Lavvsona (yamaha) Na motociklistični dirki za VN Italije v Imoli je v pollitrskem razredu zmagal Lawson (yamaha) pred Gar-dnerom (honda), Ralneyem (yamaha), Schwantzom (suzuki), Mageejem (ya-maha), Chilijem (honda) in Mamolo (cagiva). V razredu do 250 ccm je bil najhitrejši D. Sarron (honda), v razredu 125 in 80 ccm pa Martinez (derbi). V razredu do 80 ccm (po 3 dirkah) in 125 ccm (po 2 dirkah) vodi Španec Martinez s 57 oz. 40 točkami, v četrtli-trskem razredu (po 5 preizkušnjah) vodi Pons (Šp.) z 71 točkami, v razredu do 500 ccm je po 5 tekmah prvi Law-son (ZDA, 92 točk) pred Gardnerom (Avstral., 77), Ralneyem (ZDA, 65), Mageejem (VB, 53); McKenziejem (VB, 53), Schvvantzom (ZDA) in C. Sarro-nom (Fr.) 44. Na dirkah je prišlo do številnih padcev, še najhuje pa so jo skupili Reggi-ani, ki si je znova zlomil medenico, Roche, ki ima zlomljen gleženj in Tai-ra (zlom zapestja). Atletski miting v N. Gorici Čeprav je bil tradicionalni atletski miting v Novi Gorici poprečen, je prinesel nova slovenska rekorda: dosegla sta ju Bilač v skoku v daljavo (7,66 m) in Štjepovič v metu kopja (74,68 m). Najboljši pa je bil dosežek Apostolov-skega v skoku v višino (224 cm). Mitinga so se udeležili tudi trije člani AD Bor Infordata. Žal sta Gabriel in Igor Sedmak zaradi nesporazuma zastran urnika prišla na start prekasno in tekmovala povsem neogreta. Igorjevemu rezultatu v troskoku (13,70 m) se je to zelo poznalo, Gabrielu pa je »uspel« met (54,82 m) izpred mnogih let, ko sta se s kopjem šele dobro spoznala. Kljub temu izlet ni bil zaman. Čast Borovih barv je namreč rešila nadarjena metalka kopja Claudia Coslovic, ki je z znamko 35,20 m ne le postavila nov osebni rekord, pač pa je z njim kot prva v društvu izpolnila normo za nastop na državnem prvenstvu (I. P.) totoadao totip m Arezzo - Parma X 1. — 1. Gaya Rodi X Atalanta - Cremonese 2 2. Giada di Lecce 2 Barletta - Catanzaro 2 2. — 1. Erfurt 1 Lazio - Udinese 1 2. Altomare X Lecce - Bari 1 3. — 1. Foscari Df 1 Modena - Messina 1 2. Absalom 1 Padova - Bologna 2 4. — 1. Guzzi Sg X Piacenza - Brescia 2 2. Grata As 1 Sambenedettese - Genoa X 5. — 1. lelena X Triestina - Taranto 2 2. Isabella Per 2 Rimini - Monza 2 6. — 1. Eccetto 1 Torres - Reggina X 2. Filligan 2 Palermo - Giarre KVOTE 1 KVOTE 12 (73 dobitnikov) 7.257.000 HT 13 (5 dobitnikov) 1.314.914.000 lir 11 (1.541 dobitnikov) 340.000 l»r 12 (261 dobitnikov) 25.189.000 lir 10 (11.851 dobitnikov) 44.000 l»r FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov ,,, UPRAVA: Ul. sv. Frančiška 3» Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4 TRST - Tel. 768667 - 772002 ŠpOrt □ stran 13 Košarka: v nedeljo v Ferrari v prvem finalnem srečanju za napredovanje v B-l ligo Jadranu usodna slaba igra v prvem polčasu INA FERRARA - JADRAN 95:87 (52:39) INA FERRARA: Gurtner 16 (6:6), Ravizza 2, Orlandini, Bortolon 10 (2:7), Pasqualini, Natali 2, Morelli 8, Magri 18 (3:4), Manzin 18, Cavallari 21 (1:4). JADRAN: Starc 17 (5:6), Sosič 6 (4:4), Ban 21 (4:4), Daneu 14 (6:6), Čuk 18, Banello 5 (1:2), Rauber 6 (0:1), Štoka, Corsi, Persi. SODNIKA: Attard (Priolo) in Gambadoro (Lecce). PM: Ferrara 12:21; Jadran 20:23. ON: Ferrara 19; Jadran 23. PON: Starc (37) in Daneu (38). Jadranovec M. Čuk išče pot v nasprotnikovi obrambi Jadranovi navijači pred športno palačo v Ferrari GLEDALCEV: 1.900. Jadranovi košarkarji so v nedeljo v Ferrari v prvem finalnem srečanju za napredovanje v B-l ligo zasluženo izgubili proti domačemu moštvu INA. Naši fantje so na tej tekmi ostali praznih rok zaradi slabe igre v prvem polčasu, ko so predvsem odpovedali v obrambi. Visoki in korpu-lentni domači center Cavallari je bil namreč za jadranovce nerešljiva uganka, povsem je gospodaril pod košema (na tem srečanju je polovil kar 17 odbitih žog!). Jadranovci so bili v tem prvem delu tekme proti Cavallariju brez moči, saj so mu slabo zapirali prostor pod košem. Obrambe iz San Donaja ni bilo Jadranovci torej gotovo niso ponovili dobre obrambne igre z zadnjega polfinalnega srečanja s San Donajem. Stopili so na igrišče nekoliko »zakr-čeni«. Preveč so čutili pomembnost te tekme. In kako je ne bi, saj jih je prišlo bodrit na to srečanje zelo veliko število navijačev, ki so dopotovali v Ferraro s petimi avtobusi, precej pa jih je bilo, ki so na tekmo prišli kar z osebnimi avtomobili. Ban in tovariši so si torej še kako želeli to zmago. Prav ta prevelika želja pa jih je morda drago stala predvsem na začetku tekme. Našim v uvodnih minutah ni šlo in ni šlo. Mauro Čuk je iz svojih ugodnih položajev zgrešil nekaj metov, tudi Klavdij Starc ni imel »srečne roke« v napadu in srečanje za jadranovce je takoj postalo zelo težko. »Loviti« tako kakovostnega nasprotnika, kot je Ferrara, se je na koncu izkazalo usodno. Bolje v drugem polčasu Jadranovci so v drugem delu srečanja igrali odločno bolje. Predvsem odličen je bil v tem delu Klavdij Starc, ki je dosegel kar 15 točk, in to z učinkovitimi prodori ter z meti od daleč. Pa tudi učinek ostalih je bil ^eč kot zadovoljiv. S consko obrambo 2-3 so uspeli delno zaustaviti tudi yisokega Cavallarija (v drugem polčasu je dal le osem točk) in v 34. min. so zmanjšali zaostanek le na štiri toč- ke (70:74). Tudi dve minuti pozneje so naši zaostajali le za štiri točke (78:82). Tedaj pa je stopil na sceno »play-maker« Magri, ki je z dvema metoma za tri točke spet vzpostavil razliko in za jadranovce je bil zares konec. In prav v tistih trenutkih je bilo videti kakovost domačega moštva. Domači košarkarji niso izgubili glave. Igrali so organizirano v napadu in še bolj so strnili vrste v obrambi, odlični Magri, ki je skozi vso tekmo brezhibno vodil svojo ekipo, pa se je prav v tako težkem trenutku odločil za »trojko«. Moštvo Ferrare pa ni »samo« korpulentni Cavallari in odlični »play« Magri, tu so še Gurtner in Manzin, ki se odlikujeta po točnem metu, dinamični Bortolon, koristni Morelli in Cavallarijeva zamenjava, prav tako visoki in korpulentni Ravizza. Da je INA sklenila regularni del prvenstva B-2 lige na prvem mestu, torej ni naključje. To moštvo je zares homogeno, kompaktno, za naše košarkarje pa vsekakor ni nepremagljivo. Če bi namreč jadranovci ponovili igro s polfinalnih srečanj v San Do-naju, predvsem če bi igrali tako obrambo kot na zadnji tekmi proti Stripu, bi lahko zmagali tudi v Ferrari. Prepričani o zmagi v Trstu In prav s tem prepričanjem naši košarkarji čakajo na popravni izpit v nedeljo, ko se bodo drugič spoprijeli s tem nasprotnikom. Vsi, igralci in trenerji, so namreč po tekmi izjavili, da bodo morali popraviti napake s tega prvega srečanja (predvsem v ob- rambi) in se s podvojeno močjo vreči v boj. Popravnega izpita pa gotovo ne potrebujejo naši navijači, ki so bili v Ferrari res sijajni, skratka enkratni. V nedeljo v tržaški športni palači pa se obeta res rekordno število ljudi. Kronika tekme Ferrara je takoj povedla: v 3. min. je bil izid 6:2, v 4. min. 11:2, minuto pozneje pa celo 15:4. Naši so si nato opomogli in s trojkami Marka Bana znižali razliko na štiri točke (13:17), v 8. min. pa so zaostajali le za tri točke (16:19) in v 13. min. celo za dve (27:29). Odtlej pa so domačini spet prejeli pobudo in v 15. min. so spet povedli za 10 točk (39:29) in ob polčasu je bila razlika 12 točk (39:52). V drugem polčasu naši niso pričeli najbolje, saj je njihov zaostanek v 25. min. znašal 13 točk (60:47) in v 26. min. celo 16 (65:49). Z dobro postavljeno consko obrambo in z odlično igro v napadu Klavdija Starca so nato jadranovci skokovito nižali zaostanek, ki je bil v 34. min. le štiri točke (70:74) in v 36. min. (78:82). Magri in Manzin sta nato s trojkami dokončno strla odpor naših. O sodnikih Sodniška dvojica verjetno ni »kriva« za poraz jadranovcev. Na dlani pa je, da ni spregeledala niti najmanjše napake naših košarkarjev, medtem ko je korpulentnemu Cavallariju marsikaj prizanesla (tri sekunde in tudi marsikatero osebno napako pod Jadranovim košem). BRANKO LAKOVIČ JADRAN V ŠTEVILKAH METI. DVE TOČKI: Starc 6:11; Čuk 9:14; Banello 2:4; Sosič 1:1; Rauber 3:7; Ban 4:6; Daneu 4:7. TRI TOČKE: Starc 0:5; Rauber 0:1; Ban 3:7. SKOKI. Čuk 0 v obrambi, 1 v napadu; Banello 2, 0; Sosič 1, 0; Rauber 2, 3; Ban 3, 3; Daneu 1, 1. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 0, 1; Čuk 5, 2; Banello 2, 0; Sosič 3, 1; Rauber 1, 1; Ban 3, 2; Daneu 1, 1. BLOKADE: Daneu 1. ASISTENCE: Starc 1; Sosič 1; Rauber 1; Ban 6. V nedeljo drugo finalno srečanje Drugo finalno srečanje med Jadranom in Ferraro bo v nedeljo, 29. t. m., v tržaški športni palači s pričetkom ob 19. uri. Predvidoma bi morali drugo finalno tekmo igrati že jutri. Kot je znano, pa je v Trstu v teku finalni del državnega mladinskega prvenstva in tudi jutri je tržaška športna palača zasedena do poznih ur. Kljub prizadevanju Jadranovega vodstva pri italijanski košarkarski zvezi, pa kaže, da nič ni zaleglo. Čudimo pa se, kako da košarkarska federacija pri sestavljanju sporeda mladinskega prvenstva ni pomislila na možnost, da bi Jadran lahko igral v finalu... Tako ali drugače, druga tekma bo torej v nedeljo, eventualna tretja in odločilna za napredovanje v B-l ligo pa v sredo, 1. junija, ob 21.00 spet v Ferrari. Trener Ferrare A. Sassoli: »Obramba ključ naše zmage« Trener Ferrare Andrea Sassoli »Srečanje je bilo zelo napeto in izenačeno,« je po srečanju zadovoljen deli trener ekipe INA Andrea Sassoli. “Jadran je odlično moštvo, ki predvaja itro igro jn je precivsem nevaren za-adi svoje igre v napadu. Mislim, da mo uspeli zadržati to Jadranovo ve-ementnost v napadu predvsem z doto igro v obrambi in z dobrim sko-t^jn.Pod našim košem. Nam je uspelo i KoJ doseči rahlo prednost v rezultatu sl 'h310 so morali jadranovci stalno za-dni °Va*j' Naposled pa jim je bilo tako lik zas!edovanje usodno. Vaša pub-čak 5 zares odlična. Sedaj nas Veiru ru!J® tekma v Trstu. To bo zares ka preizkušnja za vse nas.« Pr,^®0^11' trener Ferrare Edoardo obr,i u'"a; “Igrali smo zelo zbrani v ličink • ker smo se zavedali, kako srno a V*t ie Jadran v napadu. Vedeli na o-i !e Klavdij Starc glavna gonil-Predv9 vse^ -Jadranovih pobud in Peli 7Sem v Prvem polčasu smo ga us-kolik au?taviii- Ban je tokrat igral ne-Odloč'i abŠe' le Pa odličen košarkar, kor nUen za našo zmago je bil vseka-og enter Cavallari, ki je pobral tega n ° a,:6ivilo odbitih žog, poleg Padu , le kH indi njegov delež v na-Neri r65 odločilen.« bivši lekmo si je ogledal tudi riškena c6r iržaškega Stefanela in go-mon io kegafreda Mario De Sisti, ki dejal: »Mislim, da je Ferrara zasluženo zmagala zaradi večje točnosti pri metu in bolj organizirane igre. Moram tudi poudariti, da so domačini odlično igrali v obrambi, proti kateri je bil Jadran skoraj vedno v težavah.« Jadranov trener Peter Brumen: »Svojim fantom nimam kaj očitati. Že od vsega začetka smo igralci in jaz čutili veliko odgovornost do naših navijačev, ki so še enkrat dokazali, kaj jim pomeni Jadran. V začetku smo napravili nekaj napak, predvsem v obrambi. V napadu pa smo tudi v prvem polčasu dosegli svoje. Dosegli smo namreč 39 točk, nedopustno pa je, da smo jih prejeli kar 52. Z drugim polčasom pa sem zadovoljen. Na drugi tekmi v nedeljo pa moramo pokazati, kaj zmoremo in znamo.« Jadranov pomožni trener Stojan Kafol: »Slaba igra v prvem polčasu nam je bila usodna. Naši fantje so čutili preveliko odgovornost do navijačev, ki so bili spet enostavno čudoviti. Že takoj po tekmi v slačilnici pa smo se vsi skupaj z igralci pogledali v oči. Pri vseh sem opazil prepričanje, da lahko tega nasprotnika premagamo v drugem srečanju in nato z njim odigramo odločilno tekmo za napredovanje v višjo ligo. (bi) Jadranovec Klavdij Starc Naši navijači: »Glasni smo, toda ne nevarni!« Navdušenje Jadranovih navijačev, ki se je stopnjevalo po zmagi v S. Do-naju, je v minulem tednu naraslo z vpisovanjem na ogled tekme v Ferrari. V nedeljo na zbornih mestih: dva avtobusa na Proseku, po eden v Nabrežini, na Opčinah in v Trstu. Povsod je mrgolelo Jadranovih navijačev, ki so z modro-belimi zastavami, trobentami, harmonikami in raznimi pripomočki za navijanje, sproščeno prepevali in čakali na odhod. Med potjo je vladalo v avtobusih res izredno vzdušje, ki je doseglo višek ob postanku v Meštrah, ko so se navijači srečali z ekipo Jadrana. Za trenutek je kazalo, kot da smo v tržaški športni palači, tako močno je odmevalo Jadran... Jadran, ob začudenju mimoidočih. Ko so mladi improvizirali svoj »koncert«, se je starejšemu navijaču utrla solza, nekateri Jadranovi košarkarji pa so se potihoma spraševali: »Bomo kos temu navdušenju?«. Ob prihodu v Ferraro težav z vstopnicami ni bilo, vendar ob vhodu je čakalo naše navijače... presenečenje. Številni orožniki in policija so podrobno pregledali vsakega in zaplenili nekaj ročnih in zračnih trobent. Tudi palice je bilo treba odstraniti z modro-belih zastav. Naši navijači so morali odložiti še harmonike in drugo. Drugo presenečenje: naše navijače so potisnili v zgornji del zelo prostorne palače (okrog 4000 mest), tako da so bili precej oddaljeni od parketa. Prav zaradi tega pa so bili še glasnejši in navijanje je bilo res čudovito, rekli bi edinstveno. Pesmi kot »Kaj nam pa morejo« itd. so povsem preglasile številno domače občinstvo in peli so tudi tedaj, ko je bilo očitno, da za naše košarkarje ni več pomoči. In tudi po koncu tekme smo se lahko spet prepričali, da je bilo za to tekmo število orožnikov pretirano. »Glasni smo že, vendar ne tako nevarni,« so dejali naši navijači. Po tekmi smo med našimi navijači zbrali nekaj mnenj. Antek Terčon: »Priznati je treba, da so bili domačini boljši, predvsem pri metu. Ne glede na rezultat, pri katerem sta domačinom nekoliko pomagala tudi sodnika, moram z zadovoljstvom ugotoviti, da je bil odziv naših navijačev, med katerimi je seveda prevladovala mladina, res izreden. To mislim, da je za našo skupnost zelo važno in pozitivno.« Pino Rudež: »Ferrara je igrala bolje predvsem v prvem polčasu. Kljub temu spodrsljaju pa sem za nedeljsko tekmo v Trstu prepričan o Jadranovi zmagi. Glede tretje in odločilne tekme pa nisem optimist.« Severino Kozina: »Ferrara je brez dvoma dobra ekipa, vendar tudi Jadran na tem gostovanju ni razočaral. Upanje naših so morda pokopale tiste štiri zaporedne trojke. Nič ni še zgubljenega. V nedeljo v Trstu je treba zmagati.« David Perini: »Kriterij sojenja ni vzbudil velikega odobravanja med našimi navijači. Sodnika, po mojem, pa nista v glavnem mnogo grešila. Imela sta sicer kriterij, ki je za košarko postal že običajen. Z nekaterimi odločitvami sta namreč favoriziralo domačo ekipo.« Robi Žerjal: »V tem srečanju so bili naši navijači res izredni, športno so navijali in spodbujali jadranovce do poslednjih sekund srečanja. Prav zaradi tega mislim, da v nedeljo v Trstu na tribunah nas mora biti precej in navijanje bo zato še glasnejše. Če bi hotel v odstotkih napovedati nedeljskega zmagovalca, bi Jadranu pripisal 70 odstotkov možnosti za zmago.« Viktor Tomšič: »Prisostvovali smo lepi tekmi, domačini so dobro začeli, jadranovci pa so po začetni zmedi reagirali. Velik podvig pa ni uspel. Prepričan sem, da bo Jadran zmagal v Trstu. Jutri tekma kadetov Jadran - Partizan Jutri bo v Repnu ob 18.00 srečanje kadetov med Jadranom in beograjskim Partizanom. stenske tapete moguette plastika - preproge GIUBIL0 M0QUETTE Na slovesnem praznovanju 15-letnice Jadralnega kluba Cupa iz Sesljana V ospredju skrb za strukture Ob dokaj neugodnem vremenu je v soboto zvečer v Sesljanu Jadralni klub Čupa praznoval svojo 15-letnico. Poleg vodstva kluba in članov so se srečanja udeležili številni gostje, med katerimi so bili sen. Spetič, župan devin-sko-nabrežinske občine Brezigar, konzul SFRJ Jakomin, predsednik SKGZ Palčič, predstavnik italijanske jadralne zveze, predsednik sosednega kluba Pietas Julia Viezzoli, predstavnik družbe^ Finespol Cardarelli, predsednik ZSŠDI Kalan in drugi. Uvodno besedo je imel predsednik Čupe Gorazd Vesel, ki je bil glede zgodovine tega športnega in razvedrilnega društva dokaj skop. Bistvo pozdrava je usmeril v bodoče življenje, ki se po prvih skoraj izključno rekreativnih korakih že nekaj let razvija v smer vzgajanja mladih jadralcev, ki bi klubu dali tudi značilnejši pečat tekmovalnosti. Jedro posega Gorazda Vesela je bilo vsekakor v izražanju skrbi in upov za strukture, ki so bistvene važnosti za obstoj in delo. Kot je znano, je Sesljanski zaliv pred korenitimi spremembami in Vesel je izrazil upanje, da so potrebe Cupe in krožka Pietas Julia trdno prisotne v predvidenih načrtih lastnikov in v politični volji devinsko-nabrežin-ske občinske uprave, ki bo načrte preverjala in sprejemala. Bojan Brezigar, župan devinsko-na-brežinske občine, se ni zato prav nič izmikal problemu in je svoj poseg posvetil v glavnem temu predmetu. Brezigar je odločno ponovil to, kar je že povedal ob priliki 100-letnice krožka Pietas Julia in na občnem zboru Čupe. Občinska uprava je novim lastnikom jasno predočila potrebe in zahteve obeh klubov in bo zastavila vse sile, da se bodo tudi primerno uresničile. Prisotnost voditelja družbe Finespol je bila priložnost, da se z večjo podrobnostjo izpolni bodoči scenarij Ses-Ijanskega zaliva. Dr. Cardarelli je najprej priznal, da vlada za ureditev Sesljana veliko pričakovanje, a tudi zaskrbljenost za usodo jadralnih klubov. Predstavnik lastništva je nato zadevo gomiril z zagotovilom, da se je za Cupo in Pietas Julia župan Brezigar zavzel že na prvem srečanju in jasno povedal, da se mora problem rešiti na najboljši način. Cardarelli nikakor ni dramatiziral zahteve in je povedal, da je bila sprejeta kot naravna, saj si turističnega pristanišča ne moremo zamisliti brez struktur za športno udejstvovanje, v katerem bi lahko našla prostor tudi jadralna šola. Glede kulturne sposobnosti načrtovalcev, ki naj bi morda ne bili dovzet- ni za izražene potrebe, je Cardarelli napovedal, da bo družba 6. junija uradno predstavila načrt občinski upravi. Ker gre za odgovorne ljudi, bi ne smelo priti do "prask", končno pa bo občinska uprava tista, ki bo načrt odobrila. (kb) Na slikah: zgoraj trenutek s sobotnega praznovanja, spodaj predsednik Čupe Gorazd Vesel (na sredi) sprejema plaketo, ki jo društvu v imenu ZSSDI podeljuje predsednik naše športne krovne organizacije Odo Kalan. Aleksij Bezin Ena glavnih osebnosti v okolju Čupe je Aleksij Bezin, Križan, ki je v Trstu in izven njega že zelo priznan »skip-per« - upravitelj jadrnice. Bezin sicer navadno upravlja jadrnico, ki ne spada v brodovje Čupe, kljub težavnosti merjenja vrednosti pri športu kot je jadranje, pa ga lahko po mnenju mnogih uvrščamo med vrhunske domače športnike. Pravi Bezin: »Sem sin kriškega ribiča in sem bil v stiku z morjem že od mladih let. Kasneje sem vzljubil jadranje in najprej nastopal na regatah z Virgiliom Košuto, ki je imel dober čoln. Postopoma se je moje znanje večalo in opravil sem že številne dolge regate.« »V spisku imam že tri regate Rimini -Krf - Rimini, trikrat sem jadral iz Caorl do otokov Tremiti in nazaj na regati »500x2«, kjer posadko sestavljata le dva moža. Letos sem opravil tudi mednarodno »Regata delle Colonne« na progi Lig-nano - Sušak - Veli Rat - Trst - Benetke -Lignano in se v svoji kategoriji uvrstil na tretje mesto.« Kakšna je tvoja teoretska priprava za tako zahtevne in dolge morske poti? Si opravil tečaje ali si si samostojno pomagal z literaturo? »Precej sem o jadranju prebral, veliko občutljivost pa je treba imeti do vremena in do vetra. Izkušnje se nabirajo z leti in so vsekakor odločilne pri dozorevanju. Stalno je treba tudi slediti drugim bolj izkušenim jadralcem in se od njih učiti.« Si na svojih regatah kdaj doživel trenutek, ko se ti je zdelo, da je jadrnica v nevarnosti? »Na Jadranu pride večkrat do neviht. Posebno nevarna je tramontana, ki doseže tudi 45 vozlov (80 km) na uro. Pred dvema letoma smo bili na poti iz Grčije, ko nas je ob 22. uri pri otokih Tremiti zajela nevihta. Veter je stalno pihal okoli 40 vozlov na uro, dosegal pa tudi 60 vozlov. Valove bi ocenil na 4 metre višine. Prave nevarnosti pri modernih jadrnicah v takih pogojih ni. Seveda jo je treba primerno upravljati. Paziti je treba, da se ne poškodujejo jadra, čoln pa ne sme preveč udarjati po valovih, sicer se lahko poškodujejo strukture. Napor pa je izre- den. Ni ne časa za spanje in ne za hrano in ponoči hudo zebe.« Ker je jadranje, ki ga vidimo z obale, le razvedrilo, bi nas zanimalo nekaj o naporih na odprtem morju. »Predvsem se malo spi. Na morju je treba vedno nekaj delati. Bodisi z navtično inštrumentacijo, bodisi z opremo. . Spanja je za uro ali dve na dan.« Tvoje jadralske ambicije? »Moj cilj je prejadrati Atlantik. Na pot bi rad šel s čim večjo jadrnico. Pregovor namreč pravi »Barka velika - valovi majhni, barka majhna - valovi veliki«... Ne vem pa, kdaj bom to željo uresničil, morda ko bom v pokoju...«, (kb) Niko Kojanec Niko Kojanec, 22 let, je eden od vaditeljev, ki pri Čupi skrbijo za vzgojo mladih jadralcev. Izrazili smo mu mnenje, da je morda med Čupo in Sireno določena razlika pri pojmovanju jadranja kot tekmovalni šport. Pri Sireni naj bi bili bolj zagrizeni. »Nas zanima imeti na morju čimveč ljudi. S tem se spozna morje. Vsako leto "obdelamo" kakih 40 otrok, od katerih nam jih v klubu ostane 10 do 15. Ti tvorijo nato tekmovalne skupine.« Kako je pri vas urejena tekmovalna dejavnost? »Kakih velikih jadralcev še nimamo. Taka vrsta jadranja pri nas ne presega petih let. Bolj sistematično in strokovno smo se jadranja lotili kasneje, čeprav ima klub že 15 let. Vsekakor imamo verjetno tudi mi nekaj potencialno dobrih jadralcev. Pri prehodu iz optimistov v višji razred bi se morale izoblikovati nove osebnosti. Sicer pa smo tudi že zabeležili kvalifikacijo na državno prvenstvo.« Pri Sireni so omenili tudi možnost, da bi se začeli ukvarjati z veslanjem. Je taka misel pri vas povsem nova? »Zabeležili smo občasne stike s SK Devin, ki je imel nekaj kajakov. Vse sile sedaj posvečamo jadranju. Prepričan sem, da je bolje gojiti eno panogo in to dobro. Sicer pa imamo povpraševanje tudi po veslanju. Odvisno bo od možnosti, katere bomo imeli. Če bomo dovolj močni, se bomo lahko lotili tudi veslanja, ali potapljanja, ali plavanja.« (kb) Sklenjena uspešna sezona MZSTE Pred dnevi se je z delovno-družabnim večerom tudi uradno zaključila letošnja sezona Meddruštvene zamejske smučarske tekmovalne ekipe. Na večeru so se organizatorji,_starši, tekmovalci in društva (prisotni so bili predstavniki SPDT Abram, SK Devin Škerk in ŠD Mladina Bogateč) pogovorili o komaj zaključeni tekmovalni sezoni in podčrtali nujnost in potrebo, da z nastavljenim delom nadaljujejo. Sezona je bjla, kot sta nakazala njen vodja Silvij Taučer in načelnik Smučarske komisije pri ZSŠDI Pavel Fachin, zelo pozitivna in viden je bil napredek vseh smučark in smučarjev, posebno najmlajših. Doseženi so bili dobri rezultati tako v pokrajinskem kot tudi v deželnem merilu. Jasno, vse ni bilo lahko in tudi v prihodnje ne bo manjkalo težav. Vendar so vsi izrazili željo, da bi nadaljevali po začeti poti, da bi se še ojačilo sodelovanje med društvi ter da bi k ekipi aktivno pristopili res vsi, ki se s to panogo bavijo. Vsi člani ekipe so prejeli spominske medalje, posebne zahvale pa je bil deležen odbornik ekipe Rado Šuber, ki je z vsakodnevnim nesebičnim delom znatno pripomogel k doseženim uspehom. (KG) Nogometni turnir Alpe-Jadran: danes polfinala ČEDAD — Nogometni turnir Alpe-Jadran, na katerem sodelujejo amaterske reprezentance obmejnih dežel, je prešel v svojo sklepno fazo. Danes bosta v Gradežu in Ogleju (ob 17.30) polfinalni tekmi. V goriškem turističnem središču se bosta srečali postavi Furlanije-Julijske krajine in Slovenije, v Ogleju pa si bosta stali nasproti reprezentanci Veneta in Tridentinske. V okviru nogometnega turnirja je deželna uprava, ob sodelovanju nogometne federacije, pripravila včeraj v Čedadu skupščino vseh nogometnih društev, na kateri so govorili o današnji vlogi športega delavca in organizatorja v amaterskih društvih. (pr) Športno srečanje poštnih delavcev Več kot 300 športnic in športnikov se je v nedeljo v Gorici udeležilo obmejnega športnega srečanja poštnih delavcev, na katerem so sodelovale postave iz Nove Gorice, Kopra, Kranja in Gorice. Pobuda, ki so jo uresničili člani rekreacijskega krožka go-riške poštne ustanove, se je po celodnevnih športnih srečanjih sklenila na razstavišču Espomego z nagrajevanje in družabnostjo. EKIPNA LESTVICA: 1. Nova Gorica 32 točk, 2. Kranj 30, 3. Koper 29, 4. Gorica 27. Ski-roike: Erik Tence drugi V_ nedelj o so se atleti ŠD Mladina in ŠD Grmada udeležili tekme v Scandianu (Reggio Emilia). Tekma je bila veljavna za tretjo preizkušnjo italijanskega pokala. Grmada in Mladina sta se uvrstili na 13. oz 16. mesto na 26 društev. Lestvica: MLAJŠE ZAČETNICE: 1. Francesca Piazzi (GS Nones šport Carhu) 36'27"00, 8. Elizabeta Antonič (ŠD Grmada) 48'27"90, 10. Valentina Legiša (ŠD Grmada) 48'29"20. CICIBANI: 1. Omar Peruzzo (GS Bassano) 17'23"20, 2. Erik Tence (SD Mladina) 18T9"50, 5. Andrej Legiša (ŠD Grmada) 19T4"70, 6. Andrej Mervič (ŠD Grmada) 19'33"70, 7. David Bogateč (ŠD Mladina) 19'47"30, 10. Erik lori (ŠD Grmada) 21'29"30, 11. Vojko Zotti (ŠD Mladina) 25T3"90. LESTVICA PO DRUŠTVIH: 1. GS Unicars 935 točk, 13. ŠD Grmada 133, 16. ŠD Mladina 107 točk. (Ervin lori) Igralke Cimosa v Slivnici To soboto je bila Slivnica sedmič zapovrstjo središče mladih košarkarjev in košarkaric Slovenije. Letos je bilo srečanje še posebno zanimivo, saj so se ga prvič udeležile tudi ekipe iz Avstrije in Hrvaške. Festivala so se udeležile tudi mlade košarkarice ženskega košarkarskega kluba Cimos iz Senožeč, ki so pripotovale v Slivnico z dvema avtobusoma (sedem ekip, sto deklic, pet trenerjev in dva spremljevalca). Delež ženskega košarkarskega kluba Cimos s Senožeč je pri razvoju mini-košarke v Sloveniji zelo velik. (M. S.) V soboto na Opčinah Nagrajevanje najboljših s prestižnimi gosti Lahko trdimo, da bo letošnje slavje Radia Opčine, nagrajevanje Športnika sezone 87-88, v znamenju »zvezd«, kot je sedanja najboljša jugoslovanska smučarka Mateja Svet in eden najboljših smučarskih skakalcev v Jugoslaviji Primož Ulaga. Letošnje nagrajevanje bo v soboto, 28. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Nagrajene bodo tri najboljše zamejske športnice ali športniki te sezone ter najboljša ekipa. Točkovanje je potekalo v sodelovanju z nekaterimi zamejskimi novinarji in športnimi delavci. Sodelovali so: Branko Lakovič, Rudi Pavšič, Saša Rudolf, Mario Šušteršič, Franko Korošec in Igor Malalan. Ti so s posameznim točkovanjem omogočili skupno končno lestvico, ki bo napovedana na sobotni prireditvi. Na letošnji podelitvi ne bo manjkalo zanimivih zabavnih točk. Šušlja se, da bo znan zamejski novinar intervju-val celo samega Alberto Tombo in da bo vedeževalka Radia Opčine napovedala prihodnost Mateji Svet in Primožu Ulagi. Tudi letos se je Radio Opčine odločil, da celotni izkupiček večera podeli skladu Mitja Čuk. Večer prireja Radio Opčine v sodelovanju z antikvariatom »II Giardino«. (Igor Malalan) Balinanje: zamejsko prvenstvo Trije na vrhu lestvice Tokrat je dež nekoliko oviral zamejske balinarje, vendar so vseeno odigrali skoraj vsa srečanja. Nepopoln je namreč ostal le izid srečanja med Danico in Kraškim domom, saj je nevihta onemogočila obema dvojicama, da bi stopili na igralno stezo. Po tem kolu, ko je izgledalo, da se bo okoristil le Kras, ki je tokrat imel za nasprotnika skromen Mak, pa so Sokolovi igralci po katastrofalnem začetku povsem nepričakovano iztrgali Opencem vse tri možne točke. Prepričljiv je tudi bil nastop Vrhovcev, ki so premagali Repence v enojkah in četverkah, dvojice pa bodo odigrali naknadno. Kot smo dejali, so Nabrežinci v igri dvojic in četverk že izgubljali z 0:6 oziroma 0:5, takrat pa so se zbrali in z 22. zaporednimi točkami pustili daleč za sabo presenečene poletovce. Med enojkami pa je Ušaj z dvema doseženima točkama v zadnjem lučaju prehitel Guliča in tako priboril svoji ekipi tudi tretjo točko. Danici se ponuja edinstvena priložnost, da se po tem kolu uvrsti na prvo mesto začasne lestvice. Kras je dokazal, da preživlja ugoden moment, saj je »makovcem« v treh zvrsteh prepustil le bori točki. Tudi Nabrežina je v tem zavrtljaju izpolnila pričakovanja in z 2:1 premagala Zarjo, katero se letos večkrat drži zvrhana mera smole. Na začasni lestvici imamo sedaj tri ekipe, od katerih je v boljšem položaju Sokol, ki je edini od treh že izkoristil prosto kolo. Danica pa ima eno srečanje v zaostanku. IZIDI: Danica - Kraški dom 2:0 (enojke 11:10, dvojic niso še odigrali, četverke 11:1); Nabrežina - Zarja 2:1 (11:0, 11:1, 4:11); Sokol - Polet 3:0 (11:10, 11:6, 11:5); Kras - Mak 3:0 (11:1, 11:1, 11:0). PRIHODNJE KOLO: Sokol - Danica; Kraški dom - Nabrežina; Mak - Polet (26. t. m. ob 19.30 na Vrhu); Kras - Gaja (26. t. m. ob 19.00 v Zgoniku). Počiva: Zarja. ZAČASNA LESTVICA: Kras, Sokol in Danica 12 točk, Nabrežina 9, Gaja 7, Polet in Kraški dom 6, Zarja 5, Mak 2. (Z. Š.) Spored 4. nogometnega turnirja za osnovne in nižje srednje šole OSNOVNA ŠOLA Igrišče v Bazovici (skrbi ŠD Zarja) CICIBANI (1., 2. in 3. razred) - sodelujejo: Pesek-Bazovica/Donadoni/Gropada; Opčine/Sv. Ivan; Sv. Ana/Sv. Jakob; spored: 26. 5. ob 17.30 Pesek-Bazovica/Donadoni/Gropada - Opčine/Sv. Ivan; 30. 5. ob 17.30 Pesek-Bazovica/Donado-ni/Gropada - Sv. Ana/Sv. Jakob; 2. 6. ob 17.30 Opčine/Sv. Ivan - Sv. Ana/Sv. Jakob; 31. 5. in 3. 6. zaostale tekme. ZAČETNIKI (4. in 5. razred) - sodelujejo: Pe-sek-Bazovica/Opčine/Trebče; Sv. Jakob/Dona-doni/Sv. Frančišek; Sv. Ana/Sv. Ivan/Rojan; spored: 26. 5. ob 18.15 Pesek-Bazovica/Opčine/Treb-če - Sv. Jakob/Donadoni/Sv. Frančišek; 30. 5. ob 18.15 Pesek-Bazovica/Opčine/Trebče - Sv. Ana/Sv. Ivan/Rojan; 2. 6. ob 18.15 Sv. Jakob/Do-nadoni/Sv. Frančišek - Sv. Ana/Sv. Ivan/Rojan; 31. 5., 3. 6., zaostale tekme. Igrišče na Proseku (skrbi ŠD Primorje CICIBANI (1., 2. in 3. r.) - sodelujeta Križ in Salež; spored: 26. 5. ob 18. uri Križ - Salež; 30. 5. ob 17. uri Salež - Križ; 31. 5. in 3. 6. morebitni zaostali tekmi. ZAČETNIKI (4. in 5. r.) - sodelujejo: Gabro-vec/Barkovlje, Šempolaj/Slivno, Prosek; spored: 26. 5. ob 17. uri Gabrovec/Barkovlje - Sempo-laj/Slivno, ob 19. uri Gabrovec/Barkovlje - Prosek; 30. 5. ob 18. uri Šempolaj/Slivno - Prosek; 31. 5., 3. 6. morebitne zaostale tekme. Igrišče v Dolini (skrbi ŠD Breg ZAČETNIKI (1., 2. in 3. r.) - sodelujeta Dolina in Ricmanje; spored: 30. 5. ob 18.00 Ricmanje -Dolina; 2. 6. ob 18. uri Dolina - Ricmanje. Spored polfinalov: CICIBANI (igrišče na Proseku): 6. 6. ob 17.30 Gorica - Bazovica 1, 18.15 Prosek - Bazovica 2 ZAČETNIKI (igrišče v Bazovici): 6. 6. °b 17.30 Prosek - Dolina, 18.15 Gorica - Bazovica. Spored finalov (na Proseku): CICIBANI: 9. 6. ob 17.30 finale za 3. mesto, °b 18.15 finale za 1. mesto ZAČETNIKI: 9. 6. ob 17.30 finale za 3. mesto, ob 18.15 finale za 1. mesto. Nagrajevanje bo ob 19.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA DEČKI (igrišče nogometnega kluba Bor Pr' Sv. Ivanu, Vrdelska cesta 7) - sodelujejo Sv. Ja" kob, Sv. Ivan, Opčine, Dolina 1, Dolina 2. h Špored: 26. 5. ob 17.30 Opčine - Dolina L 0 18.30 Sv. Ivan - Dolina 2, počiva Sv. Jakob; P0^o deljek, 30. 5. ob 17.30 Sv. Jakob - Dolina 1, Opčine - Dolina 2, počiva Sv. Ivan; četrtek, 2. ' ob 17.30 Dolina 1 - Dolina 2, 18.30 Sv. Ivan - = Q Jakob, počivajo Opčine; ponedeljek 6. 6. ob !'■ Sv. Jakob - Dolina 2, 18.30 Sv. Ivan - Opč1 ' počiva Dolina 1; četrtek, 9. 6. ob 17. uri Sv. a - Opčine, 18.00 Sv. Ivan - Dolina 1, počiva Dob . 2. Morebitne zaostale tekme bodo 31. 5. ih Ekipa, ki se bo uvrstila na prvo mesto, bo zm go valeč v tej kategoriji. Odbojka: polfinale za deželni pokal Derbi Sokolu Indules Začeli so se boji v polfinalnih skupinah za deželni pokal. V vsaki skupini so po štiri ekipe, vsaka igra po enkrat z vsako, v nadaljnje kolo pa napredujeta prvi dve uvrščeni šesterki. Za presenečenje so v uvodnem kolu poskrbele sokolovke, ki so v derbiju premagale slogašice. Moški SKUPINA A BOR CUNJA AVTOPREVOZ -FINCANTIERI 1:3 (3:15, 5:15, 15:9, 11:15) BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Marega, Batič, Budin, G. Gasparro, lesu, Meton, P. Pernarčič. Proti najmočnejšemu nasprotniku v skupini, ki je v prvenstvu C-2 lige zasedel mesto pred borovci, so naši odbojkarji doživeli časten poraz, če upoštevamo, da so nastopili v zelo okrnjeni postavi. Po dveh slabih uvodnih nizih so plavi izboljšali učinek bloka in napada in resno ogrozili končno zmago Fincantierija, saj so v četrtem nizu že vodili z 11:8. Glede uvrstitve v nadaljnji del ni še nič izgubljenega, treba pa bo zmagati v Gradišču in doma s Turriacom. (M. Marega) OSTALI IZID: Libertas Turriaco -Torriana 3:1. PRIHODNJE KOLO: Torriana - Bor Cunja Avtoprevoz (26. 5. ob 20.00 v Gradišču); Fincantieri - Libertas Turriaco. SKUPINA B OLVMPIA - LIBERTAS SACILE 3:1 (15:4, 15:17, 15:11, 15:11) OLVMPIA: I. in Š. Cotič, Dornik, Marassi, D., S. in A. Terpin, Špacapan, Sfiligoj. Prvenstvenemu tekmecu je 01ympia tudi v pokalnem nastopu dokazala, da si je povsem zasluženo priborila napredovanje v C-l ligo, saj je bila občutna boljša, le v drugem nizu je nekoliko popustila. OSTALI IZID: Vivil - Prata 3:1. PRIHODNJE KOLO: Libertas Sacile - Vivil; Prata - 01ympia (25. 5 ob 20.00 v Prati). Ženske SKUPINA A SOKOL INDULES - SLOGA KOIMPEK 3:0 (15:10, 15:11, 15:11) SOKOL INDULES: Ušaj, Radetič, Vižintin, Legiša, L. in T. Masten, Škerk, Žbogar, Pertot in Stoper. SLOGA KOIMPEX: Ukmar, Milkovič, Škerk, Morpurgo, L. in N. Lupine, Drnovšček, Križmančič, Mijot. Čeprav so slogašice v minuli sezoni igrale v višji ligi se je pokalni derbi odvijal v znamenju absolutne premoči Sokola Indulesa. Zmaga gostiteljic ni bila nikdar v dvomu. OSTALI IZID: Villacher - NPT 3:2. PRIHODNJE KOLO: NPT - Sokol Indules (25. 5. ob 18.00 v Trstu, šola Suvich); Sloga Koimpex - Villacher (25. 5. ob 20.00 na Opčinah). SKUPINA B IZIDA: Kennedy - Tarcento 0:3, Martignacco - Itas Fiume Veneto 3:2. PRIHODNJE KOLO: Tarcento -Martignacco; Itas - Kennedy. Odbojka: po povratnih tekmah mladinskih meddeželnih faz Izločitve brez dobljenega niza UNDER 16 MOŠKI SOČA ČERIMPEX -SUPERVOLLEV PD 0:3 (4:15, 13:15, 5:15) SOČA ČERIMPEX: Pavel in Peter Černič, Kovic, Čavdek, Tomšič, Zacca-ron, Pelicon, Pisk, Klede, Milocco, Pel-legrin, Ferfolja. Po prvem srečanju v Padovi je bilo jasno, da bodo sočani imeli izredno težko, da ne rečemo nemogočo nalogo, da si zagotovijo napredovanje v državni del. Da bi to dosegli, so potrebovali zmago s 3:0 in to z izredno veliko razliko v točkah. Poizkus se je so-vodenjskim odbojkarjem razblinil že po prvih potezah, saj so igralci iz Padove potrdili svpjo premoč. Ob bučnem navijanju številnega občinstva so domačini začeli tekmo s precejšnjo tremo, kar je Supervolley zelo dobro izkoristil. Od treh je bil gotovo naj lepši drugi niz. Prizadevanja Carlijevih varovancev, da bi si zagotovili vsaj častni set, so se le za las izničila. Po izdatnem vodstvu Supervolle-ya so prišli sočani do 13:13, a jim je v ključnih trenutkih zmanjkalo moči. (pr) UNDER16 ŽENSKE SLOGA KOIMPEX -MOGLIANO VENETO 0:3 (2:15, 4:15, 3:15) SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Fabi, Fabrizzi, Foschini, Kocman, Križman- čič, Lupine, Marucelli, Rebula, Sardo, Erika in Jagoda Škerk. Kot je bilo pričakovati je Sloga Ko-impex izgubila tudi povratno tekmo. Mogliano je, kot smo že povedali, absolutno boljša ekipa, v njenih vrstah pa nastopajo tudi igralke iz standardne postave B lige. Kot nam je po nedeljski tekmi povedal trener Mogliana Scalzotto sestavljajo to ekipo mladinke, ki so izšle iz izbora kakih 500 igralk. Že dalj časa trenirajo 4- ali 5-krat tedensko, poleg tega so zelo visoke in sploh odlično pripravljene. Povsem jasno je torej, da se Sloga Koimpex kljub dobri volji res ni mogla enakovredno kosati s tem nasprotnikom. Ostaja ji vsekakor zadoščenje, da je osvojila deželni naslov in da v naši deželi letos ni imela prave konkurence. (INKA) UNDER 15 MOŠKI KUTIBA - OLVMPIA 2:0 (15:4, 15:8) OLVMPIA: Dornik, Terpin, Lutman, Brajnik, Košič, Ouinzi, Čotar, Prinčič, Mastroianni, J. in S. Hlede. Kutiba iz Falconare si je brez težav zagotovila napredovanje v nadaljnjo fazo na račun 01ympie. Znano je sicer, da je Falconara na mladinski ravni najboljše društvo v Italiji, saj je v zadnjih letih osvojilo vrsto državnih naslovov. Nedeljsko srečanje v Falconari je bilo v bistvu ponovitev tekme v Gorici. Telesna višina in močan napad sta bili namreč tudi tokrat glavni značilnosti Kutibe, proti kateri goriški odbojkarji niso imeli pravega orožja. Na sliki: s prve tekme Oiympia -Kutiba v Gorici Odbojka: dve koli pred koncem 1. ženske divizije Bor Friulexport v D ligi Mladinske igre: odbojkarice Trinka v San Dondju Brez uvrstitve, a zadovoljne OMA - BOR FRIULEXPORT 1:3 (4:15, 8:15, 15:13, 12:15) BOR FRIULEXPORT: Vitez, Foraus, Vidali, Milanič, Grbec, Visentin, Superina, Fučka, Sancin, Del Piero. S to zmago so si borovke dve koli pred koncem že zagotovile napredovanje v D ligo. Sobotno srečanje z OMA je bilo prava sinteza uspešne sezone Borovih igralk. V prvih dveh ni-30 pokazale igro, ki jim je omogočila, da so v kolih doživele le en poraz: servirale in spreje-. ale so odlično, malo so grešile in zlahka prebi-j 4asProtrukovo obrambo. Ko pa se jim je v nadaljevanju zataknilo in so bile tudi po zaslugi res dobre igre gostiteljic na pragu poloma (10:4 za OMA v četrtem nizu), so pokazale tudi neslu-jcno mero odločnosti in požrtvovalnosti, kar jim ]e ze v nekaterih prejšnjih tekmah omogočilo, da So prebrodile težke trenutke. Napredovanje borovk je še toliko bolj razveseljivo, če vemo, da so povprečno najmlajša eki-Pa v ligi. SLOGA KOIMPEK - VIRTUS 3:0 (15:10, 15:5, 15:12) SLOGA KOIMPEX: Černe, Fabrizi, Foschini, Kocman, Kokoravec, Kosmina, Marucelli, Pro, Kebula. V soboto je na domačem igrišču Sloga Koim-Pex ponovno zmagala in tako še utrdila svoj visok položaj na lestvici. Z igro, ki so jo tokrat prikazala naša dekleta, smo lahko povsem zadovoljni in gladka zmaga je tokrat res zaslužena. (Inka) IZIDI 16. KOLA: Le Volpi - DLF 2:3, CUS -Killjoy 3:1, Sloga Koimpex - Virtus 3:0, OMA -Bor Friulexport 1:3. LESTVICA: Bor Friulexport 26, Sloga Ko-impex 20, CUS in OMA 18, Virtus in Killjoy 12, DLF 10, NPT 8, Le Volpi 4. (OMA in DLF imata tekmo več) 1. MOŠKA DIVIZIJA LA MARMOTTA - BOR 3:0 (15:5, 15:3, 15:13) BOR: Kocman, Jercog, Gombač, Strajn, Starc, Lippolis, Umek. Borovci so izgubili tudi povratno srečanje. Tekmo so izgubili po lastni krivdi, ker so igrali eno izmed slabših letošnjih tekem. (Tul) IZIDI 16. KOLA: Rozzol - Volley Club 0:3, Prevenire - ASSDI 1:3, La Marmotta - Bor 3:0, DLF - CUS 2:3, Inter - Prima Scuola 3:0. Zaostala tekma: ASSDI - La Marmotta 3:1. LESTVICA: Inter 1904 30, Volley Club 28, ASSDI 24, Prevenire in La Marmotta 16, CUS 14, DLF 12, Bor in Rozzol 8, Prima scuola pal-lavolo -2. (Volley Club in Prevenire imata tekmo manj) »V San Dona del Piave smo se srečali s povsem drugačno odbojkarsko stvarnostjo, predvsem kar zadeva ekipi iz Veneta in Mark. Ne glede na zamujeno priložnost za nastop na državnem finalu v Rimu, ocenjujem naš nastop na meddeželnem delu mladinskih iger kot izredno izkušnjo, ki nam bo služila za nadaljnje delo v tej disciplini.« Tako nam je v telefonskem pogovoru povedala profesorica Marta Vižintin-Nanut ob povratku iz beneškega mesta, kjer so nastopila dekleta nižje srednje šole Ivan Trinko. Izhodišče je bilo za goriške odbojkarice zelo ugodno, saj jim je žreb določil skupino z dvema ekipama, kar je pomenilo neposredno napredovanje v polfinalni del. Prvo srečanje proti Toskani so zato Goričanke odigrale demotivirano in ga izgubile, zato pa so se morale v nadaljnjem delu pomeriti z najboljšo ekipo iz druge skupine. Šlo je za postavo iz Mark, ki je nato zasedla tudi končno 1. mesto. V tem srečanju so naše predstavnice, kljub porazu pokazale odlično igro in nasprotnicam odvzele set. V tretjem srečanju, ki je veljalo le za določitev končne lestvice, so se ponovno srečale s predstavnicami iz Toskane in izgubile. Kvalifikacije: Trinko - Toskana 1:2 (2:15, 15:13, 4:15); polfinalno srečanje: Trinko - Marke 1:2 (7:15, 15:9, 6:15); Finale za 3. mesto: Trinko - Toskana 0:2 (10:15, 10:15). Končna lestvica: 1. Marke, 2. Veneto, 3. Toskana, 4. Trinko, 5. Tridentinska. TRINKO: Atzori, Florenin, S. in E. Černič, K. in S. Prinčič, Gaeta, Paulin, Briško in Tabaj. Košarka: v 1. diviziji Cicibona korak od višje lige CICIBONA - CUS 70:68 (32:36) CICIBONA: Kovačič 18 (12:14), Lippolis (0:2), Jogan 17 (1:4), Volk 1 (1:2), Fonda, Smotlak 14 (1:7), Vascotto 2, Pupulin, Vodopivec 6 (0:1), Jankovič 2 (0:1). PM: 15:31. PON: Jankovič (32), Volk (36), Jogan (39). TRI TOČKE: Smotlak 3, Jogan 2. V najvažnejši tekmi sezone je Cicibona premagala kakovostni CUS ter dokazala, da lahko z zagrizenostjo in voljo premosti tudi pomanjkanje visokih igralcev. Z agresivno obrambo po celem igrišču so naši presenetili nasprotnike in jih v 38. min. prvič prehiteli (61:60) ter s prostimi meti Kovačiča in koši Vascotta in Smotlaka povsem nepričakovano zmagali. Ciciboni sedaj zadostuje le še ena zmaga v zadnjih dveh kolih in bo matematično napredovala v promocijsko ligo. Za uspeh s CUS zasluži pohvalo vsaekipa s trenerjem Sancinom vred. Veliko zaslug imajo tudi zvesti navijači. V nedeljo ob 10. uri bo v šoli Suvich derbi s Sokolom. (Vanja Jogan) Na 23. rednem občnem zboru Športnega društva Zarja Delovanje presega krajevne meje 3. občni zbor ŠD Zarja iz Bazovice Splr^fSe* ^ru®tvu v bistvu ničesar nove; t, °°datno Pa je prepričal marljivi c do st 3 Se vas vse Preinal0 zanima deiStvo' čeprav to opravlja za Bazovi a neprecenljive družbene vrednosti D« Ki i__y, . p* (i i :j i v c uruzuene vreanosi jih ^ b* kilo kos številnim ciljem, k VpJ6 zastavilo, je vodstvo poiskalo . . ko pomoč tudi izven Bazovice. Sl bj m r'1w**4V^'". LLivaA i^veu oaz-uvice. oi' Ujg , °^a^a kiti v premislek domačinom, , nnigim v svojem poročilu povei P k?Se^nik društva Aldo Franco. kr u i. društva Aldo Franco, dom - težavam, ki izhajajo predvsem šifj jaca malodušnosti, se delovanje Za seo. n Je z mladinskim nogometom p se^j okM6 kraievne zaprtosti. Mladih seda; , vr Kraievne zaprtosti. Mladih ha j a ; okoli 50, od teh jih dve tretjini r 1} z. krajev izven Bazovice. deia„Je nog°met pri Zarji najvažne na ohp°St ni dvoma. Precej je bilo z k> bi 0nem 2k°ru govora o članski ek 2. AT ?Tmorala P° izpadu takoj vrnit cenT .Ne toliko zaradi uspeha z uru§fv . * J'-1 ^ ivaivuvusLiiejsu eK l°Vanja lnie*0 Priv°denju celotnega v sestavu^,4!? ie.Pan°ga’ ki je že trt ali celn d‘nš‘va m redno prinaša do nianika °dlične športne rezultate. ?‘relci p 1Cer n?‘* ‘ežav, saj bazov jdealnem6pIn0rei0 v°diti treningov Pelno tudf tpSt°rU nogometnega igriš ‘iVnih ciap t0 PnsPeva, da se število “astanka p °V te^a odseka od njegovt Z nov? ni povečalo. Segli sko?algnŠčem so balinarji Zarje °dsek kaži nPljmalne pogoje za delo njem, ki ve ,ve ik° živahnost z delo ‘n zvezp i-,el,ni.e uradne nastope v n*nii društ„-Pnl?te*iska srečanja s a Ldskneiia1 Z obek strani meje. 3».u, v_)z,ri uma u. °v°st. JLaet?K° ^ati Prvi ekipi pravo - kastne sile so še premlade in nujno čakati še nekaj metne komisije pri ZSŠDI Boris Gombač. Skupno z mladinskim delovanjem je to brez dvoma protiutež za izgubo predstavništva v 2. AL. Glede sodelovanja z drugimi društvi je vprašanje zastavil tudi predstavnik SZ Sloga Viktor Stopar, ki je omenil pomanjkanje takih odnosov z bližnjima Gajo in Primorcem. Med cilje Zarje spada tudi skrb za vaško mladino, za katero naj bi uredili zdrav prostor za zabavo ih zbiranje. Volitve so bile kot na vseh občnih zborih le statutarna obveza. Stari odbor je izgubil enega člana, pridobil pa je novega. »Vodilna« ekipa Zarje bo v naslednjem letu igrala v taki postavi: Aldo Franco, Stojan Ražem, Mirjan Žagar, Vojmir Križmančič, Stojan Križmančič, Maks Križmančič, Lucijan Križmančič, Stojan Metlika, Aleksander Ražem, Edi Grgič, žarko Ban, Darko Grgič, Giorgio Umek. (kb) Tajnik Mirjan žagar je tudi omenil, da se prav v sedanjem generacijskem breznu med mladimi in primerno starimi za igranje v članski ekipi kaže škoda, ki izhaja iz zamude, s katero so se pri društvu začeli sistematično ukvarjati z vzgojo mladih. Spregovoril je tudi Vojko Križmančič, ki je do konca prvenstva vodil ekipo 2. AL. Križmančič je potrdil, da se ne bo več bavil s člansko ekipo, omenil pa je tudi, da so bili v ekipi prav domači igralci tisti, ki so kazali manj resnosti pri delu. Kako bo z njimi postopal trener, ki bo na društvo vezan prej profesionalno kot čustveno? Širok odmev je imel na občnem zboru tudi odločilen doprinos Zarje pri ustanovitvi NK Bor. Od tega si športna javnost pričakuje veliko: v doglednem času rezultate, takoj pa zajezitev odhoda slovenskih, nogometa žejnih fantov v vrste drugih klubov. Ustanovitev NK Bor je za Zarjo izredno pozitivno ocenil tudi načelnik nogo- Ob 25-letnici Športnega društva Dom V petek slavnostna akademija Slovesnosti ob letošnji 25-letnici ustanovitve Športnega združenja Dom iz Gorice se bodo pričele v petek, 27. maja, ko bo v telovadnici Kulturnega doma slavnostna akademija, ki jo pripravlja sekcija za športno gimnastiko in športno ritmično gimnastiko pri go-riškem združenju. Za to priložnost so prireditelji povabili več sorodnih in prijateljskih skupin, ki bodo soudeležene pri izoblikovanju sporeda. Svoje veščine v teh športnih panogah bodo prikazali člani in članice Gimnastične zveze Slovenije, Osnovne šole 9. Korpusa iz Nove Gorice, Športnega društva Prosek-Kontovel, OŠ M. Štrukelj, TVD Partizan iz Nove Gorice ter Domove sekcije za športno gimnastiko in športno ritmično gimnastiko. Izkupiček prireditve, ki se bo pričela ob 20.30, bo namenjen skladu »M. Cuka«. Na sliki: prikupen plakat - vabilo na Domovo prireditev v Kulturni dom. PLAVALNI KLUB BOR obvešča člane in ostale prijavljence, da bo zaključno tekmovanje v soboto, 28. maja, v bazenu v Alturi s pričetkom ob 16. uri (ogrevanje v vodi ob 15.30). TPK SIRENA prireja tudi letos tečaje v razredih opitmist, evropa, finn 420-windsurf s sledečim programom: 1. OPTIMISTI (za otroke od 8. do 14. leta starosti) od 20. junija do 1. julija in od 11. julija do 22. julija; 2. EVROPA, FINN 420 (za mldince in odrasle) od 4. do 9. julija; 3. WINDSURF (za mladince in odrasle) od 25. do 30. julija. Vpis in podrobnejše informacije so na razpolago na pomorskem sedežu Sirene v popoldanskih urah ali v nedeljah zjutraj. NOGOMETNI KLUB BOR sporoča, da se je začelo vpisovanje dečkov za nogometno sezono 1988/89. Zainteresirani naj se javijo v spremstvu staršev v Borovem športnem centru od ponedeljka do sobote med 17. in 20. uro. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000,- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ZTT član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG 24. maja 1988 Presaditve bi se lahko izrodile v biznis Bogati kupujejo organe revežev RIM - Polemikam o zdravstvenih, moralnih in etičnih zapletih ob vprašanju presaditve človeških organov bo bržkone dala novega zagona izjava predstavnika Evropskega sveta Henrija Scicluna na mednarodnem srečanju v Genovi, ki se ga udeležujejo predstavniki večine držav, vključno s Sovjetsko zvezo in ZDA, Henri Scicluna je namreč napovedal, da bo Evropski svet prepovedal vsako obliko reklamiranja presaditev izved državnih meja, ker bi bilo nedopustno, da bi ljudje v tujini iskali organe, ki jih ni na razpolago v domovini. V bistvu se že dogaja, da organe prodajajo reveži, kupujejo pa jih bogatini. Marsikateri »naftaš« je s svežnji dolarjev obšel »čakalno dobo« in si kupil zdravje in preživetje. To se dogaja predvsem v Veliki Britaniji, kjer presajajo organe tudi zasebni zdrav- Smrdljiv oblak nad jugovzhodno Anglijo LONDON — V nedeljo zvečer se je nad jugovzhodno Anglijo in nad nekaterimi londonskimi četrtmi pojavil skrivnosten in smrdljiv oblak, ki povzroča glavobol in bruhanje. Strokovnjaki za zdaj še niso odkrili, za kaj gre in zato upajo, da bo veter poskrbel za očiščenje smrdljivega ozračja. Pomislili so sicer na uhajanje nekega plina iz ene izmed tovarn na tem področju, vendar pa so podrobna preverjanja ovrgla te domneve. Med prebivalstvom se zaradi tega počasi že pojavlja strah in policija ter gasilci so pod stalnim telefonskim pritiskom. Predstavniki policije trdijo, da smrdljivi oblak ni strupen, kaj več pa tudi oni niso hoteli povedati. Ekipe strokovnjakov si prizadevajo, da bi čim prej odkrile kemično sestavo oblaka. Eden od strokovnjakov je izjavil, da gre lahko za naravni plin iz močvirnatih predelov, drugi pa je postavil domnevo, da so zračni tokovi prinesli smrad, ki se sprošča ob uporabi gnojil za gojenje cvetlic na Nizozemskem. stveni domovi. »Darovalci« so v takih primerih reveži iz Afrike in Azije. Evropski svet bo torej skušal urediti to vprašanje v Evropski skupnosti, ker se pojav »prekupčevanja« s človeškimi organi nevarno stopnjuje. Seveda bodo morale tudi posamezne države poskrbeti z ustrezno zakonodajo. V Genovi so za Italijo zahtevali korenito spremembo obstoječe zakonodaje in smotrnejšo organizacijo. Kljub delnemu napredku v Italiji letno presadijo le sedem organov na milijon ljudi, v Španiji 32, v Veliki Britaniji in ZDA 27, v Franciji pa 24. Profesor Girolamo Sirchia, ki vodi Norditalia Transplant (NITP), je ministra za zdravstvo Donat Cattina pozval, naj NITP povzdigne v Presadit-veno agencijo ministrstva za zdravstvo. Tak uraden pečat bi zdravstveno reformo vnesel tudi na področje presaditev. Po mnenju profesorja Sirchie bi morali v vsaki bolnišnici, ki ima šok sobo, namestiti »presaditvenega koordinatorja«, tako da bi poskrbel za organe tistih bolnikov, pri katerih je bila vsa intenzivna terapija zaman. V Genovi so tudi zahtevali odpravo ministrskega pooblastila za odvzem organov. Ligurski deželni odbornik Giuseppe Josi je ob tem poudaril, da preveč Italijane potuje v tujino, kjer jim za trikrat višjo ceno vstavijo zdrave organe. Po njegovem mnenju je treba imeti dovolj hrabrosti za financiranje italijanskih pobud. Ob vsem tem pa se na tihem vsiljuje srhljiva ugotovitev, da.postajajo presaditve zdravstveni biznis bodočnosti. Le redki nasprotujejo presaditvam, večina pa hoče strožje nadzorstvo pri odvzemu organov klinično mrtvim. Glede svobodne izbire so seveda mnenja deljena, tako zagovorniki kot nasprotniki »prostovoljnosti« se poslužujejo demagoških stališč, da bi zagovarjali svoje teze. Že res, da je v Italiji 24 tisoč težkih ledvičnih bolnikov, vsak letno porabi za hemodialize 40 milijonov lir, a ta strošek ne bi smel opravičevati pospeševanje presaditev. Zdravstvene strukture naj se odločijo za presaditve iz humanih razlogov, tako da bodo izboljšale kakovost življenja težkih bolnikov, ki si lahko le s presaditvami zagotovijo normalno življenje, ne pa zaradi ekonomske računice in prestižnih nagibov. Vprašanje presaditev bo torej še povzročalo polemike, ki pa bi bile precej manjše, če bi bila bolniška oskrba v Italiji na sodobni ravni. V zelo kratkem časovnem sosledju umrli Almirante, Romualdi, Grandi RIM — »O pokojniku vse najlepše« narekuje moralno pravilo, v duhu katerega običajno pišemo in govorimo o ljudeh, ki so umrli. Konec prejšnjega tedna so umrli trije vidni politični možje, trije fašisti: Pino Romualdi, Gi-orgio Almirante in Dino Grandi. Prva dva sta bila med ustanovitelji MSI, Grandi pa je bil še starejša politična osebnost, ki je svoje ime navezala na padec Mussolinijeve vlade, 25. julija 1943. O takih pokojnikih je težko, skoraj nemogoče, govoriti vse najlepše, ker iz našega zornega kota ne bi našli niti drobca vrednote ali pozitivne lastnosti, o kateri bi lahko razpravljali post mortem. »Svečano se obvezujemo, da bomo Trst branili pred neomikanostjo in nekulturnostjo Slovencev...«, to je leta 1982 napovedoval s tribune na Trgu Unita takratni tajnik MSI Gior-gio Almirante in temu spominu se ne moremo in ne smemo izogniti zdaj, ko je podlegel možganski kapi v 75 letu starosti, potem ko je na vodstvo stranke prepustil mlademu Finiju, Le Peno-vemu oboževalcu. V luči politične dediščine bomo najbrž našli tudi način, s katerim bi se lahko poslovili od Almiranteja in Ro-mualdija (obe trupli sta istočasno ležali na mrtvaškem odru v rimskem sedežu MSI v Ul. della Scrofa in tudi današnji pogreb bo skupen). Skupaj sta sledila razvoju povojnega fašizma in skupaj sta tudi umrla po dolgi bolezni. V obeh primerih jima je smrt že dalj časa stala ob strani, italijansko neofašistično gibanje pa je kar čez noč postalo sirota, saj je nedvomno res, da je Almirante kljub vsem strankarskim težavam vodil MSI tudi potem, ko je predal vajeti nasledniku Finiju. Almirante in Romualdi nista imela podobne politične kariere, izhajala pa sta oba iz vrst »republikinov«, ki so Mussoliniju sledili v Salo. Oba sta se v tistih letih navdušila za najbolj konservativni neofašizem, ena izmed poglavitnih razlik, ki ju je ločevala vse do poslednjega dne pa je bila spretnost, s katero sta skušala skrivati bistvo njunega fašizma. Romualdi je bil zagrizen fašist, ki ni nikoli zanikal svoje pripadnosti konservativni, reakcionarni in nasilni stranki. Imel se je za »največjega fašista med fašisti«, kar je sumljivo dišalo po Mussoliniju, na to pa je bil izredno ponosen, kot na vodstvo dnevnika Secolo dltalia. Bil je neomajen v svojem političnem prepričanju, ki je temeljilo na načelu, da zgodovinsko fašizem ni preživel. Tudi Almirante je delil Romualdije-vo reakcionarno prepričanje, a ga je želel in znal ponujati v elegantni preobleki. Volilcem je prodajal stranko »dialoga«, navezoval je stike z monarhisti in z desnico KD, pravil je, da »niso bili vsi partizani banditi«, obenem pa je v isto stranko sprejemal pretepače in ekstremiste Grdine Nuo-vo in pozabljal, da je sam ukazal streljanje partizanov. Almirante je bil v tem pogledu dvoličen in izredno nevaren, a prav zaradi tega izredno spreten voditelj stranke, ki je prav tako brezmadežna kot njen dolgoletni tajnik (v duhu »pokojnika« naj le bežno omenimo, da je bil osumljen odgovornosti za pokol pri Petovljah, da o bombi na vlaku Italicus niti ne govorimo). MSI je dolga leta živela v senci govornika (moramo mu priznati vsaj to izredno spretnost, ki jo je najbrž podedoval po očetu igralcu ), ki je nastopal brez črne srajce - kot bi to delal Romualdi - a se ni odrekal pendreku. Fini, ki mu je nasledil, si bo moral zdaj pomagati sam, saj ne bo imel ob sebi človeka, po katerem naj bi se zgledoval, dejansko pa ni lahko prevzeti v roke nedemokratične stranke neofašistov, in se obenem ponujati kot nedolžen zagovornik desnice. Grandijev fašizem BOLOGNA — V Bologni, kjer je živel že nekaj let popolnoma slep, je v izredno visoki starosti (praznoval je 93 let) umrl Dino Grandi, fašistični veljak, ki je 25. julija 1943 povzročil prvo hudo krizo Mussolinijeve vlade. Grandi je bil doma iz Mordana pri Bologni, za fašistično politiko pa se je navdušil že v dvajsetih letih. Njegova politična kariera je bila bliskovita. Leta 1929 so ga imenovali za ministra za zunanje zadeve, leta 1932 je kot veleposlanik odpotoval v London, sedem let kasneje pa je prevzel vodstvo ministrstva za pravosodje. V teh letih je sprejel novi civilni zakonik. Svoje politično prepričanje je zagovarjal tudi proti samemu Mussoliniju, ki je vztrajal, da ga je »prevaral«. Zgodovinarji morajo še razčistiti, kdo je koga varal, Grandi je živel v prepričanju, da bi moral fašizem ostati v rokah fašistov, brez kompromisov. Pred skorajšnjim zasedanjem Združenih narodov V noči z nedelje na ponedeljek v zaporu v Vicenzi Neuvrščeni in vprašanje razorožitve Samomor večkratnega morilca Pred bližnjim posebnim zasedanjem Združenih narodov o razorožitvi so pomembna zlasti razmišljanja v gibanju neuvrščenih. Razumljivo je, da gibanje ne bo moglo samo odločilno vplivati na utrjevanje pogojev za mir skozi razorožitev, storilo pa bo lahko marsikaj v prid človeškega napredka. Zlasti važna je relacija med neuvrščenimi in problemom svetovne varnosti. Gibanje ima problem razorožitve v ospredju že od trenutka, ko je nastalo. Na vrhu neuvrščenih v Lusaki so to problematiko še bolj izčistili in dokaj jasno opredelili pota za njeno razčiščevanje. Lahko rečemo, da se od tedaj vsako leto dogaja nekaj, kar pomeni proces razoroževanja, dasiravno ni dovolj hiter in celovit. Glavno pa seveda je, da je proces stekel. Sestavni del tega procesa je, med drugim, ženevska konferenca o razorožitvi, ki je te dni končala svoje pomladansko zasedanje. Senzacionalnih rezultatov niso dosegli, so pa dali vedeti, da sporazum o kemičnem orožju (s tem so se namreč ukvarjali) ni več tako daleč. Pri vprašanju svetovne varnosti je gibanje neuvrščenih vselej upoštevalo dve komponenti, splošno svetovno varnost in varnost posameznih članic gibanja. Ti komponenti sta kajpak samo formalno vsaka zase, v bistvu pa nista samo povezani, marveč se nenehoma prepletata. Se nikoli kot danes velja, da je vsak najmanjši spopad lahko žarišče mnogo večjega konflikta. Poglavitno pri gibanju neuvrščenih je, da se njene članice še kako zavedajo, da je vprašanje varnosti, se pravi utrjevanja pogojev za mir, osrednjega pomena za njihov obstanek. Zlasti te države vedo, da se z mirom ni igrati. Mir je življenje za vse, posebno pa zanje, ki jim napeta ozračja še bolj preprečujejo napore za napredek. Neuvrščene dežele niso »stvarna« sila v prizadevanjih za varnost, so pa brez dvoma ena temeljnih »političnih« komponent za mir na svetu. Na vprašanje, če so storile dovolj za utrditev varnosti, pa le ni moč dati povsem zadovoljivega odgovora. Deklarativno so v mnogih primerih napravile veliko, konkretne poteze pa niso bile zmeraj ta-korekoč optimalne. To velja za nekatera konfliktna stanja, ki še trajajo, kot navsezadnje za nekatere primere, ko so se spopadi k sreči prenehali. V zvezi s tem pa velja upoštevati priporočilo, ki konec koncev izhaja iz glavne teze razvoja gibanja neuvrščenos- ti, namreč, da to ni nekakšno avtonomno in zaprto gibanje, marveč neposredno povezano s svetovnimi dejavniki in dogajanji. Gre za priporočilo, da bi neuvrščene dežele v svojih prizadevanjih za varnost, v svojih iniciativah za krepitev miru skozi varnost, morale še bolj animirati tudi države, ki niso v gibanju. V tem do sedaj niso pokazale dovolj širine, pa tudi posebno uspešne kajpak niso bile. Članicam gibanja neuvrščenosti pa je treba, po drugi strani, priznati, da so neglede na praznine in domala že kronično počasnost pri poseganju v nekatere probleme, opravile pri temeljnih vrnostnih vidikih hvalevredno pionirsko vlogo. Ni kar tako, če danes na svetu ugotavljajo, da se detant med velesilama uresničuje točno v tistih smereh, ki so jih neuvrščeni nakazovali že pred leti. In ni kar tako, kot smo te dni brali v neki reviji, če Sovjetska zveza uporablja v svojih mirovnih pobudah (kajpak skozi številne »varnostne« predloge) izraze iz slovarja neuvrščenih. Temeljno vprašanje za članice gibanja neuvrščenosti je danes seveda v tem, kako naj s svojim ugledom in s svojo nekoliko bolj »stvarno« politiko, pripomorejo k ohrabrenju teh procesov. Zadnje čase so začeli oblikovati tezo o tem, da bi bilo treba napore za varnost (kajpak svetovno in regionalno) bolj spajati tudi z dejavnostjo za večje sodelovanje seveda ne le med članicami gibanja, marveč tudi med temi in tistimi, ki niso v njem. Taka teza seveda ni novost, saj je prav tako sestavni del temeljne politike gibanja. Res pa je, da so jo premalo uveljavljali. Zlasti regionalno sodelovanje na gospodarskem in na drugih področjih (ta pa so neskončna) je lahko čvrsta pregrada pred nevarnostjo napetosti in konfliktov. Spodbudne primere imamo na Daljnem vzhodu, drugod pa stanje ni takšno, da bi spodbujalo k zadovoljstvu. Tudi v Evropi so take oblike regionalnega sodelovanja v zastoju. Skratka, gibanje neuvrščenosti naj bi se še bolj zavedalo, da problematika varnosti ne zadeva le varnosti skozi razorožitev. Varnost lahko utrjujejo tudi številne druge povezave. O »sodobnejšem« sistemu varnosti, ki naj bi ga napajali še drugi pestri vidiki, naj bi pričeli hkrati razmišljati tudi v Združenih narodih. Svetovna organizacija je navsezadnje najbolj poklicana, da nenehoma razčiščuje in takorekoč posodablja to vprašanje. MIRO KOCJAN VICENZA — V zaporu v Vicenzi so pazniki včeraj zjutraj našli mrtvega Roberta Succa, večkratnega morilca. Pazniki so v njegovo celico vstopili potem ko se Succo zjutraj ni dvignil iz postelje. Kot običajno je imel jetnik glavo pokrito z blazino, toda ko so jo pazniki dvignili, so videli, da ima Succo glavo v plastični vfečki, ki jo je napolnil s plinom iz plinske bombe, ki je dovoljen® vsem zapornikom, da si lahko kaj skuhajo v celici. Zdravniki za zdaj še niso ugotovili ali je Roberto Stucco umrl zaradi zadušitve ali pa je njegovo smrt povzročil plin. Roberto Succo je bil pred leti zaprt v kriminalistični psihiatrični bolnišnici/ od koder pa je leta 1981 pobegnil in nato ubil očeta in mater. Policija ga n* uspela prijeti in pobegnil je v Francijo, kjer naj bi zagrešil tri nove umore. Zel° spretno se je izmikal policiji v Franciji in Švici, v začetku tega leta pa se je znova vrnil v Italijo. Opazili so ga v večih krajih, aretirali pa so ga konec februarja v kraju Santa Lucia di Piave, v pokrajini Treviso. Najprej je bil zaprt y Trevisu, kjer je že prvi dan po aretaciji skušal pobegniti na spektakularen nači' nato pa so ga premestili v zapor v Vicenzi, kjer je v noči z nedelje na ponedeljek napravil samomor. Le nekaj dni pred njegovo smrtjo so psihiatri izrekli domnevo, da Robert0 Succo zaradi shizofrenije ni bil sposoben dojeti svojih zločinov. Ce želite intervjuvati Gorbačova oborožite se s potrpežljivostjo MOSKVA — Ugledni ameriški dnevnik VVashington Post je preteklo sredo objavil zgodovinski ekskluzivni intervju s sovjetskim generalnim tajnikom Gorbačovom, saj je to prvi ekskluzivni intervju, ki ga je kak sovjetski voditelj kdajkoli dal predstavnikom zahodnega tiska. Včeraj je VVashington Post obrazložil, kako mu je uspelo »iztrgati« sovjetskemu voditelju kopico odgovorov. Ameriški dnevnik primerja vse težave s pravo trnovo potjo. Založnica Katharine Graham je imela res polne roke dela in vrečo polno potrpljenja, da ji je uspelo priti do tako zaželenega cilja. Grahamova je namreč zaprosila sovjetske oblasti za intervju s sov- jetskim generalnim tajnikom že z časa Jurija Andropova. Po večmese nem presledku je priromala v ZDA z., hteva po spisku vprašanj, ki bi ameriški dnevnik rad posredoval so jetskemu voditelju. Neutrudna za}°: niča je poslala v SZ seznam vpraša L toda o sovjetskem nadaljnjem °rt9°'[n. ru ni bilo ne duha ne sluha. Graham ^ va pa ni vrgla puške v koruzo. SovJ^_ skim oblastem je stalno pošiljala p y šnje, večkrat je tudi sama polete Moskvo, da bi dosegla sporazum intervju. -ani Vsi napori so bili končno popla šele 16. maja letos, ko le Pr*sPetpno, Moskve dovoljenje. Res zaple kajne?!