Pritnlm BlnčanB b ootoplnl. XV. leitnlk.
1937. dprllli 20.
5. numera.
••   v
Mesečne verske novine.
Vu Intenl prfikmurske evang. Sinjorlje reditel
I vddavnlk i rLISAR JANOS, Murska Sobota.
Rokopfsi %% morajo v Puconce poiflati.
Ček računa št. 13,586; imč  »Duševni   Hst"   Puconci.
Cejna na cejlo leto 20 Oln., v zvfinstvo 30 dln.,
v Amerlko 1 Dol., edne numere 2 dln.
Izhaja edndk na mčsec.
NaprejplaČilo gorivzeme vsaki ev. duhovnik i vučitel.
Mi znamo.
Kak nespametno se glasi, či čujemo gučati, gda lttdje tak lehko mišelno pra-vijo 9m\ zndtno". Eden moder je ednok pravo : ,,Mi ne vemo i niti ne bomo znali".
—  Jas vidim, ka vu  Sv. Pismi so vnoge prilike dane, kelko nespametnosti   leži vu eti  rečšj,  či  Ifidje  pravijo   ,,mi zna*mo." Tak pride k Jezuši te zevčeni Nikodemuš i z tčm začne  svoje  zgučavanje ž Njim: ,,ml zndmo." Na to zadobi eden takšiod-govor  od Jezuša,  štcri  je  zobč   i rogle mLo, na štero z toga zevčenoga   Nikode-muša  niti  reden šolar  ne  ostane,  ki se neve zdaj ni na pra^vo, ni na levo obrnoti.
—  Zidovski theologi so mislili, gda je Je-zuš toga   slčpoga zvrdčo (Jan. 9, 24.) od Jezuša, wMf zndmo, ka je ete eden  greš-nik!" Edna druga tdkša prilika je v Mžtaja, 22, 16. — Vu vse   eti  prilikaj   se je to: ,,mi   znamo"   vopokazalo   za   neznanost. Pavel apoštol, ki je ednoga hipa sam   vu toj nezndnosti   bio,   je  za   takše   prdzne glavč, Štera kaj znati mislijo i donok nika ne vejo, eto ršč nuco : ,,naduti." Jas samo na   I. Kor.  8,   1—2  šččm  pokdzati  gde erčč: „ .. . znanost  nadtiva"   i  včasi  na dale pravi:   wči pa što štima, ka kaj zna", takši je ešče nikaj nej spoznao, kak trbej znati*. Ali I. Tim 6, 4: «Tč je napihnjeni i nikaj neznd, nego blazni okoli spitavanja i rejčnoga   boja."   —   Pri   takšem   more obprvim  do  toga  pridti,  ka njemi Jezuš erč6: wTi neznaš, ka si ti nevolen i smllni,
i siromak, i slepi, i nagi". (Ozn. 3, 17). „1 mčra poti so nej poznali." ,,Tej pa, ka nezndjo preklinjavajo ..." (H.Petra 2, 12.) Ja, nadiitost, to je velika nevola. Ci se edna mala piknja naduje, te de žnje edna velka nulla. —
Gda so ti modri z sunčnoga shoda v Jeružalem prišli, so tam za toga novo-porodjenoga židovskoga krala pitali. Hero-deš je te popovske vladnike i pisače dao prizvati. Ja, oni so znali, ka: ,,v Betlehemi Jude." Ali to znanje je tak malo živo vu njih, ka so niti eden stopaj nej mogli dale pridti z mesta. Špartanci so ednčk v Athen prišli, gde vu thedteri je vsakši dobo mčsto. Skoron že kesno pride notri eden stari athčnec i išče mesto za sedeti, ali nindri ne najde. Na to špartdnci gori-stenejo i njemi dajo mdsto. Athčncom se je to preveč povidlo, ali vo je zišla reč : Ja athenci znajo, ka se šika, ali špartanci činijo to. V ednom verskom listi eden pi-satel etak piše: ,,0n, ki eta piše je tfldi eden od ti strokovnjdkov, ali bčgšebi bilo, či bi nej bio, naj bi se rššo od zndnja preklenstva, štero nindri ne teži tak močno, kak tam, gde se za Boga i Kri-stuša ide. Ar znanje tak nasiti i za do-mišlenoga čini človeka, ka ^mišlenja prazni meh^ri ne doptistijo se odl6čiti i do smrti betčžnoga činijo/ Zžto bojdimo ponizni i ostanimo vu nespametnosti |Sv. Pisma, štero je itak dosta modreše, kak vsa naša zndnost i zevčenost, ali prdžna nadiitost. Biblia nam naj bode: te proste  ABC-ske
Strdn 50.
DOSEVNI LIST
dpriliš 20.
knige, štere nam stalnost i raoč dajo i se včimo žnjih, naj:
1.) nMi zndmo, ka je Boža sodba pravična." (Rim. 2, 2.)
2.) ,Jas znam, kane prebiva y meni, to je to vu mojem teli dobro." (Rim. 7,18.)
3.) nMi zndmo, ka vsaki praznik, ali nečisti, ali skopi nema mčsta v kraiestvi Kristušovom i Božem." (Efez. 5, 5.)
4.) nMi zndmo, ka se ne spraviča človek z del pravde, nego po veri, štera je vu Jezuš Kristuši". (Gal. 2, 16.)
5.) nMi zndmo, ka je naš štari človek žnjim vrčd razpeti, naj se prepravi telo greha; da mi več ne sliižimo grehi." (Rim. 6, 6.)
6.) nMi zndmo} ka smo nej z skvar-jenimi stvarmi, z srebrorn ali z zlatom odkiipleni od marnoga našega živlenja od očev danoga, nego z dr&gov krvjov, liki z nedužnoga i neoskrunjenoga agneca Kristuša." (I. Petr. 1, 18.)
7.) nMi zndmo, ka cimper od Boga mamo, hižo brezi rok napravleno vekiveČ-no vu nebesaj." (II. Kor. 5. 1.)
8.) ,,Mi zndmo, ka vu sebi jakše blago mamo, nebesko i obstoječe." (Žid 10, 34.)
9.) nMi zndmo, ka den Gospodnov pride." (I. Tess. 5, 2.)
Pozvdnje krščenika v veškotn živlenji.
če cd pozvanja krščenika v tuvarištvi veš-koga živlfinja ič^nio premišlavaii, te pred vsem pokazati moremo, ka je veško živlenje, v kom jc razloček med žlikom v varaši i na v^si.
Ne v ludej! LOdje so vsepovsud ednaki, jestejo eti i tam dobri, kak hudi. Jeste pa eden velki razloček v žitii samom, v (uvarištvi ludi.
V ednom varaši telko ludi živč vkuper, ka se nemrejo med sebom pcznati i eden za drfi-goga sc brigati. Celo edne i iste velke stano-lanjske hiie prebiva'ci so si tuhinci, ki se naj-večkrat niti ne pozdravlajo. Zna se zgodit!, ka se v ednom stanovanji nikak s smrtjov bojiije, ali pa že mrte? leži, v drugcra stanovanji iste htše pa popOvajo i plešejo. Eti v varaii se te človek med velkov vnožinov prebiva'cev sploj zgiibi. Od nikoga je ne odvisen, nišče ne gleda na njega, nišče ne spita?a, ka dela, kak premi-šlavz, kak žive.
Sploj nači je to v naii veški priltkaj. Na vesi vsakii pozna vsakiega, njegve držimke raz-mere, njegov celi žitek. Niiče nemre fak zakle-niti dver svoje hiše, ali pa tak zastreti svoji oken, ka ves nebi znala od njega vse, tiidi ona, štera bi on rad pred drugimi skrio i zatajo. Eti — v tuvarištvi veškoga živleaja — nega nikše »krivnosti, vse je oSivesno. človek je več ne sam,
(Pšrno zgovarjanje med Andrivom i Belom.)
Andraš: Ser us} Bela, Da  sern te že dugo ne vJdo?
B61a: (Sekero m& na pfččaj) Bog daj, Andri, zagvfišno sva se že dober čas ne naiš?a.
Andržš: Karaa ?deš ?
Bčla: K-Gjuriji idem, ščem ga nika prositi.
Andraš; Ka ga pa žččš prositi?
B^la: VQ bi rad viekao   pred hižov stojč či orSh.
Andržš: V6?sečti ori? Pa zaka?
Bč\n: Zaio,   ar mi je zt tri leta nika sadfl nfi rodlo.
Andršš: No ti si uprav hitro z-sodom go-tov. Ka pa či to štrto leto prinese sad.
Bčla; K tomi rdvnO nemtm troštss. Ori ne ma na?ade figolerivati.  Redovno vsalco ieto ira iego roditi. Či ra?no to edno leto kaj pomčnkt,
to drugo že obilno vo doprinesč. Ali kak je viditi, naš stari ori je že sploj doli povedao ro-diti. I da nerodi, ga v6 trbe vsečti. Ti to dobro znaš, ka i sveto pismo tfidi pravi, itero drevo sada neprinese, se vo vsečč i na ogen vrže. Ne istina? (Malo se posmeh^).
Andri: No či sva že pri bibliji, morem te opotifi, ka se tč rečl v prvoj vrsli na naspravijo.
Bela: Znam, ka se ludi dostajajo.
Andraš: To sem jako rad, ka si te reči napre prinesso. Vardentmo tak satni sebe, kakii orehi smo mi? KakŠe drevo si ti, l kakše sem jas?
Beia : Hm ... kakše ... vendar pa donok nS takše, itero bi vo trbelo vsččti ?
Aodraš: Z*reSjOvf seb^ za dobro dr^vo držiš ?
Bčla: Zaka bi ne bio dobre?
Andrai: I z kem mki \b posvedočiti ? : (Na prstaj račum)  Ne kr&dnem, ne
iliŠ 20.
DUEŠVNI LiST
Strdn 51
za šteroga se niiče nebi zrneno,  nego  cela včs ga gleda i sprevaja vsakše njegovo djanje. Vsak jega človeka žltek je eti edna odpreta kniga, v šteroj cela vH čte  hvaleča ta,   štera se nje vi dijo i karajoča ona, itera se njcj ne dopadnejo.
K tomi se pridrfiži zdaj živlenje vsakšega človeka: tLkši biti, kak vsi drugi. Človek nosi v sebi oni prirojeni strah, ndčiši biti, kaknjegvi bližnji, svoje poti hoditi, nikaj od drugi zoseb-noga biti. V vsej njegvi djanjaj i činenjaj ga sprevaja ono spitavanje: ka mislijo od mene drugi, ka gučijo od mčne v vesi? Človek se te pažči tak činiti, kak vsi drfigi, ali pa kak n&jveč Ifldi v vesi, človek se pašči podvržti se onomi premišlšvanji, onomi dfihi,  šteri   v včsi kralfije.
S toga zna z edne slršni eden velki bla-goslov shijati, z druge strani pa edna velka ne-varnost — sploj po tom, kškši duh kraluje v vesi. Na ednoj pfeldi z vsakdenčšnjega žitka lejko oboje vidimo: Če je v ednoj včsi n&vada, ka v nedelo more od vsakše hiie bar eden v cerkev iti, te veško tOvirištvo nede trpelo, ka bi se što proti njegvoj navadi pregreio. Od tiste hiše do te že »gučali v včsi". Ali če bi se ranč v etoj v6si raziirilo ono premišlavanje, ka človek s tem, ka v nedelo k Božoj slfižbi ide, že zadosta včini svojoj verskoj dužnosti, ki s tetn že d& Bogi, ka je Bože, te de se ranč eta ves zburkala proti onomi, ki bi več ščeo dati svojoj duši, ki bi edno v^kio, globšo pobožncst kazo,  kak drugi,
ki bi bogii krščenik ičeo biti, kak pa to vesza potrebno drži. Od etoga človeka do pa* ^gučali v vesi". Kak šteč je to n6 prav, ali^to je H tak, ka sc- proti duhi, šteri v ednoj včsi kraluje, nišče nesmi i niiče nedc vupo se pregreiiti, ki neiče ali ki nema batrivnosti zameriti se veikotni ob-činstvL
če je zdaj duh v6si dtih istine, lubdzni i treznosti ~ duh kržčanstva, te de vnoge zdržo na poti poitenoga krščanskoga žitka že oni strSh pred druglmi, že ona bojazcn, ka do od njega gučali v vesi« že ona skrb, t&kši biti, kak vsi drfigi. Če tQdi znamo, ka je pr&vc kričanstvo ne dfih straha, donok moremo pozdraviti ono zdr-ža?ajdčo moč zdravoga veikoga žitka, štera v ednom vžraši nikdar nemre etakše oblasti zado-biti nad človekom.
Z druge strani pa nega za človeka vekše nevarnosti, kak če se razširi v ednoj vesi dfih nsikosti, hOddbe i razvuzdanosti. Če?edna celi ?ei zgiibi svojo verskonioralno podlžgo, li red-ko šteri de meo te telko moči, ka de se obrano onoga duha. ka de vupo svojo pot iti, putpoi-tenjš i čistosti v ednotn razvuzdanorn ttivarištvi. To je krnična stran, to je nevarnost veškoga žitka.
Ka je zdaj pozvajje kričanskoga človeka v tuvarištvi veškoga živlžaja?
Jezuš nas s tern post^vi med naše bližnje: bojdite sol zernie, bojdite svetlost etoga sveta! Jezuiovi nasledniki se mkdar nesmijo zadovoliii
norim, ne vmorim nikoga, nepsfijem, krivo ne svedočim, ne sem pogan ...
Andraš: Na samo dale guči!
Bčla: (malo prestržhšeni) Pa — pa ešče nikoga neogrizavam,   i druge hfidobe  ne činim.
Andrai: Jeli je pa te stari oreh kradno ?
B61a: čfidno pitanje, kakda bi kradno?
Andrai: Ali je noro, ali vmarjao?
Bela: Ve je on drevo.
Andriš: Pove li njegove grehe, bine.
Bčla: Grehe ... bine? ... Ne je to zadosta velki bin, ka nerodi sada.
Andrži: Tak? — Čiidno si premiilšvaš. Or^ha bin je to, ka nerodi. Ti pa od sebe dr-žiš, ka nekradnci, ne noriš, ne vmoriš i že se za dobro drevo držiš, Ali to pa nepitai od sebe, či sad rodii.
Bčla: Sad? (čadfije se).
Andrši: Tu, to, jeli rodii dober sad?
Bčia: (Odkrito govori) od toga sem si pač ešče ne jako premišlatjao; aii tak mhiim, ka včndar donok kaj rodim!
Andršš: No pove mi edno dvž!
Bčla: No počškaj edno malo! Ono vze-tni . . . ka naj pcvčm? (misli si) . . . Hodim vu cerkev.
Andržš: I komi hasnii z t€m?
B€\a: Da mi čfidna pitanja davaš. Hra.., hm ... tak mislim, ka sebi.
Andraš: Jeli pa oreh tudi sebi prinaia s&d ?
B61a: Ka bi!   Oreh vsigdar drugcmi rodl.
Andrii: Viš, t€ odgovor je že ne dober!
Bčla: Včasi v raošnjo (Gdi vržem peneze. Viš, vČasi človek takie peneze m&, za itere bd-toš nika ned&. Jas fakie vsigdar v- tnošnjo pustim. Z-reČj6v aldujera.
Andriš: Ori tudi fakii \6U sadprinaia?
B6la? Pravfco mis, to je upravlošisad ...
Strdn 52.
DOSEVNI LIST
apriliš 20.
z  žitkom i raztnerami   takšimi,  kakše so, eiče menje se pa smCjo dati voditi od kogakoli,   ar je za krščanskoga človeka JezuŠ ta pot, po š(e-roj vsigdar iti tnore i  Boži  diih   ona tnoč,   od štere se vu vsem ravnati dati tnore. Na ražmere veikoga živlšnja obrnjeno se to prAn: eden čio-vek, iteri na to g!čda, ka delajo  drfigi i šteri s strahom spilava: ka naj činim, naj nede wves od roene gučala", nžj seproti veškomi preraišlavanji i dfihi ne pregrešim — jc žc zatajo Jezuša! Krš čanski človek tnore tneti telko batrivnosti, ka de šo po toj pravoj poti, štero   njemi   dOšna  vest kaže, tudi če de tam sploj sam,   tudi   če de se vsero zamero, tudi če de se cela ves povzdignola proti njemi, Lr načiši, ar bogši ščč biti od dru-gi. Nega bole nevolnoga stvorjenja, kak člcvek, šteri strahopetno zataji   svoje   mišlenje i občii tenje s straha pred   drugirai.   To je (e prvi  tal kričanskoga pozvaoja v veškom  tfivariit?i:   iti po toj voskoj pdti i nej se dati zapelati ali stra iiti od eiče tak velke vnožine oni, šteri po  toj šQrko| poti hodijo.
To driigo je pa: krepiti to zdravo, topoš teno, to kričaosko premiilavanje  v vesi,   delati na tom, caj se zbiidi v včsi eden novi   duh, te zdržavajuči dfih krščanstva.   Sveta dužnost krš čanskoga človeka je, bojuvati se proti vsakiemi dQhi, šteri je ne Boži duh i  bojttvati   se   proti vsem, ki  s?oje  bližnje   ednomi   drugomi   duhi šččjo podvrčti, kak duhi kričanstva.
Jezuiov naslednik svoje apožtolske poz-vanje samo tak spuni, človek je satno tak sol zemle i svetlost etoga sveta, če spuni to svoje: bojuje se proti vsemi hudomi, (riiii vse staro, zlda pa to novo, dela na ednom novom tii^-rištvi, na občinstvi ti sv6(i.                        D. A1.
Znamenje pršve vere.
Na ednom gyulLši ti slobodnogatnišlenja je govornik naznano svojim poslQsa.com, ka po gyiileši vsakiemi dš odgovor, či bi štoj kakše pitanje tneo. Po skončanji njegovoga naprejdi-vanja je eden delavec se proso za reč. BTri leta je že tomi", erče ,ka je vu našem varaši n$ bilo zbožneiega človeka od mene; raoji bini i ne-redncst so roojo hiio za pravi pekel napravile. Zda pa nega vu celom vdnši blajženeiega Člo-veka od mene. I to je $Ld Kristušovoga evange-lioma, šteroga vi tajije. Ovo to je raoje pitanje. Ka nam znate vi mesto toga dati, štero naj rav-no takši nashaj doprinesč, kak on ? — Te go-vornik je nej znao nikaj cdgovoriti, mogo je mučati. PrOti etoj pravici je neznao nika edoako vrednoga pokazati. Te delavec je najio to piivo vero i ona je s&d prinššala.
Nikak je ednok edno ženo pito: BPovete, je to istina, ka si je vaš mož svojo vero pre-mejno ?" — ,Nej*, odgovori ona, wnego vera ]e tnojega moža spremenila. Dosejgamao je nej meo, zdaj pa m^ vero. I ona gvUšno dobra tnore
Drflgo rao iskao. — No že ml je v-pamet prišlo. Ne davno setn si kupo cden Ndvi Zakon.
Andraš: Z-tčm si komi včino dobro?
Bčla: Korai, ~ onotni siromdki, ki ga je odavao.
Andraš: Kelko si dao za njega?
B^la: 15 dinArov.
Andrai: Jeli ie on Teštaraentom vreden 15 dinarov ?
Bela: Ka? eiče so njemi tžble več vredne. Niti si nemorem premisliti, kak ga morejo tak fal dati ?
Andrai : Z rečjov, vo se pokaže, ka je bole z-tebom včinjeno dobro, ne pa ka bi ti činio dobro.
Bela: Lehka bi tak bilo! — Iskao bom diugi sšd.
Andrai: Ve ti jas pomorern, ar vidim kati teiki> ide delo. Gda vgojdno gori st^nei, najprvle
daj Bogi hvalo, ka te je gori zbudo i prosi ga naj ti blagoslov dš. na celi dčn.
B6!a: Morem pravico vadliivati, ka sem do tega mao to ravno ne činio.
Andraš: Ka pa te činiš ?
Bčla : Skoron nevčm ... Nažgčm si edno pipo dohšna i za delo primlem.
Andraš : Mogoče se brigai med dnčvom i obravnšvaš se z hasnovitim mišlenjem ? Mo-goče gda te prigledivaš betežnike, ostavlene sirot!cc ?
Bela: Na to jas bogme nemam časa.
Andraš: Kapa tak delai celi den ?
B61a: Od gojdne do več&ra delam.
Andržš : Po deli si pa jel!bLr doli ležeš ?
B^la: To pa ne. Viš jas setn tUdl človek, nemrem se zadovoliti sarno z delom. Malo se tudi trbe razvesdjšvati, — jeli bžr ? Po večeraj šego marn doli pognati po po-po litri vina, z-iteroga včasi dva bodeta.
apriliš 20.
DOSEVNI  LIST
Stran 53.
bidti, či ednoga takšega človeka  srce tak spre-meniti zna Samo Jezuš Kristuša evangelfurc zmore tak spremeniti človeka, ka na mesio hGdobe Sistoča srca, Ifibčzen mesto sebičnosti, na gizdost i na-diifost poniznost,  i mčsto  psu^anja i preklinja-vanja molitev i Boga dičenje   posadi   v  srce i dušo našo i prinaia dober sad, ar: vera naša je ta cbladnost, štera ete svet oblada.* (I. Jan. 5, 4.)	Ddj naj zdržim vse, ka ladam, Ka je Tvojga Duhd dar, Naj ponovne moči vd&blam I ne pomenkam nigdar. Zdrži mi plamen vere, Naj gori na vekveke, I naj Te vu vsakšem hipi Vadliijem vu etom žitki. Jezuš daj, naj se Te držim, Kak ovčica pastera, I se v Tebi močno vtrdim Do nebeskoga mera. Te či pride smrtna noč, Obdrži me Tvoja moč. Ar ka sem vervo vu žitki, Vido bodem ednok v diki. SILVANUS.
Žitka boj. Nej začetek, nego kosiec Koroniije žitka boj. Ti dokončaj, zmožen Sodec, Vero mojo, Jezuš moj! Či sem te znao spoznati, Dariij mi vozdržati, Naj gda ednok mam zaspati, Znam vero v Tebi skončati. Daj naj bodem kak pečina, Štera v burji obstoji, Naj ni noč, ni globočina Me vu Tebi ne zdvoji. Ti boj moja obramba, Trdi grad, stdlna hramba, Zorjenica mojoj poti, I tak hodim Tebi proti.	
	Nika od zvonešnje missie, ali   od   povrnenja  poganov. Vkap postavo Flisar Jdnoš. Edna mdla biblinska ženskica. (Kep zz^oneinje missie.) Edna mala kifajska dekiina, po imenl Haru-Saki, se je domo pasčiia z-riže njive, gde je celi den paičlivo delala za tak raalo plačo, štero v-penezaj niti nemre vdpovedati. Zato je tak vrlo delala, da bi z delom znova  i  znova  štela za-
Andraš : I  v-nedeJo ?
Bela: Po nedelaj si ešče več dovošči člo-vek. Teda po litri začnem,  Kartam se tiidi rad.
Andraš: Z-rečjov to so tvoj sad ?
B61a: No zato ne celo. Jestejo vovzetja tfidi. Na pčido denem eto ednok sem na sprL-vodi bio. Tak se mi je prehladila glava, ka cš-če vse!
Andraš: Z-reSjdv, to je tvoj dober sad? Premiilavaj si li dale. Misli seb^ za drevo. I či bi zda priiao iskat vert na tebi sad. Ka bi nai-žao. — T6 ka delaš celi dčn, ne računa. Drevo tfidi razpiistša?a korenje. Ma zeleno listje. Vai pri je tfidi ne posehoo, sirovi je, zelenl se, sčn-co drži i donok si ne zadovolen žnjim.
Bdla: Bogme previdim, ka pravico mai. či bi gosp. Bog na inojega žitka drevi tudi sad ziska?ao, ravno bi tak mco činiti, kak jas: Se-kero vzeti napre.
Andraš: Gospodin Bog je bole potrplivi, kak pa li, dopOsti nam vrčraen na pokoro, ča-ka naj rodiš sad, ne samo tl, nego mi vsi.
Bela: I gde, i gda se začne sad roditi ?
AndraJ : Pri požaluvanji grChcv i oraur-nom čtenje sv^tcga pisma.
Bela: Zahvalirn ti, Andri, za zgovarjanje. Dosta sem se navčo žnjega. Ka naj i ti sam vi-dii na meni, nakeliko me je obhodilo to zgo-varjsnje, ne vseč^m v5 oreha. Troitam se, ka de rodio sad i vfipam se, kaj i Gospodin Bog ednok pri meni tudi dober sad nalde. Seivus Aadri 1 —                                                 F. J.
Ka moretn činiti za DGSevni List ? Na-
preplačam na njega! Drfigim ga tudi poračam ! Poleg moje mogočno6ti ga podpčran, naj k-srmaškim, raztorjenim mojim verebratom more tfidi prihajati i vu njih krepiti vero ino evangc-ličansko ogvušanje!
Strdn 54.
DUSEVNI LIST
apriliš 20.
hv&liti roditelons,   ka  so  jo  pri rojstvi vu žitki
nihali i nL so tak včfoili žnjov, kak rjžjveč kllaj-
ski siromaškž  itarišov  iego   mš člniii, ka pc-
rodjene  dekHnice  ne  zhr&ni  gon,   nego  je \6
lučijo na sm&je   Haru-Saki   či  je gljh   laCnst i
trfidna bila, &ll zšto je ddnok dobre  vole   bila,
posinejavala se je, kak sprotdetje, štero je s?oje
nasladaosti  Haru-Sakiji  tadi   ponfijalo.   Domo
Sdoč se je srečala z-š^tajočlml, ki so z-Hankas e
prišli   v- teh-cgradčeke.  Kak  so   kre  njč ta šli
lepj, beli gvani noseči iiidjč : eden zviiišega rčda
bodoči,  lepoga  zrasa  gospod,  s«svojov   Iepov
vislkoga zrasa tOvarišicov i edna  nižšla  gospa,
— Haru Saki je je bojazlivo gsedala,  kak  je je
pa za sebom cihala,   cazaj se je obrnola i glč
dala je te iflhince. Z gospodine krščška je doH
spadnola nikša bela krasnost. Haru-Saki je hitro
\i bežala, gori je vzela i v-roke jo je d&!a gospe,
štera   nje  je  z prijaznivimi   rečami zabvaliia na
slfižbogotovnost,   Gospe   reči  jc Haru-Saki   ne
rjzmila, ali v-prišestnoj minuti je ta nisika gospa
po kitajskom   jeziki   zdčala giičati. erkoSa nje :
wJeli nebi raela vo!e z-raenom idti ^u   Hankovo
mfssionsko šolo ?* Haru Saki je ne mogla   pre-
govoriti, nateliko so jo  obhodile tč rcči, z-kak~
iitni je ešče  nigdar  niiče  ne  gučao k nj^. Za
mali čas se je z-tiihincov railoga  pogleda nika
raalo obatrivila i pravla je: wVem sein jas samo
deklina." Ali ta nižišs gospa nje nadsle r :z!aga,
ka je ona šo'a  xkmo  za  dekline,  tam se ona
tiidi lehko navči pisati, čteti i z iiri  toga vsake
fčle hasnovito delo. Haru Sak! je misliia,  ka se
nje   senja I   Med  t€m  je t& priiao dekline oča
tudi z-riža njive,   ki  je   odzajaj zaosto.   Missie
vučitelica   je  prosila dekline očo, naj bi nje ta
dao to deklino. On je jo na prvo reč ta obečao,
govoreči: sZ-radostjov vam jo dam, samo si jo
pelajte! Jako vellki siroraaci smo.  Kamčibar de
z-ednimi Iampami mčnje  pri  nas."   Oča i mati
sta brezi sloboda dale šla. Ta bogata gospa je
pa zda nateliko polubila Haru Sakijo,  ka  je v-
missijonskoj idli na sLbe vzčla nje stroike.
Ta maia Haru-Saki je zda tak vu honkov-sko iolo prišla. Nezrečeno blajžena je bila vu toj čistoj, rednoj, lepoj ioli. Hitro se je vse na-včila. Med ročnim delom ge je ičipk tkanje tak dobro navčila,ka je li hitro peneze slfižila ioli. Včasi se je i lepoj glaibi i popevanji tQdi vese-iila, štero nje je nebeska radost bila. Ali ona misel, ka njeni domanji nika nevejo od Zveliči-tela, koga  lObezen  ona vu zavodi vživa i vse
bole spoznava, je jo dostakržt obžaiostilo. Ed-n6k je z vučitelkinjov obiskala roditele, ki so |o komaj spcznali i jdko so se nje veseliH. Nika malo so se tfldl sdmnili z toga z4?oda. Od evangelioma so zda pri pr?oj priliki rnalo zsraz-ffiili. Bole dekliae zvonešn]! \&\, lepo počesani vlasje, redcn čisti gvant, no pa speCenjž, z-šte-rim sta je obdaru?aie i šitete je ona does gojdno spekla, je je Jnteresseralo. Haru Sakijo je boleio srdcž, ka je rcditeie tam mogla povržti vu ne-voinoj bambus trsovoj hfitici. Ali kaj je ne včdla, vrelo je Boga molila za njč.
Sledi je ta bogata gospa Haru Sakijo k-sebi štela ?zet? vu Araeriko. Na on ddn, gda so se na pdt štele vzeti, na tak dugo, dugo potuvanje i že so vu vsem k coj bile pripravlene, je edna vučitelica Haru Sakio z missionske iOle vo po-zvšla k vr&tam. Kak je vo stopila, zagičdnoia je tarn svojega očo, vtrttoga i zmantranoga. Te siromak je k-sebi zvao čer i pravo nje je; ,Maii ti ]e betežna, nikoga nega, ki bi nje dvoro, do keč mi na riž njivaj ddamo, jeli nebi šla domo ?B Zda so nastanole teške minute. Haru-Saki si je odebrati mogla: Jeli de domo ila, ali pa v-Anje-riko z tov bogatov gospov ? K-koncovi je zma-gala vu nje materna lubezen, štero je z-evange-lioraa vu sčbe vcepila. Oprosila je vučiteKco, nai mesto nj6 ide v-Aineriko njena mala prijatelica: Wang Lili, ona pa domO vu roditelov hiitico. Vučitelica se je raduvala, ka je ta deklina vu tom kratkom vremeni tak krepko vero zadobila vu zavodi.
HaruSaki se je tak dooid k-betežnoj nia-ters povrnola. Mdlo stanovanje je lepo, čisto gratalo, kak missionske šole hiže. Za krdtki čas je Haru-Saki z-svojimi roditelmi tudi spoznaia tuhiccov vero. Ve so te tUhinci narčdili žnji čeri tak čudno stvorjenje, štera z-ščipk tkanjotn sama več prisluži, kak oča i bratje navkfip na pOli! Haru Sakija betežnikov obra?nLvanje, dvorjenja glas je daleč raziiao, tak da so jo v-dosta mesta zvali, kama so bele diakooise ešče ne mogle pridtf. I kama je Haru-Saki ila, ta je žnjOv Šla Biblia tiidi. K-koncovi so jo že povsud poznali, kak biblinsko ženskico i dosta \i je bild, ki so vu malo missionsko cčrkev hodili, ki bi nigdar nebi naišli ta pelajočo pot, či bi Haru-Saki nebi prinesla onoga znanoga žldova, ka se je domc povrnola k-svojoj betežnoj materi raesto toga, ka bi z-bogatov gospov v-Ameriko odpotu?alai vu bogastvi plavala. Te bogši tal si je odebrala, kak je to Oospon Kristuš Mariji pravo.           (Dale.)
apriliš 20.
DUSEVNI LIST
StrSn 55.
Samo edno reč!
Edna reč, — to je nikaj tak ffiiloga, brezi vsakšega truda.
Kelkokrit zapradamo vnoge reči zamaiL se Jučarno žajim?. Ja dosta več, kelko bi pa od-govarjati znall Ali či se Me, z ednov jediaov rečjG? cdnoga spadnjencga sirosRdka goriponiočti, nifcakoga poštenje re&ti, ednomi neblajženomi srdi fcanec dati, — td nam je že sdna reč pre-dosta. Čiovek, prernisl* si!: dostakršt je večna dcbroia, blajžensivo al! žalost, nevola odvisna od edoe reči, štero vflpovdS, al! jo pa zamučiš. I t?oja vekivečna dobrota aii pa jaj, je odvisen od jedine reči Zveličitela na sodni dčn.
Tu je eden sin, ki je zablodo na žitka poti i vu svojoj lehkomišeinosti je r.u greha prepast, hudobo spadno. A!i on nazaj ide k svojemi oči i ga prosi: »Tvoj sin senis reši nie od sramote, zbdgšam se !* Ali te oča je trde nature človek, mržnjo i čeničre nosi vu svojem srce proti svo-jemi sine, ki je pred letami njemi žalost spravo. Oče vusta cstanejo zapreta, očinske oči omurae, srce mrzlo. Nema za njega one edne reči, itera bi toga spadnjenoga sina goriporaogla, njetni to zgublcno radost nazajdala. I sio spddne vu cag-lost, odide z roditelskoga dom» i z lastivnov roko? si vzeme svoj žitek.
Tam je raiadi zakonski par. Prvi raescd so njima puni blžjžensiva, radosti, veselja, lu-beznosti. Naednok se vopovej ta prva huda reč : ta ralžda žena je bila, ki jo je nepremišelno ta-vrgia; že eden neve, kak je bilo. Ali ta hiida reč je ta bila vržena, z nepremiilenosti, v nag-losti, v razburjenosti, niti jo je mogdče resnično ne itela vopovedati, niti je ne mislila na hudo. I ta edna reč sprehodi toga drugoga srcč, kak oster, čemčren meč i edna reč pride za drfigov. Ta ralžda žena občuti, ka je nepravico činila, ka je njeaa reč ncmer obiidila i poniči njeno celo blžjženstvo. Dušna vžst nje ne da mera, sili jo toga razžaljenoga moža obinoti, z ednim kfišoin ga za odpuščenje prositi. Ali njena gizdost oje to ne dopOsti, ka bi se ponizila i ona bi iskala odpiiščenje. To zgubleno blajženstvo nazaj pri nesečo reč nešče vopovedati. Začne se mržnja. *rd i žnjim je vmorjeno blajženstvo, veseljč, ra dost, zadovolnost.
Tam eden ncdužen stoji pred sodnijov,  kž se za volo edne  kraje tnore  braniti   pred  so dom. Vsi svedoki i razmere so proti njcmi. Sa-
mo eden zna za stšlno, ka je te obtoženi ne-diižea. All te eden ga mrzi, srdi se na njega i se veseU nad njegovov nevolov i sramotov. Kri» vo pris^gne na njega i z t6? kmov prisegov toga nedužnoga vu vozo sfihfie — sebe pa vu pekd. Ne je šteo to edno reč vo povedati, ka je te obtoženi neduien.
Tam »e pa U d%k soscda tožita za volo edne mqč, šfera je komaj po metra šiirka. Eden je ne gvttšen čida je, ali vsakši jo za stojo šU meti. Samo za volo par vgrizajov trave sta se svadiia, žtero je te driigi dolispLs<x Edna huda reč je ssmo bila povedana, štera je med njima srd i raržnjo spra^ila. I zda se že leta dugo to-žita. Že njima celo verstvo (anesd pr^vda. Vsakii bi rad že tomi konec vrgo. Vu pogflbel prideta, či de tak dale šio. T6 previdita oba, ali eden se nešče pred ovim poniziti i to edno m€r pri-nesefo, odpOščš^ajdčo reč vopovedatt. Eden čaka na drftgoga, tak dugo dokeč njidva pržvdivanie od vsega spravi. Na klantoško palico prideta oba, z familijov, ženo?, decov.
Edna reč — samo edna reč! Ah dragi čti-tel, č! zmoreš z tvojov ednov rečjuv, štero ti vusta vopovejo, drugomi pomočti včini to. Či bi pa z ednov tvojov rečjov drugoga vu nesrečo sfihno, nepove jo vo, zamuči jo. Z tov ednov rečjov lehko činiš druge za blajžene, iehko spddnjene gorizdigneš, radost, veseljč, žitek sprdviš. Ali z ednov rečjov tiidi lehko v prepast, nesrečo, ne-volo sflhneš druge. ja vu stnrt. Je vmoriž i z tčm sim sebe sfihneš vu pekel.
Ja za edne reči vclo lehko znai zEdcbiti nebesa, ali pekel.
SILVANUS.
Že njemi je dao.
Ednok se herceg Krištof z Bajorskoga najde z ednim poznanim kmetom pred ednov kapelov, kama je te herceg rad hodo Boga molit i pita toga kmeta, ka bi njemi lehko dao, naj njemi vu kom na pomoč bode. ,,Oh visiki gospod" erče te kmet, nika mi vek-šega nemrete dati, kak pa ka ste mi že dali." ,,Kak to ?" odgovori te herceg. ,,Jas nikaj nevem od toga."
,,Ali jas znam", erče pa li te kmet. ,,Ar kak bi znao pozabiti, ka ste mojega sina rešili! On je dugo časa po hiidi potaj hodo. Ali ednok mimoidoči ete kapele Vas je vido, ka ste Vi v njo stopili. ,,Zdaj ga poglednem, ka de tii delo!" erče i je za Vami notrišiito. Gda Vas ]e vido, kak vrelo Vi molite, ga je natelko prijelo, ka je on tiidi začo moliti i od ete vore mao je žnjega driigi človek postano. T6 Vam zahvalim. Zato pravim jas, ka mi nemrete nika vek-šega dati, kak pa ste mi že z tem dali."
Strdn 56.
DOSEVNI LIST
apriliš 20.
Egzamen z verenavuka.
Nigdašnjo lepo n&vado so pcnovili v G. Petrovcl Paulik Janoš tamošnji vreli verosučitel, gda so t. m. 4 ga očivesni egzatnen z verenavu-ka držali. S tem so tudi napravili prvi stopaj, naj interesiranje roditeiov pozovejo na tisto zvezo, štera vu cčrkvi reformacije je povsčdik bila med Božov hižov ino šolov. Z ednim so pa pčld j pokazali, naj bi se pri drugi šolaj tiidi navajala eta v prvešetn časi lepa na"vada, da bi vu tom tali gvušna poprekna prebudjeaost na-stšnola z vezdainje lctargije. To edno veliko pozvšnje naie je, naj kem bole vrelo spunjava-rao to zapoved: »Pustite otroke k meni prihžja ti.* Luther veli: »Jeii je ne potrebno vsakomi krstšanskomi človeki že vu 9, ali 10 let svoje starosti poznats cšli evangeliom, vu Sterom je njcgovo \me ino žitek ?" Bogabojazen je začčtek i dokonč^tek vse raodrosti, zalo je potrebno osnavlati nam vu Bogi se vupajočo, ocelne mo-čl, odločno generacijo, štera te plemeniti boj žitka batrivno zbojuje. Z naie straai toplo po-zdravlamo g. Paulik Janoša za njihov globoko premiileni obhod i od tekaja egzamena nasleda-joča naznanjamo našfm čtenjarom.
E?ang. šolarje G. Petrovske dvozločne šole so t. 1. apr. 4-ga popoldnev! pod prcdsednik-stvom g. Hari Lipota okrožnoga diihovnika egza-mcn meli z verendvuka; pri šteroj priliki je 58 šolarov pokazalo, na keliko poznajo katekfzenj, biblijsko i c^rkveno hiitorijo ino cerkvene pesmi. Na osvetnosti, na itero so niiterni daletnji li za volo nepretrgnjenoga deždžuvanja ne mogli pridti vu troštanom računi, smo itak tam vidili g. petrovski kraj, i. odbor vu celom računi pod predsedstvom Bohšr Adama; poleg predsedfijo-čega okrožnoga duhovnika so nazoči bili Godi-na Števan dom. duhovnik; nadale roditelji, rod-bina, poznanci, prijatelji iole i za vse lepo se interesirajoči z Adrijanec, Stanjovtc, ŠUlinec, Lucove, Naradnovec, ešče z Ženavlja, šteri v»i so z velikov pazlivcstjov sprevajali tekaj egza-mena, k šteromi so otroci itiriredno prišli vu eerkev i pred oltarom si prevzeli mesto. Q. okrožni dfihovnik so vu kratki navodoi rečaj pozdravili navzoče i »poznavali cio flsvetnosti, potoffl pa oprosili verovučitela g. Pauiik Jaaoša, naj vardevanje začnejo.
Otroci so dpoglasno spopevali xLiki se divje mladike"   pesem,  potom je Šarkanj Karol
2. š. I. zmolo MSv^ti Oča, Ti z nami boj* mo-Htev. Zatem so otroci nskratci nstpredali prepi-sano kojno. zmes so coj sliš^Se primerne pesmi popevali, naj z tetn tiidi potrdijo navCena. Vse-vkfip 23 pesera so spopevali. Po vardevanji so biJa tiidf osebna samostojna solo popevanja, 11 otrokov, pojbje i dekline, je popevalo. Zatčm so bile deklatnacije i popevanja nadva glžsa. »Skrb noseči Bog" deklamalivala Kerčmdr JoJanka, pri štrrom so se ništerni do skuz, genoli, ar tekst je jako spodoben bio k njenoj na pd sirotlnskoj bivosti. .Nasleduvanje Jezuša", deklamalivao Kerčmar Lajoi. »Zdavnja i zdaj", deklamalivala Lazar Jolanka. MZadovolen siromak", deki. Josar Stefan. »Nedela* dekl. Lucu Milka. »Gde svet' Biblije nenajdeš", dekl. Pondelek Jolanka, wBib-lia" dekl. Smodiš KaroJ, wNainski mladčnec*, dekl. Lucu Irma. ,Na risiHi", dekl. Balek Irenka. wSvet* dekl. Kerčmar Oskar. »Gda jas na nebo glddam", dekl. Mafuš DezS. wJezuš i mala decas* dekl. Lucu Jolanka. mV nebo zastoplenje", dekh Laztr Irma. MPoj k Jezušeki", dekl. Kardoš Ka-rol. *Moja mala ves", dek!. Lucu Ida. „1517. okt. 31", dekl. Novik Lajoš. Zmes so otrod pope?ali dvoglasno : wOh Bog, ki greh cdurja-vaš*; .Tebi kliče*; »Hodi k-nam, oh Dfih Svefi*1, ,Blagoslovi nas, Oča" i ^Trdi gtLd" pesnsi,
Za<em so okrožni duhovnik gučali od vkiip-delanja cerkve i iole,   od familije,   od duznotti roditelov, od potrebe moralnoga osnavJanja,  od dužnosti otrokov do roditelo?, vučltelov ino c6r-kvl Nazadnje so zahvalili roditelom i nazoči bo-dočim potrplivost ino interesiranje, otroke so pa    ' opominali, naj si  navčena  zdržijo i vu vernosti obstojijo. Posebno zahvalnost  so vadltival! vre-    , lomi verovučiteli.  K  zaklučitvi je Novak Gizela    : zraoliJa: »Domd tno šli že ves^li" molitev;   ot-    j roci fo pa spopevali   »kmične   noči   temnost pesem.
Rdzloini mžli
R«dO8ti glšs. ,,Ar ste z miloiče zveličani po veri, nej zdel, naj se ito ne hvali." (Efez. 2, 8-9)
Postna pred&vanja. V Puconskoj cerkvi od postne prve nedele mao do Cvetne nedele vsako nedelo zvon predge so mcli dOhovnik postno predavanje pod etitn titulom: Ka }e tebi križ ? Po predavanji je vsigdar bila edna dekla-macija   tiidi.   Dcklamalivili  so   Sever Ste?an:
apriliš 20.
DOŠEVNl LIST
StVdn 57.
, Znišaj krlž notri do smrti"; Orabar Franc: ,Nasleduvanje JezuSa*; Sočič Števan: .Sarro krepki ncsijo težke križe" ; Veren Kalman : ,Pod križa težkim bremenom* I Savel T\bor: wJezuša neodpfistim".
Austrlja, V Beči je   v   1936 totn leti vse vkiip 3042 ludi prestopilo vu našo evangdičan-čansko cčrkev.
Anglija. V ednom srmaškom frtšH Lon-dona dela edna nastava znotrešnje misije, štera koronfivanje kra!a siaja 12 gi tak posveti ka na te sponin 23 000 f latov b blije razdeli med srmaikimi familijami. — Pri koronfivanji krala se bo dao pipež tudi zastopati. Znano je, ka kra'a proteltantne Anglije vu proteštantnoj cerkvi koronfljejo i krao prisego položi na to, ka veren proteštant ostane.
Mrtelnost Maca 17 ga po dugotn, mfrovno znašancm beteg! je mro \u Leipz gl v 77 1. stirosti svoje D. Dr. Dr. RendtorffFronc vu začčtki dfihov., sledi prcfesor *se učilišča. S?ojega žitka najviije delanje je darfivao Gustav Adolf s drDštvi, štercmi prvle zapernik, potom centralncga driištva pred sednik je bio. Z neobtrudlivim delom i z oret kov organiz^torskov sposobnostjov je zczd.^o \6 Gustav Adotfa društva veliko nšstavo vu dias-pcr'. Ete delavnosti obstojčči spominjeleipzgska ,,Rendtoiff h^ža<c, dom tcol6guicv z zvGnski or sagov. Marca 24 ga je mr!a v Strukovci v 89 1. starostl svoje Bakd Žužanna, roj Buza, vdova bHiega tamoio|ega vučitela, ^erna m^ti i sfara mati svoje ltibl^ae famihje, itera l.ki živa hiitorija je živela rairovno tned svojimi. Na Veliki Petek s.no jo sprevodili k poči ki med velikim t&ljema>,iem. Sftar Karolj i Luthir Adi-n duhov-nika sta pri njčnoj škrinji govorila troštsjočc reči; doinači gre khoruš je igrso plačne pesmi i bodonski cerkveni pevsici khoruš je popevao turobne pesmi. — Apriia 13 ga je mro Vlaj Miftalj, preštiman! trgovec v Ljubljani Pok. se je 1876 vu Vadarci (Bodonska fara) narodo. So-Iiden trgovec, prilfibleni mož, našega Lista veren čtenjar je bio. Ohfanimo ga v lepom spomini. Z Mačkdvec Ndmet Ivana vdovfca, rojcna Baok6 Pranciika, se je vu 82 lLt starosti i po 24 let tuž nom ?do?instvi tek. meseca* 3 tjega At\€m po kratkorn betčgi z etoga plačnoga dola vu bogšo dornovino odselila. Njč mrtveče kosti so 5 aprila, od vnogi poznancov, znanc >v prijatelov, častitclov 1 rodbine sprevajane na vektvečni počinek v-fflačkdvski brfitiv položene. C^rkevno Božo slflž-
bo i slobdd so g. DarvaJ Aiadar križevsk! dQ-hovnik spuniH. T& poštuvana kršfenica je vu svojem žitkl zadosta žalcsti 1 britkosti prenos la. Po Ifib^noga tuvariša smrti, kak vdovlca je 3 od-rašene sinf chranila ta. Žarfijejo jo rdrfvelike rodbine i priižtelov, dve Hbn z-zetoma, i desdtero vnfikov. Po cSlom prekmurji fe poznarra i pošttf-vanagospa bila, ar kak oit rjaškinla je od M6r6 do Monoštra dosta poznancov, kak dobra kOharca veliko imh m6!a. Dokeč je eiče žefeznice nL b\t& od Murske Sobote do Monoštra, je mačkovska velka cesta bila rajkralšila pot i MagduniČoVa oitarija slalna štacija, kama so te potnfcf i fo-r ngaije rndi notri povrnoli, ar je vsaki gost, si-roroa'i i bogžUc pošleno \6 bio obsTUitnl. Lepo starost i mirovno s.nrt je zadobila. Gospodin Bog r»jej zda že daj teli miroven počiaek, dfili pa vekivečni žitek ?u nebestj!
Ka nfivoga?  Za  Nobelovo   nsgrado   bo letcs prcdlagan vodja indijskcganaroda Gandhu
—  Italija i naia kraljevina sta tesno prijat*lstvo sklenila, zavclo iteroga so Francozi prccej   pa-pa-jeni. Pri toj priJiki ]e italijanski kraJj odiiko-vao Nj. Vis. kncza-namestnika znajviiiiim redom*-
—  Itaiijanski kr*lj v kratkom ide v Peit, gdc ga Vcgdz   velok? paiadijov Šč^io spre^ti. —   Nc-cfavno se je ir,Udio pri nas Dr. Benei, presideat Cehoslovaike   i   gr<f   Ciano,   zunanji   min!»let Italje, nadale Izmct Iaeni prcdtednik tOrske vlad© i Ruzdi Aras torslci zvdnešnji minister. —  Blflzu Trž ča na Storž či je sticga plaz zasipao dsisu-čarov, ki so na vuzeaiski poud^lek Ue\i  tekino imeti. — Za novcga  abesinskog* pod»Tala  bo imenovani  general   Balbo,  dczdajtnfi  guvernec^ Trlpolisa. — V Hamburgi  10  Nerrci m tnorfe spustili velko ladjo, itera nosi ime naie prcitol-nce wBeograd\ Pri svečanosti  je tam blo beo-gradski župan  — Po Pelti je  hodo  nai  bivii kruet.jski ministcr Dr. Frangei, ki pe za prljatetv* stvo med našo i VogFsko drfevo pdpravlao*po*a;
PariSke novine .EChtf de Pafis* pifcj©, ka naša država zavolo neztdostnc -pomott Angi}|fr i Francife sklene pogodbo z Madjtarsk#i ttim* čijo. — V Ncvvlondoni (AmerHca) se» je straršnt neireča zgodila: eksplodefala je pUBSki1 cev-f šoli i |e 240 dcce J učittlov zgQbite!žitekc - V Španfji Frankova vojska pomali^ tod» gva#n6 ide naprej proti Madridi. — Cena pšefcicl ide gori; Prizad Je dok)čo ceno 180 Din. — VBe^ gradi je mro Dt. SrfkiC Milan, bivif večkiilrtt rainister i  rainisterskl   pred«dftflr,   flar   57:iet.
Strdn 58.
D0SEVN1 LIST
dpriliš 20.
Pod njegovim ministerstvora je potrdjeni Prctes-tantski zakon i ustav naie cerkve. — Od 150 let mao je ne bilo telko sprotolešnjega deždža, kak letos.
BOg je varivač sirotic. V Radmožanci je edna mila ev. deklina, Podlesek Helena siro-tinska ostala, mrli so nje starlšje. Kak srmaiko dete je na včs prišla. Lcndavski ev. duh ]o je z pomočjov prezv. g. piiipeka v ev. sirotišnico v Novi Pazovi spravo. Kotnaj je tam par dni, ed noj držini brezi decč se je brzna dcklička včasi povidla i sta že zaprosila od tutora dovolenje, či jo lehko za svojo lastno hččr vzemeta. M&ta v Novom SAdl edno hižo i mehanično delavnico.
Krščanska IDbčzen po nekrSčanskom tolmačenji. V Dobrovniki smo mitc 30 ga na večen počinek sprevodili 941. staro Cipottllono, rojeno viSebeborcih. Na spržvodi je više 100 lfidi bilo. Kat. dnh. je ne dopflsto, ka bi jo v kapeli na cintcri, itera je (i zvon) po doblenoj Inforroacijl občinska last, vSodzvoniH. T6 je za istino »lepa pčlda kričanske Jtibeznl" (?!)
Z Sobote. Kak vsLkse leto, je tfidi letos prirčdilo soboško ev. žensko drDitvo na postne nedele dobro obiskane verske zadvečarke. Ga. Ružova so z velkim trfidom n&včili iolsko deco na pripravne deklamacije i igre. Dijaškoga doma peviki khoruš je vsakio nedelo napre dao po edno pesem, drfigi gojenci so pa nastopili z deklamacijami i z dialogi. Zvon toga je ob vsak-šo) priliki bilo tudi predavanje držano. — N&še ž. drOštvo je pa posvedočilo svojo 10b6zen do Bo že hiie z daruvanjem ednoga perzijskoga tepiha pred oltar v vrednosti 6 600 Din. Ete dragoceni tepih je na okras cele cerkve, zosebno &t je gmana oditršoila od oltara ono leseno ogržjko, itera je po nepotr&bnom ločila stol Gospodnov od cčrkve.
DarJ na DJjački Dom. Z odvetniike pi-sirne Dr. Pintčr i Dr. Fleck je dobo Dlj Dom t kazenske zaddve g. Nemec Viktora, uradnlka 100 Din. Saoač Karolina, roj. Barbarič Brezovci 5 D, Banfi Štefan Pužavci 5 Din.
Tttrobni glasi z Oomje Slavečke fare. Odielili so se zidnji mesec vu večnost: vd. Ki-tilak Žuža, roj. Šarkanj iz G. Lendave vu 73 1. st., Valec JLnoš, samec, iz Sotine vu 26. 1. st., Ivanič Franciška, roj. Kisilak, omožena, iz Dol. Slaveče vu 62 1. st., Bokan Emilija, samska, iz Gor. Lendave vu 27 1. st, Dervarič Franc, ožen-jen, iz Sotine (mro nied potjo iž M. Sobote do-•jiO v Pertoči) vu 40 1. st., Kočar Franc, vd. iz Sotlne vu 86 1. st. — Naj počlvajo vu miri i na) najo blijženo goristanenjc!
Konfirmacija decč na Gor. SlaveČi. Na
belo nedelo, aprlla 4. je biia konfirmacija 12 let stari otrok v našoj cerkvi. 22 dečkov i 19 dek Ifc, vkup 41 otrok je vživalo obprvim Krisiušo vo sveto veččrjo. Domanji duhovnik, kak njihov veroučiteij, io deco pozdravlali polek Ep 2. Thess 3, 3. na srcč so njim zvezali, ka tisti navuk KrlsJuiov, iteroga so se vč li, naj nigdar ne poišbijo i ono oblobo, itero so dnes pred cčrkevnov občmov dolidjali, tiidi naj zdržijo i čo konca svojega žitka verni ostanejo k tistoj veri, vu šteroj so bili enkrat okrščeni i dnes vu toj veri svetoj potrdjeni, ali si bojdi konfirraali-livani. - Vsi konfirmanduške so bili obdariivani z lepim nSp6menck Ust* om i tiidi so se dL\i deca slikati na spomenek etoga vesčioga i veli-koga dneva. Ti bogši vučenci so bili obdariiva ni tudi z Slarim Zakonom, po itevilu 50, (ete svete knige je naia fara dobila za šenk od Du-ševnoga Usta) Po božoj službi jc offertorium bio naberani na Luther fond v Jugostfvfji.
Glasi iz Križevske gtnane. 17. roarci je mrla v Križevc h Gergar Frančiška, rojena Hari v starosti 78 1.; 18. marca je mro v Kuštanov-cih Rituper Adam v starosti 75 let; 20. marca je mro v Ivanovcih POrš Franc v starosti 65 let; 21. marca je rnro v PordaŠinch KoJoša Mihalv starosti 78 lct, 3. aprila je mro v Križevcih Ku-rocja Štefan v vJsoki starosti 84 let. — Dne21. marca je meo v Seli Božo složbo evang. duhov-nik sz Hodoia gosp. Heiner Geza. Dne 4. aprila 1937. jc bila konfirtnddja i prva spoved naie evang. mJadine, ki jih je bilo po itevilu 40 iz slcdečih iolskih okolišev: Krlževci, Mačkovci, Kančevci i Fokovci. Mladina je pokazala lepo priprdvljenost i temeljito znanje v svoji veri. S svo\im Jepim nastopom sta se posebno vdpoka-zala Kutoš Marija z Križevci i MalaČiČ Janoš z Kančovec. ¦— Na Gustav Adolfa podpornfco je nabrano po vesnicaj: Kukeč 27*5, Otovci 385, Ratkovd 3175, Pcčko^ci 24 5, Mačkovci 27, Košarovci 27, Ivanovcl 12, Panovci 18, Proseč-kavas 16, Pordaiinci 2, Selo 44, Križevci 203 5, Kuštanovci 30; offertorium 52, dar konfirman-dušov 47 D., na?kup 60075 Din.
Satnovolni dari Na goridržanje Dušev-noga Lista: Terolin Kalman Lemerje 5 D, Skri-!ec Janoi Polana 5D, Zorko Janoš Lemerje 3 D, Brgles Miklošova Salamenci 5 D, Horvath San-dor Dolina 5 D, Vlaj Franc Lemerje 10 D, Ko-loia Ivan trg. p. M. Sobota 20 D,  Sever Franc
dpriliš 20.
DUSEVNI LIST
Strin 59.
Puconci 10 D, Kološa I/anova Puconci 5 D; z Budapešta Juraisa Martinova 5 i z Zala Eger-szega Schermann Gyulova 5 D'n. - Nanesprh-livi venec Lulharove Fiisdr Šarolte: Vukan Jo-lanka Sebeborci 5 D, Banfi Gčza Lemerje 15 D, Zelko Štetran Pečarovcl 10 D, Franko Karolina Puconci 10 D, Mlkola FAal Vaneča 10 D, CigUth Kalman Borejci 20 D, Sukič Lajoi Sebeborc! 10 D;n> Kiselak joztf Tešanovci 20 D, Kuhar Franc (goslar) Puconci 10 D, Olas Lsjoš Sebeborci 10 Din. Topla hv&la!
Konflrmaclja v Puconci je marca 21 ga na Cvetno nedelo biia. K toj osvetnosti so kon firmandušje z Puconske šole spucali celi cerk-veni vrt i cčrkev odznotra, nadale z cvetjom lepo opleli krstnt kacnen i olt&r. 31 dečkov i 36 deklic vkiip 67 mlždi krstšanov je očivesno pred celov graanov položiio verevadlOvanje i oblubo svojo i obprvim so prihajali k Gospodnovomi stoli. Cela Osvetnost je lepo i genlivo dolitekla. D0-hovnik, roditelje i vernici so med radosti skuza ¦ tni posluhnoli razucnna, lepa odgovarjanja, ver-šuše i popcvanja. Eden pojba> i edna deklina sta vu ircčai vse ovi tfldi k gmani i k roditelom pravlla genlive reCi Šestero sirotic brez oče i ednoga brez materč so duhcvnik tiidi posebno blagoslovili z milimi rečmi. Naj ete lepi den deci i roditelorn kem bole nepczdbleni csiane, zalC je fa~rno ž«nsko društvo vse konfirma~!i?ane z lepimi spcminskjmi listau;i obdariivalo; od fonda naši časopisov ji je pa dobilo 20 Mdzeša 5 kng i Jošue knigo. vsi ovi pa edno edno men io kniž co. Ka \i konf rmšlivani z d.šnjom tudi itL\o živeti za naio sv. m. cčrkev, to svedoči njihov ob toj priliki prinešeni aldov. Dečki so darDvali 190 dinarov na Gustav Adolfa društ?o; dekline pa 245 dinarov farnomi ženskomi drfiit vi. Boži dfih sv6ti bojdi njim veren voditel, da vu verf obstojijo i vu boji nezdvojijo 1
Nikše prilike brez dobročinčnja! Pri slednjičflvanji Kfičan Šandora i Btnfi G zele v Salamenci so gostje darfivali na Gustav Adoifa jdifiitvo 72 Din. ~ Bojdi hwala na to Vsamogo-Ičetni; On naj blagoslovi daritele i mla"domi pšri dariije istlnsko blLzenstvo, mirovno, zadovolno vkOpživIenje!
Apače. Z M. Sobote Kozic Ivan mehanlkar f z Križevec Gergar Ivan paler i Ustnik tnlatžl nice pri nžs hod^č sta naio rnolitvdrnico tiidi P°glednola i na njo 50 - 50 dina>ov darflvala. J^ dir, liki edno sveddstvo njidva verevrelosti fidi Po etoj poti hvalimo.
Pošta Škrllec Kalman Buenos Alres. Pe-neze na časopise i pisrao zahvalno spržjall. Ne-razmirno, kak bi mogli na zgfibo priti kalendar-je, vem so na R. bili poslani. Hvala z» vestrfidl Nadale se tudi nespozabimo z Vds i zda po-zdiavljimo vse naie tamošnje slovenske vere-brale ! — Varga Marlja Francija. NLs tadi veteli, ka ti takio radost spravlajo naši časopisi. Porž-čaj je tUdi drfigitn, iteri ravno tak nemorejo tam v nažo cčrkev hoditi. Bog te čuvaj, blagoslavla) I — LanŠčefc Lajoš Pcrth Amboy. Preveč smo za-hvalni za Vaio vrelost. Peneze na kalendarije i D. Ust prejčli. G'ase objavali. Drfigoč naro tOdl odpište edno-drfigo. Topeo pozdrav!
Turobni glasi. Zadnji mesec so se z Pu-conske fare odselili vu večnost: Kiihar Elizabet v Puconcf, stara 76 lct; Temlin Štefan v Bre-zovci, st. 64, let, (Brezovski kurator za pucon-sko faro skoz 13 1 et, brezovski ritar skoz 10 let, predsednik ogengasll-cov v Brezovci skoz 14 let, odlikovinec Sv. Sava reda V. zločom); Čarni Terezia v Dolinl, xt 13 1.; vd. Varga Judit, roj. Čelžk v Šalamen-ci, tt. 77 1.; Kološa Mlkloš v Puconci, st. 641. (prcšiimani kmet i gostilničdr, lObleni raož do-mk i skoz 16 let v Bethlehemi, obdarGvani z velikim r&zumom, z vnogov ialov, z dontčJm, krepkim spevajočim glasora, dober prij&tel vsa* komi, bivii krepek steber betlchemskc ev. fare); Škrilec Kata, roj. Norčič v Polani, st. 74 1.; Banko Števan v Brezovci, st. 71 1.; Varga Mi-haiy v Brezovci, st. 76 1. — Naj mšjo fladtek grobski sen i blaženo goristanenje.
Bethlehem. Na Cvetno nedelo je vu slo-venskoj evang. cčrkvi konf rmilivani bilo 41 deklin i dečkov.
Moravci. Na Gustav Adolf« Podpornico so nasledGjoči aldovi nabranl: dar Vezer Ir^nke 20 D, cffcrtorium pri blagoslovitvi včzmAlane cerkve 220 D, Ženskoga drOitva dar na \m& Luthar Adama 100 D, nabčranje v Moravci 151 D. v Tešanovci 152 50 D, v Vučjojgomili 105 5 D, dar konfirmandušov 154 D, penez raoinje 42 25, dar N. N. 4 75, navkfip 950 Di, (6 je z 556 din. več, liki prveše leto.
Perth Amboy (Amerlka). Nai dober ver-nik LajnSček Lajoi nam eta piiejo: Naiiva dva* dobriva napreplačnika na DOieven List sta mrla, kakti Vajda Smdor i Kološa Jožef. Obadva sta prelčpe cerkvene spomenke za sebom nihila. Kološa Jožef so eiče nazadnje darfivali 1 dolir na Daieven L'st. — Naša gmaoa je dobila no-voga dflhovnika, po imčni Szathmary Gjulo, ki vsako nedelo v dvčima jezikoma opršvlajo Božo ilDžbo.
Sirkn 60.
DOSEVNI LIST
apriliš 20.
KA JE JERSEY?
jcrsey se zove pleteno blago za žensko gvan-tanje, kak tiidi za vsc, ka se z etoga blaga napravi, gvante, kosttime i. t. d. Jme jc angleško i kaže vre-tino Jersey-bla"ga. Kaže pa z ednim ttidi kvaliteto. Vse ždasko gvantanje, štero z Angliškoga shaja, je preveč praktično i elegarvtno. Ženska, štera etakši gvant nosi, se leko v vsakšoj družbi pokaže. Po izložbaj zvonski velki varašov se zadnje vremen vse večkrat vidi žensko gvantanje s pletenoga blaga. Vnoge znamonite i velke trgovine so se špecijalizi-rale na eto blago. Pri uas je do zdaj samo to bild, ka se je z zvonešnji držav moglo notri prittesti.
tak trpežne, ka se ne pozna dosta, tiidi čc sc gvant vsakši den nosi. Poleg toga so farbc zvon rčda stalne, to se pravi, ka se gvant leko pcre, ne ka bi pobledo. Na konci cšče dodanio, ka je blago zadosta razteglivo, pa če šivamo gvatit z navad-nim šivalnim mašinom, štcri krepke šivc dava, sc vnogokrat zgodf, ka te popokajo ali pa obrnjeno to je: ka šivi strgajo male falate samoga pletcnoga blaga. Tivar Jersey gvanti se Šivajo z zosebnimi mašini, šfv tej mašinov je ravno tak razteglfv, ka samo pleteno blago, Zato se niti nemre zgoditi ka bi šivi vostrgali talc plctcnoga blaga. T6 lastiv nost samo rčdki,   z. zvoustva  pripclani gvanti   majo
Zda) je fabrika Tivar vz^la delo v svoje rokč. Naročeni so najmodernejši mašini, pa de Tivar tiidi na ekom poli spuno svojo dužnost po onom - poznan©m principi: ,,Od vlakna do gotove obleke." Za toga volo de se moglo spuniti tiidi to driigo: ka se za malo penez zna kem več poniiditi. Tak stojimo pred odgovorom na ono pitanje: Ka so Tivar Jersey gvanti.
To so gvanti za ženskc i dekline iz prvoga klasa pletenoga materijala za dame. Blago je edno iarbno napravleno, ali jeste tiidi takše, štero je sple-teno z bogatimi vzorci; zadosta je elastično, tak, ka se lepo nosi. Farba se eto blago z najvekšov pažnjov i skrbjov. Farbe se vzemejo z najnoveši modni vzorcov i so ne   samo   moderne,   nego tiidi
Tivar   Jersey   blago   se  prevcč lepo nosi,    kak sm že omenili,   zato se leko za   razločne ženske gvanfe ponuca,   štere si leko   obličejo   i   nosijo    za    razn' prflike. Ar je blago ali edno farbno, ali pa   razločf lepi vzorcov,   se   tem   bole   večstransko  lehko niic Tivar z etoga redi preprosti športski gvant, gvant i obiske i za driižbc,   letne kostiime i kompletc,   pP več leki so i praktični. Nadale  Iepc gvante za dckl nice za šport i šolo.
Najbole napravite, či kem prvle notri idete najbližanjo Tivar trgovino i pogledate sploj bre plačno ndve Tivar Jersey gvante. Sanii te se zagtf šali, kak so lepi, praktični, ali ka je glavno, kak : fal tej Tivar Jersey-gvanti.                                      I
Stampano v .PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.