primole mtwce URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 1. JUN!J 1979 Št. 14 Občina Izola — SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in dozidave objektov osnovnega šolstva in objektov otroškega varstva v občini Izola za obdobje 1980-1984 — SKLEP o sprejemu programa razvoja osnovnega šolstva in otroškega varstva za obdobje 1980—1984 v občini Izola — PROGRAM razvoja osnovnega šolstva in otroškega varstva za obdobje 1980—1984 v občini Izola — ODLOK o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja — SKLEP o javni razgrnitvi predloga dopolnitev zazidave »Jagodje« Občina Koper — SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za financiranje izgradnje in obnove objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva v občini Koper za obdobje 1980—1984 — SKLEP o sprejemu programa izgradnje in obnove objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva v občini Koper za obdobje 1980—1984 — PROGRAM izgradnje in obnove objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva v občini Koper za obdobje 1980—1984 — ODLOK o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Prade — ODLOK o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše in stanovanja v družbeni lastnini na območju občine Koper — ODLOK o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja — ODLOK o podeljevanju priznavalnine — ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Koper za leto 1978 Občina Piran — SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove objektov predšolske vzgoje, osnovnega izobarževanja ter osnovnega zdravstvenega varstva v občini Piran za obdobje od leta 1980 do 1984 — SKLEP o sprejemu programa izgradnje in obnove objektov predšolske vzgoje, osnovnega izobraževanja ter osnovnega zdravstvenega varstva v občini Piran za obdobje 1980—1984 — PROGRAM objektov predšolske vzgoje, osnovnega izobraževanja in zdravstva v občini Piran za obdobje 1980—1984 — SKLEP o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za del območja Lucija II. / Občina Postojna — ODLOK o poprečni gradbeni ceni in o poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč občine Postojna — ODLOK o določitvi števila sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Postojni Občina Sežana — SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta *Suho-zemni terminal Sežana«. VSEBINA: Krajevna skupnost Brestovica pri Komnu — SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja odseka ceste Brestovica pri Komnu — Sela na Krasu Občinske zdravstvene skupnosti [lirska Bistricd) Ezoldt Koper, Piran, Postojna in Sežana — STATUTARNI SKLEP o dopolnitvi statuta — SKLEP o finančnem načrtu prihodkov in odhodkov za leto 1979 Občinska zdravstvena skupnost Hirska Bistrica — STATUTARNI SKLEP o ustanovitvi odbora za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb ter komisije za zdravstveno varstvo borcev NOB — SKLEP o zaključnem računu občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica za leto 1978 Občinska zdravstvena skupnost !zo!a — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Izola * — STATUTARNI SKLEP o ustanovitvi odbora za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb ter komisije za zdravstveno varstvo borcev NOB — SKLEP o zaključnem računu občinske zdravstvene skupnosti Izola, za leto 1978 Občinska zdravstvena skupnost Koper — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Koper — STATUTARNI SKLEP o ustanovitvi odbora za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb ter komisije za zdravstveno varstvo borcev NOB — SKLEP o zaključnem računu občinske zdravstvene skupnosti Koper — za leto 1978 Občinska zdravstvena skupnost Piran — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Piran — STATUTARNI SKLEP o ustanovitvi odbora za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb ter komisije za zdravstveno varstvo borcev NOB — SKLEP o zaključnem računu občinske zdravstvene skupnosti Piran za leto 1978 Občinska zdravstvena skupnost Postojna — STATUTARNI SKLEP o ustanovitvi odbora za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb ter komisije za zdravstveno varstvo borcev NOB — SKLEP o zaključnem računu občinske zdravstvene skupnosti Postojna za leto 1978 Občinska zdravstvena skupnost Sežana — STATUTARNI SKLEP o ustanovitvi odbora za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb ter komisije za zdravstveno varstvo borcev NOB — SKLEP o zaključnem računu občinske zdravstvene skupnosti Sežana za leto 1978 * OBČ)HA!ZOLA Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah zasebnega izjavljanja (Uradni list SRS) št. 23/77), 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SR$ št. 3/73), 43. in 203. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. maja 1979 sprejela SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE IN DOZIDAVE OBJEKTOV OSNOVNEGA ŠOLSTVA IN OBJEKTOV OTROŠKEGA VARSTVA V OBČINI IZOLA ZA OBDOBJE 1980—1984 1. člen Za območje občine Izola se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka občanov v denarju za sofinanciranje izgradnje in dozidave objektov osnovnega šolstva in objektov otroškega varstva po programu, ki je sestavni del tega sklepa. Referendum bo v nedeljo 17. junija 1979 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija. Odločitev o uvedbi samoprispevka bo sprejeta, če bo zanjo na referendumu glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja. 2. člen Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za območje občine Izola in zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v volilni imenik. 3. člen Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno. Glasuje se z glasovnico. Glasovnica ima naslednje besedilo: SKUPŠČINA OBČINE IZOLA GLASOVNICA Referendum, 17. junija 1979 Za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje in dozidave objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva v obdobju od leta 1980 do vključno 1984 po programu, ki je bil obravnavan na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah in ki ga je sprejela skupčina občine Izola na sejah vseh zborov dne 24. maja 1979 GLASUJEM *ZA* *PROTI* Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži 'ZA*, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo 'PROTI* pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 4. člen Ob pogoju uspešnega glasovanja na referendumu bo skupščina občine z odlokom uvedla samoprispevek za izvedbo programa iz 1. člena tega sklepa za dobo petih let in sicer od 1. januarja 1980 do 31. decembra 1984. 5. člen Za izvedbo programa razvoja osnovnega šolstva in otroškega varstv; za obdobje iz prejšnjega člena tega sklepa, bo potrebno 68.700.0% din. De! sredstev se zagotovi s samoprispevkom po tem sklepu do višine 42.209 880 din, preostala sredstva pa iz prispevka sredstev za izobraževanje, za otroško varstvo, participacije republiških sredstev za narodnosti, sredstva združenega dela, sredstva iz občinskega proračuna in drugih namenskih sredstev. 6. člen Zavezanci za plačevanje samoprispevka bi bili delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče v občini Izola in sicer: 1. Delavci od njihovega skupnega Čistega osebnega dohodka po stopnji 2 %; 2. Upokojenci od njihovih pokojnin po stopnji 2 %; 3. Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek po predpisih o davkih občanov od osnove, od katere plačujejo prispevke za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti, zmanjšane za prispevke tem interesnim skupnostim, po stopnji 2 % 4. Kmetje, ki so zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS) št. 38/74), po stopnji 1 % od katastrskega dohodka. 5. Delavci, ki so zaposleni v tujini in imajo stalno prebivališče v občini Izola od poprečnega čistega osebnega dohodka za preteklo leto, ki ga vsako leto ugotovi in objavi Zavod SR Slovenije za statistiko, po stopnji 2 % 6. Osebe, ki prejemajo pokojnino iz tujine od njihovih pokojnin preračunanih na dinarsko vrednost, po stopnji 2 %; 7. Samoprispevek se plačuje tudi od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku po določbah 90., 99., 10 L in 111. člena Zakona odavkihobčanov (Uradni list SRS) št. 21/74,39/74, 3/76, 1C/76,31/76 in 8/78), od nadomestil za čas bolezni, nadomesti! za letni dopust, za delo v podaljšanem delovnem času ter od drugih nadomestil. 7. člen Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni: 1. Delavci iz 1. točke 6. člena tega sklepa ter upokojenci iz 2. in 6. točke 6. člena, če njihov skupni osebni dohodek oziroma pokojnina ne presega 60 % poprečnega osebnega dohodka za preteklo leto, ki ga vsako leto ugotovi in objavi Zavod SR Slovenije za statistiko; 2. Kmetje iz 4. točke prejšnjega Člena, če katastrski dohodek kmetije ne presega: 3.000 dinarjev v III. proizvodnem okolišu oziroma 1 $.000 dinarjev v IV. proizvodnem okolišu. 3. Osebe, katerih skupni čisti dohodek iz vseh virov na družinskega člana ne presega 1000 dinarjev mesečno. Ta znesek se vsako leto valorizira za odstotek porasta osebnih dohodkov v SR Sloveniji, ki ga ugotovi in objavi Zavod SR Slovenije za statistiko; 4. Zavezanci samoprispevka, če bi bilo zaradi plačevanja samoprispevka ogroženo nujno preživljanje zavezanca ali njegovih družinskih članov. Oprostitev po tej točki je lahko začasna ali trajna, dokler traja plačevanje samoprispevka, prizna pa se na vlogo zavezanca, ki se vloii pri oddelku za splošne zadeve in družbene službe, o oprostitvi pa odloča Izvršni svet skupščine občine Izola. Samoprispevek se ne plačuje tudiod socialnih podpor, priznavalnin, dodatkov, štipendij, nagrad učencev v gospodar-* ju i ejm nagrad, odpravnin ter od regresov za letni dopust. / URADNE OBJAVE 143 1. junija 1979 — Št. 14 8. člen Samoprispevek, ki ga plačujejo delavci in upokojenci iz 1., 2., in 7. točke 6. člena se obračunava in plačuje ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka oziroma pokojnine. Obračunava in odvaja ga izplačevalec osebnega dohodka oziroma pokojnine. Samoprispevek ostalih zavezancev iz 6. člena pa odmerja in pobira davčna uprava skupščine občine po predpisih o davkih občanov. Podatke o zavezancih iz 5. točke 6. člena posreduje davčni upravi oddelek za notranje zadeve in krajevne skupnosti, podatke o zavezancih iz 6. točke istega člena pa Strokovna služba Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in krajevne skupnosti. 9 člen Sredstva, ki bodo zbrana iz samoprispevka, so namenska in se smejo uporabljati izključno za izvedbo sprejetega programa v občini Izola. Sredstva iz prejšnjega odstavka razporeja, pripravlja letne načrte in izvaja program izgradnje in dozidave objektov osnovnega šolstva in objektov otroškega varstva v skladu s politiko izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva občine Izola, odbor, ki ga imenuje skupščina občine Izola izmed delegatov temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitične skupnosti in drugih skupnosti. Odbor iz drugega odstavka tega člena v letnem načrtu določi namen uporabe zbranih sredstev po programu za posamezne objekte, katerega mora terminsko opredeliti. Letni načrt predloži odbor v obravnavo in v potrditev skupščine občine Izola. O zbranih in porabljenih sredstvih pa odbor obvesti vsakih šest mesecev delegacije, družbenopolitične organizacije in občane v obliki posebnega članka v Primorskih novicah. Sredstva samoprispevka se zbirajo na posebnem računu pri službi družbenega knjigovodstva Koper. 10. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev ima izvršni svet skupščine občine Izola, služba družbenega knjigovodstva Koper ter davčna uprava skupščine občine Izola, kot odmemi in kontrolni organ za samoprispevek, ki ga bodo plačevali občani iz 3., 4., 5. in 6. točke 6. člena tega sklepa. 11. člen Za postopek za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah in delegiranju v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi občinska volilna komisija. Glasovanje na referendumu vodijo odbori, ki jih določi občinska volilna komisija. 12. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi Izobraževalna skupnost in skupnost otroškega varstva občine Izola iz sredstev, ki so namenjena za investicije v šolstvo in otroško varstvo. 13. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Obenem se objavi in stopi v veljavo program razvoja osnovnega šolstva in otroškega varstva. St.: 420-6/79 Izola, 24. maja 1979 Predsednik BRUNO PODREKA, 1. r. Na podlagi 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS; št. 3/73) in 203. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora* dne 24. maja 1979 sprejela naslednji SKLEP 1. Sprejme se program razvoja osnovnega šolstva in otroškega varstva za obdobje 1980—1984 v občini Izola. Ta sklep velja takoj. 2. Št.: 420-6/79 Izola, 24. maja 1979 Predsednik BRUNO PODREKA, L r. PROGRAM RAZVOJA OSNOVNEGA ŠOLSTVA IN OTROŠKEGA VARSTVA ZA OBDOBJE 1980—1984 V OBČINI IZOLA I. PROGRAM INVESTICIJ V OBJEKTE OSNOVNEGA ŠOLSTVA IN OTROŠKEGA VARSTVA V LETIH 1980—1984 IZ SREDSTEV SAMOPRISPEVKA IN DRUGIH SREDSTEV a) PRVO OBDOBJE: din — manjkajoča sredstva za dograditev Osnovne šole Vojka Šmuc Izola 6.500.000 — zgraditev vrtca v Livadah za 170 otrok — dograditev dveh prostorov v Dvorih — enega 17.000.000 za osnovno šolo in enega za otroško varstvo — dodatni prostori (100 m*) in pokrito dvori- 850.000 šče za osnovno šolo z ital. učnim jezikom v Izoli 1.500.000 — ureditev prostorov za otroško varstvo in 1 otroško igrišče v Jagodju 2.000.000 b) DRUGO OBDOBJE: — zgraditev 1. faze nove osnovne šole v Livadah — soudeležba za izgradnjo 11. faze posebne 40.000.000 osnovne šole E. Vatovec v Strunjanu 850.000 SKUPAJ: 68.700.000 11. VIRI SREDSTEV din 1. Sredstva samoprispevka 42.209.880 2. Sredstva občinske izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva (po poprečni stopnji 0,4 % iz BOD) 20.985.856 3. Republiška sredstva za narodnosti 750.000 4. Ostali viri (združeno delo, proračunska sredstva, namensko združevanje in podobno) 4.754.264 SKUPAJ: 68.700.000 1. junija 1979 —St 14 Na podlagi 41. f člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SR3* št. lč/67, 27/72 in 8/78) in 204. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1979 sprejela ODLOK MERILIH ZA RAZVRSTITEV OBJEKTOV, KI SO ŽE V UPORABI, PA SO BILI ZGRAJENI BREZ LOKACIJSKEGA DOVOLJENJA 1. člen S tem odlokom se določajo merila, po katerih pristojni občinski upravni organ razvrsti objekte, ki so bili v občini Izola zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja ali brez potrdila o priglasitvi po 32. členu zakona o urbanističnem planiranju do dne 16.4. 1978 in so že v uporabi (v nadaljnjem besedilu: objekti). 2. člen Merila iz tega odloka veljajo za naslednje objekte, za katere je po določilih zakona o urbanističnem planiranju potrebno lokacijsko dovoljenje, in sicer: — za stanovanjske hiše, počitniške hiše, gospodarska poslopja in druge objekte, zgrajene kot novogradnja; — za objekte, za katere so si investitorji sicer pridobili lokacijsko dovoljenje, gabariti objektov pa bistveno presegajo z lokacijskim dovoljenjem predpisane gabarite; — za dozidave k obstoječim objektom (razen za dozidave sanitarnih prostorov); — za objekte, zgrajene na mestu starih, dotrajanih objektov, katerih gabariti odstopajo od gabaritov prvotnih objektov; — za objekte, ki so jih postavili občani in organizacije združenega dela kot pomožne objekte za shrambo orodja in pridelkov na obdelovalnih zemljiščih, zgrajene iz trdnega materiala (kamna, opeke, betona ipd); — za objekte, ki jim je investitor spremeni! namen, pa bi za to mora! pridobiti lokacijsko dovoljenje. 3. člen Objekti, zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja oziroma potrdila o priglasitvi se glede na dejanske okoliščine in namembnost objektov razvrstijo na: — objekte, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje — objekte zakaterepodoločilih 19 člena zakona lokadjskA dova- . 1 jen je ni potrebno, pod pogojem, če objekti ne nasprotujejo sanitarnim in požarnim predpisom, ne kvarijo zunanjega videza naselja in če ne ovirajo normalne uporabe javnih površin, komunalnih naprav ter so-sednjih objektov in zemljišč; — objekte zgrajene brez dovoljenja na območju, namenjenem za kmetijsko odbdelavo, če je dala kmetijska zemljiška skupnost soglasje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. Za vse objekte po tem členu se zahteva, da so oblikovani s krajini primemo arhitekturo oziroma, da je mogoče doseči preoblikovanje objektov v skladu s krajinsko arhitekturo ter prilagoditev splošnim urbanističnim, sanitarno higienskim in požarno varnostnim pogojem teT da je pri objektih možno zagotoviti stabilnost, varnost glede požara, življenja in zdravja ljudi, prometa in sosednjih objektov. 5. člen Za objekte po 4. členu tega odloka se lahko izda lokacijsko dovoljenje na zahtevo investitorja in ob pogojih iz 41. d člena zakona o urbanističnem planiranju, če investitor vloži popolni zahtevek za lokacijsko dovoljenje v roku 6 mesecev po tem, ko je sprejel pismeno obvestilo po 9. členu tega odloka. V lokacijskem dovoljenju upravni organ predpiše pogoje, ki jih je potrebno pri objektu izpolniti v smislu 2. odstavka prejšnjega člena ter pogoje o izvedbi priključkov na komunalno omrežje ter rok izpolnitve pogojev. 6. člen Lokacijsko dovoljenje se lahko izda tudi za objekte, ki se nahajajo na območju, za katero ni predvidena izdelava zazidalnega načrta oziroma, za katere po urbanističnem dokumentu ni dovoljena gradnja in podobno, vendar pa neposredno še ne ovirajo izvajanja urbanističnega dokumenta ali kmetijskega prostorskega plana, na zahtevo investitorja, vloženo v roku iz 5. člena tega odloka pod pogojem, da investitor podpiše izjavo, da bo na svoje stroške odstrani! objekt, ko bo to potrebno za uresničitev prostorskega dokumenta. Ta obveznost investitorja se vpiše po pravnomočnosti odločbe v zemljiško knjigo. V lokacijskem dovoljenju upravni organ investitorju predpiše, katere pogoje mora objekt izpolnjevati, da bodo zagotovljeni minimalni pogoji glede stabilnosti objekta, varnosti glede požara in zdravja ljudi, prometa in sosednjih objektov ter rok izpolnitve pogojev. Potrebo za uresničitev prostorskega dokumenta bo ugotavlja! za vsak objekt posebej, na podlagi veljavnega urbanističnega dokumenta izvršni svet skupščine občine Izola s sklepom. — objekte, za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje m se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev lahko za določen čas odloži; — za objekte, ki se morajo takoj odstraniti. 4. člen Lokacijsko dovoljenje oziroma akt o legalizaciji objekta se lahko izda za naslednje objekte: — objekte, zgrajene v območjih sprejetega zazidalnega načrta, ki ne ovirajo izvajanja načrta; — objekte, zgrajene v območjih naselij, kjer je z odlokom o urbanističnem redu (Uradne objave, št. 20/76) gradnja dovoljena ob pogoju, da ti objekti ne ovirajo izgradnje komunalnih objektov in da niso v nasprotju s sanitarno higienskimi pogoji; — objekte, zgrajene na območjih, kjer ni predvidena izdelava zazidalnega načrta ob pogoju, da so za izdajo lokacijskega dovoljenja pred uveljavitvijo tega odloka pridobljena vsa potrebna soglasja; — objekte, izven naselij in zaselkov na območju, ki se ureja z urbanističnim redom, zgrajene na mestu starih objektov 7. člen Objekti, za katere se lokacijsko dovoljenje ne more izdati in se mor rajo odstraniti, vendar pa se odstranitev za določerrčas lahko odloži, so: objekti, ki ležijo v varstvenih pasovih za izgradnjo primarnega in magistralnega omrežja komunalnih naprav iif naprav, v primeru, da objekti še ne ovirajo etapnosti gradnje; objekti, ki ležijo v območjih, za katera je sprejet zazidalni načrt v primeru, da objekti še ne ovirajo zastavljene etapnosti gradnje — objekti, ki so locirani na območjih, kjer ni predvidena izdeiava zazidalnega načrta, če objekti ne nasprotujejo sanitarnim in požarnim predpisom, ne kvarijo zunanjega videza naselja in če ne ovirajo normalne uporabe javnih površin, komunalnih naprav ter sosednjih objektov in zemljišč, za čas, dokler se ne ugotovi splošen javni interes za odstranitev objekta; objekti, zgrajeni kot pomožni objekti za shrambo orodja in pridelkov na obdelovalnih zemljiščih za čas, ko obdelovalec zemljišče ne koristi za kmetijsko obdelavo ali do ugotovitve splošnega javnega interesa za kmetijsko obdelavo ali do ugotovitve splošnega javnega interesa za odstranitev objekta; j. junija 1979 — št. 14 URADNE OBJAVE 145 — objekti, ki s svojo iego, velikostjo in izgiedom kvarijo podobo krajine. Odstranitev objektov po tem č!enu se lahko odloži, če investitor v roku po 9. členu odloka vloži zahtevek za odložitev odstranitve objekta, in ob pogoju, da investitor podpise izjavo da bo odstrani! na svoje stroške objekt, ko bo to potrebno za uresničitev urbanističnega dokumenta. Ta obveznost se vpiše uradoma v zemljiško knjigo. Presojo o upravičenosti odložitve in o času odložitve opravi komisija, ki jo v ta namen imenuje izvršni svet skupščine občine Izola, v sodelovanju s pristojnim upravnim organom in jo dokončno potrdi izvršni svet. V odločbi o odložitvi odstranitve objekta upravni organ predpiše, katere pogoje mora objekt izpolnjevati, da bodo za čas, dokler objekt stoji, izpolnjeni minimalni pogoji glede stabilnosti objekta, varnosti glede požara in zdravja ljudi, prometa in sosednjih objektov ter rok iz^ polnitve pogojev. 8. člen Objekti, ki se morajo takoj odstraniti, so: — objekti, ki neposredno ovirajo izvajanje sprejetega urbanističnega dokumenta, gradnjo komunalnih objektov in naprav ali gradnjo drugih objektov, za katere je ugotovljen javni interes za gradnjo; — objekti, locirani izven naselij in zaselkov na strnjenih kmetijskih površinah, kjer je predvidena zaokrožitev kmetijskega kompleksa ali druga melioracijska dela; — objekti, ki ovirajo normalno uporabo javnih površin, komunalnih objektov oziroma naprav, sosednjih objektov in zemljišč; — objekti, ki so jih postavili občani za shrambo orodja in pridelkov na kmetijskem zemljišču, v primeru, da so obdelavo zemljišča opustili. 9. člen Pristojni občinski upravni organ v sodelovanju s komisijo, ki jo v ta namen imenuje izvršni svet skupščine občine Izola, razvrsti objekte po 3. členu tega odloka v roku treh mesecev po njegovi uveljavitvi. Predlog razvrstitve objektov obravnavata pristojna krajevna skupnost in kmetijska zemljiška skupnost ter potrdi izvršni svet skupščine občine Izola. Po opravljeni razvrstitvi objektov je pristojni občinski upravni organ dolžan pismeno obvestiti investitorja objekta, da lahko vloži popolno zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja po določbah 4. in 6. člena tega odloka v roku 6 mesecev oziroma zahtevek za odložitev odstranitve objekta po določbah 7. člena tega odloka v roku 3 mesecev, ko je prejel pismeno obvestilo ter ga opozoriti na pravne posledice, če tega ne stori v predpisanem roku. Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja ob vsaki spremembi razvrstitve objektov v smislu 11. člena tega odloka. / 10. člen Ce investitor objekta ne izvrši v roku obveznosti iz 9. člena tega odloka, izda pristojni občinski upravni organ odločbo o odstranitvi objekta in vzpostavitvi zemljišča prejšnje stanje, na stroške investitorja. Šteje se, da je zahteva vložena v roku iz 9. člena tega odloka, če je investitor pred uveljavitvijo tega odloka dostavi! popolno zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja. Odstranitev objekta po 1. odstavku tega člena se mora izvršiti najkasneje v roku treh mesecev po izdaji odločbe o odstranitvi objekta. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. 11. člen Upravni organ je dolžan stalno preverjati, ali so z med letom spreje-t'mi urbanističnimi ali prostorskimi dokumenti nastopile bistvene spremembe okoliščin, ki so pogojevale predhodno odločitev in če so podam utemeljeni razlogi za spremembo razvrstitve objektov ter opraviti presojo, ah je za posamezne objekte po 7. členu tega odloka že izražen interes za odstranitev z ozirom na etapno realizacijo zazidalnega načrta* omrežja komunalnih naprav ali z ozirom na realizacijo drugega prostorskega dokumenta. Spremembo razvrstitve objektov oziroma interes za odstranitev obravnava in potrdi s sklepom izvršni svet skupščine občine Izola. O potrjeni spremembi razvrstitve obvesti investitorje upravni organ ter jih opozori na pravne možnosti, ki jih podaja sprememba razvrstitve objekta. Investitorji objektov iz 4. in 6. člena tega odloka, ki si za svoj objekt pridobijo lokacijsko dovoljenje ter investitorji objektov po 7. členu tega odloka, katerih odstranitev je odložena za določen čas, so dolžni izpolniti vse pogoje lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o odložitvi odstranitve objekta ter plačali vse predpisane prispevke in povrniti stroške postopka. Če lastnik objekta ne izpolni vseh pogojev lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o odložitvi odstranitve objekta v z odločbo predpisanem roku, izda pristojni upravni organ odločbo o odstranitvi objekta in vzpostavitvi zemljišča v prejšnje stanje na stroške lastnika. Odstranitev objekta po drugem odstavku tega člena se mora izvršiti najkasneje v roku treh mesecev po izdaji odločbe o odstranitvi objekta. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. - 13. člen Investitorji objektov, zgrajenih brez lokacijskega dovoljenja so dolžni v roko dveh mesecev po uveljavitvi tega odloka prijaviti nedovoljeno zgrajene objekte pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Kdor nedovoljene gradnje ne prijavi v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega odloka se kaznuje za prekršek v smislu 43. in 44. člena zakona o urbanističnem planiranju, in sicer. -r- delovna ah druga organizacija ali druga pravna oseba z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev; — posameznik z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev in z zaporom do30dnl. * '* *... 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 350-7/78 Izola, 24. aprila 1979 .-jr. (.---i Predsednik BRUNO PODREKA, l.r _____________ Na podlagi H. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SR9) št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 241. člena statuta občine Izola je izvršni svet skupščine občine Izola dne 10. maja 1979 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI PREDLOGA DOPOLNITEV ZAZIDAVE »JAGODJE* TL V* 1. Javno se razgrne predlog dopolnitev zazidave »Jagodje«, ki ga je pod štev. 7867 v novembru 1978 izdela! projektivni biro »STUDIO* Izola, po naročilu Samoupravne komunalne interesne skupnosti Izola — Enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem občine Izola. Predlog obravnava spremembo dela zazidalnega načrta Jagodje L (Oskrbni center in vzgojno varstvena ustanova), spremembo dela zazidalnega načrta Jagodje II. (individualne stanovanjske hiše) in razširitev območja zazidalnega načrta Jagodje I. proti jugu (terastaste hiše) ter proti zahodu (počitniško naselje in individualne stanovanjske hiše) 146 URADNE OBJAVE 1. junija 1979 — št. 14 2. Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah. 3. Razgrnitev opravi oddelek za gospodarstvo in finance Skupščine občine Izo!a v Verdijevi ulici št. 1. Ogled razgrnjene dokumentacije je možen vsak delavnik, razen sobote, od 9.00 do 12.00 ter v srčdo od 14.00 do J6.00. 4. Vsa pojasnila v zvezi z razgrnjeno dokumentacijo dajejo v času razgrnitve: . — Oddelek za gospodarstvo in finance Skupščine občine Izola, — SKIS Izola, Enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem Izola, Cankarjev drevored št. 8 in 16, — Projektivni biro STUDIO Izola, Pittonijeva št. 9 5. V času javne razgrnitve lahko dajejo občani, interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, delovne organizacije in ostali zainteresirani k razgrnjeni dokumentaciji predloge in pripombe, ki jih vpišejo v knjigo pripomb ali posredujejo pismeno na oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Izola. Št.: 350-4/79 Izola,, 11. maja 1979 Predsednik izvršnega sveta BORIS DEBELJAK, 1. r. OBČtMA KOPER Na podlagi 8. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 23/77), 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73) ter 238. in 241. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora skupno s skupščino občinske izobraževalne skupnosti in skupščine skupnosti socialnega varstva dne 29. maja 1979 je sprejela SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA FINANCIRANJE IZGRADNJE IN OBNOVE OBJEKTOV OSNOVNEGA ŠOLSTVA IN OTROŠKEGA VARSTVA V OBČINI KOPER ZA OBDOBJE 1980—1984 1. člen Za območje občine Koper se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka občanov v denarju za sofinanciranje izgradnje in obnovo objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva po programu, ki je sestavni del tega sklepa. Referendum bo v nedeljo, 17. junija 1979, od 6. do 22. ure na glasovnih mestih, ki jih določi občinska volilna komsija. Odločitev o uvedbi samoprispevka bo sprejeta, če bo zanjo na referendumu glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja. 2. člen Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za območje občine Koper in zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v volilni imenik. 3. člen Na referendumu se glasuje osebno, neposredno in tajno. Glasuje se z glasovnico. Vsaka glasovnica ima en glas. Glasovnica ima naslednje besedilo: SKUPŠČINA OBČINE KOPER GLASOVNICA Referendum dne 17. junija 1979 za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje in obnove objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva v obdobju od leta 1980 do vključno 1984 po programu, ki je bil obravnavan na zborih delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ter v družbenpoolitičnih organizacijah, in ki ga je sprejela skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora skupno s skupščino občinske izobraževalne skupnosti in skupščine socialnega varstva dne 29. maja 1979 GLASUJEM »PROTI« »ZA« Volivec izpolni glasovnico tako, da obkroži »za«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo »proti« pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 4. člen Ob pogoju uspešnega glasovanja na referendumu bo občinska skupščina uvedla samoprispevek za izvedbo programa iz 1. člena tega sklepa za dobo petih let in sicer od 1. januarja 1980 do 31. decembra 1984. 5. člen Za izvedbo programa izgradnje in obnove objektov osnovne šolstva in otroškega varstva bo potrebna vsota 207.800.000 dinarjev, ki bi se zagotovila iz samoprispevka po tem sklepu do višine 174.000.000 dinarjev, preostala sredstva pa po programih skupnosti otroškega varstva občine koper in občinske izobraževalne skupnosti Koper, ki so namenjena za investicije v šolstvu ter iz drugih sredstev, kot so bančni krediti, prispevki organizacij združenega dela in podobno. 6. člen Samoprispevek bi plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče v občini Koper, in sicer: 1. delavci od njihovega skupnega čistega osebnega dohodka po stopnji 2 %; + 2. upokojenci od njihovih pokojnin po stopnji 2 %; 3. občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek po predpisih o davkih občanov od osnove, od katere plačujejo prispevke za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju druž* benih dejavnosti zmanjšane za prispevke tem interesnim skupnostim po stopnji 2 %; 4. kmetje, ki so zavarovani po zakonu o zdravstvenem varstvu (Uiadni list SR3s št. 38/74) po stopnji 1 % od katastrskega dohodka; 5. delavci, ki so zaposleni v tu jini, sami ali njihovi družinski člani ki prebivajo v občini Koper od poprečnega čistega osebnega dohodka za preteklo leto, ki ga za vsako leto ugotovi in objavi Zavod za statistiko SRS Slovenije, po stopnji 2%; 1. junija 1979 —št. 14 URADNE OBJAVE 147 6. osebe, ki prejemajo pokojnino iz tujine od njihovih pokojnin preračunanih na dinarsko vrednost po stopnji 2 %; 7. samoprispevek se piačuje tudi od dohodkov, od katerih se piaču je davek po odbitku po določbah 90., 99 ,101., in 111. Rena zakona o davkih občanov (Uradni list SR9)št. 21/74,3974,576,1076,31/76 in &78), od nadomesti! za !as bo!ezni, nadomesti! za !etni dopust, za de!o v podajanem de!ovnem času ter od drugih nadomesti!; po stopnji 2 %. 7. č!en P!ačcvanje prispevka bi bi!i oproščeni: t. delavci iz 1. točke in upokojenci iz 2. in 6. točke prejšnjega člena, čt njihov skupni čisti osebni dohodek oziroma pokojninski prejemek ne presega 60 % poprečnega osebnega dohodka za pretek!o !eto, ki ga za vsako !eto ugotovi in objavi Zavod za statistiko SR Slovenije; 2. kmetje iz 4. točke prejšnjega člena, če katastrski dohodek kmetije ne presega: 3.000 dinarjev v IH. proizvodnem okolišu oziroma 13.000 dinarjev v IV. proizvodnem okolišu; 3. osebe, katerih skupni čisti dohodek iz vseh virov na družinskega člana ne presega 1000 dinarjev mesečno. Ta znesek se vsako leto valorizira za odstotek porasta osebnih dohodkov v SR Sloveniji, ki ga ugotovi in objavi Zavod za statistiko SR Slovenije; 4. zavezanci samoprispevka, če bi bilo zaradi plačevanja samoprispevka ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Oprostitev po tej točki je lahko začasna ali trajna, prizna pa se na vlogo zavezanca, ki se vloži pri Oddelku za družbene dejavnosti in občo upravo Skupščine občine Koper. O oprostitvi odloča izvršni svet občinske skupščine. Samoprispevek se ne plačuje od družbenih denarnih pomoči, priznavalnin, invalidnin, otroških dodatkov, štipendij, nagrad učencev v gospodarstvu, jubilejnih nagrad, odpravnin ter od regresov za letni dopust. 8. člen Samoprispevek, ki ga plačujejo delavci in upokojenci iz 1., 2., in 7. točke 6. člena se obračunava in plačuje ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka oziroma pokojnine. Obračunava in plačuje ga izplačevalec osebnega dohodka oziroma pokojnine. Samoprispevek ostalih zaveznacev iz 6. člena odmerja in pobira davčna uprava skupščine občine po predpisih o davkih občanov. Podatke o zavezancih iz 5. točke 6. člena posredujejo davčni upravi oddelek za notranje zadeve skupščine občine Koper in krajevne skupnosti, podatke o zavezancih iz 6. točke istega člena pa strokovna služba skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in krajevne skupnosti. 9. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu občinske izobraževalne skupnosti Koper. Občinska izobraževalna skupnost Koper bo odgovorna za izvajanje programa, izgradnje in obnove objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva ter za tehnično-administrativna opravila. Za izvajanje teh nalog bo imenovan poseben organ pri občinski izobraževalni skupnosti Koper. 10. člen Nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka in njihovo uporabo ima izvršni svet skupščine občine kot politično-izvršilni organ občinske skupščine, SDK — podružnica Koper kot organ za kontrolo nad uporabo družbenih sredstev ter davčna uprava skupščine občine v okviru svojih pristojnosti. 11. člen 2a postopek za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo do-o^be zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine ružbenopolitičnih skupnosti. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi občinska volilna komisija. Glasovanje na referendumu vodijo volilni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija. 12. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi Občinska izobraževalna skupnost Koper. 13. člen Program izgradnje in obnove objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva v občini Koper za leto 1980—1984 je sestavni del tega sklepa. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnih objavah. Št.: 21-1/79 Koper, 29 maja 1979 Predsednik MARIO ABRAM, 1. r. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 23/77), 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 373) ter 238. in 241. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora skupno s skupščino občinske izobraževalne skupnosti in skupščine skupnosti socialnega varstva dne 29. maja 1979 je sprejela naslednji SKLEP 1. Sprejme se program izgradnje in obravnave objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva v občini Koper za obdobje 1980—1984. 2. Ta sklep velja takoj. Št.: 21-179 Koper, 29. maja 1979 Predsednik MARIO ABRAM PROGRAM IZGRADNJE IN OBNOVE OBJEKTOV OSNOVNEGA ŠOLSTVA IN OTROŠKEGA VARSTVA V OBČINI KOPER ZA OBDOBJE 1980—1984 A. PRENOS OBVEZNOSTI IZ IZVAJANJA PROGRAMA ZA OBDOBJE 1975—1979 1. Nadaljevanje dograditve Osnovne šole Dekani, s čemer je omogočen 1, 3-izmenski pouk. Sprostila pa se je tudi stavba v Rižani, ki se bo adaptirala za potrebe otroškega varstva za krajevno skupnost Čmi Kal, skupno 2. Za ureditev centralne kurjave v starem objektu Osnovne šole Hrvatini in dograditev telovadnice s pomožnimi objekti in kotlovnico 3. Za gradnjo I. etape Osnovne šole *ZA GRADOM«, ki vključuje zemeljska dela, kuhinjo in upravne prostore za celotni objekt 4. Za vrtec Bertoki, kjer se zaradi funkcionalnosti, glede na starostno sestavo predšolskih otrok gradi vrtec za 108 (v programu 80) otrok, obveznost 5. Za vrtec Ankaran, kjer se je zgradil vrtec za 102 otroka (v programu 50), obveznost De! obveznosti bo pokrit z višjim dotokom sredstev iz samoprispevka in posojili, zato se prenaša obveznost v višini din 10.172.788 2.000.000 25.800.000 3.690.000 502.000 25.000.000 148 URADNE OBJAVE 1. junija 1979 — št. 14 B. OSNOVNE ŠOLE E PREDŠOLSKA VZGOJA IN VARSTVO 1. Šolski okoliš osnovne šole Hrvatini Da bi za vse učence v tem obdobju zagotovili vsaj minimalne po- 1. Vzgojnovarstvena organizacija Hrvatini Program predvideva glede na omejene mož- goje za kvalitetno izvajanje pedagoškega procesa program pred- nosti gradnje vsaj dveh oddelkov za 40 otrok videva: v višini 4.000.000 a) dograditev 6 specialnih učilnic za pouk od V. do VIII. razreda, večnamenskega prostora, kuhinje, upravnih in drugih pomožnih prostorov v skupni izmeri 800 mi v vrednosti 8.700.000 2. Vzgojnovarstvena organizacija Šmarje Potrebna je gradnja novega objekta za 72 otrok, od tega en oddelek za otroke 2—3 let in 3 od- b) rekonstrukcija in adaptacija obstoječih delki ostalih predšolskih otrok. Za tak program so potrebna sredstva v višini 8.000.000 prostorov v skupni izmeri 985 mi v vrednosti 7.800.000 3. Vzgojnovarstvena organizacija Olmo-Prisoje c) gradnja 4 učilnic za nižje razrede s pripadajočimi pritiklinami v KS Ankaran v skupni izmeri 450 mi v vrednosti 4.900.000 V prvi etapi, ki je v pripravi^ se bo zgradil objekt za 96 otrok in bo iz prvega samoprispevka pokrit le delno. Za dokončanje je treba zagotoviti še 6.700.000 Gradnja bo možna, ko bo lokacija komunalno urejena. V programu pa je tudi 11. etapa za 104 otroke v skupni vrednosti 12.000.000 Skupaj 21.400.000 Skupaj 18.700.000 2. Gradnja nove osnovne šo!e Marezige Program predvideva v I. etapi gradnjo 4 matičnih učilnic, 1 specializirane učilnice, večnamenskega prostora, ki bi ga uporabljali tudi za pouk telesne vzgoje, kuhinje ter ostalih pomožnih in upravnih prostorov v skupni izmeri 650 mi in vrednosti 7.100.000 3. Gradnja osnovne šole za krajevno skupnost Olmo-Prisoje VI. etapi naj bi se zgradila šola za 360 učencev, s 6 učilnicami za nižjo in 6 učilnicami za višjo stopnjo, telovadnico, večnamenskim prostorom, kuhinjo, upravnim in drugimi pomožnimi prostori v skupni izmeri 2.925 mi in vrednosti 4. Nadaljnja gradnja osnovne šole »ZA GRADOM« Takoj do dokončanju I. etape gradnje te šole se nadaljuje z gradnjo II. etape z 12 učilnicami za predmetno stopnjo in telovadnico v izmeri 2.714 m* in vrednosti 29.200.000 29.600.000 5. Gradnja osnovne šole Prade Predvidena je gradnja I. etape s 6 učilnicami za nižjo in 6 učilnicami za višjo stopnjo, telovadnico, kuhinjo in upravnimi prostori v skupni izmeri 2.450 mi in vrednosti 26.700.000 4. Vzgojnovarstvena organizacija v Rižani, za potrebe KS Črni Kal Poleg sanacije stavbe v Rižani, ki je v pripravi, v kateri bosta urejeni 2 igralnici. Program predvideva še dograditev kotlovnice, kuhinje, kabineta, sanitarije za osebje, za kar je potrebno 2.300.000 5. Vzgojnovarstvena organizacija Semedela V programu prvega samoprispevka je izgradnja jasli za 48 otrok (4 oddelki) pri objektu za Sal-nikom. Za dokončanje jasli in dograditev še dveh oddelkov za 40 otrok je potrebnih 7.400.000 6. Vzgojnovarstveni zavod Koper Program predvideva adaptacijo prostorov pediatričnega oddelka bolnišnice v Kopru za potrebe jasli za približno 72 otrok v vrednosti 4.800.000 7. Vzgojnovarstvena organizacija z italijanskim učnim jezikom Semedela Program predvideva ureditev še enega prostora za otroke do 3 let in napeljavo centralne kurjave v vrednosti 1.200.000 F. PREGLED POTREBNIH SREDSTEV 6. Dograditev osnovne šole Šmarje Program predvideva: a) dograditev telovadnice in 4 specializiranih učilnic v skupni izmeri 862 mi v višini b) sanacijo obstoječe stavbe z ureditvijo centralne kurjave v skupni izmeri 864 mi v višini Skupaj 9.400.000 2.600.000 12.000.000 7. Obnova osnovne šole z italijanskim učnim jezikom Bertoki Program predvideva temeljito obnovo površine v izmeri 250 mi, za katero je treba zagotoviti 1.200.000 C. POSEBNA ŠOLA V programu je sofinanciranje prvega dela II. etape izgradnje, ki predvideva gradnjo 12 manjših učilnic, 6 kabinetov za učila ter zaklonišče. Za 40% celotne druge etape je treba zagotoviti kar predstavlja 60% sofinanciranje. 2.200.000 D GLASBENA ŠOLA Za dokončanje obnovitvenih del, s katerimi bo šola pridobila 6 novih učilnic je predvideno 7.000.000 ! Prenos obveznosti dinarjev 25.000.000 11. Osnovne šole L Šolski okoliš Osnovne šole Hrvatini 21.400.000 2. Osnovna šola Marezige 7.100.000 3. Osnovna šola Olmo-Prisoje (1. etapa) 29.200.000 4. Osnovna šola »Za gradom« (H. etapa) 29.600.000 5. Osnovna šola Prade (1. etapa) 26.700.000 6. Osnovna šola Šmarje 12.000.000 7. Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom Bertoki 1.200.000 SKUPAJ 11. 127.200.000 m. Posebna šola (prvi de! 11. etape) 2.200.000 IV. Glasbena šola 7.000.000 v. Predšolska vzgoja in varstvo 1. Hrvatini 4.000.000 2. Šmarje S,000.000 3. Olmo-Prisoje 1. etapa dokončanje 6.700.000 11. etapa 12.000.000 4. Rižana — za KS Črni kal 2.500.000 5. Semedela — Za Slavnikom dokončanje jasli in dva oddelka 7.400.000 6. Vzgojnovarstveni zavod Koper preureditev pediatričnega oddelka bolnišnice in potrebe jasli 4.HOO.OOO URADNE OBJAVE 149 1. junija 1979 — št. 14 7. Vzgojnovarstvena organizacija z italijanskim učnim jezikom Semedela 1.200.000 SKUPAJ V. 46.400.000 SKUPAJ I—V. 207.800.000 G. VIRI SREDSTEV 1. Samoprispevek 2% 174.000.000 2. Občinska izobraževalna skupnost 15.700.000 3. Skupnost otroškega varstva ; 5.000.000 4. Prispevek republiškega proračuna (50% soudeležba za objekte narodnosti) 1.700.000 5. Ostala sredstva (posojila) 1.400^000 SKUPAJ 207.S00.000 Koper, 29. maja 1979 Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67, 27/72, 8/78) ter 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1979 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAZIDALNEGA NAČRTA PRADE 1. člen Sprejme se sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta * Prade« (Uradne objave št. 10/71) po načrtu, ki ga je izdela! Invest biro Koper pod št. 78-103, oktober 78, varianta *B«. 2. člen Programski de! zazidalnega načrta iz prejšnjega člena je stalno na vpogled pri oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Koper. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 350-14/78 Koper, 29. maja 1979 Predsednik MARIO ABRAM, l.r. Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS U/74) in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1979 ODLOK 0 DOLOČITVI VREDNOSTI POSAMEZNIH ELEMENTOV ZA ^RAČUN VALORIZIRANE VREDNOSTI STANOVANJSKE HIŠE IN STANOVANJA V DRUŽBENI LASTNINI NA OBMOČJU OBČINE KOPER 1. člen S tem odlokom se določajo vrednosti potrebnih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja po določi-'h 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj družbeni lastnini (Uradni list SR9) št. 14/74) in v smislu določil pravnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja (Uradni list SR9) št. 18/76). . . 2. člen Poprečna gradbena cena za 1 kv. m koristne stanovanjske površine znaša 7.532 dinarjev. 3. člen Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišča znašajo: — za komunalne naprave individualne potrošnje 7)60 % — za komunalne naprave kolektivne potrošnje 13,00 % — skupaj za komunalne naprave 20,60 %, od poprečne gradbene cene stanovanj iz 2. člena tega odloka. 4. člen Za izračun prometne vrednosti zemljišča se upošteva za vsa naselja v občini Koper enoletna stroškovna stanarina v višini 4,3 % gradbene cene iz 2. člena tega odloka. Za zvišanje vrednosti stavbnega zemljišča glede na položaj zemljišča v odnosu na mesto (center) ter glede na velikost in pomen mesta oz. kraja velja tabela 9 pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja od povprečne gradbene cene iz 2. člena tega odloka. \ 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po uradnih objavah. Št.: 36-4/79 Koper, 29. maja 1979 Predsednik MARIO ABRAM, l.r. Na podlagi prvega odstavka 41. f člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list $R9^ št. 8/78) in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevne skupnosti dne 29. maja 1979 sprejela ODLOK O MERILIH ZA RAZVRSTITEV OBJEKTOV, KI SO ŽE V UPORABI, PA SO BILI ZGRAJENI BREZ LOKACIJSKEGA DOVOLJENJA 1. člen S tem odlokom se določijo merila, po katerih pristojni upravni organ za urbanizem razvrsti objekte, ki so v občini Koper že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: objekti). 2. člen V skladu z določili zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju se razvrstijo objekti v tri kategorije, in sicer: — na objekte, za katere občinski upravni organ lahko izda lokacijsko dovoljenje; — na objekte, za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje in se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev za določen čas lahko odloži, ker še ne ovirajo izvajanje urbanističnega dokumenta, razen ob pogojih, ki jih določa 10. člen tega odloka; — na objekte, ki se morajo takoj odstraniti, ker ovirajo izvajanje sprejetega urbanističnega dokumenta ali so na zavarovanem zemljišču ipd.; 3. člen V prvo kategorijo se razvrstijo objekti, ki so zgrajeni: — na območju in v skladu s sprejetimi urbanističnimi dokumenti (zazidalni načrt, urbanistični red, načrt prenove, razširjena lokacijska dokumentacija); — na območju, ki se po določilih, urbanističnega načrta ali sanacijskega načrta urejajo z zazidalnimi načrti, pa ti še niso izdelani in sprejeti, ter se bodo lahko vključili v skladu z znanimi elementi v urbanistično ureditev; — na območju, ki se neposredno ureja z urbanističnim načrtom pod pogojem, da ti objekti ne ovirajo izvajanja programov drugih znanih 150 URADNE OBJAVE 1. junija 1979 —št. 14 udeležencev (kmetijska skupnost, krajevna skupnost, gradnja infrastrukturnih in drugih objektov); — na območju, ki predstavlja vzre! na zazidanem zemljišču (plombe), razen če gre za zemljišča iz tretje kategorije tega odloka; — pred uveljavitvijo zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS; št. 16/67). 4. člen V drugo kategorijo se razvrstijo objekti, ki so zgrajeni: — na območju, za katero ni predvidena izdelava zazidalnega načrta oz. po veljavnih urbanističnih dokumentih ni dovoljena gradnja (kmetijske, gozdne in zelene površine ipd ); — na območju, ki je določeno za koridorije oz. izgradnjo infrastrukturnih objektov kot so na praimer elektrovodi, ceste, ipd.; — na območju, ki ne izpolnjuje pogojev za gradnjo po odloku o urbanističnem redu. 5. člen V tretjo kategorijo se razvrstijo objekti, ki so zgrajeni: — na območju, ki je po urbanističnem dokumentu določeno za druge namene, zgrajeni objekt pa neposredno ovira izvajanje urbanističnega dokumenta, ali so na zemljišču, ki je posebej zavarovano po posebnih predpisih. 6. člen Upravni organ si mora pred razvrstitvijo objektov v kategorije iz tega odloka pridobiti mnenje pooblaščene urbanistične organizacije, upravljalca stavbnega zemljišča, krajevne skupnosti, kmetijske zemljiške skupnosti in eventualna mnenje drugih prizadetih organizacij in skupnosti. 7. člen Pristojni upravni organ za urbanizem v sodelovanju s komisijo za čme gradnje, ki jo je imenoval izvršni svet skupščine občine Koper, razvrsti objekte po merilih iz tega odloka v posamezne kategorije najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka. Investitorji objekta, ki do uveljavitve tega odloka niso prek krajevnih skupnosti ali neposredno prijavili nedovoljeno zgrajeni objekt, morajo najkasneje v roku dveh mesecev prijaviti nedovoljeno gradnjo upravnemu organu za urbanizem. 8. člen Po upravljeni razvrstitvi objektov je upravni organ dolžan v roku treh mesecev qbvestiti investitorja objekta, da lahko v roku šestih mesecev vloži zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja po določilih tega odloka. Stranko se opozori na pravne posledice v primeru, da se ne odzove v predpisanem roku. 9. člen Za objekte iz 3. člena tega odloka se lahko izda lokacijsko dovolje nje, če investitor v roku vloži popolni zahtevek za lokacijsko dovoljenje v skladu z določili zakona in o pogojih iz tega odloka. 10. člen Lokacijsko dovoljenje (pogojno) se lahko izda tudi za objekte iz 4. člena tega odloka pod pogojem, da bo investitor odstrani! na svoje stroške objekte, ko bo to potrebno za uresničitev urbanističnega dokumenta. Ta obveznost investitorja se vpiše po pravnomočnosti odločbe uradoma v zemljiško knjigo, na predlog upravnega organa za urbanizem. 11. člen Če investitor objekta ne vloži zahtevek za lokacijsko dovoljenje po določilih 8. člena tega zakona, pa za zamudo ni izkaza! opravičenih razlogov, izda pristojni upravni organ za urbanizem odločbo o odstranitvi objekta in upostavitev zemljišča v prejšnje stanje vse na stroške investitorja. Šteje se, da so zahteve vložene v roku iz 8. člena tega odloka tudi zahteve za izdajo lokacijskega dovoljenja, ki jih je investitor vloži! pri upravnem organu za urbanizem do uveljavitve tega odloka. 12. člen Upravni organ za urbanizem v lokacijskem dovoljenju predpiše pogoje, kako se mora objekt oblikovati, dograditi in opremiti s komunalnimi napravami, da bo v skladu z urbanističnimi pogoji in predpisi o gradnji objektov. Investitor objekta, za katerega je izdano naknadno lokacijsko dovoljenje po določbah 9 in 10. člena tega odloka, je dolžan izpolniti vse pogoje, določene v lokacijskem dovoljenju, plačati predpisane prispevke vključno stroške za komunalno ureditev zemljišča in povrniti stroške postopka. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 351-5/79 Koper, 29 maja 1979 Predsednik MARIO ABRAM, 1. r. Na podlagi 16. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRSi št. 13/79) in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1979 sprejela ODLOK O PODELJEVANJU PRIZNAVALNINE 1. člen Družbenopolitična skupnost urejuje s tem odlokom enotno varstvo občanov udeležencev narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn (v nadaljnjem besedilu: udeleženci NOV) in zato določa: — krog in kategorije udeležencev NOV, — vrste in višino priznavalnine, — postopek za uveljavitev pravic, — sistem in način financiranja. 2. člen Udeleženci NOV se razvrstijo: 1. Udeleženci NOV, ki so vstopili v NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 in jim je čas od vstopa v NOV neprekinjeno do 15. S 1945 priznan v dvojnem štetju v pokojnihsko dobo po predpisih o pokojninskem zavarovanju. 2. Žene udeleženke NOV, ki so vstopile v NOV do 1.7.1944 in jim je čas od vstopa v NOV neprekinjeno do 15.5.1945 priznan v dvojnem štetju v pokojninsko dobo po predpisih o pokojninskem zavarovanju 3. Mladinci udeleženci NOV, ki so vstopili v NOV do 1.7.1944 in Še niso dopolnili 18 let starosti in jim je čas od vstopa v NOV neprekinjeno do 15. 5. 1945 priznan v dvojnem štetju v pokojninsko dobo po predpisih o pokojninskem zavarovanju. 4. Borci za severno mejo v letih 1918—19, slovenski vojni dobro-voljci iz vojn 1912 do 1918 in predvojni revolucionarji — komunisti, ki imajo to svojstvo priznano od pristojnih organov. 5. Udeleženci NOV, ki so vstopili v NOV po 9. 9. 1943 oziroma po 13.10.1943 in jim je čas od vstopa v NOV neprekinjeno do 15.5.1945 priznan v dvojnem štetju v pokojninsko dobo po predpisih o pokojnin skem zavarovanju. 6. Izjemoma se lahko zaslužnim aktivnim sodelavcem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v enojnem štetju in udeležencem NOV, ki so vstopili v NOV in so zaradi bolezni izstopili iz NOV pod pogojem, da niso sodelovali sovražnikom in jim je čas v NOV priznan v dvojnem štetju v pokojninsko dobo po predpisih o pokojninskem zavari vanju, odobrijo pravice po tem odloku. 3. člen Občinske priznavalnine so: — stalne, — občasne ali šolnine, — enkratne, — pogrebnine. URADNE OBJAVE 151 1. junija 1979 — št. 14 4. č!en Najvišja stalna priznavalnina je enaka mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto. Občasna, šolnina ali enkratna priznavalnina je lahko največ 120% stalne priznavalnine. Pogrebnina je enkratna izjemna priznavalnina in je lahko največ 30% poprečnega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu. 5. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo: 1. Udeleženci NOV iz 1., 2., 3. in 4. točke 2. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so nezmožni za pridobitno delo po predpisih o invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega zneska najvišje redne priznavalnine. 2. Udeleženci NOV iz 5. in 6. točke 2. člena odloka, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni za delo po predpisih o invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo 80% vsakokratnega zneska najvišje redne priznavalnine. 3. Družinski člani padlega ali umrlega udeleženca NOV, ki so pridobitno nesposobni, pod pogoji iz 1. in 2. točke tega člena. 6. člen ' Pravico do občasne ali enkratne priznavalnine imajo: 1. Udeleženci NOV, če zaidejo v težje socialno-materialne razmere zaradi hude bolezni, nezgod, elementarnih nesreč in podobnih okoliščin. 2. Otroci udeleženca NOV, če se redno in uspešno šolajo in če povprečni dohodek po članu družine ne presega na osebo 120 % najvišje stalne priznavalnine. Pravico do pogrebnine kot enkratne izjemne priznavalnine imajo tiste osebe ali organizacije, ki oskrbijo pogreb udeleženca NOV, če nimajo te pravice po drugih predpisih. 7. člen Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravicah po tem odloku, se štejejo vsi prejemki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne Štejejo za dohodek. Za dohodke iz kmetijske dejavnosti se šteje 40% katastrskega dohodka iz prejšnjega leta, razen če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. 8. člen O vrsti in višini priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev NOV skupščine občine Koper in pri določanju višine priznavalnine mora upoštevati: — čas udeležbe v NOV in osebni prispevek v NOV in povojni graditvi — zdravstvene razmere in starost upravičenca in družinskih članov — skupni mesečni dohodek po članu družine — socialne, stanovanjske in materialne razmere upravičenca in družinskih članov. 9. člen Udeleženci NOV in njihovi družinski člani (zakonec, otroci in starši) imajo pravico do zagotovljenega zdravstvenega varstva v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zdravstvenega varstva zagotovljenega po drugih predpisih. 10. člen Pravice po tem odloku se uveljavljajo na zahtevo udeleženca NOV ali družinskega članka prek krajevnih organizacij, krajevnih skupnostih ali društva borcev za severno mejo, ki podajo mnenje k zahtevi in posredujejo odseku za vprašanja borcev in vojaških invalidov. Postopek na prvi stopnji vodi odsek za vprašanja borcev in vojaških invalidov skupščine občine Koper, ki izdaja odločbe na prvi stopnji. Zoper odločbo organa prve stopnje je možna pritožba na republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov. 11. člen Odsek za vprašanja borcev in vojaških invalidov ugotavlja v začetku vsakega leta dohodke, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine in ovrednoti priznavalnino glede na nove dohodke, število članov družine in dohodkovni cenzus. 12. člen Sredstva za priznavalnine in druge pravice po tem odloku se zagotovijo na podlgi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine Koper iz lastnih sredstev, ob upoštevanju resolucije o izvajanju družbenega plana občine Koper. 13. člen Uživalcem rednih priznvalnin, katerim bi morali občutno znižati ali ukiniti priznavalnino zaradi spremenjenih ekonomsko-socialnih okoliščin, se izjemoma lahko še nadalje izplačuje v nespremenjenem znesku. O tem odloča komisija za vprašanja borcev NOV, ki predhodno presodi negativne posledice pri uživalcu ali v okolju, v katerem živi. 14. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o podeljevanju priznavalnin (Uradne objave, št. 18/77). 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah in se uporablja od 1. januarja 1979 dalje. Št.: 119/C-2/79 Koper, 14. maja 1979 Predsednik MARIO ABRAM, 1. r. Na podlagi 35. in 44. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1978 sprejela ODLOK O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE KOPER ZA LETO 1978 1. člen Potrdi se zaključni račun proračuna občine Koper za leto 1978, ki vsebuje: 1. Skupni prihodki po bilanci proračuna 79.323.703,80 Od tega: a) izvirni prihodki 79.323.703,80 b) saldo iz preteklega leta — 2. Skupaj razporejeni prihodki po bilanci proračuna 76.286.659,80 3. Razlika med skupnimi prihodki po bilanci proračuna in skupno razporeditvijo po bilanci pro- 3.037.044,00 4.450.716,10 100.000,00 4.350.716,10 4.130.716,10 220.000,00 računa 2. člen Potrdi se zaključni račun rezervnega sklada. 1. Rezervni sklad Prihodki Odhodki Od tega: — stanje gotovine na ŽR — v posojilih (obvez, federaciji) 152 URADNE OBJAVE 1. junija 1979 —$t. n ' "M***' 3. č!en Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 4.350.716,10 dinarjev se prenese ko! prihodek tega sklada v leto 1979. 4 člen - ^ Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 400-9/79 Koper, 29. maja 1979 Predsednik MARIO ABRAM, 1. r. 4. Člen Ob pogoju uspešnega glasovanja na referendumu bo občinska skupščina uvedla samoprispevek za izvedbo programa iz 1. točke tega sklepa za dobo petih let, in sicer od 1. januarja 1980 do 31. decembra 1984. 5. člen Za izvedbo progtama izgradnje in obnove objektov iz prvega člena tega sklepa bo potrebna vsota 106,043.000 din ovrednotenega po cenah iz leta 1979. Iz samoprispevka po tem sklepu se bodo zagotovila sredstva v ocenjeni višini 65,700.000 din upoštevajoč dinamiko priliva in stanja zaposlenosti v letu 1979 Ostala sredstva se bodo zbirala iz drugih virov po sprejetem programu. OB&HA PIRAN Na podlagi 7., 8. in 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS; št. 23/77) 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS) št. 3/73) ter 62. in 220. člena statuta občine Piran, je skupščhm občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenoplitičnega zbora dne 28. maja 1979 sprejela SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE IN OBNOVE OBJEKTOV PREDŠOLSKE VZGOJE, OSNOVNEGA IZOBRAŽEVANJA TER OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V OBČINI PIRAN ZA OBDOBJE OD LETA 1980 DO 1984 1. člen Za območje občine Piran se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka občanov v denarju za sofinanciranje izgradnje in obnove objektov predšolske vzgoje osnovnega izobraževanja ter osnovnega zdravstvenega varstva po programu, ki ga je sprejela skupščina občine Piran in ki je sestavni del tega sklepa. Referendum bo v nedeljo 17. junija 1979 od 6. do 20. ure na voliščih, ki jih določi občinska volilna komisija. Odločitev o uvedbi samoprispevka bo sprejeta, če bo zanjo na referendumu glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovati na referendumu. 2. člen Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za območje občine Piran in zaposleni Občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v volilni imenik. 3. člen Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno. Glasuje se z glasovnico. Glasovnica ima naslednje besedilo: GLASOVNICA Referenduma 17. junija 1979 za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje in obnove objektov predšolske vzgoje, osnovnega izobraževanja ter osnovnega zdravstvenega varstva v občini Piran za obdobje od leta 1980 do vključno 1984 po programu, ki je bil obravnavan na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah in ki ga je sprejela skupščina občine Piran na ločenih sejah vseh zborov dne 28. maja 1979. GLASUJEM *ZA« *PROTI< Volivec izpolni glasovnico tako, da obkroži *ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo * PROTI« pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 6. člen Zavezanci za plačevanje samoprispevka bi bili delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Piran: 1. delavci od njihovega skupnega čistega osebnega dohodka po stopnji 2 %: 2. upokojenci od njihovih pokojnin po stopnji 2 %, 3. občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek po predpisih o davkih občanov, od osnove od katere plačuje prispevke za financiranje temeljnih samoupravni interesnih skupnosti po stopnji 2 %, po odbitku prispevkov, ki se plačujejo od osebnega dohodka; 4. kmetje, ki so zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov, od katasthkega dohodka po stopnji 1 %, 5. delavci, ki so zaposleni v tujini in imajo člani njihove ožje družine stalno prebivališče v občini Piran od neto prejemkov iz delovnega razmerja preračunanih na dinarsko vrednost po stopnji delovnega razmerja, preračunanih na dinarsko vrednost po stopnji 2 %. Osnova za plačevanje prispevka delavcev iz prejšnjega odstavka je mesečni čisti OD za preteklo leto, ki ga za vsako leto ugotovi in objavi Zavod za statistiko SR Slovenije, 6. upokojenci, ki prejemajo pokojnine iz tujine, pa imajo stalno prebivališče v občini Piran, od njihovih pokojnin, preračunanih na dinarsko vrednost po stopnji 2 %. 7. samoprispevek se plačuje tudi od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku po določbah 90., 99. in 101. člen zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74,39/74, 5/76,10/76,31/76 in 3/78), od nadomestil za čas bolezni, nadomesti! za letni dopust, za delo v podaljšanem delovnem času ter od drugih nadomestil. Podatke o zavezancih in višini pokojnin bodo davčni upravi posredovale KS. 7. člen Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni: 1. delavci iz prve in pete točke 6. člena tega sklepa, če njihovi skupni neto osebni dohodek ne presega zneska najmanjšega osebnega dohodka, ki ga vsako leto določi izvršni svet SR Slovenije v skladu z določili 2. člena zakona o najmanjšem osebnem dohodku (Uradni list SRS, št. 24/74 in 11/73), 2. upokojenci iz 2. in 6. točke 6. člena tega sklepa, katerih mesečna pokojnina ne presega zneska najnižjega pokojninskega prejemka, ki ga določi in objavi vsako leto v Uradnem listu SR Slovenije skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije v skladu z 2. točko 251. člena statuta te skupnosti (Uradni list SRS, št. 18/78), 3. 2. upokojenci iz 2. in 6. točke 6. člena tega sklepa katerih mesečna pokojnina ne presega zneska najnižjega pokojninskega prejemka, ki ga določi in objavi vsako leto v Uradnem listu SR Slovenije skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije v 13/^8) z 2 231 člena statuta te skupnosti (Uradni list SRS, št. 3. kmetje iz 4. točke 6. člena tega sklepa in sicer: a) kmetje iz tretjega proizvodnega okoliša, če katastrski dohodek kmetije ne presega 3.000 din, b) kmetje iz 4. proizvodnega okoliša, če katastrski dohodek kmetije ne presega 15.000 din. 4. Samoprispevek se tudi ne bi plačeval od socialnih podpor, invali* dov, otroškega dodatka, štipenij učencev in študentov ter od nagrad učenčev v gospodarstvu, od jubilejnih nagrad in odpravnin ter od regresa za letni dopust. 1. junija 1979 — $t. 14 URADNE OBJAVE 153 3. Plačevanja samoprispevka so na jastni predlog oproščeni tudi delovni ljudje in občani, če je zaradi plačevanja in izterjave samoprispevka ogroženo nujno preživljanje zavezanca samoprispevka in člana njegove družine ali če skupni dohodki iz vseh virov na družinskega člana ne presegajo 1.000 din. Zahtevek za oprostitev plačila samoprispevka se vloži pri Komiteju za družbene dejavnosti in krajevno samoupravo občine Piran. O opravičenosti zahtevka odloča izvršni svet občine Piran. Vsako leto se cenzus iz pete točke tega člena, valorizira za odstotek porasta osebnega dohodka v SR Sloveniji, ki ga ugotovi in objavi vsako leto Zavod za statistiko SR Slovenije. 8. člen Samoprispevek zaposlenih in upokojencev, bi se obračunaval ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka oziroma pokojnin, obračunavali in nakazovali pa bi ga na poseben račun izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin. Odmero samoprispevka, obračun in izterjavo za zavezance od odhodka od kmetijske dejavnosti in občane, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti in intelektualne storitve ter ostale občane, če niso v delovnem razmerju bi opravil pristojni občinski organ davčne službe na enak način, kot se odmerjajo prispevki in davki občanov. Osnova za odmero in obračun samoprispevka po tem sklepu so dohodki, ustvarjeni v obdobju iz 4. člena tega sklepa. Izterjava samoprispevka za občane iz 3. in 4. točke 6. člena tega sklepa se izvaja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov občanov. 9. člen Sredstva samoprispevka bi se zbirala na posebnem zbirnem računu pri SDK Portorož. Služba družbenega knjigovodstva bi ob vsaki praznitvi navedenega zbirnega računa odvedla ustrezni de! samoprispevka na račun izobraževalne skupnosti oziroma zdravstvene skupnosti občine Piran. Odbor za pripravo in spremljanje izvajanja programov izgradnje objektov predšolske vzgoje in osnovnega izobraževanja ter objektov osnovnega zdravstvenega varstva iz sredstev samoprispevka, ki je bi! imenovan s sklepom SO Piran, odgovoren za zbiranje in za izvajanje programov izgradnje objektov. O zbiranju sredstev in izvajanju programa bo odbor poroča! občinski skupščini vsake 3 mesece in zagotovi! tekoče informiranje prek sredstev javnega obveščanja oziroma ob vsakem finančnem programu posamezne investicije. Strokovna in druga tehnično-administrativna opravila za odbor bodo opravljale strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Piran. 10. člen Nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka in njihovo uporabo bo izvaja! izvršni svet skupščine občine Piran kot izvršilni organ občinske skupščine, služba družbenega knjigovodstva — ekspozitura Portorož kot organ za kontrolo nad uporabo družbenih sredstev ter davčna uprava občine Piran kot odmemi in kontrolni organ za samoprispevek, ki ga bodo plačevali občani iz 3., 4., in 5. točke 4. člena tega odloka. Sredstva bi bila namenska in bi se lahko uporabljala le za realizacijo sprejetih programov po prvem členu tega sklepa. 11. člen Za postopek za izvjanje referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah delegacij in delegiranja delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi občinska volilna komisija. Glasovanje na referendumu vodijo volilni odbori, ki jih imenujejo vocine komisije krajevnih skupnosti. 12. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi IS SO Piran iz proračuna občine Piran za leto 1979. 13. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Istočasno se objavi in stopi v veljavo program izgradnje in obnove ob- jektov predšolske vzgoje, osnovnega izobraževanja ter osnovnega zdravstvenega varstva v občini Piran za obdobje 1980—1984, ki je se- ' stavni de! tega sklepa. Št.:21-l/74-79 Piran, 28. maja 1979 Predsednik ANTON MIKELN, 1. r. Na podlagi 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SR9; št. 3/78) ter 62. in 220. Člena statuta občine Piran, je skupščina občine Piran na ločenih sejah združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. maja 1979 sprejela naslednji SKLEP 1. Sprejme se program izgradnje in obnove objektov predšolske vzgoje, osnovnega izobraževanja ter osnovnega zdravstvenega varstva v občini Piran za obdobje 1980—1984. 2. Program je sestavni de! tega sklepa. 3. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah. Številka: 21-1/74-79 Piran, 28. maja 1979 Predsednik ANTON MIKELN, 1. r. PROGRAM IZGRADNJE IN OBNOVE OBJEKTOV PREDŠOLSKE VZGOJE, OSNOVNEGA IZOBRAŽEVANJA, IN ZDRAVSTVA V OBČINI PIRAN ZA OBDOBJE 1980—1984. 1. V okviru tega programa bodo v letih 1980—1984 izvedene naslednje naloge: 1. Odplačilo kredita Marlesu za izgradnjo II. faze Vzgojnovarstvene ustanove v Luciji, v višini 1,680.000 din. 2. Izgradnja II. faze Osnovne šole Piran, ki predstavlja izgradnjo trakta nižjih oddelkov, centralnega dela s kuhinjo, upravnimi ter drugimi skupnimi prostori, zaklonišča ter minimalno zunanjo ureditev. Predračunska vrednost objekta znaša 26,093.000 din. 3. Izgradnja Vzgojnovarstvene ustanove v Portorožu, ki obsega 4 jaslične enote, 6 oddelkov vrtca in več namenski prostor. Predračunska vrednost objekta znaša 15,120.000 din. 4. Izgradnja I. faze Osnovne šole v Portorožu, ki predstavlja izgradnjo trakta nižjih oddelkov z potrebnimi dodatnimi prostori: več namenski prostor, uprava, sanitarije in razdelilna kuhinja. Za potrebe osnovne šole, vrtca in Centra za korekcijo sluha in govora se ob izgradnji dijaškega doma zgradi skupna kuhinja, centralna kurjava in pralnica. Predračunska vrednost objekta osnovne šole skupaj s sredstvi za skupne funkcije, ki bodo vključene pri dijaškem domu, znaša 18,200.000din. 5. I. faza dograditve Osnovne šole v Luciji — dodatna učilnica, telovadnica, več namenski prostor in zaklonišče za ta de! šole skupno 1790kv.m brutto površine. Predračunska vrednost objekta znaša 18,410.000 din. 6. I. faza dograditve šole v Luciji za Osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom —4 učilnice in kabinet. Predračunska vrednost gradnje znaša 1,805.000 din. 7. Dograditev učilnic pri Osnovni šoli v Sečovljah — prostor z dvema učilnicama in sanitarijami ter delna preureditev obstoječih prostorov. Predračunska vrednost gradnje znaša 3,400.000din. 8. Adaptacija in dograditev pri Osnovni šoli v Strunjanu — ureditev 2 igralnic za vzgojo in varstvo predšolskih otrok (1 od teh za otroke z italijanskim učnim jezikom) ter sanacija sedanje stavbe — ureditev 154 URADNE OBJAVE 1. junija 1979 —St. 14 centralne kurjave, izolacija, zunanji ometi in ureditev jedilnic. Predračunska vrednost de! znaša 3,600.000 din. 9. H. faza izgradnje Vzgojnega zavoda Elvira Vatovec v Strunjanu, ki obsega izgradnjo 10 učilnic, kabinetov za učila in zaklonišča. Občina Piran to gradnjo sofinancira v višini 1,999.000 din. 10. Izgradnja zdravstvenih domov v občini Piran. Iz sredstev samoprispevka se ta gradnja sofinancira po stopnji 0,3 % v letih 1980 in 1981, kar predvidoma znaža 6,570.000 din. 11. Komunalno urejanje zemljišč. Predvidena vrednost de! znaša 9 116.000 din. Za realizacijo programa se skupno zagotovi 106,043.000 din. Viri sredstev za financiranje programa so: 1. sredstva samoprispevka po stopnji 2 % od neto osebnih dohodkov v letih 1980 do 1984 — 65,700.000 din 2. prenesena sredstva samoprispevka iz leta 1979 — 2,000.000 din 3. sredstva iz republiškega proračuna za osnovne šole in oddelek vzgojnovarstvene organizacije z italijanskim učnim jezikom — 3,343.000 din 4. sredstva iz prispevne stopnje SIS — 0,30% SIS za otroško varstvo — 10,000.000 din — 0,40% SIS za izobraževanje — 15,000.000 din 5. odkupnine za izpraznjene dosedanje šolske objekte — 10,000.000 din SKUPAJ zbrana sredstva v letih 1980 do 1984 znašajo 106,043.000 din 2. Koriščenje zagotavljenih sredstev za izgradnjo II.faze Vzgojnega zavoda Elvira Vatovec v Strunjanu je vezano na zagotovitev dogovorjenih deležev občin Izola in Koper. Piran, 28. maja 1979 Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 1^67, 27/72) in 250. člena statuta občine Piran ter 24. in 25. člen odloka o izvršnem svetu občine Piran (Uradne objave št. 9/75) je izvršni svet skupščine občine'Piran na seji dne 31. maja 1979 sprejel OBČ!HA POSTOJNA Na podlagi 9., 20. in 21. člena Zakona o sodiščih združenega dela (Ur. list SRS6 št. 3&/74) ter 190. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna, na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 15. maja 1979 sprejela ODLOK O DOLOČITVI ŠTEVILA SODNIKOV SPLOŠNEGA SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V POSTOJNI 1. člen Splošno sodišče združenega dela v Postojni, ki obsega območja občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna, ima 32 sodnikov, ki jih izvolijo občinske skupščine z območja sodišča. 2. člen Predsednik in en sodnik splošnega sodišča združenega dela v Postojni imata lastnost delavca v združenem delu pri tem sodišču. Kandidacijski postopek za izvolitev sodnikov tega sodišča opravijo v sodelovanju s SZDL in sindikati občinske skupščine z območja sodišča. 30 sodnikov, ki nimajo lastnosti delavcev v združenem delu pri sodišču združenega dela v Postojni, volijo občinske skupščine z območja sodišča. 3. člen Soglasje k sistemizaciji strokovnih in administrativnotehničnih de! in nalog, ki jo splošno sodišče združenega dela sprejme s samoupravnim splošnim aktom, daje Izvršni svet domicilne občine, ko dobi soglasje Izvršnih svetov občinskih skupščin z območja sodišča. Osnove in merila za pokrivanje stroškov za delo sodišča združenega dela določijo občinske skupščine z območja sodišča s posebnim dogovorom. Za podpis dogovora se pooblaščajo Izvršni sveti skupščin občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna. SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI PREDLOGA ZAZIDALNEGA NA-ČRTA ZA DEL OBMOČJA LUCIJA II. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o določitvi števila sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Postojni (Ur. objave št. 3/75). 1. Predlog zazidalnega načrta, ki predstavlja zaključeno etapo stanovanjskega območja Lucija II, ki jo je pod šifro projekta 77-21/131 v juliju 1977 izdela! Invest biro Koper, se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju javno razgrne. 2. Predlog zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Piran in v prostorih Krajevne skupnosti Lucija, ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam vsak delavnik razen sobote v času od 1. junija 1979 do 30. junija 1979. 3. Strokovno tolmačenje urbanistične dokumentacije bo v času razgrnitve vsak četrtek od 10. do 12. ure v prostorih Krajevne skupnosti Lucija. Št.: 351-106/77-79 Piran, 31. maja 1979 Predsednik izvršnega sveta RINO MEDVEŠČAK, 1. r. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah oz. z dnem, ko bodo v enakem besedilu objavljeni odloki občinskih skupščin Cerknice in Ilirske Bistrice. Št.: 021-2/75 Postojna, 15. maja 1979 Predsednik ZVONE NASTRAN, 1. r. Na podlagi 3. odstavka zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. maja 1979 sprejela ODLOK IN O POPREČNIH STROŠ MUNALNEGA UREJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČ POSTOJNA s.mškilJmun^n " "javlja poprečna gradbena cena in po, komunainega urejanja s.avbmh zemljišč na območju . 1. junija 1979 — $t. 14 URADNE OBJAVE <55 Postojna ter 31.13.1978 v smislu 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Ur. list SR$ št. 27/72) in se uporablja v letu 1979 2. člen poprečna gradbena cena za 1 kv m stanovanjske površine 111. stopnje opremljenosti, zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča znaša 6.000,00 din. 3. člen Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč na območju občine Postojna za 111. stopnjo opremljenosti in gostota naseljenosti 150 do 200 prebivalcev znašajo: 1. stroški za individualne komunalne naprave za kvadratni meter stanovanjske površine — 280,00 2. stroški za kolektivne komunalne naprave za kvadratni meter koristne stanovanjske površine — 420,00. 4. člen Kot osnova za izračun dohodka se vzame enoletna stanarina, ki znaša v občini Postojna 1,37 % od poprečne gradbene cene vrednosti zgradbe. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Postojna (Ur. objave, št. 8/78). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 465-3/77 Postojna, 25. aprila 1979 Predsednik NASTRAN ZVONE, 1. r. OBČtNA SEŽANA Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SR^ št. 16/67, 27/72 in 8/78) je Izvršni svet Skupščine ob- , čine Sežana na svoji 36. seji dne 24. maja 1979 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA *SUHOZEMNI TERMINAL SEŽANA* 1. Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta *Suhozemni terminal Sežana*, ki ga je pod št. 78/40 izdela! 'Invest biro* Koper v letu 1979. 2. Osnutek zazidalnega načrta *Suhozemni termina! Sežana* je javno razgrnjen v prostorih Skupščine občine Sežana, Partizanska cesta št. 4 in v Avli upravne stavbe Carine v Terminalu. 3. Osnutek zazidalnega načrta *Suhozemni termina! Sežana" bo javno razgrnjen v času od 1. junija do 30. junija 1979. V času razgrnitve lahko dajo svoje pripombe občani, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti v pismeni obliki na oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Sežana. St: 350-1-78/3 Sežana, 24. maja 1979 Podpredsednik ZMAGA SLABN1K, 1. r. KRAJEVNA SKUPNOST BRESTOVICA PRŠ KOMNU Na podlagi 17. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega življenja (Uradni list SRS, št. 23/77) in statuta krajevne skupnosti Brestovica pri Komnu je svet krajevne skupnosti Brestovica pri Komnu na seji dne 23. maja 19^^ sprejel SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE ASFALTIRANJA ODSEKA CESTE BRESTOVICA PRI KOMNU — SELA NA KRASU 1. Za krajevno skupnost Brestovica pri Komnu, ki obsega vasi Brestovica pri Komnu in Vale, se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju in delu za sofinanciranje asfaltiranja odseka ceste Brestovica pri Komnu—Sela na Krasu. 2. Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za vasi Brestovica pri Komnu in Vale in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku so pa zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela ali v delovnih skupnostih. 3. Referendum bo v nedeljo, dne 17. junija 1979 od 7. do 19. ure v prostorih stare osnovne šole v Brestovici pri Komnu. 4. Na referendumu se glasuje osebno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Brestovica pri Komnu Glasovnica Referendum dne 17. junija 1979 o uvedbi samoprispevka v denarju in delu za sofinanciranje asfaltiranja odseka ceste Brestovica pri Komnu—Sela na Krasu. Samoprispevek se uvede za dobo 3 let od 1. avgusta 1979 do 31. julija 1982. Zavezanci za samoprispevek so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče v vaseh Brestovica pri Komnu in Vale in ga plačujejo: — delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke oziroma nadomestila iz medsebojnih delovnih razmerij, od neto osebnih dohodkov oziroma nadomesti! po stopnji 3 %, __ delovni ljudje in občani, ki imajo dohodke od pokojnin, ki so višje od 1.800 din mesečno, po stopnji 3%, — delovni ljudje in občani, ki so zavezanci davka in prispevka iz dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev, od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS, po stopnji 3 %, — delovni ljudje in občani, ki so zavezanci davka iz kmetijstske dejavnosti in gozdov od odmerne osnove po stopnji 5 %. Samoprispevek v delu znaša 20 delovnih ur na družino in se lahko izpolni v denarju in sicer po 50 din na delovno uro. Samoprispevek v denarju se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin, ki znašajo manj kot 1.800 din mesečno, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. 156 URADNE OBJAVE 1. junija 1979 — Št. 14 Za oprostitev samoprispevka v de!u se uporablja dotočba 10. č!ena zakona o samoprispevku. g!asu jem ZA PROTI G!asova!ec izpotni gtasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja za uvedbo samoprispevka, besedo PROTI pa obkroži, da se ne strinja za uvedbo samoprispevka. 5. Svet krajevne skupnosti Brestovica pri Komnu imenuje posebni odbor za izvedbo det, ki dotoči čas iz izvršitve samoprispevka v detu. 6. Izvajanje referenduma vodi votitna komisija za votitve detegacije v skupščino družbenopolitične skupnosti. Votitna komisija opravi neposredna tehnična deta za pripravo referenduma, dotoči gtasovatno mesto, ugotovi izid in ga razgtasi. Pri ugotavtjanju izida referenduma se uporabljajo dotočbe 21. čtena zakona o referendumu in o drugih obtikah osebnega izjavtjanja. 7. Vrednost det, dotočenih v 1. točki tega sktepa bo znašata 1,100.000 din, predvideni znesek, ki bo zbran s samoprispevkom v denarju bo znašat 440.000 din, v detu pa 110.000 din. ** 8. Sktep o uvedbi samoprispevka sprejme svet krajevne skupnosti Brestovica pri Komnu, če se večina vseh vpisanih gtasovatcev v krajevni skupnosti Brestovica pri Komnu izjavi zanj na referendumu. 9. Sredstva, zbrana s samoprispevkom so namenska in se bodo uporabita za asfattiranje odseka ceste Brestovica pri Komnu—Seta na Krasu. 10. Za zbiranje sredstev samoprispevka bo neposredno odgovoren svet krajevne skupnosti Brestovica pri Komnu, ki bo izvaja! tudi nadzor nad pobiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispevkom. 11. Ta sktep začne vetjati z dnem objave v Uradnih objavah. Brestovica pri Komnu Dne 23. maja 1979 Predsednik sveta JOŽE PAHOR, t. r. OBČtNSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOST! JURSKA BJ STR!CA, JZOLA, KOPER, PJRAN, POSTOJNA !N SEŽANA Na podtagi dotočb Zakona o samoupravnih sodiščih (Ur. tist SR9i št. 10/77), 12. čtenazakonaozdravstvenem varstvu (Ur. tist SR^ št. 38/74 in 1/75) in 19. oz. 21. čtena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Itirska Bistrica, Izota, Koper, Piran, Postojna in Sežana na sejah obeh zborov dne 29. 3., 26. 3., 27. 3., 23. 3., 28. 3. in 30. 3. 1979 sprejete STATUTARNI SKLEP O DOPOLNITVI STATUTA 1. čten Sporna vprašanja v zvezi s sktepanjem samoupravnih sporazumov o izvajanju svobodne menjave deta med občinskimi zdravstvenimi skup- nostmi v regiji Koper in zdravstvenimi organizacijami združenega deta rešuje statna skupna arbitraža občinskih zdravstvenih skupnosti v regiji Koper (v nadaljnjem beseditu: ^arbitraža«. Sedež arbitraže je pri Regionalni zdravstveni skupnosti Koper, Te-tovadniški trg 1. 2. čten Arbitraža detuje v petčtanskem senatu, ki ga sestavlja predsednik in po dva arbitra iz vrst uporabnikov in izvajatcev. Predsednika arbitraže in njegovega namestnika imenujejo skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti v regiji. Zbor uporabnikov in zbor izvajatcev vsake skupščine občinske zdravstvene skupnosti v regiji imenuje po enega statnega arbitra uporabnika in izvajalca zdravstvenega varstva in njuna namestnika. 3. čten Za odtočan je v posameznem sporu sestavlja senat poteg predsednika še po en arbiter iz vrst uporabnikov in izvajatcev občinske zdravstvene skupnosti, ki je v sporazu z zdravstveno organizacijo, en arbiter iz vrst uporabnikov z območja ostatiti občinskih zdravstvenih skupnosti v regiji oziroma v primeru spora z zdravstveno organizacijo, ki zagotavtja zdravstveno varstvo za območje več občin, arbiter iz vrst uporabnikov občinske zdravstvene skupnosti, kjer ima zdravstvena organizacija sedež; enega člana arbitraže pa imenuje zdravstvena organizacija, ki je v sporu z občinsko oziroma z občinskimi zdravstvenimi skupnostmi. Sestavo senata za posamezen spor dotoči predsednik arbitraže in jo sporoči spornim strankam v 15 dneh po vtožitvi predloga oz. zahtevka. 4. čten Odločitve sprejema arbitraža z večino glasov, v postopku za reševanje sporov se smisetno upravtjajo dotočbe zakona o samoupravnih sodiščih. 5. čten Odločitev arbitraže je dokončna. Zoper pravnomočno odtočbo arbitraže tahko udeteženci v sporu v treh mesecih vtožijo predtog za preizkus zakonitosti na pristojno sodišče združenega deta. 6. čten S sprejetjem tega statutarnega sktepa prenehajo vetjati 20., 21. in 22. čten statuta Regionalne zdravstvene skupnosti Koper. Št. 02-16/79-2 Datum: 14. 3. 1979 It. Bistrica, dne 29. marca 1979 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI Muha inž. Ado, t.r. Izota, dne 26. marca 1979 PREDSEDNIK SKUPŠŠČtNE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOST! Fertuga inž. Evgen, t.r. Koper, dne 27. marca 1979 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOST! Vodopivec inž. Stavko, t.r. Piran, dne 23. marca 1979 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI Fujan Marjan, t.r. Postojna, dne 28. marca 1979 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOST! Debevc inž. Jože, t.r Sežana, dne 30. marca 1979 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI Sita inž. Robert, t.r 1. junija 1979 — $t. 14 URADNE OBJAVE 157 Na podlagi 157. č!ena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni !ist SRS, št. 38/74) in 18. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti, sta zbor uporabnikov in zbor izvajal-cev, skupščine občinske zdravstvene skupnosti Hirska Bistrica na seji 21. feb. 1979, skupščine občinske zdravstvene skupnosti lzo!a na seji dne 20. feb. 1979; skupščine občinske zdravstvene skupnosti Koper na seji dne 22. feb. 1979, skupščine občinske zdravstvene skupnosti Piran na seji dne 23. feb. 1979, skupščine občinske zdravstvene skupnosti Postojna na seji dne 20. feb. 1979, skupščine občinske zdravstvene skupnosti Sežana na seji dne 22. feb. 1979 sprejeta SKLEP O FINANČNEM NAČRTU PRIHODKOV IN ODHODKOV ZA LETO 1979 1. člen Finančni načrt občinske zdravstvene skupnosti izkazuje: v 000 din Občinska zdravstvena skupnost Skupaj Hirska Bistrica Izola Koper Piran Postojna Sežana Skupnih prihodkov 65.563 64.364 291.684 95.046 112.803 116.505 745.965 Republiška solidarnost 3.483 — — — — 4.861 8.344 Regijska solidarnost 2.489 2.223 — — — — 4.712 Participacija zavarovancev 1.388 1.487 5.025 1.600 1.937 1.825 13.262 PRIHODKI ZA RAZPOREDITEV 72.923 68.074 296.709 96.646 114.740 123.191 772.283 SKUPNI ODHODKI 72.923 68.074 296.709 96.646 114.740 123.191 772.283 / v tem za: — neposredno zdravstveno varstvo, s participacijo zavarovancev 54.294 40.583 186.270 56.298 80.989 87.170 505.604 — denarna nadomestila in povračila 7.536 10.694 37.904 13.257 13.165 12.433 94.989 — ostali odhodki in povračila 1.787 1.386 6.449 1.749 2.673 3.020 17.064 — obvezni rezervni sklad in kritje preseženih odhodkov 723 — obveznosti po 7. č!. aneksa št. 2 666 — investicije v novo bolnišnico v Izoli 6.021 — investicije v osn. zdrav. dej. — zdrav, dom — — investicije v stanovanj, gradnjo 555 — skupni program na ravni SRS 1.034 — solidarnost na ravni regije — — nepredvideni riziki in drugi odhodki 307 1.455 16.603 1.429 1.128 1.820 23.158 666 3.829 2.148 2.664 4.828 14.801 6.200 30.071 9.032 3.306 11.043 65.673 5.210 9.108 7.713 — 22.031 555 888 555 565 500 3.618 1.037 8.743 2.666 2.058 1.832 17.370 4.712 — — — 4.712 288 1.240 404 479 545 3.263 2. člen Sredstva se zbirajo po stopnji prispevkov, dogovorjeni za !eto 1979 za občinsko zdravstveno skupnost, do zneska, ki je dogovorjen z aneksom št. 2, k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana v obdobju 1976—1980 za leto 1979 oz. tega finančnega načrta. Koper, dne 22. 2. 1979 Predsednik skupščine občinske zdrav, skupnosti VODOPIVEC inž. SLAVKO, 1. r. Piran, dne 23. 2. 1979 Predsednik skupščine občinske zdrav, skupnosti FUJAN MARJAN, 1. r. 3. člen S tem finančnim načrtom se zagotavljajo sredstva za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva v programiranem obsegu po samoupravnem sporazumu o temeljih planov ter obveznosti po dogovorjenih sklepih in pogodbah, ki se nanašajo na povračila, prispevke in druge dajatve v breme sredstev skupnosti. Postojna, dne 20. 2. 1979 Sežana, dne 22. 2. 1979 Predsednik skupščine občinske zdrav, skupnosti DEBEVC inž. JOŽE, 1. r. Predsednik skupščine občinske zdrav, skupnosti SILA inž. ROBERT, 1. r. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se za leto 1979. St.: 402-20/79-5 H Bistrica, dne 21. 2. 1979 Predsednik skupsčme občinske zdrav, skupnosti MUHA inž. AFO, 1. r. izola, dne 20. 2. 1979 Predsednik skupščine občinske zdrav, skupnosti FERLUGA inž. EVGEN, 1 r. OBČ!NSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST HJRSKA B!STR!CA Na podlagi 12. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRSi št. 38-74 in 75) in 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica na seji obeh zborov dne 9. novembra 1978 sprejela 158 URADNE OBJAVE 1. junija 1979 — §t. 14 STATUTARNI SKLEP O USTANOVITVI ODBORA ZA REŠEVANJE PROŠENJ, UGOVOROV IN PRITOŽB TER KOMISIJE ZA ZDRAV-STVENO VARSTVO BORCEV NOB 1. člen Za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb se pri Občinski zdravstveni skupnosti Iiirska Bistrica (v nadaljnjem besediiu: skupnost) ustanovi odbor za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb. Odbor ima predsednika, podpredsednika in 3 č!ane. Odbor, njegovega predsednika in podpredsednika imenuje skupščina skupnosti, in sicer 3 ciane iz vrst uporabnikov in 2 čiana iz vrst izvL jaicev. Mandat čianov odbora traja 4 ieta. 2. čien Odbor za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb odioča o: — prošnjah, ugovorih in pritožbah deiovnih ijudi in občanov v zvezi z uveijavijanjem pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja; — prošnjah, ugovorih in pritožbah zavezancev prispevka giede odpisov neizterijivih terjatev, obročnem odplačevanju in zamudnih obresti; — znižanju oziroma odpisu odškodninskih, regresnih in drugih terjatev zaradi socialnega stanja dolžnika in iz drugih razlogov; — prošnjah delovnih ljudi in občanov ter organizacij združenega dela glede pravic iz zdravstvenega varstva, kadar te niso zagotovljene z zakonom ali s samoupravnim sporazumom; — prošnjah za oprostitev plačevanja prispevkov (participacije) k stroškom zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov; — drugih zadevah, za katere odbor pooblasti skupščina skupnosti. V zadevah iz prejšnjega odstavka odbor odloča s sklepom (ugotovitveni sklep). Sklep podpiše predsednik oziroma podpredsednik odbora. 3. člen Za obravnavanje problematike zdravstvenega varstva borcev NOB se pri Občinski zdravstveni skupnosti Ilirska Bistrica ustanovi komisija za zdravstveno varstvo borcev NOB. Komisija ima predsednika, podpredsednika in 3 člane. Komisijo, njenega predsednika in podpredsednika imenuje skupščina skupnosti izmed delegatov: občinskega sindikata, organizacije SZDL, občinske komisije za zadeve borcev, sekretariata organizacije ZB ter izmed delegatov zdravstvenih delavcev. Mandat članov komisije traja 4 leta. Iz komisije se delegirata 2 delegata v komisijo Regionalne zdravstvene skupnosti Koper za zdravstveno varstvo borcev NOB. 4. člen Komisija za zdravstveno varstvo borcev NOB: — spremlja uresničevanje določi! zakona in samoupravnih sporazumov o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo borcev NOB; — predlaga ukrepe za organizirano delovanje ambulant oziroma dispanzerja za borce NOB; — ter sodeluje z drugimi organi in organizacijami pri obravnavanju problematike s področja varstva borcev NOB. 5. člen Ta statutarni sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina zdravstvene skupnosti na seji obeh zborov. Št. 023-12/78-2 11. Bistrica, 9. novembra 1978 Predsednik skupščine MUHA ing. ADO, l.r. Na podlag. 15. oziroma 19. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica, sta zbor -porabnikov in zbor izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Btstnca na seji dne 21. feb. 1979 sprejela SKLEP O ZAKLJUČNEM RAČUNU OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI IL BISTRICA ZA LETO 1978 I. Prihodki in odhodki občinske zdravstvene skupnosti, za leto 1978 znašajo: din — prihodki od osnove osebnih dohodkov — prihodki od kmečkih zavarovancev — drugi prihodki in povračila — prihodki od SPIZ za zdravstveno varstvo upokojencev — prihodki iz solidarnosti 45,553.203.80 911.096,15 908.063.70 7,174.612,10 5,456.000,00 SKUPNI PRIHODKI Realizirani odhodki za: 60,002.975,75 — neposredno zdravstveno varstvo 46,474.629,60 — nadomestila osebnih dohodkov in povračila — odhodki za samoupravo in drugi odhodki, bančno provizijo in povračilo za delovno 6,984.297,65 skupnost — solidarnost na ravni SRS in za nepredvidene 1.409.405,50 rizike — obveznost za presežena sredstva nad samo- 1,071.000,00 upravnim sporazumom 1,068.363,65 — investicije v novo bolnišnico v Izoli 4,272.555,00 — obveznost do zdravstva 452.000,00 SKUPNI ODHODKI 61.732.251,40 Presežek odhodkov 1,729 275,65 Presežek odhodkov se pokrije: — iz rezervnega sklada 334.273,50 din, iz preseženih prihodkov leta 1978 za 1,068.363,65 din, če se za to odloči združeno delo in razliko za 326.638,50 din se prenese v leto 1979, kar je upoštevati pri svobodni menjavi dela z izločitvijo sredstev po finančnem načrtu. 2. Analitični prikaz prihodkov in odhodkov, je sestavni de! tega sklepa. Št.: 402-17/79-5 11. Bistrica, 21. feb. 1979 Predsednik skupščine MUHA ini. ADO, 1. r. OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST IZOLA Na podlagi 58. člena Ustave SR Slovenije in 10. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SR3i št. 3&74) sklepajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v samoupravnih organizacijah in skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, drugi de-ovm ljudje v samostojnih poklicnih dejavnostih in kmetje — v svojih skupnostih tn združenjih, začasno nezaposleni delavci v skupnosti za zaposlovanje tn uživalci pokojnin ter invalidskih dajatev po organih s upnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter drugi delovni ju je m občani v krajevnih skupnostih na območju občine Izola URADNE OBJAVE 159 1. junija 1979 — št. 14 SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI IZOLA 1. Č!en V občinski zdravstveni skupnosti Izola se združujejo deiovni tjudje in občani — uporabniki z izvajatci zdravstvenega varstva, da bi si v njih s svobodno menjavo dela in z združevanjem sredstev po načetih vzajemnosti in sotidamosti zagotoviti zdravstveno varstvo in soeiatno varnost v primerih botezni, poškodb ati poroda. Z delovnimi tjudmi in občani iz prejšnjega odstavka se tahko združujejo v zdravstveni skupnosti tudi deiovni tjudje v društvih na območju občine Izota, ki se ukvarjajo z zdravstvenim varstvom. 2. čten Zaradi čimbotj neposrednega uresničevanja samoupravnjanja se de-!ovni tjudje in občani v zdravstveni skupnosti tahko organizirajo v enotah zdravstvene skupnosti za posamezne organizacije združenega deta in za območje krajevnih skupnosti ob pogojih in s pravicami, kot jih določa statut zdravstvene skupnosti. Enote zdravstvene skupnosti se ustanovijo s samoupravnim sporazumom. 3. čten Z neposrednim zdravstvenim varstvom si občani in detovni tjudje v zdravstveni skupnosti zagotavtjajo: — nujno zdravniško pomoč, — sptošno ambutantno in dispanzersko zdravtjenje ter zdravtjenje na domu, — botnišnično zdravtjenje in oskrbo; — zdravita; — speciatistično ambutantno zdravtjenje; — zobno nego; — statno zdravstveno varstvo otrok in žensk v zvezi z materinstvom; — posebno zdravstveno varstvo doraščajoče mtadine; — prevoze z reševatnimi voziti; — pregtede in posege za ohranitev zdravja in ukrepe za preprečevanje nateztjivih botezni (ceptjenje); — medicinsko rehabititacijo in — organizirano zdravstveno vzgojo in prosveto. Ob pogojih, ki jih dotoča statut, si detovni tjudje v zdravstveni skupnosti zagotavtjajo tudi: — zobotehnično pomoč in zobna protetična sredstva — proteze, ortopedske m druge pnpomočke ter — zdravtjenje in medicinsko rehabititacijo v naravnih zdravitiščih. Neposredno zdravstveno varstvo iz prvega in drugega odstavka zagotavtjajo detovni tjudje v zdravstveni skupnosti, če to ni zagotovtjeno po posebnih predpisih ati po mednarodnih sporazumih, katere je ratificirata SFR Jugoslavija. 4. čten V zvezi z detom si detovni tjudje ob sodetovanju organizacij združenega deta in zasebnih detodajatcev v zdravstveni skupnosti zagotavtjajo tudi: posebne zdravstveno varstvo v zvezi z delom; — ukrepe za varstvo zdravega dctovnega okotja; — ukrepe za preprečevanje pokticnih botezni in poškodb pri detu; ukrepe za utrjevanje zdravja in sposobnosti za deio ter ** posebno zdravstveno varstvo za detavcc z zmanjšano detovno sposobnostjo. 5. čten Med opravtjanjem deta ali bivanjem v tujini imajo detovni tjudje v zdravstveni skupnosti pravico do zdravstvenega varstva ob pogojih, ki j'h dotoča statut zdravstvene skupnosti. 6. čten V zvezi z boleznimi, poškodbami, porodom ati smrtjo si delavni tjudje v zdravstveni skupnosti ob pogojih, ki jih dotočijo s splošnim aktom, zagotavtjajo tudi: nadomestito osebnega dohodka med zadržanostjo od deta, — povračila potnih stroškov ter povračila pogrebnih stroškov in posmrtno pomoč. 7. čten Pravice iz 3. in 6. čtena si zagotavtjajo detavni tjudje v zdravstveni skupnosti: 1. s prispevki: — iz osebnega dohodka delavcev in občanov, ki z osebnim detom z tastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ati negospodarsko dejavnost; — iz dohodka organizacij združenega deta in drugih delovnih skupnosti ter zasebnih detodajatcev; — skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja; — skupnosti za zaposlovanje in — družbenopolitičnih skupnosti. 2. s povračili po mednarodnih sporazumih; 3. s prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva; 4. z drugimi dohodki. 8. čten Občinska zdravstvena skupnost si zagotavtja rizično sposobnost in svobodno menjavo deta na širšem območju ter uresničevanje drugih skupnih interesov in natog z združitvijo v Regionalno zdravstveno skupnost Koper in za uresničevanje skupnih interesov na območju republike v Zdravstveno skupnost Slovenije, nekatere skupne zadeve uresničuje tudi v Zvezi obalnih zdravstvenih skupnosti. 9. čten Z združevanjem sredstev v regionalni skupnosti in v Zdravstveni skupnosti Slovenije si zagotavtjajo detovni tjudje tudi skladen razvoj teritorialne razporejenosti organizacij združenega deta zdravstvene dejavnosti, njihove zmogljivosti, sodoben razvoj zdravstvene vede in dejavnosti ter strokovno izobraževanje zdravstvenih detavcev. 10. čte" Sredstva za zdravstveno varstvo morajo biti usktajena s programom zdravstvenega varstva; o tem se sporazumevajo za območje občinske zdravstvene skupnosti uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva v temetjnih organizacijah združenega deta in drugih organizacijah in delovnih skupnostih, pri čemer se zagotovi izvajatcem zdravstvenega varstva enak družbenoekonomski položaj kot drugim detovnim tjudem in ustrezen razvoj zdravstvene dejavnosti. Pri sprejemanju programa mora zagotoviti zdravstvena skupnost detovnim tjudem — uporabnikom vpogted v oblikovanje sredstev zdravstvene skupnosti in v oblikovanje dohodka organizacij združenega deta zdravstvene dejavnosti. S programom se mora zagotoviti v zdravstveni skupnosti zdravstveno varstvo delovnih ljudi in občanov po sodobnih medicinskih dosežkih in metodah ter po družbenih zmogljivostih. Program mora stoneti na anatizi zdravstvenega stanja detovnih tjudi in občanov in ugotovitvi prednostnih natog, ki zagotavtjajo postopno izpopotnjevanje zdravstvenega varstva občanov. Zdravstvena skupnost in enote zdravstvene skupnosti si v svojih programih tahko zagotovijo tudi dodatne obtike in obseg zdravstvenega varstva, s katerimi se izpopolnjuje zdravstveno varstvo, če zagotovijo zanje detovni judje posebna sredstva s samoupravnim sporazumom. Finančni načrt zdravstvene skupnosti mora biti odraz ovrednotenega programa zdravstvenega varstva. Zdravstvena skupnost mora spremljati in vsake tri mesece zagotavljati uresničevanje programa in finančnega načrta in predtagati zainteresiranim in prizadetim organizacijam in skupnostim potrebne ukrepe. 160 URADNE OBJAVE 1. junija 1979 —čt. 14 11. člen S programom se dotoči sporazumno z druzbenopotitično skupnostjo tudi tisti de! zdravstvene dejavnosti i njenega razvoja, ki ga zagotovi zdravstvena skupnost v sodetovanju z druzbenopotitično skupnostjo, ztasti na področju zdravstvene preventive, kot je skrb za zdravo okotje, sanacija iivtjenjskega okotja in izbotjšanje higienskih razmer, odprav-tjanje vzrokov obotenj in poškodb ter njihovih postedic, zgodnje odkrivanje obotenj in podobno. 12. čten Zdravstvena skupnost zagotavtja vsetej tiste pravice, ki so dotočene z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. 13. čten Zdravstveno skupnost upravtjajo detovni tjudje — uporabniki in izvajatci zdravstvenega varstva v skupščinah in zborih detegatov. Skupščine in zbore sestavtjajo detegati, postani iz detegacij, katere so detovni tjudje izvotiti po načetu detegatskega sistema v svojih temetjnih organizacijah in skupnostih. Razmerja, obveznosti in odogvomosti de-tegata v samoupravni organizaciji in skupnosti, ki ga je izvotita, doto-čajo njeni samoupravni akti. 14. čten Skupščino zdravstvene skupnosti sestavtjajo detegati detovnih tjudi v zboru uporabnikov in zdravstvenih detavcev v zboru izvajatcev zdravstvenega varstva. V skupščini občinske zdravstvene skupnosti Izota je 50 detegatskih mert, od tega v zboru uporabnikov 35 in v zboru izvajatcev 15 detegatskih mest. Zdravstvena skupnost dotoči s statutom ati s posebnim sktepom šte-vito detegatov, ki jih v njeno skupščino detegirajo posamezne detega-cije oziroma konference detegacij. 15. čten Zbora detegatov odtočata v skupščini enakopravno, predvsem pa o: — programu in načrtih ter potitiki razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti; — investicijah v zdravstvu; — finančnem načrtu in zaktjučnem računu; — osnovah in merititi za svobodno menjavo deta med uporabniki in izvajatci zdravstvenega varstva; — družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, ki jih sktepa zdravstvena skupnost; — po predhodnem oh avnavanju in v okviru samoupravnega sporazuma v regionatni zdravstveni skupnosti o stopnjah prispevkov iz 7. etena; — postovniku skupščine zdravstvene skupnosti; — statutu itfsptošnih aktih, ki jih dotoči statut; — o drugih zadevah, za katere se sporazumeta. Zbora detegatov sta samoupravna organa skupščine in enakopravno imenujeta druge organe skupščine. Način skupnega ati samostojnega odtočanja zborov detegatov o drugih vprašanjih dotoča postovnik skupščine in statut zdravstvene skupnosti. Vsak zbor tahko o zadevah iz tastne pristojnosti organizira javno razpravo svojih detegatov v organizacijah, ki so jih detegirate. Kadar zbora detegatov pri enakopravnem odtočanju tudi po ponovnem sktepanju ne sprejmeta enake odtočitve, ravna skupščina po us-ktajevatnem postopku ki ga dotoča n jen postovnik. Če v usktajevatnem postopku ni doseženo sogtasje, tahko skupščina družbenopotitične skupnosti začasno uredi to vprašanje. Dokter skupščina družbenopolitične skupnosti ne sprejme začasne ureditve po prejšnjem odstavku, se uporab! ja jo dotedanje odtočitve. Začasna ureditev vetja, dokter se ne doseže sogtasja med detegacijami oziroma zborom,a vendar največ eno teto. 16. čten Skupščina ima predsednika skupščine in predsednika obeh zborov, ki sta hkrati podpredsednika skupščine. Pooblastita in obveznosti predsednika ati podpredsednika skupščine dotoča postovnik skupščine. Skupščina ima izvršilni odbor. Izvršilni odbor občinske zdravstvene skupnosti šteje 7 čtanov. Natoge izvršilnega odbora se dotočijo v statutu zdravstvene skupnosti. 17. čten Zdravstvena skupnost ima odbor delavskega nadzora. Odbor detavskega nadzora šteje 5 detegatov. Delegate v odbor detavskega nadzora pošitjajo delegacije v sktadu z dotočbami statuta in sktepa skupščine zdravstvene skupnosti. V odL boru detavskega nadzora morajo biti zastopane detegacije uporabnikov in izvajatcev zdravstvenega varstva. 18. čten Za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in iz zdravstvenega zavarovanja, za pripravo aktov skupnosti, anatitično obdelavo gradiva, izvrševanje sprejetih sklepov in drugih strokovnih natog organizira regionalna zdravstvena skupnost strokovno stužbo, ki opravlja strokovno deto tudi za občinsko zdravstveno skupnost, kot se natančneje dotoči v aktu regionalne zdravstvene skupnosti. Strokovna služba je samoupravna detovna skupnost, ki je v okviru svojih pravic in obveznosti ter aktov regionalne in občinskih zdravstvenih skupnosti soodgovorna za uspešno uresničevanje natog skupnosti. Strokovno stužbo vodi sekretar regionarie zdravstvene skupnosti, ki ga imenuje njena skupščina v sogtasju s skupščino občine. 19. čten Občinska zdravstvena skupnost dotoči s statutom natančneje: — organizacijo, natoge in pristojnosti občinske zdravstvene skupnosti; — pogoje za pridobitev in prenehanje lastnosti upravičenca do zdravstvenega varstva; — natančneje pogoje za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in v zvezi z zdravstvenim varstvom; — organizacijo in organe zdravstvene skupnosti ter njihove natoge in pristojnosti; — način detegiranja v skupščino in njene organe; postopek za zagotovitev in uresničevanje svobodne menjave deta med uporabniki in izvajatci zdravstvenega varstva; organizacijo, natoge in pristojnosti odbora detavskega nadzora; organizacijo in način javnega obveščanja čtanov zdravstvene skupnosti o njenem detu in o ureničevanju sprejetega programa zdravstvenega varstva in finančnega načrta; pogoje in način ustanavtjanja enot zdravstvene skupnosti in njihove natoge; način opravtjanja administrativnih, finančnih in drugih strokovnih zadev v zvezi z nalogami zdravstvene skupnosti; — zagotavljanje in uvetjavtjanje pravic detovnih tjudi med oprav-tjanjem deta ati bivanjem v tujini in — ostate dotočbe o uvetjavtjanju pravic in obveznosti zdravstvene skupnosti in njenih čtanov ter njihovega pravnega varstva. 20. člen Občinska zdravstvena skupnost uresničuje svoje natoge na podtagi sprejetega programa m finančnega načrta v okviru določenih z zakonitimi predpisi, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. Skladno z določbami iz prvega odstavka podrobneje določi v statutu in splošnih aktih obseg zdravstvenega varstva delovnih ljudi in občanov. 21. člen Skupščina zdravstvene skupnosti je dolina obravnavati predloge in zahteve enot zdravstvene skupnosti. 22. člen Občinska zdravstvena skupnost enakopravno odloča s pristojnimi zbori občinske skupščine v stvareh, ki jih določa zakon in statut občine Izola. Občinska zdravstvena skupnost upošteva pri tem stališča in smernice, ki jih sprejme skupščine regionalne zdravstvene skupnosti. 23. člen Občinska zdravstvena skupnost je pravna oseba. Občinska zdravstvena skupnost ima svoj pečat z dvojezičnim napisom: ^Občinska zdravstvena skupnost Izola*. 24. Člen Za uresničevanje določenih skupnih interesov, čimbolj popolno in skladno izvajanje zdravstvenih storitev in svobodne menjave dela na področju zdravstva na obali, ustanavlja občinska zdravstvena skupnost Izola skupaj z občinsko zdravstveno skupnostjo Koper in občinsko zdravstveno skupnostjo Piran zvezo občinskih zdravstvenih skupnosti na obali. O tem sklenejo vse tri skupnosti poseben sporazum. Število delegatov, ki jih delegira v zvezo posamezna občinska zdravstvena skupnost, določa sporazum o ustanovitvi zveze. 25. člen Občani in drugi delovni ljudje občine Izola usklajujejo ali odločajo preko svoje delegacije v Zvezi občinskih zdravstvenih skupnosti na obali o naslednjih skupnih zadevah: — o programu in načrtih ter politiki razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti na obali; — o solidarnostnem združevanju sredstev za zagotavljanje zdravstvenega varstva občanov; — o investicijah v zdravstvo, ki so skupnega pomena za vse tri občine na obali; — o drugih zadevah s področja zdravstva, katere določajo v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Zveze občinskih zdravstvenih skupnosti na obali. 26. člen Statut občinske zdravstvene skupnosti in drugi splošni akti morajo biti usklajeni z določili tega sporazuma. Ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati za občinsko zdravstveno skupnost Izola samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske, zdravstvene skupnosti Koper, Izola, Piran in obalne zdravstvene skupnosti (Uradne objave št. 15/77). 27. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmeta 2/3 delavcev v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Samoupravni sporazum začne veljati, ko ga potrdi skupščina občine Izola. Sklenjeni samoupravni sporazum se objavi v ^Uradnih objavah*. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Izola na skupni seji zbora uporasbnikov in zbora izvajalcev dne 7. H. 1978 ugotavlja: Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Izola je do 7. 11.1978 sprejelo in podpisalo po pooblaščenih delegatih 4.001 od 5.435 delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah :n skupnostih z območja občine Izola oziroma 73,6 %, s čimer so izpolnjeni pogoji za ustanovitev in delovanje skupnosti. Št.: 02-85/78-2 Izola, 7. novembra 1978 Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Izola Predsednik skupščine: inž. EVGEN FEKLUGA, 1. r. Ta samoupravni sporazum je potrdila skupščina občine Izola dne 16. junija 1978. Št.: 016-9/78 Izola, 15. junija 1978 Na podlagi 12. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SR3; št. 38/74 in 1/75) in 19 člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Izola je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Izola na seji obeh zborov dne 7. novembra 1978 sprejela STATUTARNI SKLEP O USTANOVITVI ODBORA ZA REŠEVANJE PROŠENJ, UGOVOROV IN PRITOŽB TER KOMISIJE ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO BORCEV NOB 1. člen Za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb se pri Občinski zdravstveni skupnosti Izola (v nadaljnjem besedilu: skupnost) ustanovi odbor za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb. Odbor ima predsednika, podpredsednika in 5 članov. Odbor, njegovega predsednika in podpredsednika imenuje skupščina skupnosti, in sicer 4 članov iz vrst uporabnikov in 3 člane iz vrst izvajalcev. Mandat članov odbora traja 4 leta. 2. člen Odbor za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb odloča o: — prošnjah, ugovorih in pritožbah delovnih ljudi in občanov v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja; — prošnjah, ugovorih in pritožbah zavezancev prispevkov glede odpisov neizterljivih terjatev, obročnem odplačevanju in zamudnih obrestih; — znižanju oziroma odpisu odškodninskih, regresnih in drugih terjatev zaradi socialnega stanja dolžnika in iz drugih razlogov; — prošnjah delovnih ljudi in občanov ter organizacij združenega dela glede pravic iz zdravstvenega varstva, kadar te niso zagotovljene z zakonom ali s samoupravnim sporazumom; — prošnjah za oprostitev plačevanja prispevkov (participacije) k stroškom zdravstvenih storitev, zdravi! in pripomočkov; — drugih zadevah, za katere odbor pooblasti skupščina skupnosti. V zadevah iz prejšnjega odstavka odbor odloča s sklepom (ugotovitveni sklep). Sklep podpiše predsednik oziroma podpresednik odbora. 162 URADNE OBJAVE 1. junija 1979 —§t. ^ 3. č!en Za obravnavanje problematike zdravstvenega varstva borcev NOB se pri Občinski zdravstveni skupnosti IzolaTuStanovi komisija za zdravstveno varstvo borcev NOB. Komisija ima predsednika, podpresednika in 5 članov. Komisijo, njenega predsednika in podpredsednika imenuje skupščina skupnosti izmed delegatov občinskega sindikata, organizacije SZDL, občinske komisije za zadeve borcev, sekretariata organizacije ZB ter izmed delegatov zdravstvenih delavcev. Mandat članov komisije traja 4 leta. Iz komisije se delegirata 2 delegata v komisijo Regionalne zdravstvene skupnosti Izola za zdravstveno varstvo borcev NOB. * . 4. člen Komisija za zdravstveno varstvo borcev NOB: — spremlja uresničevanje določi! zakona in samoupravnih sporazumov o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo borcev NOB; — predlaga ukrepe za organizirano delovanje ambulant oziroma dispanzerja za borcev NOB; — ter sodeluje z drugimi organi in organizacijami pri obravnavanju problematike s področja varstva borcev NOB. 5. člen Ta statutarni sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina zdravstvene skupnosti na seji obeh zborov. Številka: 023-14/78-2 Izola, 7. novembra 1978 Predsednik skupščine INŽ. FERLUGA EVGEN, 1. r. - obveznost za presežena sredstva nad samoupravnim sporazumom 3.147.640,75 — obveznost do zdravstva 317.000,00 SKUPNI ODHODKI $2,749.087,60 Presežek odhodkov 1 .$53.203,65 Presežek odhodkov bo pokrit s sredstvi po posebnem samoupravnem sporazumu v letu 1978 za 1,105.573,45 din, iz rezervnega sklada 283.737,35din, ostanek pa se prenese v leto 1979, za 163.892,85din, kar je upoštevati pri svobodni menjavi dela z izločitvijo sredstev po finančnem načrtu. 2. Analitični prikaz prihodkov in odhodkov je sestavni de! tega sklepa. Št.: 402-14/79-5 Izola, 20. feb. 1979 Predsednik skupščine FERLUGA inž. EVGEN, 1. r. OBČ!NSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KOPER Na podlagi 58. člena Ustave SR Slovenije in 10. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS) št. 38/74) sklepajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v samoupravnih organizacijah in skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, drugi delovni ljudje v samostojnih poklicnih dejavnostih in kmetje — v svojih skupnotih in združenjih, začasno nezaposleni delavci v skupnosti za zaposlovanje in uživale! pokojnm ter mvatidsiuh dajatev po organih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih na območju občine Koper Na podlagi 15. oziroma 19. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti Izola, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Izola na seji dne 20. feb. 1979 sprejela SKLEP O ZAKLJUČNEM RAČUNU OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI IZOLA ZA LETO 1978 1. Prihodki in odhodki občinske zdravstvene skupnosti, za leto 1978 znašajo: din — prihodki od osnove osebnih dohodkov — prihodki od kmečkih zavarovancev — drugi prihodki in povračila — prihodki od SPIZ za zdravstveno varstvo upokojencev — prthodk! !z sohdarnonti 41,525.630,80 124.636,35 619.373,60 5,187.243,20 3,739.000,00 SKUPNI PRIHODKI 51,195.883,95 Realizirani odhodki za: — neposredno zdravstveno varstvo — nadomestila oseb. dohodkov in povračila — odhodki za samoupravo in drugi odhodki, bančno provizijo in povračilo za delovno skupnost — investicije v novo bolnišnico v Izoli — solidarnost na ravni SRS in za nepredvidene rizike 34,144.940,15 8,199.547,55 1,081.248,85 4,701.650,00 1,157.060,30 SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KOPER 1. člen V občinski zdravstveni skupnosti Koper se združujejo delovni ljudje in občani — uporabniki z izvajalci zdravstvenega varstva, da bi si v njih s svobodno menjavo dela in z združevanjem sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotovili zdravstveno varstvo in socialno varnost v primerih bolezni, poškodb ali poroda. Z delovnimi ljudmi in občani iz prejšnjega odstavka se lahko združujejo v zdravstveni skupnosti tudi delovni ljudje v društvih na območju občine Koper, ki se ukvarjajo z zdravstvenim varstvom. 2. člen Zatadi čimbolj neposrednega uresničevanja samoupravljanja se delovni ljudje in občani v zdravstveni skupnosti lahko organizirajo v enotah zdravstvene skupnosti za posamezne organizacije združenega dela in za območje krajevnih skupnosti ob pogojih in s pravicami, kot jih določa statut zdravstvene skupnosti. Enote zdravstvene skupnosti se ustanovijo s samoupravnim sporazumom. 3. člen Z neposrednim zdravstvenim varstvom si občani in delovni ljudje v zdravstveni skupnosti zagotavljajo: — nujno zdravniško pomoč; — splošno ambulantno in dispanzersko zdravljenje ter zdravljenje na domu; — bolnišnično zdravljenje in oskrbo; — zdravila; — specialistično ambulantno zdravljenje URADNE OBJAVE 163 1. junija 1979 — čt. 14 — zobno nego; — stalno zdravstveno varstvo otrok in žensk v zvezi z materinstvom; — posebno zdravstveno varstvo doraččajoče mladine; — prevoze z reševalnimi vozili; — preglede in posege za ohranitev zdravja in ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni (cepljenje); — medicinsko rehabilitacijo in — organizirano zdravstveno vzgojo in prosveto. Ob pogojih, ki jih določa statut, si delovni ljudje v zdravstveni skupnosti zagotavljajo tudi: ^ — zobotehnično pomoč in zobna protetitična sredstva; — proteze, ortopedske in druge pripomočke ter — zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo v naravnih zdraviliščih. Neposredno zdravstveno varstvo iz prvega in drugega odstavka zagotavljajo delovni ljudje v zdravstveni skupnosti, če to ni zagotovljeno po posebnih predpisih ali po mednarodnih sporazumih, katere je ratificirala SFR Jugoslavija. 4. člen V zvezi z delom si delovni ljudje ob sodelovanju organizacij združenega dela in zasebnih delodajalcev v zdravstveni skupnosti zagotavljajo tudi: — posebno zdravstveno varstvo v zvezi z okoljem; — ukrepe za varstvo zdravega delovnega okolja; — ukrepe za preprečevanje poklicnih bolezni in poškodb pri delu — ukrepe za utrjevanje zdravja in sposobnosti za delo ter — posebno zdravstveno varstvo za delavce z zmanjšano delovno sposobnostjo. 5. člen Med opravljanjem dela ali bivanjem v tujini imajo delovni ljudje v zdravstveni skupnosti pravico do zdravstvenega varstva ob pogojih, ki jih določa statut zdravstvene skupnosti. 6. člen V zvezi z boleznimi, poškodbami, porodom ali smrtjo si delavni ljudje v zdravstveni skupnosti ob pogojih, ki jih določijo s splošnim aktom, zagotavljajo tudi: — nadomestilo osebnega dohodka med zadržanostjo od dela, — povračila potnih stroškov ter — povračila pogrebnih stroškov in posmrtno pomoč. 7. člen Pravice iz 3. in 6. člena si zagotavljajo delovni ljudje v zdravstveni skupnosti: 1. s prispevki: — iz osebnega dohodka delavcev in občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost; — iz dohodka organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti ter zasebnih delodajalcev; — skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja; — skupnosti za zaposlovanje in — družbenopolitičnih skupnosti. 2. s povračili po mednarodnih sporazumih; 3. s prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, 4. z drugimi dohodki. 8. člen Občinska zdravstvena skupnost si zagotavlja rizično sposobnost in svobodno menjavo dela na Širšem območju ter uresničevanje drugih skupnih interesov in nalog z združitvijo v Regionalno zdravstveno skupnost Koper in za uresničevanje skupnih interesov na območju republike v Zdravstveno skupnost Slovenije, nekatere skupne zadeve uresničuje tudi v Zvezi obalnih zdravstvenih skupnost!. 9. člen Z združevanjem sredstev v regionalni skupnosti in v Zdravstveni skupnosti Slovenije si zagotavljajo delovni ljudje tudi skladen razvoj teritorialne razporejenosti organizacij združenega dela zdravstvene dejavnosti, njihove zmogljivosti, sodoben razvoj zdravstvene vede in dejavnosti ter strokovno izobraževanje zdravstvenih delavcev. 10. člen Sredstva za zdravstveno varstvo morajo biti usklajena s programom zdravstvenega varstva; o tem se sporazumevajo za območje občinske zdravstvene skupnosti uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in delovnih skupnostih, pri čemer se zagotovi izvajalcem zdravstvenega varstva enak družbenoekonomski položaj kot drugim delovnim ljudem in ustrezen razvoj zdravstvene dejavnosti. Pri sprejemanju programa mora zagotoviti zdravstvena skupnost delovnim ljudem — uporabnikom vpogled v oblikovanje sredstev zdravstvene skupnosti in v oblikovanje dohodka organizacij združenega dela zdravstvene dejavnosti. S programom se mora zagotoviti v zdravstveni skupnosti zdravstveno varstvo delovnih ljudi in občanov po sodobnih medicinskih dosežkih in metodah ter po družbenih zmogljivostih. Program mora sloneti na analizi zdravstvenega stanja delovnih ljudi in občanov in ugotovitvi prednostnih nalog, ki zagotavljajo postopno izpopolnjevanje zdravstvenega varstva občanov. Zdravstvena skupnost in enote zdravstvene skupnosti si v svojih programih lahko zagotovijo tudi dodatne oblike in obseg zdravstvenega varstva, s katerim se izpopolnjuje zdravstveno varstvo, če zagotovijo zanje delovni ljudje posebna sredstva s samoupravnim sporazumom. Finančni načrt zdravstvene skupnosti mora biti odraz ovrednotenega programa zdravstvenega varstva. Zdravstvena skupnost mora spremljati in vsake tri mesece zagotavljati uresničevanje programa in finančnega načrta in predlagati zainteresiranim in prizadetim organizacijam in skupnostim potrebne ukrepe. 11. člen S programom se določi sporazumno z družbenopolitično skupnostjo tudi tisti de! zdravstvene dejavnosti in njenega razvoja, ki ga zagotovi zdravstvena skupnost v sodelovanju z družbenopolitično skupnostjo, zlasti na področju zdravstvene preventive, kot je skrb za zdravo okolje, sanacija življenjskega okolja in izboljšanje higienskih razmer, odpravljanje vzrokov obolenj in poškodb ter njihovih posledic, zgodnje odkrivanje obolenj in podobno. 12. člen Zdravstvena skupnost zagotavlja vselej tiste pravice, ki so določene z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. 13. člen Zdravstveno skupnost upravljajo delovni ljudje — uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva v skupščinah in zborih delegatov. Skupščine in zbora sestavljajo delegati, poslani iz delegacij, katere so delovni ljudje izvolili po načelu delegatskega sistema v svojih temeljnih organizacijah in skupnostih. Razmerja, obveznosti in odgovornosti delegatav samoupravni organizaciji in skupnosti, ki ga je izvolila, določajo njeni samoupravni akti. 14. člen Skupščino zdravstvene skupnosti sestavljajo delegati delovnih ljudi v zboru uporabnikov in zdravstvenih delavcev v zboru izvajalcev zdravstvenega varstva. V skupščini Občinske zdravstvene skupnosti Koper je 85 delegatskih mest, od tega v zboru uporabnikov 66 in v zboru izvajalcev 19 delegatskih mest. t Zdravstvena skupnost določi s statutom ali s posebnim sklepom število delegatov, ki jih v njeno skupščino delegirajo posamezne delegacije oziroma konference delegacij. 164 URADNE OBJAVE 1. junija 1979 — št. 14 15. člen Zbora delegatov od!očata v skupščini enakopravno, predvsem pa o: — programu in načrtih ter politiki razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti; — investicijah v zdravstvu; — finančnem načrtu in zaključnem računu; — osnovah in merilih za svobodno menjavo dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva; — družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, ki jih sklepa zdravstvena skupnost; — po predhodnem obravnavanju in v okviru samoupravnega sporazuma v regionalni zdravstveni skupnosti o stopnjah prispevkov iz 7. člena; — poslovniku skupščine zdravstvene skupnosti; — statutu in splošnih aktih, ki jih določi statut; — o drugih zadevah za katere se sporazumeta. Zbora delegatov sta samoupravna organa skupščine in enakopravno imenujeta druge organe skupščine. Način skupnega ali samostojnega odločanja zborov delegatov o drugih vprašanjih določa poslovnik skupščine in statut zdravstvene skupnosti. Vsak zbor lahko o zadevah iz lastne pristojnosti organizira javno razpravo svojih delegatov v organizacijah, ki so jih delegirale. Kadar zbora delegatov pri enakopravnem odločanju tudi po ponovnem sklepanju ne sprejmeta enake odločitve, ravna skupščina po usklajevalnem postopku, ki ga določa njen poslovnik, (e v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti začasno uredi to vprašanje. Dokler skupščina družbenopolitične skupnosti ne sprejme začasne ureditve po prejšnjem odstavku, se uporabljajo dotedanje odločitve. Začasna ureditev velja, dokler se ne doseže soglasje med delegacijami oziroma zboroma, vendar največ eno leto. 16. člen Skupščina ima predsednika skupščine in predsednika obeh zborov, ki sta hkrati podpredsednika skupščine. 19. člen Občinska zdravstvena skupnost določi s statutom jtančneje: — organizacijo, naioge in pristojnosti občinske zdravstvene skup-nosti; — pogoje za pridobitev in prenehanje lastnost! upravičenca do zdravstvenega varstva; _____ natančneje pogoje za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in v zvezi z zdravstvenim varstvom; — organizacijo in organe zdravstvene skupnosti ter njihove naloge in pristojnosti; — način delegiranja v skupščino in njene organe; — postopek za zagotovitev in uresničevanje menjave dela med uporabniki in izvajalci zdravstvernga varstva; — organizacijo, naloge in pristojnosti odbora delavskega nadzora; — organizacijo in način javnega obveščanja članov zdravstvene skupnosti o njenem delu in o uresničevanju sprejetega programa zdravstvenega varstva in finančnega načrta; — pogoje in način ustanavljanja enot zdravstvene skupnosti in njihove naloge; — način opravljanja administrativnih, finančnih in drugih strokovnih zadev v zvezi z nalogami zdravstvene skupnosti; — zagotavljanje in uveljavljanje pravic delovnih ljudi med opravljanjem dela ali bivanjem v tujini in — ostale določbe o uveljavljanju pravic in obveznosti zdravstvene skupnosti in njenih članov ter njihovega pravnega varstva. 20. člen Občinska zdravstvena skupnost uresničuje svoje naloge na podlagi sprejetega programa in finančnega načrta v okvirih določenih z zakonitimi predpisi, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. Skladno z določbami iz prvega odstavka podrobneje določi v statutu in splošnih aktih obseg zdravstvenega varstva delovnih ljudi in občanov. 21. člen Skupščina zdravstvene skupnosti je dolžna obravnavati predloge in zahteve enot zdravstvene skupnosti. Pooblastila in obveznosti predsednika ali podpredsednika skupščine določa poslovnik skupščine. Skupščina ima izvršilni odbor. i odbor občinske zdravstvene skupnosti šteje 9 članov. Naloge izvršilnega odbora se določijo v statutu zdravstvene skupnosti. 17. člen Zdravstvena skupnost ima odbor delavskega nadzora. Odbor delavskega nadzora šteje 5 delegatov. Delegate v odbor delavskega nadzora pošiljajo delegacije v skladu z določbami statuta in sklepa skupščine zdravstvene skupnosti. V odboru delavskega nadzora morajo biti zastopane delegacije uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva. 18. člen Za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in iz zdravstvenega zavarovanja, za pripravo aktov skupnosti, analitično obdelavo gradiva, izvrševanje sprejetih skiepov in drugih strokovnih nalog organizira regionalna zdravstvena skupnost strokovno službo, ki opravlja strokovno delo tudi za občinsko zdravstveno skupnost, kot se natančneje določi v aktu regionalne zdravstvene skupnosti. 22. člen Občinska zdravstvena skupnost enakopravno odloča s pristojnimi zbori občinske skupščine v stvareh, ki jih določa zakon in statut občine Koper. Občinska zdravstvena skupnost upošteva pri tem stališča in smernice, ki jih sprejme skupščina regionalne zdravstvene skupnosti. 23. člen Občinska zdravstvena skupnost je pravna oseba. Občinska zdravstvena skupnost ima svoj pečat z dvojezičnim napisom: »Občinska zdravstvena skupnost Koper«. 24. člen Za uresničevanje določenih skupnih interesov, čimbolj popolno in skladno izvajanje zdravstvenih storitev in svobodne menjave dela na področju zdravstva na obali, ustanavlja Občinska zdravstvena skupnost Koper skupaj z Občinsko zdravstveno skupnostjo Izola in Občinsko zdravstveno skupnostjo Piran Zvezo občinskih zdravstvenih skupnosti na obali. O tem sklenejo vse tri skupnosti poseben sporazum. Število delegatov, k! j[h delegira v zvezo posamezna občinska zdravstvena skupnost, določa sporazum o ustanovitvi zveze. Strokovna služba je samoupravna delovna skupnost, ki je v okviru svojih pravic in obveznosti ter aktov regionalne in občinskih zdravstvenih skupnosti soodgovorna za uspešno uresničevanje nalog skupnosti. Strokovno službo vodi sekretar regionalne zdravstvene skupnosti, ki ga imenuje njena skupščina v soglasju s skupščino občine. rth- 25' člen Obcam m drugi deiovni tjudje občine Koper usktajuiejo ati odtočaj ^ elegacije v Zvezi občinskih zdravstvenih skupnosti n obal. o naslednjih skupnih zadevah: — o programu in načrtih ter politiki razvoja zdravstvenega varstv: m zdravstvene dejavnosti na obali; URADNE OBJAVE 165 1 junija 1979 — št. 14 - o solidarnostnem združevanju sredstev za zagotavljanje zdravstvenega varstva občanov; - o investicijah v zdravstvo, ki so skupnega pomena za vse tri občine na obali; - o drugih zadevah s področja zdravstva, katere določajo v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Zveze občinskih zdravstvenih skupnosti na obali. 26. člen Statut občinske zdravstvene skupnosti in drugi splošni akti morajo biti usklajeni z določili tega sporazuma. Ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati za Občinsko zdravstveno skupnost Koper samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Koper, Izola, Piran in obalne zdravstvene skupnosti (Uradne objave, št. 16/77). 27. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmeta 2/3 delavcev v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Samoupravni sporazum začne veljati, ko ga potrdi skupščina občine Koper. Sklenjeni samoupravni sporazum se objavi v Uradnih objavah. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Koper na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 5. 6. 1978 ugotavlja: Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Koper je do 5. 6. 1978 sprejelo in podpisalo po ooblaščenih delegatih 18.274 od 18.397 delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih z območja občine Koper oziroma 99,3 %, s čimer so izpolnjeni pogoji za ustanovitev in delovanje skupnosti. Števiika: 02-84/78-2 Koper, 5. 6. 1978 ' Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Koper Predsednik skupščine INŽ. VODOPOIVEC SLAVKO, 1. r. Ta samoupravni sporazum je potrdila skupščina občine Koper dné 18. 7. 1978. Št.: 025-8/78 Koper, 18. julija 1978 Na podlagi 12. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SR9) št. 38/74 in 1/75) in 19. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Koper je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Koper na seji obeh zborov dne 7. novembra 1978 sprejela, STATUTARNI SKLEP O USTANOVITVI ODBORA ZA REŠEVANJE PROŠENJ, UGOVOROV IN PRITOŽB TER KOMISIJE ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO BORCEV NOB 1. člen Za reševanje prošenj .ugovorov in pritožb se pri Občinski zdrav Uveni skupnosti Koper (v nadaljnjem besedilu: skupnost) ustanov, odbor za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb. Odbor ima predsednika, podpredsednika in 5 članov. Odbor, njegovega predsednika in podpredsednika imenuje skupščina skupnosti, in sicer 4 članov iz vrst uporabnikov in 3 člane iz vrst izvajalcev. Mandat članov odbora traja 4 leta. 2. člen Odbor za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb odloča o: — prošnjah, ugovorih in pritožbah delovnih ljudi in občanov v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja; — prošnjah, ugovorih in pritožbah zavezancev prispevkov glede odpisov neizterljivih terjatev, obročnem odplačevanju in zamudnih obresti; — znižanju oziroma odpisu odškodninskih, regresnih in drugih terjatev zaradi socialnega stanja dolžnika in iz drugih razlogov; — prošnjah delovnih ljudi in občanov ter organizacij združenega dela glede pravic iz zdravstvenega varstva, kadar te niso zagotovljene z zakonom ali s samoupravnim sporazumom; — prošnjah za oprostitev plačevanja prispevkov (participacije) k stroškom zdravstvenih storitev, zdravi! in pripomočkov; — drugih zadevah, za katere odbor pooblasti skupščina skupnosti. V zadevah iz prejšnjega odstavka odbor odloča s sklepom (ugotovitveni sklep). Sklep podpiše predsednik oziroma podpredsednik odbora. 3. člen Za obravnavanje problematike zdravstvenega varstva borcev NOB se pri Občinski zdravstveni skupnosti Koper ustanovi komisija za zdravstveno varstvo borcev NOB. Komisija ima predsednika, podpredsednika in 5 članov. Komisijo, njenega predsednika in podpredsednika imenuje skupščina skupnosti izmed delegatov; občinskega sindikata, organizacije SZDL, občinske komisije za zadeve borcev, sekretariata organizacije ZB ter izmed delegatov zdravstvenih delavcev. Mandat članov komisije traja 4 leta. Iz komisije se delegirata 2 delegata v komisijo Regionalne zdravstvene skupnosti Koper za zdravstveno varstvo borcev NOB. 4. člen Komisija za zdravstveno varstvo borcev NOB: — spremlja uresničevanje določi! zakona in samoupravnih sporazumov o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo borcev NOB; — predlaga ukrepe za organizirano delovanje ambulant oziroma dispanzerja za borce NOB; — ter sodeluje z drugimi organi in organizacijami pri obravnavanju problematike s področja varstva borcev NOB. 5. člen Ta statutarni sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina zdravstvene skupnosti na seji obeh zborov. Št.: 023-15/78-2 Koper, 7. novembra 1978 Predsednik skupščine VODOPIVEC inž. SLAVKO, l.r. ___ Na podlagi 15. oz. 19. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti Koper, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Koper na seji dne 27. feb. 1979 sprejela SKLEP O ZAKLJUČNEM RAČUNU OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KOPER ZA LETO 1978 166 URADNE OBJAVE 1. junija 1979— št. 14 1 Prihodki in odhodki občinske zdravstvene skupnosti za leto 1978 znašajo din — prihodki od osnove osebnih dohodkov 195,242.351,05 — prihodki od kmečkih zavarovancev 1,681.412,55 — drugi prihodki in povračila — prihodki od SPIZ za zdravstveno varstvo 8,704.488,65 upokojencev 14,133.418,95 SKUPNI PRIHODKI 219,761.671,20 Realizirali odhodki za: — neposredno zdravstveno varstvo 144,528.693,45 — nadomestila osebnih dohodkov in povračila 29,605.144,75 — odhodki za samoupravo in drugi odhodki, bančno provizijo in povračilo za delovno skupnost 4,952.536,25 — investicije v novo bolnišnico v Izoli 24,349.115,00 — solidarnost v SR Sloveniji 9,800.000,00 — regijska solidarnost 2,576.000,00 — nepredvideni riziki 266.000,00 — osnovna sredstva za dispanzer za borce NOB 500.000,00 — za program stanovanjske izgradnje v osnovni zdravstveni službi 1,791.181,75 — obveznost do zdravstva 1,393.000,00 SKUPNI ODHODKI 219,761.671,20 Iz preseženih prihodkov leta 1977 so bila po posebnem samoupravnem sporazumu, zaradi porasta materialnih stroškov in za nadomestila ter povračila namenjena sredstva v znesku 2,218.384,25 dm, ki se v celoti prenesejo v rezervni sklad občinske zdravstvene skupnosti Koper. Stanje obvezne rezerve, ki po zaključnem računu za leto 1977 znaša 1,979.245,84 din, se s to razporeditvijo v znesku 2,218.384,25 din poveča na 4,197.630,09 din. 2. Analitični prikaz prihodkov in odhodkov je sestavni de! tega sklepa. s svobodno menjavo dela in z združevanjem sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotovili zdravstveno varstvo in socialno varnost v primerih bolezni, poškodb ali poroda. Z delovnimi ljudmi in občani iz prejšnjega odstavka se lahko združujejo v zdravstveni skupnosti tudi delovni ljudje v društvih na območju občine Piran, ki se ukvarjajo z zdravstvenim varstvom. 2. člen Zaradi čimbolj neposrednega uresničevanja samoupravljanja se delovni ljudje in občani v zdravstveni skupnosti lahko organizirajo v eno-tah zdravstvene skupnosti za posamezne organizacije združenega dela in za območje krajevnih skupnosti ob pogojih in s pravicami, kot jih določa statut zdravstvene skupnosti. Enote zdravstvene skupnosti se ustanovijo s samoupravnim sporazumom. 3. člen Z neposrednim zdravstvenim varstvom si občani in delovni ljudje v zdravstveni skupnosti zagotavljajo: — nujno zdravniško pomoč; — splošno ambulantno in dispanzersko zdravljenje ter zdravljenje na domu; — bolnišnično zdravljenje in oskrbo; — zdravila; — specialistično ambulantno zdravljenje; — zobno nego; — stalno zdravstveno varstvo otrok in žensk v zvezi z materinstvom; — prevoze z reševalnimi vozili; — preglede in posege za ohranitev zdravja in ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni (cepljenje); — medicinsko rehabilitacijo in — organizirano zdravstveno vzgojo in prosveto. Ob pogojih, ki jih določa statut, si delovni ljudje v zdravstveni skupnosti zagotavljajo tudi: — zobotehnično pomoč in zobna protetična sredstva; — proteze, ortopedske in druge pripomočke ter — zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo v naravnih zdraviliščih. Št.: 402-16/79-5 Koper, 27. mar. 1979 Predsednik skupščine VODOPIVEC inž. SLAVKO Nadomešča predsednika skupščine: Predsednica zbora uporabnikov HUDALES IRENA, 1. r. OBČ!NSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST PIRAN Na podlagi 58. člena Ustave SR Slovenije in 10. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-74) sklepajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v samoupravnih organizacijah in skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, drugi delovni ljudje v samostojnih poklicnih dejavnostih in kmetje — v svojih skupnostih in združenjih, začasno nezaposleni delavci v skupnosti za zaposlovanje in uživalci pokojnin ter invalidskih dajatev po organih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih na območju občine Piran Neposredno zdravstveno varstvo iz prvega in drugega odstavka zagotavljajo delovni ljudje v zdravstveni skupnosti, če to ni zagotovljeno po posebnih predpisih ali po mednarodnih sporazumih, katere je ratificirala SFR Jugoslavija. 4. člen V zvezi z delom si delovni ljudje ob sodelovanju organizacij združenega dela in zasebnih delodajalcev v zdravstveni skupnosti zagotavljajo tudi: — posebno zdravstveno varstvo v zvezi z delom; — ukrepe za varstvo zdravega delovnega okolja; - ukrepe za preprečevanje poklicnih bolezni in poškodb pri delu; - ukrepe za utrjevanje zdravja in sposobnosti za delo ter ^posebno zdravstveno varstvo za delavce z zmanjšano delovno sposobnostjo. 5. člen Med opravljanjem dela ali bivanjem v tujini imajo delovni ljudje v zdravstveni skupnosti pravico do zdravstvenega varstva ob pogojih, ki jih določa statut zdravstvene skupnosti. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI PIRAN f*. člen V zvezi z boleznimi, poškodbami, porodom ali smrtjo si delovni lju dje v zdravstveni skupnosti ob pogojih, ki jih določajo s splošnin aktom, zagotavljajo tudi: I. člen V občinski zdravstveni skupnosti Piran se združujejo delovni ljudje in občani — uporabniki z izvajalci zdravstvenega varstva, da bi si v njih - nadomestilo osebnega dohodka med zadržanostjo od deta, - povračtlo potnih stroškov ter - povračila pogrebnih stroškov in posmrtno pomoč. URADNE OBJAVE 167 1. junija 1979 — št. 14 7. eten Pravice iz 3. in 6. člena si zagotavljajo delovni ljudje v zdravstveni skupnosti: 1. s prispevki: — iz osebnega dohodka delavcev in občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost; — iz dohodka organizacij združenega dela in drugih delovnih skup^ nosti ter zasebnih delodajalcev; — skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja; — skupnosti za Zaposlovanje in — družbenopolitičnih skupnosti. 2. s povračili po mednarodnih sporazumih; 3. s prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva; 4. z drugimi dohodki. 8. člen Občinska zdravstvena skupnost si zagotavlja rizično sposobnost in svobodno menjavo dela na širšem območju ter uresničevanje drugih skupnih interesov in nalog z združitvijo v Regionalno zdravstveno skupnost Koper in za uresničevanje skupnih interesov na območju republike v Zdravstveno skupnost Slovenije, nekatere skupne zadeve uresničuje tudi v Zvezi obalnih zdravstvenih skupnosti. 9. člen Z združevanjem sredstev v regionalni skupnosti in v Zdravstveni skupnosti Slovenije si zagotavljajo delovni ljudje tudi skladen razvoj teritorialne razporejenosti organizacij združenega dela zdravstvene dejavnosti, njihove zmogljivosti, sodoben razvoj zdravstvene vede in dejavnosti ter strokovno izobraževanje zdravstvenih delavcev. 10. člen Sredstva za zdravstveno varstvo morajo biti usklajena s programom zdravstvenega varstva; o tem se sporazumevajo za območje občinske zdravstvene skupnosti uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in delovnih skupnostih, pri čemer se zagotovi izvajalcem zdravstvenega varstva enak družbenoekonomski položaj kot drugim delovnim ljudem in ustrezen razvoj zdravstvene dejavnosti. Pri sprejemanju programa mora zagotoviti zdravstvena skupnost delovnim ljudem — uporabnikom vpogled v oblikovanje sredstev zdravstvene skupnosti in v oblikovanje dohodka organizacij združenega dela zdravstvene dejavnosti. S programom se mora zagotoviti v zdravstveni skupnosti zdravstveno varstvo delovnih ljudi in občanov po sodobnih medicinskih dosežkih in metodah ter po družbenih zmogljivostih. Program mora sloneti na analizi zdravstvenega stanja delovnih ljudi in občanov in ugotovitvi prednostnih nalog, ki zagotavljajo postopno izpopolnjevanje zdravstvenega varstva občanov. Zdravstvena skupnost in enote zdravstvene skupnosti si v svojih programih lahko zagotovijo tudi dodatne oblike in obseg zdravstvenega varstva, s katerimi se izpopolnjuje zdravstveno varstvo, če zagotovijo zanje delovni ljudje posebna sredstva s samoupravnim sporazumom. Finančni načrt zdravstvene skupnosti mora biti odraz ovrednotenega programa zdravstvenega varstva. Zdravstvena skupnost mora spremljati in vsake tri mesece zagotavljati uresničevanje programa in finančnega načrta in predlagati zainteresiranim in prizadetim organizacijam 'n skupnostim potrebne ukrepe. 11. člen S programom se določi sporazumno z družbenopolitično skupnostjo indi tisti de! zdravstvene dejavnosti in njenega razvoja, ki ga zagotovi zdravstvena skupnost v sodelovanju z družbenopolitično skupnostjo, zlasti na področju zdravstvene preventive, kot je skrb za zdravo okolje, sanacija življenjskega okolja in izboljšanje higienskih razmer, odpravljanje vzrokov obolenj in poškodb ter njihovih posledic, zgodnje odkrivanje obolenj in podobno. 12. člen Zdravstvena skupnost zagotavlja vselej tiste pravice, ki so določene z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. 13. člen Zdravstveno skupnost upravljajo delovni ljudje — uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva v skupščinah in zborih delegatov. Skupščine in zbore sestavljajo delegati, poslani iz delegacij, katere so delovni ljudje izvolili po načelu delegatskega sistema v svojih temeljnih organizacijah in skupnostih. Razmerja, obveznosti in odgovornosti delegata v samoupravni organizaciji in skupnosti, ki ga je izvolila, določajo njeni samoupravni akti. 14. člen Skupščino zdravstvene skupnosti sestavljajo delegati delovnih ljudi v zboru uporabnikov in zdravstvenih delavcev v zboru izvajalcev zdravstvenega varstva. V skupščini Občinske zdravstvene skupnosti Piran je 58 delegatskih mest, od tega v zboru uporabnikov 43 in v zboru izvajalcev 15 delegatskih mest. Zdravstvena skupnost določi s statutom ali s posebnim sklepom število delegatov, ki jih v njeno skupščino delegirajo posamezne delegacije oziroma konference delegacij. 15. člen Zbora delegatov odločata v skupščini enakopravno, predvsem pa o — programu in načrtih ter politiki razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti; — investicijah v zdravstvu — finančnem načrtu in zaključnem računu; — osnovah in merilih za svobodno menjavo dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva; — družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, ki jih sklepa zdravstvena skupnost; — po predhodnem obravnavanju in v okviru samoupravnega sporazuma v regionalni zdravstveni skupnosti o stopnjah prispevkov iz 7. člena; — poslovniku skupščine zdravstvene skupnosti; — statutu in splošnih aktih, ki jih določi statut; — o drugih zadevah, za katere se sporazumeta. Zbora delegatov sta samoupravna organa skupščine in enakopravno imenujeta druge organe skupščine. Način skupnega ali samostojnega odločanja zborov delegatov o drugih vprašanjih določa poslovnik skupščine in statut zdravstvene skupnosti. Vsak zbor lahko o zadevah iz lastne pristojnosti organizira javno razpravo svojih delegatov v organizacijah, ki so jih delegirale. Kadar zbora delegatov pri enakopravnem odločanju tudi po ponovnem sklepanju ne sprejmeta enake odločitve, ravna skupščina po usklajevalnem postopku, ki ga določa njen poslovnik. Če v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti začasno uredi to vprašanje. Dokler skupščina družbenopolitične skupnosti ne sprejme začasne ureditve po prejšnjem odstavku, se uporabljajo dotedanje odločitve. Začasna ureditev velja, dokler se ne doseže soglasje med delegacijami oziroma zboroma, vendar največ eno leto. 16. člen Skupščina ima predsednika skupščine in predsednika obeh zborov, ki sta hkrati podpredsednika skupščine. Pooblastila in obveznosti predsednika ali podpredsednika skupščine določa poslovnik skupščine. Skupščina ima izvršilni odbor. 168 URADNE OBJAVE 1. junija 1979 —$t. 14 Izvršilni odbor občinske zdravstvene skupnosti šteje 7 članov. Naloge izvršilnega odbora se določijo v statutu zdravstvene skupnosti 17. člen Zdravstvena skupnost ima odbor delavskega nadzora. Odbor delavskega nadzora šteje 5 delegatov. Delegate v odbor delavskega nadzora pošiljajo delegacije v skladu z določbami statuta in sklepa skupščine zdravstvene skupnosti. V odboru delavskega nadzora morajo biti zastopane delegacije uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva. 18. člen Za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, za pnpravo aktov skupnosti, analitično obdelavo gradiva, izvrševanje sprejetih sklepov in drugih strokovnih nalog organizira regionalna zdravstvena skupnost strokovno službo, ki opravlja strokovno delo tudi za občinsko zdravstveno skupnost, kot se natančneje določi v aktu regionalne zdravstvene skupnosti. Strokovna služba je samoupravna delovna skupnost, ki je v okviru svojih pravic in obveznosti ter aktov regionalne in občinskih zdravstvenih skupnosti soodgovorna za uspešno uresničevanje nalog skupnosti. Strokovno službo vodi sekretar regionalne zdravstvene skupnosti, ki ga imenuje njena skupščina v soglasju v skupščino občine. 19. člen Občinska zdravstvena skupnost določi s statutom natančneje: — organizacijo, naloge in pristojnosti občinske zdravstvene skupnosti; — pogoje za pridobitev in prenehanje lastnosti upravičenca do zdravstvenega varstva; — pogoje za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in v zvezi z zdravstvenim varstvom; — organizacijo in organe zdravstvene skupnosti ter njihove naloge in pristojnosti; — način delegiranja v skupščino in njene organe; — postopek za zagotovitev in uresničevanje svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva; — organizacijo, naloge in pristojnosti odbora delavskega nadzora; — organizacijo in način javnega obveščanja članov zdravstvene skupnosti o njenem delu in o uresničevanju sprejetega programa zdravstvenega varstva in finančnega načrta; — pogoje in način ustanavljanja enot zdravstvene skupnosti in njihove naloge; - način opravljanja administrativnih, finančnih in drugih strokovnih zadev v zvezi z nalogami zdravstvene skupnosti; — zagotavljanje in uveljavljanje pravic delovnih ljudi med opravljanjem dela ali bivanjem v tujini in — ostale določbe o uveljavljanju pravic in obveznosti zdravstvene skupnosti in njenih članov ter njihovega pravnega varstva. 20. člen Občinska zdravstvena skupnost uresničuje svoje naloge na podlagi sprejetega programa in finančnega načrta v okviru določenih z zakonitimi predpisi, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. Skladno z določbami iz prvega odstavka podrobneje določi v statutu in splošnih aktih obseg zdravstvenega varstva delovnih ljudi in občanov. 21. člen Skupščina zdravstvene skupnosti je dolžna obravnavati predloge in zahteve enot zdravstvene skupnosti 22. člen Občinska zdravstvena skupnost enakopravno odloča s pristojnimi zbori občinske skupščine v stvareh, ki jih določa zakon in statut občine Piran. Občinska zdravstvena skupnost upošteva pri tem stališča in smernice, ki jih sprejme skupščina regionalne zdravstvene skupnosti. 23. člen Občinska zdravstvena skupnost je pravna oseba. Občinska zdravstvena skupnost ima svoj pečat z dvojezičnim napi-som: ^Občinska zdravstvena skupnost Piran*. 24. člen Za uresničevanje določenih skupnih interesov, Čimbolj popolno in skladno izvajanje zdravstvenih storitev in svobodne menjave dela na področju zdravstva na obali, ustanavlja Občinska zdravstvena skupnost Piran skupaj z občinsko zdravstveno skupnostjo Izola in občinsko zdravstveno skupnostjo Koper Zvezo občinskih zdravstvenih skupnosti na obali. O tem sklenejo vse tri skupnosti poseben sporazum. Število delegatov, ki jih delegira v Zvezo posamezna občinska zdravstvena skupnost, določa sporazum o ustanovitvi zveze. 25. člen Občani in drugi delovni ljudje občine Piran usklajujejo ali odločajo preko svoje delegacije v Zvezi občinskih zdravstvenih skupnosti na obali o naslednjih skupnih zadevah: — o programu in načrtih ter politiki razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti na obali; — o solidarnostnem združevanju sredstev za zagotavljanje zdravstvenega varstva občanov; — o investicijah v zdravstvo, ki so skupnega pomena za vse tri občine na obali; — o drugih zadevah s področja zdravstva, katere določijo v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Zveze občinskih zdravstvenih skupnosti na obali. 26. člen Statut občinske zdravstvene skupnosti in drugi splošni akti morajo biti usklajeni z določili tega sporazuma. Ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati za občinsko zdravstveno skupnost Piran Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Koper, Izola, Piran in Obalne zdravstvene skupnosti (Uradne objave, št. 15/77). 27. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmeta 2/3 delavcev v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Samoupravni sporazum začne veljati, ko ga potrdi skupščina občine Piran. Sklenjeni samoupravni sporizum se objavi v Uradnih objavah. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Piran na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 9. 6. 1978 ugotavlja: Samoupravni soorazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Piran je do 9. 6. 1978 sprejelo in podpisalo po pooblaščenih delegatih 4.781 od 5.993 delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih z območja občine Piran oziroma 79,7 %, s čimer so izpolnjeni pogoji za ustanovitev in delovanje skupnosti. St : 02-86/78-2 Piran, 9. junija 1978 Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Piran Predsednik skupščine: MARJAN FUJAN, l.r 1^978°^^^"' sporazum je potrdita skupščina občine Piran dne 20. 23/tt 1978 Piran, 20. novembra 1978 URADNE OBJAVE 169 1. junija 1979-Št. 14 Na podlagi 12. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 3&74 in 1/75) in 19. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Piran je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Piran na seji obeh zborov dne 8. novembra 1978 sprejela STATUTARNI SKLEP 0 USTANOVITVI ODBORA ZA REŠEVANJE PROŠENJ, UGOVOROV IN PRITOŽB TER KOMISIJE ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO BORCEV NOB 1. člen Za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb se pri Občinski zdravstveni skupnosti Piran (v nadaljnjem besedilu: skupnost) ustanovi odbor za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb. Odbor ima predsednika, podpredsednika in 3 člane. Odbor, njegovega predsednika in podpredsednika imenuje skupščina skupnosti, in sicer 3 člane iz vrst uporabnikov in 2 člana iz vrst izvajalcev. Mandat članov odbora traja 4 leta. 2. člen Odbor za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb odloča o: — prošnjah, ugovorih in pritožbah delovnih ljudi in občanov v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja; — prošnjah, ugovorih in pritožbah zavezancev prispevkov glede odpisov neizterljivih terjatev, obročnem odplačevanju in zamudnih obresti; — znižanju oziroma odpisu odškodninskih, regresnih in drugih terjatev zaradi socialnega stanja dolžnika in iz drugih razlogov; — prošnjah delovnih ljudi in občanov ter organizacij združenega dela glede pravic iz zdravstvenega varstva, kadar te niso zagotovljene z zakonom ali s samoupravnim sporazumom; — prošnjah za oprostitev plačevanja prispevkov (participacije) k stroškom zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov; — drugih zadevah, za katere odbor pooblasti skupščina skupnosti. V zadevah iz prejšnjega odstavka odbor odloča s sklepom (ugotovitveni sklep). Sklep podpiše predsednik oziroma podpredsednik odbora. 3. člen Za obravnavanje problematike zdravstvenega varstva borcev NOB se pri Občinski zdravstveni skupnosti Piran ustanovi komisija za zdravstveno varstvo borcev NOB: Komisija ima predsednika, podpredsednika in 3 člane. Komisijo, njenega predsedmka in podpredsednika imenuje skupščina skupnosti izmed delegatov: Občinskega sindikata, organizacije SZDL, občinske komisije za zadeve borcev, sekretariata organizacije ZB ter izmed delegatov zdravstvenih delavcev. Mandat članov komisije traja 4 leta. Iz komisije se delegirata 2 delegata v komisijo Regionalne zdravstvene skupnosti Koper za zdravstveno varstvo borcev NOB. 4. člen Komisija za zdravstveno varstvo borcev NOB: — spremlja uresničevanje določil zakona in samoupravnih sporazumov o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo borcev NOB; — predlaga ukrepe za organizirano delovanje ambulant oziroma dispanzerja za borce NOB; — ter sodeluje z drugimi organi in organizacijami pri obravnavanju problematike s področja varstva borcev NOB. 5. člen Ta statutarni sktep začne veljati, ko ga sprejme skupičma zdrav-stvene skupnosti na seji obeh zborov. S' : 023-13/78-2 Tiran. 8. novembra 1978 . Predsednik skupščine FUJAN MARJAN, i. r. Na podlagi 15. oziroma 19 člena statuta občinske zdravstvene skupnosti Piran sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Piran na seji dne 23. feb. 1979 sprejela SKLEP O ZAKLJUČNEM RAČUNU OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI PIRAN ZA LETO 1978 1. Prihodki in odhodki občinske zdravstvene skupnosti, za leto 1978 znašajo: din — prihodki od osnove osebnih dohodkov 62,503.785,75 — prihodki od kmečkih zavarovancev 295.058,85 — drugi prihodki in povračila — prihodki od SPIZ za zdravstveno varstvo 880.365,55 upokojencev 5,837.931,00 — prihodki iz solidarnosti 959000,00 SKUPNI PRIHODKI 70,476.141,15 Realizirani odhodki za: — neposredno zdravstveno varstvo 43,463.895,85 — nadomestila oseb. dohodkov in povračila — odhodki za samoupravo in drugi odhodki, 11,001.966,20 bančno provizijo in povračilo za delovno skupnost 1,406.515,05 — investicije v novo bolnišnico v Izoli — solidarnost na ravni SR Slovenije, in za ne- 6,997.480,00 predvidene rizike — obveznost za presežene prihodke nad samo- 3,556.536,15 upravnim sporazumom 4,447.210,15 — obveznost do zdravstva 430.000,00 SKUPNI ODHODKI 71,303.603,40 Presežek odhodkov 827.462,25 Razlika preseženih odhodkov v znesku 827.462,25 din, se pokrije v breme izločenih sredstev po posebnem samoupravnem sporazumu, v letu 1978, ki so namensko določena za povečane materialne in druge odhodke. 2. Analitični prikaz prihodkov in odhodkov je sestavni del tega sklepa. Št.: 402-15/79-5 Piran, 13. feb. 1979 Predsednik skupščine FUJAN MARJAN, 1. r. OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST POSTOJNA Na podlagi 12. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SR9; št. 38/74 in 1/75) in 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Postojna jc skupščina občinske zdravstvene skupnosti Postojna na seji obeh zborov dne 10. novembra 1978 sprejela STATUTARNI SKLEP O USTANOVITVI ODBORA ZA REŠEVANJE PROŠENJ, UGOVOROV IN PRITOŽB TER KOMISIJE ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO BORCEV NOB 1. člen Za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb se pri Občinski zdravstveni skupnosti Postojna (v nadaljnjem besedilu: skupnost) ustanovi odbor za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb Odbor ima predsednika, podpredsednika in 3. člane. 170 URADNE OBJAVE 1. junija 1979 — §t. 14 Odbor, njegovega predsednika in podpredsednika imenuje skupščina skupnosti, in sicer 3 ciane iz vrst uporabnikov in 2 člana iz vrst izvajalcev. Mandat članov odbora traja 4 leta. 2. člen Odbor za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb odloča o: — prošnjah, ugovorih in pritožbah delovnih ljudi in občanov v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, — prošnjah, ugovorih in pritožbah zavezancev prispevkov glede odpisov neizterljivih terjatev, obročnem odplačevanju in zamudnih obresti; — znižanju oziroma odpisu odškodninskih, regresnih in drugih terjatev zaradi socialnega stanja dolžnika in iz drugih razlogov; — prošnjah delovnih ljudi in občanov ter organizacij združenega dela glede pravic iz zdravstvenega varstva, kadar te niso zagotovljene z zakonom ali s samoupravnim sporazumom, — prošnjah za oprostiev povečevanja prispevkov (participajice) k stroškom zdravstvenih storitev, zdravi! in pripomočkov; — drugih zadevah, za katere odbor pooblasti skupščina skupnosti. V zadevah iz prejšnjega odstavka odbor odloča s sklepi (ugotovitveni sklep). Sklep podpiše predsednik oziroma podpredsednik odbora. 3. člen Za obravnavanje problematike zdravstvenega varstva borcev NOB se pri občinski zdravstveni skupnosti Postojna ustanovi komisija za zdravstveno varstvo borcev NOB. Komisija ima predsednika, podpredsednika in 3 člane. Komisijo, njegovega predsednika in podpresednika imenuje skupščina skupnosti izmed delegatov: Občinskega sindikata, organizacije SZDL, občinske komisije za zadeve borcev, sekretariata organizacije ZB ter izmed delegatov zdravstvenih delavcev. Mandat članov komisije traja 4 leta. Iz komisije se delegirata 2 delegata v komisiji Regionalne zdravstvene skupnosti Koper za zdravstveno varstvo borcev NOB. 4. člen Komisija za zdravstveno varstvo borcev NOB: — spremlja uresničevanje določil zakona in samoupravnih sporazumov o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo borcev NOB; — predlaga ukrepe za organizirano delovanje ambulant oziroma dispanzerjev za borce NOB; — ter sodeluje z drugimi organi in organizacijami pri obravnavanju problematike s področja varstva borcev NOB. 5. člen Ta statutarni sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina zdravstvene skupnosti na seji obeh zborov. Št.: 023-13/78-2 Postojna, 11. oktobra 1978 Predsednik skupščine INŽ. JOŽE DEBEVC, 1. r. Na podlagi 15. oziroma 19. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti Postojna, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Postojna na seji dne 20. feb. 1979 sprejela SKLEP O ZAKLJUČNEM RAČUNU OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOST! POSTOJNA ZA LETO 1978 1. Prihodki in odhodki občinske zdravstvene skupnosti, za leto 1978 znašajo: — prihodki od osnove osebnih dohodkov — prihodki od kmečkih zavarovancev — drugi prihodki in povračila — prihodki od SPIZ za zdravstveno varstvo upokojencev din 78,009.737,75 1,442.328,55 1,332.742,45 10,047.990,95 SKUPNI PRIHODKI 90,832.799,70 Realizirani odhodki za: — neposredno zdravstveno varstvo 63,072.726,75 — nadomestila oseb, dohodkov in povračila — odhodki za samoupravo in drugi odhodki, bančno provizijo in povračilo za delovno 10.251.143.45 skupnost — solidarnost na ravni SRS in za nepredvidene 2,092.023,10 rizike 5,383.541,00 — investicije v nov zdrav, dom v Postojni 6,202.497,75 — investicije za novo bolnišnico v Izoli 2,658.214,00 — obvezno rezervo 542,333,65 — obveznost do zdravstva 630.320,00 SKUPNI ODHODKI 90,832.799,70 Obvezna rezerva, ki znaša po zaključnem računu 1977 564.673,70 din se z razporeditvijo za leto 1978 za 542,333,65 din poveča in skupaj znaša 1,107.007,35 din. 2. Analitični prikaz prihodkov in odhodkov je sestavni del tega sklepa. Št.: 402-18/79-5 Postojna, 20. feb. 1979 Predsednik skupščine DEBEVC inž. JOŽE, 1. r. OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST SEŽANA Na podlagi 12. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS) št. 38/74 in 1/75) in 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Sežana je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Sežana na seji obeh zrobov dne 9 novembra 1978 sprejela STATUTARNI SKLEP O USTANOVITVI ODBORA ZA REŠEVANJE PROŠENJ, UGOVOROV IN PRITOŽB TER KOMISIJE ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO BORCEV NOB L člen Za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb se pri Občinski zdravstveni skupnosti Sežana (v nadaljnjem besedilu: skupnost) ustanovi odbor za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb. Odbor ima predsednika, podpredsednika in 5 članov. Odbor, njegovega predsednika in podpredsednika imenuje skupščina na skupnosti, in sicer 4 člane iz vrst uporabnikov in 3 člane iz vrst izvajalcev. Mandat članov odbora traja 4 leta. 2. člen Odbor za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb odloča o: prošnjah, ugovorih in pritožbah delovnih ljudi in občanov v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, — prošnjah, ugovorih in pritožbah zavezancev prispevkov glede odpisov neizterljivih terjatev, obročnem odplačevanju in zamudnih obresti, znižanju oziroma odpisu odškodninskih, regresnih in drugih terjatev zaradi socialnega stanja dolžnika in iz drugih razlogov; 1. junija 1979-Št. 14 URADNE OBJAVE 171 — prošnjah de!ovnih ljudi in občanov ter organizacij združenega de!a glede pravic iz zdravstvenega varstva, kadar te niso zagotovljene z zakonom ali s samoupravnim sporazumom; — prošnjah za oprostitev plačevanja prispevkov (participacije) k stroškom zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov; — drugih zadevah, za katere odbor pooblasti skupščina skupnosti. V zadevah iz prejšnjega odstavka odbor odloča s sklepom (ugotovitveni sklep). Sklep podpiše predsednik oziroma podpredsednik odbora. 3. člen Za obravnavanje problematike zdravstvenega varstva borcev NOB se pri Občinski zdravstveni skupnosti Sežana ustanovi komisija za zdravstveno varstvo borcev NOB. Komisija ima predsednika, podpredsednika in 5 članov. Komisijo, njegovega predsednika in podpredsednika imenuje skupščina skupnosti izmed delegatov; občinskega sindikata, organizacije SZDL, občinske komisije za zadeve borcev, sekretariata organizacije ZB ter izmed delegatov zdravstvenih delavcev. Mandat članov komisije traja 4 leta. Iz komisije se delegira 2 delegata v komisijo Regionalne zdravstvene skupnosti Koper za zdravstveno varstvo borcev NOB. 4. člen Komisija za zdravstveno varstvo borcev NOB: — spremlja uresničevanje določi! zakona in samoupravnih sporazumov o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo borcev NOB; — predlaga ukrepe za organizirano delovanje ambulant oziroma dispanzerja za borce NOB; — ter sodeluje z drugimi organi in organizacijami pri obravnavanju problematike s področja varstva borcev NOB. 5. člen Ta statutarni sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina zdravstvene skupnosti na seji obeh zborov. Št.:02-11/78-2 Sežana, 9. novembra 1978 Predsednik skupščine: inž. SILA ROBERT, Lr. Na podlagi 15. oziroma 19 člena statuta občinske zdravstvene skupnosti SEŽANA sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Sežana na seji dne 22. 2. 1979 sprejela SKLEP O ZAKLJUČNEM RAČUNU OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI SEŽANA, ZA LETO 1978 1. Prihodki in odhodki občinske zdravstvene skupnosti, za leto 1978 znašajo: din — prihodki od osnove osebnih dohodkov — prihodki od kmečkih zavarovancev — drugi prihodki in povračila — prihodki od SPIZ za zdravstveno varstvo upokojencev — prihodki iz solidarnosti 81,831.561,05 1,870.646,10 1,202.834,30 11,766.329,80 4,535.000,00 SKUPNI PRIHODKI 101,206.371,25 Realizirani odhodki za: — neposredno zdravstveno varstvo 70,850.113,75 — nadomestila oseb. dohodkov in povračila — odhodki za samoupravo in drugi odhodki, bančno provizijo in povračilo za delovno 10,502.062,65 skupnost 2,357.565,75 — investicije v novo bolnišnico v Izoli — solidarnost na ravni SRS in za nepredvidene 7,853.884,00 rizike 1,892.316,65 — obveznost za presežene prihodke nad samo- - upravnim sporazumom 5,753.041,45 — obvezni rezervni sklad 864.680,00 — kritje preseženih odhodkov za leto 1977 432.707,00 — obveznost do zdravstva 700.000,00 SKUPNI ODHODKI 101,206.371,25 Stanje obveznih rezerv, ki po ZR/77 znaša 559 123,00 din, se z razporeditvijo za leto 1978 v znesku 864.680,00 din poveča na 1,423.803,00 din. 2. Analitični prikaz prihodkov in odhodkov je sestavni del tega sklepa. Št.: 402-1979-5 Sežana, 22. feb. 1979 Predsednik skupščine SILA inž. ROBERT, 1. r. 1. junija 1979 —St. ^ URADNE OBJAVE