ZEMLJIŠKA KMETIJSKA SKUPNOST DELOVNA SKUPŠČINA i Dne 18.1.1979 so se sestali na svoji redni skupščini delegati kmetij-ske zemljiške skupnosti. Skupščina je pregledala delo za nazaj in sprejela program bodočega dela, izvoKla nove organe za nadaljnje štiriletno obdobje. • Delo v minulem obdobju je bilo usmerjeno v sprejem potrebnih ' samoupravnih aktov za normalno delovanje KZS, v izva janje sredn je- ročnega načrta dela KZS, v pripravo in sprejem odloka o zaščitenih kmetijah, spremljanje in aktivno sodelovanje pri kmetijskem delu prostorskega načrta občine. Pomembno delo predstavlja neposredno delo na terenu, kot je oblikovanje zemljiškega sklada, promet s kme- ! tijskimi zemljišči, obravnava zazidalnih načrtov, mnenja za priznava- j nje statusa kmeta, vprašanja nadomestnih zemljišč, merila za zašči- | tene kmetije itd. ! KZS je v okviru svojih finančnih možnosti uspešno reševala svojo osnovno nalogo, to je izboljšanje kmetijskih zemljišč. Posredno ali ; neposredno je bilo izboljšanih in omogočeno boljše gospodarjenje na > 680 ha. Končan je projekt za 180 ha gmajniškega kompleksa, naročen je načrt za melioracijo nadaljnjih 55Oha horjulske doline. V teku so dela za dokončno ugotovitev možnosti in smotrnosti osušitve karlov- ške in robarske doline na območju Lašč in nekaterih delov Barja. Z nekaterimi osuševalnimi sanacijskimi deli je bila dosežena lažja obde- lava, spravilo, gnojenje, večja možnost pri delu s kmetijsko mehaniza- cijo na območju Karlovice, Rakitne, Dobrove in Ljubljanskega barja. S stanjem zemljišč na Ljubljanskem barju delegati niso bili zado-voljni, saj so imele nekatere hidromelioracije povraten učinek. Na novo nastali vodovodni mreži — jarkih se je namesto odvajanja zadr-žavala voda, kar je posledica nekompletnega sistema. KZS daje veliko pozornost barjanskim površinam, saj 12.000ha površine resnično predstavlja površino, ki postaja interesantna tudi za dejavnike izven kmetijstva. Delegati so izrekli kritiko na račun vodne skupnosti, ki je v minulem letu s težko mehanizacijo zasipavala Gruberjev kanal. Občani so po-manjkljivo informirani o nadaljnjih programih in načrtih Ljubljan-skega barja kot tudi o akcijah, ki se izvajajo na barju. V komunalnih akcijah je treba biti doslednejši, saj vrsta kmetoval-cev na Brezovici nima nadvoza oziroma podvoza na novi avtocesti. Rešena tudi niso nadomestna zemljišča za izgubljene površine. Zato ostaja nadaljnje oblikovanje zemljiškega sklada še vedno odprto. KZS je imela manj uspeha na področju usmerjanja prometa z zem-ljišči. Akcija obdelave zemljišč še ni rodila uspehov. Poizkusi združe-vanja zemlje v komplekse kot obliko naprednejše in racionalnejše proizvodnje so v teku, vendar stara miselnost je močna ovira za uspeh. Procesu združevanja dela, sredstev in zemlje bo dala KZS v prihodnje večji poudarek. Od 2.825 kmetijskih gospodarstev, katerih lastniki izpolnjujejo pogoje za status kmeta, je 1.239 kmetij ali 43 % zaščite-nih, ki se pri dedovanju ne delijo. . Nadaljnje prizadevanje KZS bo tudi v prihodnje vezano na fi-nančna sredstva, ki se pridobivajo od spremembe namembnosti kme-ti jskih zeml jišč. Ta vir finansiranja ni dovol j za aktivne jši in uspešnejši poseg KZS. Celo nasprotno, zaželeno je, da je spreminjanja na-membnosti čimmanj. Ob koncu je bilo izvoljeno novo vodstvo KZS. Predsednik bo tudi v prihodnje Lojze Kušar, kmetovalec iz Notranjih goric. Za predsed-nika izvršnega odbora je bil izvoljen Franci Kuhar, diplomirani inže-nir kmetijstva, zaposlen v TOZD Posestva Ljubljanskih mlekarn. Ing. LOJZE HABJAN