rshsts&zzmz h*- Najre č j i slovenski dnevnik v Združenih državah $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 n Velja za vse leto - . -Za pol leta ..... Za New York celo leto . Za inozemstvo celo leto 0 1 ioe List slovenskih delavcev v Ameriki, f*' B The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers* TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter. September 21, 1S03, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 25. — STEV. 25. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 30. 1925. — PETEK, 30. JANUARJA 1925. VOLUME XXXHI. — LETNIK XXXIII. HERRIOT NOČE RAZPRAVLJATI 0 FRANCOSKEM DOLGU Herrio^ noče razpravljati o francosUnn dolgu v Ameriki medtem ko pripravlja novo ponudbo. V poslanski zbornici je rekel, da noče vzbuditi nikake občutljivosti. — Opozoril je na obljubo svojega prednika, da bodo upniki plačani. PARIZ, Francija, 29. januarja. — Dosedaj se ni poslalo v Washington še nobene definitivne fran coske ponudbe glede vojnih dolgov. V svojem govoru v poslanski.zbornici, ki se je tikal Nmčije, je Hrriot namignil na dolgove, ne da bi rekel kaj definitivnega, razven da je ponovil namen Francije, da plača. To ]>a s«* no pomcnja. da so ni nadaljevalo > pogajanji. Poslanik JJae-M'hner v Washingtonu je v ]]<'jxi-rt;?> "v • ■ r ■1*_— » - - -_- - DUNAJ, Avstrija. 2!). jan. — Najnovejša senzacija tukaj je dvojni umor ter poskusen samomor. V ! j aferi je igral ulogo Sir Galaha la neki Amei'.kanet?. dr. Henry Wagner iz San Fran-cisea. Tolmač (u'za Vida. ki pa je znan kot postopač, je ustrelil svojo mlado in lepo ženo. od kn-tere je bil ločen ter njeno sestro ter -i pognal Jiato sam krogi jo v jrlavo. a ne smrtonosno. Dr. Wagner ki je skušal že več mesecev zavarovati mlado ženo pred brutalnostmi moža. je do->])>•] trenutke pozneje, da prepreči df janje. Našel je vse tri ležeče v lužah krvi v kuhinji bornega stanovanja a- nekem predmestju. Okoliščin?, obstoječe pred krvavim dejanjem. kažejo ffr. Wagnerja v simpatični luči Sa-maritanca. Našel jo je na cesti, kamor jo je pognal mož potem ko je izgubil svojo službo. Preje je imel Vida že več drugih služb, katere pa je izgubil v s led svoje netočno ti in prepirljivega značaja. Dr. Wagner je storil vse. kar je bilo v n je j.i moči. da izboljša njen položaj. Stopil je tudi v stik z možem ter mu obljubil tri milijone kron aLi .S*4."> proti pisani izjavi, da n«-bo več na llegoval svoje žen*-. Mrs. Vida je bila zdravniku neizmerno hvaležna, a njen mož je zahteval nada!j?ii denar. Vse ka-Že. da je vsevelo med zdravnikom in ženo ljubinisko razmerje in da uta se hotela poročiti, kakorhitro bi ona izposlovala ločitev zakona. Vida je priznal, da ga je slepa ljubosumnost dovedlo do tega koraka. . der. tri in dvajset let staro, v Bridgeportu živečo vdovo. Tragedija je bila baje posledica tega, ker s« ni hotela vdova poročiti s takim mladim dijakom. Sovražniki fašistov na delu. Sovražniki fašistov so zaposleni z načrti za volilni program. — Katoliki se pogajajo s tremi prejšnjimi ministrskimi predsedniki v upanju, da uveljavijo skupni ti-ket. RIM, Francija. 20. januarja. — Čeprav ni še znan niti »latum razpusta poslanske zbornice, so številne opozicijske skupine neumorno in odločno na delu, da organizirajo volilni program. Komunisti in republikanci so namignili, da se vrnejo v poslansko zbornico v namenu, da formalno obtožijo vlado sokrivde pri umoru Matteottija. Popolari ali katoliki, ki predstavljajo največjo in najboljšo organizacijo med opozicijskim skupinami, se pogajajo s tremi prejšnjimi ministrskimi predsedniki, Gio-littijem, Salandro in Orlandom, da dobe skupen tiket. Če vpoštevamo, da so klerikalni v prejšnih časih odklanjali vsako sodelovanje s temi tremi politki-veterani, je jasno, da je vzbudila ta akcija precej presenečenja. Ravno vsled takratnega stališča klerikalcevev je postal pohod Mussolinja proti Rimu neizogiben. Več kot enkrat so dolžili klerikalci može. katerim sedaj d veri jo. da so zapleteni v p'*o1 ikrščansku prosto zidarstvo. Klerikalci p:« spoznavajo sedaj, da j<' bojkotrira-nje parlamenta napaka, kajti različne skupine ne morejo ustvarili skupne akcije in še manj polastiti se vrhovne sile. Na drugi strari pa so trije prejšnji ministrski predsedniki pripravljeni storiti to in klerikalci nočejo deliti breme vlade, ko bo sednnja vlada izginila. Republikanci in maksim*dlsti. presenečeni in ogorčeni v^pričo nove poteze klerikalcev, hočejo formalno zahtevati pojasnila Celo beralccm manjka navdušenja ter delajo trpke pripombi; glede pomanjkanja solidarnosti klerikalcev z ustavnimi strankami lela li)?2 Pritožujejo se. da so klerikalci sami zavrnili sijajno priliko sodelovanja z močno ustavil") vlado, "kar bi nam prihranilo vse sedanje zadrege.'' Nadaljni dogodek, o katerem se (lost i razpravlja, je poziv fašistov-skega lista — Popolo d'1 talin na senatorja Albertinija, »iaj predloži senatu ali kje drugod dokaz" o resničnosti obdolžitev. dvignjenih proti ministrskemu predsedniku Mussolini ju .Albertini širi b.ije po.'1 roko govorice, da je bil pred dese timi leti sedanji načelnik italijanske vlade v Švici obsojen radi nekega navadnega zločina. Govori se. da je bila obsodba v zvezi zlato uro, ki je izginila. Novi boj na Kitajskem. ŠANGILAJ. Kitajska. 29. jan. Pri poskusu, da se razoroži približno ti.-oč vojakov premaganih Kiarugsu čet. je prišlo v gosto-obljudenem kitajskem mestnem delu do boja med temi vojaki ter imajhnim oddelkom čet zmagovitega generala llsianga. Tekom tega boja je bilo ubitih dvajset oseb in dvajset nadaljnih ranjenih. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 4 GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH- ZAČETEK POGAJANJA GLEDE PORENSKE Pričakovati je, da bo Nemčija o tvorila pogajanja glede pogodbe, tikajoče se Porenske. — Fran-želi, da bo obsegal dogovor vse meje, vključno poljski koridor na iztoku. — Herriot je pondvil obdolžitev, da skriva Nemčija orožje. PARIZ, Francija, 29. januarja. — Tukaj pričakujejo prvih nemških poskusov, da se sklene garancijski dogovor glede Porenske. Ponudba se bo najbrž tikala dogovora med tremi silami, med Francijo, Anglijo in Nemčijo, a bo mogoče vključevala štiri sile, namreč tudi Belgijo. Pričakovati je, da se bo predlagalo razoroženje Porenske na temelju tega dogovora. Francija je baje pripravljena sprejeti tak dogovor, vendar pa se je namignilo, da bi bilo brez pomena pogajati se, če bi zahtevala Nemčija razoroženje njenih meja ali dela Rena, ki leži ob alzaški fronti. Francija bo tudi odklonila vsako resno razpravo glede predloga, če bi se omejevala izključno le na Ren. Francija hoče, da privoli Nemčija v nedotakljivost vseh meja, katere je ustvarila versailska mirovna pogodba ali pa Liga narodov. Francoski stališče temelji na domnevi, da se Nemci ne smatrajo moralno obvezanim, da bi rešpektirali teritorijalne izgube v poljskem koridorju, — kos dežele med iztočno in zapadno Prusijo, ker pravijo, da je bila zadeva izsiljena od njih na mirovni konferenci. Ce pa je Nemčija pripravljena podpisati, iz svoje proste volje, garancijski dogovor, ki bo obsegal vse meje, ustanovljene na temelju mirovne pogodbe, je Francija mnenja, da je vredno nuditi velike koncesije. V drugačnem slučaju ne vidi Francija nika-kih prednosti v takem dogovoru. To je stališče francoskega zunanjega urada. Pričakovana ponudba glede dogovora je posledica kolinske zmede. Nemčija se hoče izogniti izpolnitvi zahtev glede vojaške kontrole s tem, da ponuja razoroženje na zapadu ter izposluje na ta način izpraznenje Kolina in okolice. Odgovor sveta poslanikov na zadnjo poslanico Nemčije je bil predložen za šest tdnov, nominalno do časa, ko bo završeno poročilo glede vojaške kontrole, a v resnici, da se dovoli poganja glede Porenske. Ministrski predsednik Herriot je govoril včeraj več kot eno uro o Nemčiji. Ponovil je podrobno obdolžitve, ki so že znane iz poročil kontrolne komisije, da se Nemci niso razorožili in da namenoma kultivirajo duha nestrpnosti in sovraštva proti zaveznikom, posebno pa proti Franciji. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeč«: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $17.40 2000 Din. — $34.60 5000 Din. — $86.00 Pri nakaiilih, bi ziuUaJo manj kot kot en tisoč dinarjev ni—— »osebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte ln izplačuje "Poštni čekovni Brad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJI'. 200 lir .......... $ «.50 500 lir..........$22.75 300 lir ... ...... $13.95 1000 lir..........$44.50 Pri naročilih, ki znašajo man^ kot ZQ% lir računamo posebej po ^ eentov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte ln Izplačaj« Ljubljanska kreditna banka v Trstu. Za poSfljatve, ki presedajo PETTIROČ DINARJEV ali pa DVATISOČ MR dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust, 'redno* Dinarjem In Liram seda) ■! stalna, menja m večkrat la nspn skovano; Is tega razloga nam al mogoče podati nstančns eene vaapno ačunamo po ceni tistega dne, ko m pride poslsnl denar v roko. -•ošiljatve po brzojavnem pismu izvršujemo % najkrajšem Času teb računamo za strošku Denar nam je postati najbolje pe Doomed« Poslal New ¥erk Bank Draft. Order all po FRANK SAKSEB STATE BANK 83 Oortlandt Street, New York, H. T. Telephone i OortfanOt V - .T- V ■JŽJ- . s... „*jšL GLAS NARODA, 30. JAN. 1925. LAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president _*_Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, W-New York City, N. Y. GLAS NARO D. A " "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list za Ameriko in Kanado .......................... $G.00 Za pol leta ............................ $3.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za New York za celo leto Za pol leta.......................... Za niozemstva za celo leto Za pol leta .......................... $7.00 $3.50 $7.00 $5.50 Subsc-iption Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2S7C. •iii'i LIGA NARODOV V nedeljo 8. februarja priredi enako veseflico društvo sv. Štefana. št. 1, K. S. K. J. v šolski dvorani. 14. februarja, v soboto zvečer, društvo 44Zvon", št. 70 J. S. K. J. v Narodni dvorani na Raeine in IS. cesta. maškaradni ples. Tamkaj se obeta nekaj izvanred-nega. Teden pozneje, društvo "Narodni Vitezi*\ št. 39 S. N. P. J. enako prireditev v isti dvorani. Tudi druga društva so na dnevnem redu. Toliko maškarad še ni bilo v Chieagi nobene zimo kot letos. Povabil bi gosp. Petra Zgago, da bi se vsaj ene udeležil, ako mu je 1? mogoče. Bi že vsaj nekoliko veselja užil med ehicaškimi Slovenci. posebno če bi obiskal upravo Edinosti''. Zdaj te dni bode postala spet dnevnik in potreba je. da se stvar v polnem tiru izvrši. Naš (Musso-'ini) g. Koverta ne more vse sam. Toraj. Peter, ako je le kaj rao-goee, pa pridi enkrat drugi mesec. Posebnih drugih novic ni med Slovenci. Pozdravljam čitatelje lista, listu pa želim dober uspeh. Naroičnik. Da Li#a narodov :>.(* vsaj zaenkrat povsem nespodobna. se je poiuA n<> izkazalo na konerenci. koje namen je odpraviti prodajo in zauživanje opija. 1 .ii^a ima široko zasnovan progam, navidez je vsemo-iro-sest\o v Babneodo tudt maškare odlikovane in sicer ona. katera bo najbolj lepa in katera bo najbolj grda. Zatoraj pridimo vsi. da bomo videli, kdo jo bo najbolj pr»-gr unta 1. Kakor je tudi že marsikateremu znano, stoji tukaj Slovenski •Dorm, za katerega odbor sedaj I močno agitira jn prodaja delnl- V New York je dospel te dni brat velikega ruskega kneza Cirila. kameri se je proglasil "carjem vseh Rusov**. Brat je še mlad, ime mu je Boris. delal ni pa še nikdar v svojem življenju. Kot je že navada pri taki priliki. 1)0 deležen v Ameriki vsakovrstnih časti i n počaščen j. Oh. če bi Aonerikanci le vedeli. kako majčkani in malenkostni Novice iz Jugoslavije- Radičevski falafikatorji kandi- f radi moralnega učinka za Dalma-datne liste v Subotici. | cijo posebno važnost. Nedavno Okrožno sodišče v Subotici je j sijajno uspela skupščina v Splitu po dolgem proučevanju odbilo ra-'je dokazala, da je zmaga Xarod-dičevsko listo za tainošnje okrož-1 nega bloka v Dalmaciji matema-je. ker je dognalo, da je 49 pod-jtično docela zagotovljena. Rarii-pisov na vlogi bilo enostavno fal- i'eva stranka po posledicah naj- zificiranih. Sodišče je ves dopoldan zasliševalo vlagatelje, ki so zapored izjavili, da njihov podpis nikakor ni avtentičen. tem-; novejših sankcij države izgublja na terenu in hr> izgubila ogromno glasov tudi če njene kandidatne liste ostanejo v veljavi. V več da so ga radičevski ti-po-i severni Dalmaciji med seljaki nenti prosto falzifizirali brez nji-so ruski veliki knezi. Nihče bi se j hove vednosti. Kakor je poroea- Gilbert, Minn. V božični številki Glas Naroda em poživljal, naj udrihne po mc-li tista dobra, zavistna duša. ki e ji* že zaletavala v mene pred "ar Leti glede oglasov v G. N. No. sedaj sem na jasnem, od kod izvira tista zavist. V listu "Slovanski Amerika-iec" in "Edinost*' piše: "Zastopnik Glasne Robe, tam v j ee. Tisti, ki ?. Tekla je v bližnjo cerkev, klečala par trenutkov pred podobo Matere božje, potem pa odvihrala iz cerkve in skočila v globoko reko. Ko je dospel sin na obrežje, so ravnokar potegnili njegovo mater iz valov. POZOR! Naročnik v Elizabeth, X. J., 738 McKinley Axe, je naprošen, da naznani svoje ime in od kje se je preselil. Upravništvo "Glas Naroda" ii'>. j(.> nadaljnih 29 podpisanih umaknilo svoje siecr avtentične podpise, a s povdarkom. da svojih imen nt' marajo več na Ra-dičevi li>ii. Sodišče je radičev-skemu odboru sporočilo, da lahko zbere nov«' podpise za kandidatno lisi o. toda istočasno j«' tu- precej zrast le šanse ministra Drikoviča. Tudi klerikalci nastopijo sami -t >jno. a o njihovih izgledih se da jt Iva govoriti. I^tn je z davidovičevci. kotnrskimi "Neodvisnimi radikali" tki jim imeua nihče ne pozna in ki s.- vežejo z Angljelinovičem» ter v. mlj iradniki. ki so davJdovičev-eem za kooperacijo stavili po- di državni pravdnik uvedel k a- go j. da bodi liosibv skupno li.ste ženski postopek preti falzifika- [ zemijoradnik. davidovičevec Gr-torjem. Angjelinovič pa je >rezki kandi- Dr. Trumbičeva obramba Radiča in ostalih. Dr. Ante Trumbič je prevzel advokaturo za glavne aretirance vodstva HRŠS. (Stjepana Radiča. dr. Mačka. Preda,vca. Si jepa-na in Avgusta Košut iča let* dr. Krnjeviča). "ILrvu!" priobčuje 11a celi prvi in drugi strani njegovo pritožbo na zagrebško sodišče prve instance. Pritožba dolgovezno in z uporabo vsi h mogočih lažiarirn-mentov skuša izpodbijati motiva- dat. O stvari zdaj razpravlja da-vitlovičevs-ki glavni odbor v Beogradu. Vesela vdova. -Tela Sudec iz Varaždina se je lani poročila a 2S-letniin kmečkim fantom .Josipom Grjrjanom. I/ [>rvf*ga zakona mu jt' prinesla dva otroka. Mladi zakon pa so je že prvi teden izpremenil /:: moža v pravi pekel. Žena ga je mučila iu dražila, kji-rkoli in kadarkoli ga j'- mogla. Ker je bila eije sklepov ministrskega sveta J h°~ala- 0,1 Pa 1,1 Prinesel nič, ,ar dne 23 decembra jk hlSl- niora! "»o^ati. Ko pa le Interesajitno je, da Trumbič ne|ni ^^ ^ ** vrnil demantii-fi niti ene obtožeaie točko. temveč jili samo omiljuje in preobrača. Pritožba priznava, da je Radič prijavil vstop k svoji materi. X»> čez nekaj dni pa .ga je prišla žena prosit, naj se vrne k njej. S-roniak ni vedel. |-kaj ga še čaka. Pred nekaj dnevi •stranke v seijačko internacijo^-H" JeHe° obiskalil "-i"" -To" ^i.i in svak .Turaj ('ukini, ki ga lo. . Za las je manjkalo. Pomilostitev v zadnjem trenutku. Direktna prošnja umorjenčevega brata. Morilec je pred sodiščem izjavil, da je moril iz krvne osvete. Brzojavka in kraljev odgovor sta dospela pravočasno. Obsojenec je prosil javno za odpuščanje. V Kolašinu so doživeli te dni domačini nenavaden dogodek. Eden izmeti njihovih rojakov, ki je bil obsojen v smrt na vešalih in bi moral biti ravno usmrcen, je bilt namreiu v odločilnem trenutku pomiloščen in to na direktno prošnjo brata umorjenega. Pred okrožnim sodiščem se je ustavil prod nekaj meseci orožm-ški avtomobil. Iz njega sta izstopila dva človeka v okovih. V tre-notku se je zbral narod, da vidi, kdo sta to. Spoznal je v njih tako svoja rojaka Bulatoviča m Baričiča, ki sta bfla približno pred enim letom obsojena v smrt. Bn-latovič je imel na vesti nič manj kakor 15 zid "-.i no v, med njimi tudi več ubojev. Sitar je komaj 27 let in je izvršil svoje zločine kor odmetnik. BorieiČ je ravno toliko star, vendar pa ni bil tako o-tožen, kakor njegov soobsojenl t«»variš. Veselo je pozdravil svoji* sestre, brate in &t ariše, nato pa jih je ozmerjal, ker so jokali. Tudi on je bil odmetnik. In dokler je bil odmetnik, so njegovi tovariši ubili podporočnika Pt -tia Bavšiča. Boričič je bil nato obsojen kot krive«. Pred sodiščem j" priznal, da je kot odmetnik ubil nekega Iladžiča in sicer iz kryne osvete, odločno pa je zanikal. da bi ubil podporočnika Bavšičo. Toda. čeprav je bil obsojen na smrt, so bili v KolaSinu v>.i prepričani, da je v tem oziru nedolžen, in so pošiljali iz vseli strani vladi in kralju prošnje zn pomilostitev. Čimbolj se je približeval dan usmrtitve, tem številnejše so bila brzojavke. Pos ijali so jih sta-riši, prosili tržani. čeprav so imeli le malo upanja, da bo Boričič pomiloščen, ker je bila smrtna kazen že enkrat potrjena, kralj pa se je nahajal sedaj ravno v Parizu. Nato so prišli domači na idejo, da pokličejo brata ubitega podporočnika Bavšiča. Posebna deputaci-je šla k njemu in ga prosila, da naj kot brat umorjenega podporočnika prosi kralja za pomilostitev. In uspeli so. Bavšičev brat se je pri pogledu na razžaloščeno Boričevo dro-» žino glasno razjokal in odgovoril: "Ako je v moji moči, da rešim Boritiča smrti, sem pripravljen storiti vse in to tem bolj, ker tudi sam nisem prepričan, da Je on ubil mojega brata". Se istega dne popoldne je Bavšičev brat odposlal 'kralju Aleksandru v Pariz brzojavko sledeče vsebine: -čpela dan poprej. V nekaj minutah je zaznala o tem vsa oko-'lica in po ulicah so odmevali vzkliki: "Živel kralj!" Čim je pomiloščen Boričič izvedel za velikodušni čin brata nbitega Bavšiča, ga je posetil na njegovem domu, pred 'katerim se je zbrala velika množica ljudstva, ga prosil v pričo ljudi javno za odpuščanje, ga nato poljubil in objel. Prebivalstvo je priredilo Bavšiču potem viharne ovacije. VELIKA POVODENJ NA ANGLEŠKEM Koliko je stara zemlja? Učenjaki so izračunali, da mora biti naša zemlja stara najmanj sto milijonov let. — Računali so na podlagi debelosti zemeljske skorje. Zemlji se da na približno isti način izračunati starost kot konju. Človek se mora nehote vprašati. koliko neki šteje let naša zemlja, zibka vseh velikih duhov, po katerih je človeštvo uredilo štetje svojih dni. S tem vprašanjem so se pečaHi in se še pejčajo predvsem geologi. In geologi so mnenja, da se da našemu planetu določiti starost na podoben način kakor pri konju. Starost konja spoznamo p» zobeh. Zemlja seveda nima zob. toda primere ne smemo razumeti doslovno. Geologr pravijo, da se •lahko določi starost zemlje po množini soli, ki jo vsako leto naplavijo reke v morja. In tako je angleški učenj aik Jolv dognal, primerjajoč množino soli, ki jo vsebujejo zemeljski oceani, z vsakoletnim njenim prirastkom, da je preteklo najmanj sto mil i j an o \ let, p redno so morja dosegla tisto nasičenost soli, ki nam jo kažejo danes. Obstoja a telesa in sicer. Pallas, Juno in Vesto. Mnogi astronomi so bili mnenja, da t okolici teh telo* ni nobenega planeta več. Ali nekaj let pozneje so odkrili več novih planetov m asteroidov, in ko je dobila astronomija moderne aparate, je bilo opazovanje še uspešnejše. S pomočjo fotografičnih aparatov so našli v dozdevno praznem prostoru solnčnega sistema mnogo asteroidov, ki jih poznamo danes ze nk tisoče. Po velikosti so ti asteroidi različni. Med njimi lahko merimo s pomočjo največjih daljnogledov .samo Ceres, Pallas, Juno in Vesto. Barnard je mnenja, da znašajo preoneri teh asteroidov 485,304,118 in 243 milj. Sodeč po količini svetlobe, je večina astroidov zelo majhna in astronomi menijo, da bi jih bilo treba združiti 100,000 v eno oblo. ki bi bila enaka luni. jZani-mivo je, da ni mogoče Opazovati vseh teh asteroidov naenkrat in da je težko odkriti še novega. Če se astronomu to posreči in če m prepričan, da je res odkril neko novo nebesno telo, obvesti o t«m svoje kolege, ki skušajo ugotoviti pot tega novega telesa. Znano je. da je pot planeta okrog solnca elipsa, v čije gorišču leži solne«. /Matematično je mogoče dokazati, f I Darilo, ki je trajno darilo. Vsak Victor rekord, ki ga dobite, vam da z vaše Victrole, kadarkoli ga igrate trajni užitek. Ako dodaste vsak teden samo en nov rekord, bo vaša zbirka kmalu sijajno narasla. Začnite graditi svojo Victor knjižnico s temi rekordi. Novi Victor rekordi za februar. ( Jelina — Polka 68674 a šladke rožice — Valček Stahl's Band r 77811 12 in. $1.25 ) 10 in. y75c. Poljub — Valček (Whistling Sodo) ] Charles Capper ' 10 in. Pesem smeha (Laughing Song) j 75c. Henry Klausen j C U Warsavskoj Ribarnici 77810 ^ Poljska krv Victor Orkester Drugi priljubljeni Victor rekordi. 77490 j Vabilo Pastirček — Kvartet Slovenija 10 in 75c. r O Izabela—Valček 77492- Strelčeva ljubica — Poskočna C Mednarodni Novitetni Kvartet ( Kavalerijska koračnica 77557 < Tirolska 1 Tirolska koračnica International godba i J Krasna Marička — Valček 77588 j v divni dolini John Kramer's Schuhplattler Band T Kmečka polka 77635 -J Brez nade — Polka ' Češka vaška ffodba I 10 in. \ 75c. ) 10 in. \ 75c. ) 10 in. j 75 c. i 10 in. ^ 75c. Recite kateremukoli prodajalcu, naj vam zaigra te rekorde na katerikoli Vietroli od .$25 naprej. Nabavite si tudi brezplačno slovenski Victor seznam. Samo ene vrste Victrola je in izdeluje jo Victor Company. Pazite na Victor tvorniške znamke. Vicffola Victor ToIKlng Machine Company. Craiea.H.1 "ius >cASTE«i voc: i I podana, če poznamo tri njen<-f točke. Ce iso torej planet opazo- S vali in natainčno izmerili v treh pozicijah, lahko astronomi brez iiadaljnciga opazovanja ugotovt-. kje se tu nahaja ta planet ob določenem času. Astronom lahko izgubi iz daljnogleda dotični planet, ali matematična formula mu natančne pokaže točka na nebosklonu, kamor mora nameriti daljnogled, da planet zopet najde. Madžarska zvišuje izdatke za armado. Vsak za svoje potrebe. Znani angleški satirik^ je bil primoran v časopisja polemizirati z nekim domišljavim pisateljem, ki je menil satirika nagnati s sa-mosavestno hvalo: 'Razlika med nama je tudi v tem, da pišete vi za denar, jaz pa le za čast.*' — Satirik pa je odgovoril: "Vsak dela za tisto, kar mu manjka.*' Atentat na Zinovjeva. "Gazetta Lvovska'' javlja h. Moskve, da je bil na kolodvoru v Petrogradu izvršen atentat na komisarja Zinovjeva. Atentator je oddal nanj dva re vol verska strela, ki sta cilj zgrešUa. Napadalca so prijeli in zaprli. Zinovjev je dm je eliptična pot planeta že ostal nepoškodovan. Zadnje dni je bil obavljen proračun madžarskega ministrstva za narodno obrambo, ki izkazuje 6S milj. 264.7S0 zlatih kron rednih izdatkov, kar znaša vsega vkup za 7.468.S10 zlatih kron več kakor prej to leto. Zvišanje izdatkov utemeljuje vlada z zvišanjem 'pokojninskih izdatkov'. A-li to nLso niti približno vsi vojaški izdatki Madžarske. V Madžarski se je ustanovila od prevrata sem cela vrsta doslej neznanih u-radov in zavodov, v kaiterih so skriti čezštevilni vojaški dostojanstveniki. ki tvorijo takole kadre, potrebne za eventualno sesta vo nove armade. Taiko na pr. šteje tiskovni odbor notranjega ministrstva 37 definitivnih. a :"53 po-godbnih. uradnikov. Rečna policija šteje 293 častnikov ter -1606 mož, državna policija 13.167 častnikov in 11.412 orožnikov, poleg 162 občinskih nameščencev. — Kakor je videti, Madžari ne fno-rejo po-zabiti svoje nekdanje moči in slave. Žele si nazaj tiste čase, ali opolnoma razme-saril. Škrl&tica v Sarajevu. V Sarajevu je bilo v preteklem tednu 30 slučajev škrlatice. med njimi en smrtni slučaj. Ker je število obolelih napram prejšnjemu tednu naraslo, so izdale oblasti jjako stroge odredbe, da prepreči jo še nadaljnjo Širjenje epidenu Sanatorij za bolne delavce. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je najel v sanaoriju 'Te rapija' v Crikvenici ob moju šti ridesei postelj za svoje zavaro vauce. Ker je število postelj ome j on o, pri dejo v Terapijo v prvi vrsti okrevajoči po tenkih boleznih in bolniki s kroničnimi srčni-»mjbolezuimi. Knjigarna "Glas Naroda" Ljudska knjižnica: Naša leta, trda vez................65 Naša leta, broširano...............45 Na Indijskih otokih ................50 Naseljenci ...................... .30 Novele in črtice.................. .90 Na Preriji .......................30 Nihilist ..........................40 Narodne pripovedke za mladino: 3. zvezek .................... 35 4. zvezek .................... .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohm in priredbo za dvo- spev .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica .............75 Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor in bariton solo.................20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mljevanjem klavirja...........15 pesmi za PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 2. Slovenske narodne pesmi (Ba-juk) .........................45 3. Narodne pesmi (Gerbic).....30 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. z v. skupaj ........................ 1.00 Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 MALE PESMARICE: Zbtrka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......35 2. zv. Hudo brezdno................35 3. zv. Vesele povesti............... .35 4. zv. Povesti in slike .............35 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ...................... Zbrani spisi za mladino (Gang!): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- .65 .50 Zbirka ljudskih iger. 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ...........................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijan otrok............30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov ........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ................30 20. snopič. Sv. Just; ljubezen Marijinega ojtroka...................30 PESMI IN POEZIJE: Balade in romance (Aškrc) trdo vez. 1.25 broširano .....................80 Bob za mladi zob, trda vez.........40 Gregorčič, poezije trda vez........75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Ko so cvele rože, trda vez...........60 Grodec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano.................75 Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25 Marcic (Gruden) broš............30 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi .................... .40 Primorske pesmi (Gruden) vez......35 Pohorske poti (Glaser) broš........30 Slutne (Albreht) broš............30 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini..................1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije .60 Sto ugank. (Oton Zupančič). — PO6ZIJ6 «50 Vijolica. Pesmi za mladost..... .60 St. 1. Srbske narodne himne.......15 št. 2. Zrinjski Frankopan..........15 Št. 4. Pod oknom.................15 Št. 5. V sladkih sanjah.............15 Št. 6. Jadransko morje.............15 Št. 7. Pri oknu sva molče /lonela.....15 Št. 8. Slovo .......................15 Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15 Št. 10 Na planine.................15 Št. 11. Zvečer.....................15 Št. 12. Vasovalce .................15 Št. 13. Podoknica .................15 Narodne pesmi za mladino (Žirovnik) 3 zveziki skupaj ...............50 Slavček. zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25 Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 Narodne vojaške (Ferjančič).......30 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.— Mešani in moški zbori (Aljas) — 2. zvezek; Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; Oj planine; Oj s Bogom ti planinski svet; solskodomski mladini; Na bregu.............. .40 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan Divna noč...........40 4. zvezek; Ujetega ptiča tožba; Za- kipi duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu..............40 5.zVezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; & vencem tem ovenčam slavo; Triglav...........40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ................. .40 7. zvezek: Slavček; ,Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.) ; Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiši ......................40 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče veoni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdraviete. L; Zdravice IL; Oče večni; Tone;j»oinc« .......... .75 CERKVENE PESMI: Domači glasi Cerkvene mešan zbor .................. 1.00 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta ...............50 12. Tantum Ergo. (Premrl).........50 Masne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) .....................50 Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor, s spremljavo orgelj ...........50 10 Evharlstičnih pesmi za mešan zb. (Foerster) ...................40 12. Pange Lingua. Tantum Ergo Geni- tori. (Foerster) ...............50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni- tori (Gerbič) .................50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovec).....50 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas ................40 Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom. (Premrl) .....................4Q 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ..........35 12 Tantum Ergo (Premrl).........50 Missa in honorem Sanctae Caeciliae. (Foeerster) ..................50 Missa in honorem St. Josephi (Pogach- nik) .........................40 Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40 Missa de Angelis (Kimovec) .......40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .......................40 Oremus pro Pontifice .............40 Kyrie ...........................60 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ............ Sv. Nikolaj .......... .40 .60 NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica............25 Slovenski citrar (Wilfan)..........25 Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambura- ški zbor in petja. (Bajuk) ........1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov. nar. pesmi. (Bajuk( .......... 1.00 Na Gorenskem je fletno............1.00 NOTE ZA GOSLI: Nardni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka ...................... .25 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 .45 .20 .40 .20 .20 .20 (Premrl) Tri skladbe za klavir Moje sanje .................... Slovenski narodni potpuri (Jaki) Nocturne des Etudiants (Aletter) Golden rain (Aletter) .......... Slovenske zdravice (Ileischmann) NOTE ZA KLAVIR: Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ...............90 Oh morski obali. Valček. (Jaki).....40 Pripoznanje. Polka mazurka. _ (Jaki) .......................40 Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki.) ..-......................40 Veseli bratec. Koračnica. (Pahor) .. .45 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) .50 Pozdrav Gorenjskej, valček ....... 1.00 Uspavanka .......................70 Primorski odmevi Fantazija. _ C Breznik) ...................50 Orel. Koračnica. (Jaki) ............ .25 Buri pridejo. Koračnica. — (J. Skor- Pik) ...... .................25 Bratje in Slovenci smo. Koračnica. (Premrl) .....................25 Mabel. Intermezzo (Aletter)........20 At a Penguins Picnic. Intermezzo (Aletter) .....................20 Fahnenwacht. Koračnica. (Jaki) .. .20 ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije.............80 Slovenske dežele in Istra...........25 Združenih držav veliki............40 Združenih držav, mali..............15 Nova Evropa .....................50 Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po ....... .25 Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, Minnesota. Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki Po ...........................40 Velika stenska mapa Evrope......2.00 Prorokovalne karte ..............$1.00 Naročilom je priložiti deoar, bodisi v gotovini. Money Order ali postu« znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekom andirajte pismev Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING GO. 82 Cartlandt 8t„ _^_a_, GLAS NARODA. 30. JAN. 192.">. NAJBOLJŠI TEKAČ NA SVETU Iz spominov mladeniča. < Nadaljevanje.) „Kaj eharmante; saj te poznani, komedijant presneti, in niti toliko ti ne verjamem!" in pokazala mu je svoj mezinec. ,.Kdo pa je to?'4 se je okrenila in pokazala m—lie Blanche. Efektna Francozinja v amaconki in z bičem v roki je na redila nanjo litis. „Ali tukajšnja ?" ..To je m—lie Blanche dč Cominges, a ono njena mamica m— me de Cominges. Stanujeta v našem hotelu," sem razložil. ..Omožena je nadaljevala brez ceremonij. „M—lie de Cominges je še dekle," sem odgovoril kolikor možno spoštljivo in nalašč poluglasno. ...le vesela?" Nisem umel vprašanja. ,.Xi dolgočasna? Razume ruski* Evo. des Grieux se je naučil pri nas v Moskvi vsaj za silo po naše." Pojasnil- sem ji, da m—lie de Cominges še ni bila na Ruskem. Babica se je naglo obrnila k njej in rekla: Dober dan!" ,,Bonjour, madame," se je poklonila m—lie Blanche ceremoni-jelno in elegantno, hiteča pod videzom skrajne skromnosti in ulju-duosti pokazati z izrazom obraza in figure silno začudenje radi toli čudnega vprašanja in vedenja. -* ..O. oči je povesil?t, ma ne r nično in eeremonično; biti mora prava tička, nemara kaka igralka! Vzela sem si stanovanje tu zdolaj v hotelu." se je hipoma obrnila h generalu. ..Soseda ti bom. Ti je prav ali ne?" .,0, tetka! Verujte iskrenim čustvom.... moje zadovoljnosti!" je potrdil general, ki se je že nekoliko zavedel, ln ker je znal včasih slučajno govoriti posrečeno, važno in s pretenzijo na efekt, je začel tudi sedaj dolgovezničati: -..Tako smo bili vznemirjeni in potrti po vesteh o vaši boIehno.>ci.... Dobivali smo tako brezupne brzojavke in nenadoma...." ..Saj lažeš. lažeš!" ga je prekinila takoj babica. .,Toda kako," jo je še hitreje prekinil general in povzdignivši pri tem glas se trudil, tla ne opazi tega ..lažeš". ,.kako ste se vendar odločili za tako potovanje? Priznajte sami, da je v vaših letih in pri vašem zdravju.... Toda vse to je prišlo tako nepričakovano, da je naše čudenje popolnoma umevno. Silno me to veseli.... in mi vsi (začel se je milo in vzhičeno nasmihati) zastavimo vse svoje sile. da bo za vas tukajšnja sezona naj-prijetnejše razvedrilo." „Xelia.j že! Prazne marnje! Kafra za ril je zopet po stari navadi. I* me vam že sama živeti; sicer pa ostanem v vaši bližini, ker rada pozabim hudo. Kako, vprašuješ? Kaj je to čudnega? Cisto pripro-sto. In zakaj se njim vsem čudno zdi? Zdravstvuj Praskovja. Kaj počenjaš ti tukaj?" ..Zdravstvujte babica," je pozdravila Pavlina in se ji približala. ,.Od kedaj ste na poti?" ..Evo, ta je še najbolj pametno vprašala, drugi pa samo oh in oh ! Torej čuj : ležala sem. ležala, zdravili so me in zdravili, doktorje sem zapodila in poklicala konjača od Nikole, ki je neko žensko, ki je imela enako bolezen, ozdravil s se-neno drobjo. In tudi meni je pomagal ; tretji dan sem se vsa spotila in vstala. Potem so se moji Nemci zopet zbrali, nadeli naočnike in modrovali: Ko bi šli sedaj — le za mejo v kako zdravilišče, bi zapiranje gotovo nehalo. Mislila sem si, zakaj pa ne? Tepci vseh tepcev pa so zavohali: Živa tja ne dospete! Tu jih imaš! Nekega dne pa sem se odločila, in sicer v petek minolega tedna fer vzela seboj služkinjo. Potapiča in lakaja Fedora, ki sem ga pa že v Berolinu zapodila, ker se mi je zdel nepotreben in sem .menila, da se lahko sama pripeljem« Vzela sem poseben vagon; nosačev je na vseh postajah dovolj in odnašajo te za dve grivni (Grivna—novec za tri kopejke, naših 8 stot.), kamor ti je | drago. Hej, kako stanovanje imate!44 je zaključila oziraje se. „Za denar, očka? Saj imaš vse zastavljeno! Samo temu Francozu si lepih denarcev dolžan! Meni je namreč vse znano, da veš!" j ..Jaz. tetka...." je pričel general; v silni zadregi, ..jaz se čudim, tet-*j ka.... jaz vsaj morem brez vsakega nadzorovanja.... pri tem moji iz- j datki ne presego mojih sredstev, i in mi tukaj...." | „Ne presegajo, si rekel ? A Giro- ' koma si gotovo ugrabil poslednji novčič, varuh ti!" ..Potem, po takih besedah....' je začel general nevoljen. ...jaz več ne j v*em...." ..Kaj ne veš! Najbrže se niti od I ruletke ne odmakneš ? Si vse po- j ?nal?" General je bil tako osupel, da bi j e bil skoro zadušil vsled priliva razburjenosti. „Na ruletki ? Jaz ? Pri mojem stališču.... Jaz ? Zavedite se, tetka. aorda ste še bolehni...." „Laieš, lažeš! Saj vem. da te ne morejo odtrgati od nje. Vedno lažeš! Jaz pa še danes pogledam, kaj je takega ruletka. Ti Praskovja mi povej, kaj si je vredno tukaj ogledati, a Aleksej Ivanovič mi pokaže; ti, Potapič, ti zapiši vsak kraj, ki je vreden, da si ga ogledam. Kaj je tu vredno, da si ogle-lam?" se je okrenila naenkrat k Pavlini. ..Blizu so razvaline gradu, potem Selila ngenberg." ..Kaj je to 3. februarja ie-ta 1898 se je vojna ladja Maine, ki sc je nahajala v Ilavanski Inki, v-led ekspio-zije podmorske mine. potopila tekom 15 minut; "J50 izmed častnikov in moštva je pri tem umrlo. Ta nezgoda je velikansko razvnela ogorčenost Amerikancev proti Špan-ki. Dne 19. aprila istega lt.ta je kongres-sprejel skupno resolucijo, v kateri je izjavil, da je narod v Ku- | bi svoboden in neodvisen in po->zvai Špansko, naj se odstrani iz Kube. Predsednik MeKinlev je poslal prepis resolucije ameriškemu ministru na Španskem, na kar je španska vlada napovedala v^jno. Po raznih spopadih je bila dnt 10. decembra sklenjena mirovna pogodba, na podlagi katere >.* je španska odpovedala vsaki nadvladi nad Kubo in odstopila otok Porto Rico Združenim državam, kakor tudi Filipinske otrke. dočim so Združene države v poravnavo plačale Španski dvajset milijonov dolarjev. Zimski šport. 4 W prekoračili to mejo domnevanja: štiri krasno opremljene sobe ?» ko-palno sobo, sobe za služabuištvo, posebno sobico za komornico t id. žtne države in je dve Je ti kasne-j določiti, kdo naj bo predsednik; je zgradil za vlado prvo vojno; vsled vpliva Aleksandra Hamil-ladjo na vijake; iiue ji je biio tona je bil Jefferson izvoljen z« Princenton. Bila je to prva la- predsednika in Burr je postal Res je v ter sobah stanovala pred j dja. ki je imela stroje in k<>tle podpredsednik. Kasneje je bil enim tednom neka velika vojvodi- pod vodno črto. Burr poražen kot kandidat za go- nja, kar so takoj povedali novimi . ,, . ... ... veruerja države New York: zo- , ,. . , j "Princenton je bil pijonir ; . .. ., ' liaiemalcem. da bi povečali vred-j , . , , , . „ . net je Hamilton s svojim vplivom ... i modernega ladiedelstva m začet-**. . nost stanovanja. Babico so nosili. doprinesel k njegovemu porazu. • . ■ .. n:k svetovnega parobrodstva \ _ .. . , . a ^ ali bolje vozili po vseh sobah, ki1 „ _ . , Kadi tega je med obema nastalo jih je pozorno, natančno ogledovala. Upravitelj, prileten mož s ple- šasto glavo, jo je spremljal na tem : ^ " Moiiiit ogledovanju. ' Združenih državah pa je ime Ericsona najbolj zaslovelo vsled ' gradnje z železom okloplj-ne la- or". Spuščena je bi'a ostro sovraštvo. Burr je prisilil Ilamiltona na dvoboj. Ta dvoboj se jo vršil dne 11. julija 1804 v Weehawken, N. J., v newyorški Ni mi znano, za smatrali babico, vendar se mi zdr, da za silno imenitno in v prvi vrsti na morje le.ia 1861 tekom Civilne; . .. . TT ' ~ " _ * ko^a so vsi - ♦ i -i i i - i(,kohci; Hamilton je padel ubit , vojne, po sto dnevih dela. m l-ihi ; , , ar mi 7-"it • , i- - t>urrove kroglje. Dve leti kas- 'fcMTRIciH-n'ujtJtuwix:^ a uNbiii.'—»?YJ - --------• ^ Slika nam "predstavlja Miss Beatrix Lough ran. ki je dobila na olimpijskih igrah lansko leto drugo nagrado pri drsanju ^ ski. Novi parobrodni kon-koncesiji. Žrtev očetovske ljubezni. Ministrski svet v Beogradu je podt lil koncesije za prevažanj«« naših izseljencev sh-deeim iindje-t, em : Orient Sit earn Navigation t'n. Limitt .1 v Londonu — za Avstralijo in Novo Zelandijo; Conipagnie d'-s Messageries Maritimes v Parizu — za Avstralijo. Koledar za leto 1925. Se nobeno leto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot ga letos. Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktual- je bila dogotovljena. je porazila lico konfederirancev Cjuž- u oklopi jako bo-ato osebo. V knjigo so njak0v) "Merrimac", ki je bila Ije. ueje se je Burr podal na Zapad in se tam posvetil onim nakanam. tako i zanisali - Madame cen era le - it- -- - so -i''1 krstili z imenom Aaroil lakoj zapisan. ->iaaame f,tneraic yi, nmC!ja nincgo ladil i::il;o'.ii-, , . _ princesse de Tarasevitelieva. dasi stov (severnjakov) .Bmrove zarote (conspiracy). Tr- ni bila babica nikdar kneginja. j ' ' ; lilo se je namreč, da je hotel Lastno služabništvo, posebni va-1 3' febnjarJa 18U- — Horace ustanoviti cesarstvo ali republiko gon, množica nepotrebnih zavojev, Greeley, eden izmed najslavnej-j v Texa.su ali Mehiki. Bil je ob-kovčegov in celo zabojev, ki jih je š:h amerišklh ^urnalistov m te-, tožen veleizdaje, ali na zadnje je pripeljala se seboj, je najbrže pri- kom dveh desetletij najvplivnejši j bil oproščen. pomoglo do tega; a naslonjač, rez- uredmk v Ameriki, se je tega dne 11. februarja 1847. - Thomas ko vedenje in glas babčin, njena rodl1 kot sm ^^masnega ver-. Alva Edison. slavni iznajditelj ekscentrična vprašanja, ki jih je ^ontskega farmerja. Edina šol-.iu električni čarovnik, je bil dne stavila brez zadržka in ne trpeč ^ ^azba mu je bila ljudska 111. februarja 1S47 rojen v Mi- i šola v domači vasi. Ko je bil 15 lanu v državi Ohio. Kot deček je bil raznašalec časopisov, kasneje je postal telegrafist. Zanimal se j- toliko za svoj novi poklic, da je kmalu postal znan kot najhitrejši telegrafist družbe Western Union. Leta 1869 je dobil mesto superintendenta pri Gold and Siock Telegraph Co. Tu je napravi! razne izume, ki jih je družba kupila od njega za H40.000. S to glavnico je ustanovil električno delavnico v West Orange. N. J., ki je kasneje postala po vsem svetu ravno toliko slavna kot njen lastnik. V tej delavnici je on izvedel večino svojih eksperimentov. Njegove iznajdbe so preveč številne, da bi jih tu vse našteli. Zagotovil si je več tisoč patentov • i I i ork. kjer je odprl skromno ti- cil splosno spostovanje. Pri ogle- i . ... , . . Kkarito in izdajal književni ted- dovanju je vcasnih hipoma velela J , J . - , . i j i u--* !nik The New Yorker". Kasrn-naslonjac, pokazala del pohištva j . , mT . . . -- ije je postal urednik lista "The in se z. nepričakovanimi vprašanji ^ ,.... . .v, ... j ..... ... 'Log Cabin ' m njegovi članki so obračala dq spostljivo nasmihajo-! . .... . v imi prinesli sloves političnega pis- cega se upravitelja, ki se je ze za- i 1 / . - i l .L' ca -i - - Dne 10. aprila 1841 izdal je cel bati. Stavila je vprašanja v' „ ' m m . » , ... ,. • * * i prvo stevuko dnevnika The Tri-francoskem jeziku, ki ga je tako •. ..... j i i umne , ki je simpatiziral z Whig slabo govorila, da sem moral na-! ' . . . . ; stranko, ali je bil drugače neod- vadno jaz tolmačiti. Odgovori u-1 . . , „„ . ° .. t. ..... . .... visnega duha (Whigs v Ameriki praviteljevi ji večinoma ulso bili . , , . . ' ' , - . . . .. .. so bili stranka, ki je pred usta-po godu m je niso zadovoljevali-'. ... , . . ' c- . , . , novitvijo današnje Republikan- Sicer pa ni vi) rase vala, bi rekel, o . , . ' . ^ ,. . ske stranke zagovarjala zaščitne, stvari, c ampak Bog vedi o cem. \ . N „ . , . . ,. . TT .. • . , . i carine). Začel je svoje podjetje z Ustavila se je na pr. naenkrat pred . ' , , ....... i $<£000. ali tegom nadaljnih tridesetih let je "Tribuna" toliko napredovala v cirkulaciji in vplivu, da j? bil časopis ob Greelev-evi sliko bajeslovne vsebine, precej slabo kopijo znamenitega origina-t la. ,TČegay portret je.to?" smrti vreden miljon dolarjev. Upravitelj je rekel, da najbrže Greeley je bil jako priljubijo kake grofice. • [predavatelj in njegove knjige so „Kako, da ne veš ? Tukaj živiš, malimi izjemami le zbirke nje-a ne ves! Zakaj je tukaj ? Zakaj ,g0vih predavanj in člankov. Da- ima poševne oči?." Na vsa ta . vprašanja upravitelj seveda ni mogel po godu odgovarjati in jse je docela zmedel. ».Glej ga tepca!" je rekla po rusko. Posestnik Andrija Stipič v mi-botiški okolici je imel sina, ki je služil pri vojakih in prišel za pra-}»ih člankov, lepih povesti ter ua-znike na dopust k očetu. Oče je j svetov, ki pridejo prav vsaki go-pripravil sinu svojo postelj za 110-'spodinji. "ni počitek. Da bi spal čim bolje.; Nadalje vsebuje kratko zgodo-je šel oče v hlev, se tamkaj vle-'vino priseljevanja v zadnjih pet-gel na koruznieo in pušil tobak, desetih letih ter natančno besedilo Zadremal je in goreča pipa mu je nove priseljeniške postave, padla iz ust z koruznieo, ki se je Globok in mnogo odkrivajoč je vnela. Vnela se je tudi odeja iu tudi članek "Svet bodočnosti", obleka Štipiča, ki je vsled težkih Kdor hoče imeti Koledar, naj opeklin že naslednjega dne umrl. ea takoj naroči. $1 ZA NAMEČEK Boy's Blouse" $ 1 SAMO KUPITE VAŠEM t: SINU OBLEKO z DVOJNIMI HLAČAMI ali GORKO ZIMSKO SUKNJO FR. BEL A J 6205 ST. CLAIR AVE, CLEVELAND, 0. ( si je bi vnet Republikanec, ga je Demokratična stranka 1. 1872 izbrala za svojega predsedniškega iandidata; bil je pa poražen. Umrl je 29. novembra 1872. ali njegovo ime je še vedno ostalo na čelu seznama proslavljenih' ameriških j matograf, ki ima za podlago Edi žurnalistov. [so no ve patente. Ga ni imena iz-. ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOR Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. BOJAKI, PRE DNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO. VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 369 Grove Street Rldgewood, Brooklyn, N Y. Telephone: Evergreen 5506 Posebna oonudba našim čitateljem Prenovljen? viaalni stroj "OLm*" $20. B strešico *a slovenske čr ke, č, i, i ~ $25.- OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lah to Tsak pile. Hitrost pisanja dobite i vajd, BLOVENIC PUBLISHING COMPANY York, M. T :■-■ GT,AS NARODA, 30. JAN. 1925. PAST. ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN. Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil G. P. Rablji. Mickey Walker. 3 (Nadaljevanje.; — Le kratke pol ure, — je ugovarjal Souza. — Kaj je pravzaprav pol ure? V pol ure boste končali svoj obed. — Res je, — se je oglasil kornet, — a vrag sam ve, ke-daj bomo zopet obedovali. — Obed je 'pripravljen. Serviran bo v trenutku. Tako je — je reke! Souza odločno tor potegnil za zvonec. Poročnik Butler, kateremu ni nikdar prišlo v glavo, da je usoda posegla s tem v ta posel, se je ud ali ter sedel za mizo. dp obeduje. Od takrat naprej je postal igrača v rokah neusmiljenih okoliščin, kot boste videli. ★ Jedli so pol ure, kot je obljubil Souza in jedli so izvanredno der bro, to jo treba priznati. Dan poprej so lahko 'kuharji pripravili iz vratna jedila na kratko obvestilo in lahko si mislite, kaj vse so predstavili sedaj, po .skrbnih pripravah. Ko je izpraznil svojo četrto in zaključno časo Doura. je čestital poročnik Butler svojemu gostitelju ter porii il svoj *tol nazaj. •^Oii/.a pa ga je zadržal, ves vshičen. — Le še en trenutek, — je prosil — Mr. Bearsley_J>i mi nrkdai m« odpustil, č.- bi va» pustil brez zadnjega požirka, ki vas bo obva roval bolezni, ki preže v vetrovih Serre. Samo en požirek, — le er sam po/, i rok porta kot sto ga poskusili včeraj: Pravim, da bo le er glaž« k. a upam, da boste počastili rolo steklenico. Pa vsaj en glažek en sam gla?ek. x Prosil jt* skoro s solzami v očeh. Mr. Ilutler je prišel medtem v ono stanje prijetne otopelosti, v kateri pomenja naporno potovanje zadnjo agonijo. Dolžnost pa je dol/.nosL in Sir Robert Oaufurd je imel naravnost hudičev tempe rament. Omahujoč med dolžnostjo ter .slabostjo mesa je poročnik nouj, .lal na kometa 0'Rou.rka. O'Rourkc, mlad in zal Človek, ki j« hm 1 za svoja leta zv procej slasti do vina, je vrnil pogled z vlažni lai očmi tor zaciuakal z jezikom. — Xa vašem mestu bi se dal spravili v flkušnjavc,_je rekel. —. To j.- izvrstno vino in deset minut več ali manj nima n benega po mena. Poročnik je našel medtem srednjo pot, ki mu je dovoljevala hitro odločitev, primerno njegovim vojaškim instinktom, ki pa y kljub temu kazala povsem značilno sobičiiost. — Well, wo 11, — je rekel. — Pustite tukaj seržanta Flanagar in doset mož, da čakajo name, 0'Rourke, in vi se napotite takoj ns pot z ostalim delom dragoncev. Vzemite s seboj tudi živino. Dohiteli vas bomo še prodno boste prišli daleč. Prcpadeni obraz 0'Rourka je vzbudil simpatije Souze. — Kapitan, — je rekel, — vi vendar ne boste pustili Poročnik Butler pa ga je prekinil. — Dolžnost, — je rekel z zanosom, — je dolžnost. Na pot. O Rourke! 0'Rourke je vstal, salutiral tor odšel. * Takoj na to so prišle steklenice v košari, — ne ena. kot je rekel Souza. pač pa tri. Ko je bila prva izpraznjena, si je mislil Butler, dn .K O'Rout ke z živino že daleč na poti in da se mu v sled tega prav >»ič no mudi odpotovati. Čreda goveje živine ne potuje posebno hitro in eelo v slučaju, da bi bila na poti že par ur, jo še vedno lahko dohiti oddelek konjenice, ki potuje brez vsakih ovir. Iz tega izprevidite povsem jasno, 'kako lahko se je udal naš poročnik razkošnim okoliščinam. Načel je torej drugo steklenico nektarja. <1 ist igranega iz solnonih žarkov Doura. — soglasno z njegove lastno frazo. Služabnik je prinesel .škatljo izvrstnih smodk in čeprav ni bil naš poročnik kadilec iz navade, se je vendar poslužll to izvanredno prilike ter se dal zavesti še nadalje. Sodeč v udobnem stolu, poleg odprtega ognja, je polagoma sr ka1 vino, kadil in dremal preko pretežne večine skoro zimskega popoldneva Kmalu je tudi tVetjo st-klenico zadela usoda druge in kf > je bil majordomo Mr. Bearsley-a skrajno zmeren človek. ;je jasno da jo :zghiPa pretežna večina vina po žejnem goltancu našega poročnika. Mogoče jf bilo to vino bolj močna kapljica kot je izpr\a doiru«. val. m kakorhitro je izpuhtela otopelost, proizvedena od dobtesra oboda in prej'njega vina. je stopilo na njeno mesto navdušenje, ki j<» zmedlo še ono borno trohico pameti, katero je mogel naš poročnik :i?io«ovati svojo last. Hišnik Mr. Bearsley-a se je izvrstno spoznal na vina in pride lova nje vin, a v drugih ozirih je bil popolnoma neveden. Vsled tegn j<> omejil predmet svojega pogovora izključno le na vina in postal je celo zgovoron in zanimiv kot so vsi entuziasti. Kadar je naš poročnik pohvalil rdečo kapljico, je odgovoril Souza z vzdihom: — Res, dobro je to vino, kot pravite, kapitan. Imeli pa smo še boljše. — Xo mogoče, pri Bogu svetem. — je prisegal Butler, kateremu so jo že kolealo. — ^ i lahko pravite to, a je vendar resnica. Imeli smo boljše vino. Čudovit, kristalno-čist pridelek iz leta 1798. To je bilo slavno .'♦to ob rcet mladih fantov jo stalo ired njim, njih obraizl so bili silno nežni in še beli, komaj brčiee so jim poganjale. Enemu je šlo skoraj na jok. Narednikovo oko je iskalo: "Ti tam, ki zehaš. Sem!" In stopil je v vrsto. Narednikovo oko je iskalo še -enega. Šlo je od obraza do obraza in se ustavilo na levem krilu. Tam je stal bledi kast fant z udrtimi prsi in očmi. skoraj sklonjen naprej; komaj je nosil puško, pretežko za njegovo srce in prešibko telo. "Kaj se držiš kislo? Sem!" Ta se ni zganil V narednika je strmel z nedolžnimi omi. kot da vsega tega ne razume. Ni verjel. Zdelo se mu je, da se je narednikovo oko ustarvilo na debeluhu poleg njega, zdravem in bogatem, ki je popival in razsipal vse večere. "Ali ne slišiš, jetika?" Pogledal je strmo. "Ti — da! Suni ga ti, ki si poleg!" Narednik je zapisal imena vseh. Nato je javil poročniku: "Gospod poročnik, pokorno javim. dvanajst mož." "Dobro. Popoldne o/b štirih na dvorišču." Ob napovedani uri so zabili šti-rogla+i prostoren prostor z vojaki onih oddelkov, pri katerih so bili prideljeni obsojenci. Bili so zraven oni. ki so skupaj spali, pi-'i, prepevali, delili si vsak novec n še košček komisa. Postavljeni v vrsto kot šahove figure so morali proučevati minljivost človekovo. 1 Za vojaki so stali civilisti in gledali. Jcaj se zgodi, če hodi kdo po poti. ki je ne piše želeizni zakon. Na sredi kvadrata so stali vojaški dostojanstveniki, mračni 'ti resni kot zakon, bolj neusmiljeni kot zakon. M-ed njimi je bil duhovnik, bled. s križema v roki in razmišljal, kaj ima oprayit: križ na tem mesto, 'ko je že vse o-pr&vJjeao z Bogom. Dostojanstveniki so se zgrozili in pogledali temno, kot da je nekdo pljunil na Jopo svečanost sredi najlepše napitnice. Odnesli sc ga. narednik ga je ozmerjal. Ko -so odpeJjali mrliče, so šli rablji in so se napili. Ko so prišli pozi o ponoči domov, so se tovariši odmaknili na ležišču, kot da so garjevi. Nihče pa ni zinil besede. PREVARAN SOSTANOVALEC h( tel je prišel iskat prenočišča zapozneli gost. Ker -so bile vse sobe oddane, ga jo poslal portir k gostu, ki je imel v svoji sobi dve postelji. Prvi gost se ni prav nič razveselil novega sostanovalca, zato se ga je. hotel odkrižati z izgovorom. da v spanju silno smrči, vsled česar novi tovariš gotovo ne bi mogel spati. "Nič ne do", pravi došlee, "tudi jaz imam grdo napako. iSem namreč mesečen ter hodim ponoči brez zavesti c-krog, da pnidem do okna. Ker pa ]e vaša postelja ravno pod oknom. ne smete zameriti, ako vam slučajno stopim na glavo ali trebuh." Ko je to povedal, se je odei in takoj zaspal. Prebudivši se zju traj, se je čudil, ker je tovariš ves prestrašen sedel na postelji. Na tozadevno vprašane mu je prvi priznal, da je tako presedel celo noč iz strahu, da bi ga mesečnik ne pohodiL-Seve tudi smrčati ni utegnil. Vilharjeva "Lopudska Sirotica". Ljubljana, 26. jan. — V ljubljanski operi je Vilharjeva "Lopudska Sirotica" dne 11. decern bra doživela svojo premiero. Potem se je večkrat, ponavljala. Slovenska kritika zelo hvali novo o-pero iri izreka upanje, da se bodo temu delu odprli tudi operni odri drugih slovanskih dežel. Epilog k Haarmannovemu procesu. Stariši Ilaarmannovih žrtev, od katerih skoraj polovica še ni pojasnjena, so prosili oblastva zc dostojen pogreb ostankov njihovih otrok. Policija razmišlja o tej krošnji, ki ji bo nemara ugodila, da prepreči ogorčenje prebivalstva. Z druge strani je uvedena kazenska preiskava proti več kol dvajsetim osebam, ki niso postopale v Ilaarmannovi zadevi ta--ko, kakor jim veleva zakon. Gre predvsem za nekatere policijske organe in zdravnike, ki so prikrivali Haarmannova zverstva. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Kretanje parnikov - Shipping News g^žietK^f-^i^-va rima" •-•, •■• _a C4D9VUrL.K>TSTONCjri>w ca. N(W TOM Svetovni "welterweight" šamp-jon. ki jo premagal dosedanjega š;un p j ona Mike MeTigue. JAPONSKA BAJKA Na Japonskem smatrajo za lo-notice le čruola>ko. Mlada Japon-ka Miaima jt* imela kra. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati > stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih Ustih, prt ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamorem* dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1S24, zamorejo tudi nedr/javljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj tozadevna dovoljenja izdaja gene ralni nn bolniški komisar v Wash ington. I). C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi New Yorku pred od potovanjem, tei se posije prosilcu v stari kraj gla som nanovejse odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej pi5e za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorej dobiti sem Žene in otroke do IS. le ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. Stariši in otroci od 18. di 21. leta ameriSkih državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pišite m pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in Bte i njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Gla* Naroda". 8 tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda" Prav vsakdo— kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja1; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ▼sakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI ▼ "G 1ai Naroda" iŠliMhMg-aiif^ ir^iiiiiif^mriilirtiirlg&i^ L* -f