Leto m. ▼ 0*l|l, da« 26. JaaJja L 1893. Štev. 18. DOMOVINA Ms|a BMMca - »spM naj ae IsvoHjo polUjsCi srsdniktvu m mc*r franktraao. - liti|M m ss vraSaJo - U knmte m platoje vsakotnt po 10 kr od gsnnond vrste m celo tat/. > gld . n pol Ma 1 gld. u četrt teta M kr. IhiMh naj s* poSUJa: Dfnnttn J«srtai" * C4# I^ntsmtr, naredila mno.-o lani so naši častiti p*|»«lj»* nemškutarji z velikim t rad. .m h krpal t prošnjo za nemško šolo in •o ob enem proeili, da bi deželni šolaki svet izšolal trg Ljutomer. 1'otem l.i imeli naši nasprotniki svoj posebni krajni šolski svet ia bi lahko učitelje nastavljali, kakor bi se jim zdelo. To stvar je poslanec g. dr. Kokoiinek spravil zadnjič v deželnem zboru na dnevni red in ae bridko pritožil. da ljutomerski nemškutatji zastonj prosijo pri deželnem šolskem svetu in da ta noče nsli-šati njihove prošnje. Za njim sta se oglasila slovenska poslanca gg. Robič in dr. Dečko ter sta razjasnila, kako prav za prav pri nss stojijo razmere Godi njima zato najiskrenejša zahvala' Ogla sil ps se je tudi sam namestnik gospod baron Kflbeck ter izrekel, da po postavi izšolanje ni mogoče. S tem je pač jasno povtJsno, da sta krajni in okrajni šolaki svst. ki sta po ogromni večini slovenska, postopala popolnom* pravilno. S tem pa je tudi jasno povedano, da nemčurji zahtevajo nekaj, čeaar ae jim po postavi dovoliti ne more m tudi ne sme. Ali je mogel deželni namestnik drugače govoriti v On je poklican na prvem mestu od p res vi »lega cesarja, da čuva vestno na to. da se postava natančno izpolnjuje in nikjer ne krši. A naši nemčurji so gluhi in slepi za pravico. Kakor zdivjana zverina so se vsuli proti deželnemu namestniku ter kričijo in javčejo. da jim <-ek> vlada dela krivico. Tako so bili predrzni, da ao celo zasuknili deželnega namestnika besede, katere jim je govoril, ko so trije hodili k njemu prosit. Tu je jama vsa gnji- I k.lia naših nemčurjev Deželnega namestnika ne moremo prištevati po njegovem osebnem miši je nju med pristaše naše slovenske stranke. V tej zadevi je v resnici poatopal kot aepristranaki uradnik, kot pravi namestnik. In ker je pravično postopal, samo zaradi tega napadajo ga nemčurji na nesramen način. Tako postopanje nemčurjev I ni več predrzno, marveč gnusno in nesramno. Naj bi se visoki vladi vendar enkrat odprle oči. da vidi brezznačajno nemčurstvo v goli podobi. Nemčurska toča vsula se je tudi na deželnega šolskega nadzornika dr. Jart a. Tndi ta mož po svojem mišljenji ni «i kakor Slovenec. Kakor se vidi iz njegovih dejai..' je strog in natančen uradnik, kateremu je postava in pravi«* čez vse. Zaradi tega zagnala se je tudi nanj druhal na prav robat in surov nsčin ter ga ovaduje in črni. kakor da U bil najl*olj zagrizen nasprotnik Nemcev. Iz vsega tega se natančno vidi. da nemčur-|em ni za izpolnjevanje postave, ki zahteva za vse popolnoma jednake pravice. Nemčurjem gre samo za oblast in gospodarstvo, če tndi so v taki neznatni manjšini, kakor v Ljutomeru. Dne 21. maja je imel hujskajoči .šulferajn" svoj občni zl»r v Toplicah na Češkem. Tudi tam ao vzdihovali, da ima Ljutomer 500 nemških prebivalcev in nemških šolskih otrOk. Petsto nemških prebivalcev v Ljutomeru! Saj radi verjamemo. da jih imajo toliko napisanih, a koliko je pravih Nemcev v Poslane«- g. Kobič je resnico povedal. ko je rekel v deželnem zboru, da so v Ljutomeru štiri nemške rodbine. Ako ne verjamete. prav radi vam postrežemo z vsemi imeni. In potem 84 nemških šolskih otrOk Samo vpra- šajte r. kr. poštarja Franca Mavriča, na kaki način jih je nalovil in potem vaa bo sram, da hi še dalje o tem govorili Sicer pa mislimo, da je res pri nas tU nemških šolskih otrok, sko namreč vse tiste prištejemo, ki ss te namenijo v teku bodočih oO let narodi'' Pri tem zborovanju ae je tudi kvasilo, da je štirirazredna javna šola čisto slovenska in da se nemški jezik na zgornjih dveh razredih uči aamo na videz. To je res nesramna laž. naj ae nam pa dokaže resnica, če je mogoč«. Kolikor je nam znano, poučuje se na štirirazredni ljudski šoli nemški jezik že od drugega šolskega leta. torej v drugem, tretjem in v četrtem letu — Oovorilo se je. da je nemški .šulferajn" vzel zadevo v svoje roke da ss izšola trg Ljntomer. Torej ima vendar nemški .šulferajn" najimenitnejši posel. Naši nemčurji pa sami pravijo, da ž njim nočejo nobenega posla imeti. Tonj so tudi v tej zadevi lagali, ker ao videli, da je razburjenost proti temu društvu v našem prebivalstvu velikanska. Prejšnji naš okrajni glavar baron Mac Nevin je bil vssj toliko odkritosrčen. da je pri poznal, da je nemški .šufersjn" prajzovskega reda in da o njem noč« ničesar vedeti. Zdaj pa. ko imamo Henrika grofa Attemsa, je nemški .9»lferajn* prevzel voditsljstvo naših nemčurjev. — Nazadnje se je pri gori imenovanem zborovanju tudi govoričilo, da .šulferajn" v tej ljutomerski zadevi ne bo opešal, čeravno ne najde pri deželnem šolskem svetu podpore. Tu imsifo zopet napad na deželne.1« namestnika, ki je predsednik imenovanemu šolskemu sveta Hrezmerno. predrzno in nesramno je postopanje nemčurjev. ako se jim takoj vse ne dovoli, česar zahtevajo in ako bi tudi bilo krivično in proti postavno Čisto taki ao naši nasprotniki v LISTEK. Šolska obiskava v Črni Gori. Vršil >> in popisal Milan Kostič, glavni nadaornik. K. pomozi Rog! dragi čitatelji in mile moje čitatelji-v! Re«-ite mi pravo: Komu ni ljulsi slišati o črni flori? Ali mar nismo polni navdušenosti, kedar aamo čujemo to ime. za katero je privezana cela vrsta lepih spominov iz naše krvave p. vestnice ? Ali. minila je doba oduievljenosti; potrebno je. da pogledamo našo i prešloat i sedanjost i bodočnost trezno in vestno. Ni treba, ila v odu-ševljenosti ne vidimo dalje od nosa. ali da vlačimo jed en drugega za nos' Zato vas hočem povesti s seboj, da vidite za sedaj nekaj cd ( rne flor««; da vidite nekoliko Sol. učiteljev, učencev in krajev črnogorskih, in da se pobliže seznanite z njimi. Za sedaj vain hočem pripovedovati: Kako je glavni črnogorski šolski nadzornik obiskal nekoliko črnogorskih S-1 leta 1871. Rilo poletje. Vreme toplo Veselo >• p« .jahat i dobrega konjiča. — Pred večer je stala množica Ijudij na s'a le potrelie za šolo.* .F. le vzemi, kolikor U treba pa bodeš pozneje po«lat senatu račun, na kaj si kaj potrošil." .Z Rogom, flospodar' reče nadzornik in mu poljubi roko". .Srečno hodi!" — V jutru ol> zori je stal osedlan sivec pred stanovališčein nadzornikovim in dečko, ki pojde ž njim. .Si pa zgodaj?* .Sem. gospod." .Vzemi to škrinji«-o pa jo neai." Dečko vzame usnjeno torbo in jo natakne na i-ev od čibuka (Inlei Nadzornik zajaše sivca pa hajd proti Kjeki. Od Cetinja do Rjeke t rnojevica meste-a. je kaki dve in pol ure lioda. Cetinje stoji na ravnini, kakih I .">00 čevljev nad morjem; |-a zato je vemlar kakor v kotlu, in obkoljeno je a povišjimi kaiuenitimi gorami, katere so le tu in tam obrasle s hosto • Ki mesta - prestolnic«- — Cetinja pri«le se /a kake p d minute do m»-je ka tonskega in rj^škega okrožja. Od »»M ti je «liven prizor pred očmi Na enkrat ngl*-«laš celo planine arbnnaske in i.et«*govineke. I "red teboj se ra/pro«tira poifcdgasto Ska-denko Lil"'o (jezero na katerem ae v daljini t*!i Skader. neklanja prestolnica Jurija Kastn. >'a Ljutomeru, katerim sta voditelja dva c. kr. uradnika, poštar Franc Mavrič in davkar Alekeander DuDer. Prisiljeni smo, z ozirom na vse te dogodke, da visoka vlada vendar enkrat že nekaj stori, da se vsaj nekoliko neha tako hujskanje in ro-vanje. tako nesramno in surovo postopanje. Mi »e hočemo biti odkritosrčnih, a samo v interesu tukajšnjega mini in oprave, katerega si želi vsak polten in pravičen Nemec in Slovenec. Večina tukajlnjih c. kr. uradnikov ne delile nikakor v smisla vladarjevih l>eeed: .Naredite mir med mojimi narodi!", marveč ravno nasprotno. Očitno kažejo svoje sovraStvo proti vsemu, kar je slovensko ali samo opominja na Slovence. Mi ne vsiljivemu nikomur svojega prepričanja, v tem bčdi svoboda vsakomur. A c. kr. uradnik je vendar v prvi vrsti državni služabnik in kot tak mora vede i. da je na Avstrijskem zagotovljena ravnopravnost vsem narodom. Prepovedano pa mu bodi. da bi kar naravnost in očito kazal svojo mržnjo proti drugemu narodu. posebno pa Se tam. kjer je U narod v večini kakor sloven ' ski v naSein okraju. V prvi vrsti zahtevamo po- I polne nepristranosti ml prvega zastopnika vlade, od c. kr. okrajnega glavarja. Pri nas je isti z J imenom Henrik grof Attems. ki uživa vse zau-panje naše nasprotne stranke, od naše pa žali- j b-že popolnoma nič. Vse svoje informacije zajetna i jedino le od ne strani. 1».« občuje samo z na- J širni nasprotniki, tega mu pač ne moremo za-I.raniti, a je dovolj značilno. Visoko vlado prosimo, da nam dd moža v | resnici popolnoma pravičnega obema strankina; | moža ki bo saiuostalnih nazorov, ki bo jeklene , volje. Mi opozarjamo visoko vlado, da se neza- I dovoljstvo med prebivalstvom vsled pomanjkanja energične roke rapidno Siri. posebno, ko vidi. da nemčurstvo napada in blati vse. kar ni brezpogojno ž njim. Doslej je ie segal naS upliv tako daleč, da smo zaprečili nevaren odušek razburjenega ljudstva a danes ne garantiramo pod sedanjimi pogoji za nič več. Po murskem polji biva lojalen narod, presvitlemu cesarju vdan z duio in telesom, pohleven in ponižen, a kadar vidi, I kaj in kako delqje sedaj nemčurstvo v Ljutomeru, j zavrelo l>o mu srce. Opozorili smo ie o pravem hipu na vse ter storili s tem svojo državljansko ' dolžnost. Več ne moremo. Čudne razmere. Vsakdo ve. koliko nevenljivih zaslug ima naša duhovščina od nekdaj za probujo in pro-spevanje našega naroda in posebno kmetskega stanu. V prejšnjih časih je na štajerskem tudi na deželi, mej kmeti kar mrgolelo nemikutarjev. ki so zaničevali svoj matemi jezik ter trobili v rog mestnih nemčurjev, kateri ni bil vedno posebno naklonjen mogočni Avstriji. Sedaj je to vse drugače. Nahajajo se ie tu in Um kakini kmetski nemčurčki. a to so ničvredneži, s katerimi Nemci nič ne dobijo, mi Slovenci pa nič ne zgubimo. Da se je to tako preobrnilo, gre velika zasluga naši častiti dnhovlčini. Pa ne samo mej kmet-skim prebivalstvom delujejo naši duhovniki za narodno probujo, oni sploh v vseh stvareh ho d|jo vedno s posvetnimi narodnjaki in jih podpirajo v njih težavnem boju za blagor naroda. Ta narodna zavednost naše duhovščine pa celjske in drage nemčurje hudo boli in skoraj ni Itevilke njih umazanega lističa v kateri bi ne udrihali po duhovnikih. Udrihajo pa po njih na tak način, da bi človek mislil, d • je tam kje mej Turki in ne mej olikanimi ljudmi. Vedno se akliciyejo naši Nemci in nemčurji na svojo viijo omiko in dostojnost. a kdor čita njih listič, mora takoj spoznati. da je nj'h oiuika lažnivost in njih dostojnost pobalinstvo. Naša duhovščina uzorno izvršuje svoje stanovske dolžnosti, pozna in izvršuje pa tudi narodne dolžnosti. Pa lavno zaradi tega je ne vaiuje niti duhovno dostojanstvo preti |iodlimi napadi pobalinov. ki niso vredni, da bi njej jermenov na čevlj.h od veza vali. Laž in obrekovanje, to so sredstva, s katerimi se zaletavajo nemčurji v našo vrlo duhovščino Ako duhovnik v šoli ka kega r;.Z|»-sajenega nem otroka. — kakor se je to zgodilo v Sevnici, na Ijtškem in v Celji. le okr. ga. takoj se to — seveda z lažnjivimi dodatki — obesi na veliki zvon in grdenja in psovanja ni konca ni kraja. Ako se duhovnik kake volitve vdeleži In ne glasuje za |>odlega lilieralca. takoj se časniki lotijo in gtdenja in psovanja zopet ni konca ni kraja. Včasi smo kar strmeli, da državna oblast ni segla vmes in napravila konca takemu početju; kajti, kai se je že od naših nemčuijcv proti duhovščini lažnjivega in žaljivega pisalo in počenjalo, to presega že vse meje. to že spada pod kazenski zakon. V zadnjem času so Celjani zopet začeli ljuto in nesramno napadati naio duhovščino in posebno celjsko in z zadoščenjem smo opazili, da vsaj državno pravdniltvo začne uvide-vati. da se duhovnika ne sme pobalinsko zasledovati, kakor se zasleduje kakega lopova Glasilo celjskih nemčurjev objavilo je namreč pred par tedni dopis, v katerem se grdi in psqje celjsko duhovščino na uprav nečaven način. Državno pravdniltvo je dotično številko zaplenilo in raziiijatev prepovedalo. Žalibože pa je okrožno sodilče, kateremu v tem oziru pristoja višja sodba zaplembo razveljavilo in s tem Celjanom dovolilo duhovščino napadati. Naj Ceijani v svojem lističa napadajo in ob. sojajo raje postopanje nekaterih svojih pristašev v šoli. ki se vedejo naravnoet proti zakonu. Naj si izposodijo enkrat učitelja \Valdhansa. ki je pred kratkim nekega slovenskega dečka tako vrgel, da se je morala proti njemu uvesti kazenska preiskava. To bi bilo hvaležno polje za njih delovanje. Za danes naj bode s tem zadosti. A ob priliki pa bodemo nemčurjem postregli ie z več takimi slučaji A Ia NValdhans. Celjske novice. Vsa cenjene p. n. 9aročnlke, katerim smo danes prid j sli poštno-hranilnični položni listek in jim ja narošninn ali še osla plačati ali pn le ponoviti, prosimo, dn blngovole isto v krat ksm vposlsti, da aa bode neredu pri rnz-pošiljanji. (Umrl jat v torek 20. t. m. znani gospod dr. Jožef Neckermann. večletni župan celjski v starosti tU. let. 1 Utonil Ja) v Savinji dne 20. t. m. ko so ss kopali vojaki, rezervist Anton lončar iz Bros-lovč. Zadela ga je bržkone srčna kap. iSakolaka slavnoat) v Ljubljani dne H. in M. jolija t. I. obeta biti res veličastna. !)evet ' odsekov deluje neprestano, da dostojno sprejme j doile goste. Ti odseki shajajo se vsako soboto. da poročajo, kaj so storili. Preteklo sol h.to pre-' pričali smo se. da gospodje člani ne drže križem rok in se zelo trudijo spolniti do najmanjše pičiee, dano jiui nalogo. — Opozarjamo ie enkrat vso cenjeno gospodo, ki se misli vdeležiti te slavnosti. da vozi dne '.». julija ob ari zjutraj posebni vlak iz Celja v Ljubljano in piosimo. da : blagovole javiti svojo vdeležbo v kratkem v ; trgov,ni g. Drag. Hribarja v Celji. da liode inoč pr-skrbeti vse v redu. — Zagotovo sinemo reči. | da ne liode nikomur žal pota in troikov k obisku bratov onkraj Save. kajti bratska ljubezen in gostoljubnost bodeta v obili meri poplačale trud potovanja — Da se snidemo v mnogo-brojnem številu dne 9. julija v beli Ljubljani! (Ha sv. Vlšarja k Mariji Pomagaj 1 pelje posebni vlak po jako znižani ceni od Celja in od Brežic skoz Ljubljano v pondeljek dne 26. junija in od Maribora skoz Celovec in Beljak j-a v ponedeljek dne 8. julija t 1. dopoldne ter se je pričel vspored ravnokar razpošiljati. Zarad vsporedov in voznih kart bodisi posameznih ali za razprodajo, blagovolijo naj se vdeleženci in prodajalci obrniti na potovalni odbor v Ljubljani. Marijintrg št 1.: v Celji na g. Drag. Hribarja, in v Mariboru na g. M. Berdajaa Neprodane karte vzame odbor nazaj >a stroške hvaležno povnie. (Samoumor.i Dne 15. t m. našli so na Jožefovem hribu pri Celji neznanega človeka s prestreljenimi prsi. Poleg qjega ležal je samokre-> nabit še s petimi krogljami. Iz pisem, katere je imel pri sebi, je razvidno, da si je končal življenje sam, in da se je imenoval Ladislav Scbenker. doma iz Bodapešte. Skederbega, a sedanje sedišče turškega paša gubernatorja od Arbanije. Z leve strani gleda skoz planine turški grad Žabljak. kateri je uprav na črnogorski meji. Takoj pri Žabljaku je črnogorska vasica DodoSi. Bliže malo. ravno iznad mesteca Rjeka vidijo se zopet hribi in med qjimi vrh, kateri se imenuje Kostadin. — .Glej dotle je pridrl Omer paša ono leto!" (1872i — pripoveda ti Črnogorec mračno. .Pri moji veri. da smo imeli le zadosta smodnika in svinca in kakih tisoč čvrstih ljudij. posekali bi to tuijad vse na kosce, kakor repo. Pa kaj si češ. kc nam poslednjih dnij vojvoda Mirko. Bog mu se duše usmili, ni mogel dati več. nego po dve patroni na vsakega S čim pa naj čakaš štirideset tisočij spočite vojske? A bili smo utrujeni in počrneli od boja in od glada. Pomisli samo. bili smo se celo leto dnij vse jedni huji od drugih — brez stanja in spanja!" — Upravo naprej vidi se vrb Vranjina. kjer je bil samostan Vranjina škotija zetska. Z desne strani se je raztegnilo malo |iolje eskimsko, a izza njega se zopet vzdigujejo ka menite planine. Naš človek se mora skoro skameniti od čuda, kedar vidi toliki silni kamen, tolike gore nad gorami vse od ijavosivega kamena Zemlje jo tu malo. Na meji stopi s konja naš nadzornik pn jo maha dalje pel; ker se gre na niže, pa je teiko i «1 konja i za jezdeca kateri je na konju. A kdor bi rad živel v črni Gori. ta se liode hitro privadil peš-hoje. ,A zakaj nisi sedel na voz ali v kočijo'/" morda vpraša kdo. .Zato. ker v vsej črni Gori ni ne voza ne pota za voz (Pozneje se je pač napravil od Kotora do Danilovega grada pot za vozove.) Tako sta se spuščala nadzornik in spremljevalec vse na niže, po vijočem se kamenitem potu. kake pol ure. Sedaj se je prikazalo Dobrsko selo in celo poljana, ki je posejana s pšenico ječmenom, ržjo, koruzo, krompiljem itd. 1 »kolo njiv kamenene meje, a ob meji vidiš vinsko trto — puVVniee, sinokvo, granatno jabolko. Ne bi gotovo veroval, da je na tako malem razstavku od Cetinja tako velika prememba v , vegetaciji in v temperaturi Ns Cetiigu dospe mraz i do 2:1* R.. pade snega todi više kolen, in podrži dva do tri mesec*; a v Dobrskem seln. (Vklinu in Rjeke n v drugih nižjih krajih ne t raje — ako tudi pade — daljle od dva tri dni. Dobrsko selo leži na brdcu, kakor leže malone vsa sela črnogorska Vsak Črnogorec je zidal hišo na golem kamenu. da ne zavzeme oratne zemlje: a vjedno 111 Ji. da se more laglje braniti od sovražnika Samo so tuksj hiie biLe jedna drugi, nego po mnogih dragih selih. Polno je selo murv in to cepljenih, s iirokim mastnim listjem. Te murve so bile zasajene zvečine ie pod knjazem Danilom L kateri je dajal nagrade ljudem, kedar nasadijo določeno število murv. Pod njim je cvetelo todi svilarstv. črna Gora je mogla kakor pravijo — za sviln? črve dobiti po 10.000 tolarjev na leto. No, poznejše je opustilo to delo. Izlegla ae je bolezen pri svilodih, a narod ne vedel, kako da jih goji; p 1 je tako tedaj povse zanemarjena ta vrsta proizvoda V Dobrskem seln je tudi stari samostan, zvani Dol.rska celija V njem ni sedaj ni jednega meniha nego je on kot podružnik pridejan sam- -stanu cetinjskemu; a v samostanu je pripravljena šola z učiteljem dobrsko-selskim. Učitelj dobrskoselski bil je že nekaj slišsl. da je nadzornik krenil s Cetinja da obhodi šole. pa ga je na potn, v selu čakal /. nčenci. .Pomozi Bog. deca!" reče jim nadzornik. .Dobra sivča!" ,A kako ate mi v" .Hvala Bogu. v zdravje knjaževo. mi dobro. A kako si nam ti v Si li dobro potoval> .DoLro. Boga hvala". I*lj* l-rile-IlijU* gostilni, in ko pride nekoliko pozneje stavljene'-, pozdravili so ga navzoči z gromovit irai .živijo" klici. Omeniti je trel»a. da se je odhodah-e vde-leti I todi novi žalski župnik, vieokočast. gosp, Matija Koren, kterega so farani btl eden dan poprej prav prisrčno pozdravili kot novega dušnega pastirja žalske fare Med lianketom in po tistem vrftile so se — kakor običajno — razne napitnice: Gosp. župan Hausenb chler poslovi se s krepkimi in jedernatimi besedami v imenu žalske občin«, sosebno pa v imenu žalskih tržanov od visoko-čast g. župnika zahvali se mu za vse izkazane d<-brote ter ga prosi, da naj Žalčane ohrani tudi n->prej v dobrem spominu; župan pozdravi potem v imenu žalske obline tudi novega g. župnika ter ga prosi vzajemnega in skupnega delovanja. Vieokočast gosp. župnik GruAovnik zahvali se potem gosp. župana za napitnico ter ae od vseh faranov poslovi z ginljivimi. v »roe segaj, čimi b-sedatni in prosi, da bi naj tudi Žalčani njemu ohran il blag spomin. S-daj se oglasi k besedi velespoAtovani. kot iskren človekoljub obče znani : zdravnik, % dr M. B ; on povdarja ne svojo znano elejiantno in dovršeno besedo zasluge odhajajo čega g ep. župnika ter ga časti kot uzornega | duhovnika kot dobrega prijatelja in soseda in j kot raibga učitelja nežne mladine. Besede te. i ktere so se globoko utUnil- v srce navzočih j provaročlle so gromovito odobravanje. Visokočast | g>«p. župnik Koren napije potem gosp. županu. ; se poslovi od visokočast. gosp Grešovnika ter : konča svoj govor z besedami: .Bog ohrani* IV»g | obvari mojo novo domačijo!" Visokočast. gosp. Martin Medved »poimnja se v svoji napitnici iii.-Aan.-ga zbora, kteri je se svojim petjem prav gorko oživil celo odb«sln:co. In ko se je bližala ura ločitve, zapoje naš vrli gosp župan obče znano in za ločitev prav umestno pesem: ..lahko not" „Bog nam daj svojo |*>moC!" Vsi navzoči so šteje — v desnici držeč kupico rajnega vinca — gos. župana pomagali in konečno krepko trčili z gosp župnikom ter mu vzkliknili: .Z Bogom" Komaj pa so vtihnili borni .živijo"-klici, vstane goepod Fmnc Kovač, nadučitelj v p. — odlikovan z zlatim k-ižoem za zasluge — m zapoje in vsi navzoči za nJim: ,Jn ko ločitve prid« trn, Na rasna pota lene nas: Tu na' |-obratim. roko mojo. Ti n.'. |-odaj dasniro svojo. Da are« iveato kakor »daj. Ostalo ls.de vekomaj !" Ko se je U kitica dvakrat odpela, prikipela je navdušenost do vrhunca — vse si js segalo v roke in krepko so doneli .živijo" klici — pa tudi solzi ca je zalesketala v marsikaterem očesu. Drugo jutro so nekteri Žalčani odhajajočega gosp. župnika Se spremljali do Celja. Tako praznovali so žalski tržani od hodni co nepozabljivega. visokočast gosp. župnika Adam Grolovnika Pat«' ^kala. prej. drobno knjigo pod pazduho držoč in resnega obraza kakor nekdaj Kserka. ko ga je raz-kačiki razburjeno morje, po razrtdih hodil ter prepovedoval dijakom, vdeležiti se tega izleta. Hvalevredno zdi se mi to. da g. šolski svetnik tako skrili za slovenske dijake. V kratkem nameravajo tudi nemški visoUolci od diuštva , .1 ternutn-ja" v Celje priti. Ka<'ove«Usn aem. če | bo gos|s>d svetnik tudi nemškim dijakom gitnna , z'je prejs.vedal vdeležb. njihovih veselic Koli- j kor mi je znano se to pri priliki, ko so obhajali | Nemci svojo .Gachna-fest" ni zgodilo. Pa to mu prav rad odpustim, mož ima namreč sila veliko I opravkov in torej ne more na vse misliti. Dovolj je, če se briga za poredne slovenske dijake. Skoz Celje grede ogledal sem si todi celjsko maratonsko polje, kjer so Celjani nekdaj junaško premagali očitelja Porekar-ja in kamor mislijo sedaj postaviti kip v slavo svoje zmage. Ogledal sem si tudi hišo kramarja Jožefa Hummerja iz katere oken so pred nekaj leti na .Sokole*" jajca letele. Sel aem v mraku mimo Le hiše in akoraj da me je atrah obhajal, kajti nad hišo skovikal je mrtvaški ptič ... BrrH . . . Kako ste se pa upali vabila na sokolski sliod v Ljubljani razobesiti po nemškem Celji V Jaz sem ravno videl Nemca, čitajočega takšno vabilo. Mož je nekaj časa čital. potem se začel tresti po vsem životu, popadla ga je Valentinova liolezen, začel se je speljati in grabiti po nesrečnem sokolskem vabilo in koj ga je razčesnil na kosce. Gospod orednik! Ali še res ne veste, da imajo celjski Nemci nohte, kakor mitiški ptič .Gieif* v nemških pravljicah? Zakaj pa niste previdnejši in ne pribijate železnih vabil v — fte marsikaj druzega sem videl, kar Vam pa prihodnjič poročam. Zijntonser. Malokje na Stajarskein so Slovenci tako divjo in nesramno napadam od svojih sovražnikov, kakor pri nas v Ljutomeru. A Sk> venoi se še vse premalo branimo in napade surovih dr/nežev odbijamo. Cujte. kaj že znani poštar Mavrič. ki se je pred dvema letoma priselil k n*m v Ljutomer zoper nas počenja. »M prihoda do setlaj še ni prilike opustil nas domačine. Slovence, sramotiti in napadati. Njegovo dejanje pri nas j« vstanovitev nam sovražnega .Sulvereina" in nas zatirujoče .Slldmarke". potem rovanje za nemško šolo in lovljenje slovenskih otrok za to šolo, da bi postali, kakor on. odpad niki. poturio«. On je z nemožato zvijačo odpravil narodnjake iz starega tržanske* t bralnega društva iz olepševalnega društva in iz gasilnega društva On je iskal odločevati pri nameščenju učiteljev in uradnikov in vse to v tlačenje Slovencev. Pred prihodom Mavriča smo imeli tudi na-sprotstvo. a po volitvah smo zopet v miru občevali, tržili in k veselicam zahajali A sedaj je vse diugače. Mavrič ostro pazi na stare in mlade, da ne grejo v naš tabor na veselic* is če le taki namen izve. takoj pokliče svoje Prajze v obran in če Je sila mora tudi g dr. Rožič na stopiti. Da pa mi k nasprotnikom v veselice ne pridemo skrbi on s tem, da smo prepozno ali raje ne pozvani. Zato je nasprototvo nastalo studno in za obe stranki neznosno. Razne stvari. (Tikajana airstea aavest) Knez Švarcen-berg je v trgu I-ounn na Češkem dal postaviti veliko pivamo ter si js dal pri okrožnej sodniji protokolovati varstveno znamko za pridelke svojega zavoda in sicer le nemško. Ko ss je slovesno razstavil prvi sod piva iz nove pivarne in je češki narod videl le nemško znamko na njem, češke pa ne. se je čutil v pravicah svojega jezika močno razžaljenega. Ves trg in vsa okolica brez razločka bogatinov, kmetov in manj premožnejših so sklenili od kneza švarcenliergove pivarne ne kupiti niti jedne kopice piva dokler ne bode na sodih in tovarni čeških znamk. To je pomagalo. Knez Svarcenherg videč, da ima čeaki narod prav. in da se njegov jezik ne sme prezirati, je dal pri okrožnej sodniji takoj protokolovati za svoj novi zavod češki znamko. Tako bi lahko tudi mi Slovenci očili svoje nasprotnike spoštovati naš Jezik in našo narodnost. Koliko Je pri nas v sredini slovenskih trgov, mest d;i. večkrat todi po vaseh nepotrebnih nemških napisov! Mnogo, mnogo jih je in vsi pričajo svetn. da še naša narodna zavest ni dovolj razvita; kajti inače bi se nasprotniki naši ne upali ž njimi šopiriti. Tujec, ki pride v naše kraje, vidi povsod le nemške napise in sklepa po njih. da stanujejo tukaj Nemci. Pravih Nemcev pa je med nami bore malo ali skoro nič. Nemškutarjev t j. od|«dni-k<>v in begunov <»l svojega slovenskega naroda pa imamo silno mn»go m proti tem je trel« bojevati |«.v*.d v očitnem življenji. Pozornost naša naj se torej vedno obrača tudi na to narodovo zlo. Vršimo torej vsak svoj., dolžnost, da se te napake pri nas o.Is ranijo. Po hišah, cestah, uli- cah. železničnih progah, vaaeh, trgih, mestih itd. se mora povsod očitno videti, da stanuje tukaj slovenski narod, ki si Je vzbudil po dolgem spanji svojo narodno zavest — zavest prosvete ia svobode. (Most tet kanal) Zveaa med Francosko in Angleško pod morjem ali pa nad morjem je te vedno na dnevnem redu. čeravno ss ji angleški politiki trdovratno upirajo Neka francoska dražba je izdelala projekt, kako bi se napravil most čez morski rokav, ki loči Angleško od kontinenta. Most bi ležal Ki metrov nad morsko gladino. Stebri bi stali 400 do 600 metrov narazsa Po noči bi bile na njih velikanake električne svetil-nice. ki bi po svojem razvrščenji mornarjem todi kazale številke stebra Pri meglenem vremenu bi velikanska trobila naznanjala ladijam bližino stebrov Dolžina mosta je proračunjena na 33 4o5 metrov; v morje je postavljenih 73 ogromnih stebrov, ki stoje deloma 51 metrov globoko v vodi. Nad morjem je zidanega stebra še 14 metrov. potem pa je konstrukcija železna. Krog stebrov je projektiran venec velikanskih skal. ki bi imel nalogo, steber varovati pred navali morskih viharjev. Mostni stroški so proračuaJeni aa MIH milijonov frankov No. če bodo Kruncozje pri eventualni zgradbi tega mostu tako gospodarili, kot pri panamskem kanala, potem bode teh 818 milijonov še premalo' - (Kake ss isratani Tolika aoš ?. I*tna številka se deli z 1» in ostanek, ki pri delitvi oetane se imenuje o; drugič naj as deli letna številka s 4. ostanek naj se imenuje in slednjič še a 7. pri kateri delitvi naj ae imenuj* ostanek r. Sedaj se vzame I takrat <«. vsoti prišteje 23 in ves znesek deli a 3il, kar pa pri delitvi ostane ss imenuje >/. Nazadnje se vzame 2 X š ia 4 X r in 6 X 4. Ta števila se vsako zase množi in po-leui se vzmnožki seštejejo vsoti se prišteje še 4 in vse skapsj s 7 deli. Kar ostane imenujemo r. Nato se prišteje številu 22 še ek in bi imel veseljo do urarstva In mehanike, sprejme v učenje pod ugodnimi pogoji Pran jo Baje, urar v Karlov.u (Hrvatska). (85-1) ZAHVALA. Ker moram vsled odloka vis. c. kr. dež. Sol. sveta, SoStanj blii koma zapustiti ter novo sluibo v Loki pri Zidanem mostu takoj nastopiti, mi ni moč se od vseh cenjenih mi prijateljev in snanrcv osebno posloviti. Izrekam toraj tem potom vsem mojo najarCnejo zahvalo za vedno mi izkaxano naklonjenost in jim kličem: a Bogom! (84-P Ivan Kramar, učitelj. ltavn- kar s • iziSle v moji založbi: Pesmi ss visoki glas s apremljevsnjem klavirja zložil K Hoffmeister op. 6. C.na 70 ter. „Podoknica" iz dr. B. ipavca opere „ Teharski plemiči" transkripcija za glasovir zložil K. Hoffmeister. - T Csaa BO lar. lT!> Knjigarna L Schw«ntn«r t BrHlokh (Ki—i> Vsem p. d. hmeljarjem! Kakor dogovorjen«. »glasili in prikazali so ae letoa skoro vsi sovražniki naSega hmelja. Ličinka nekega rilčkaria (Risselkiifer uničila je letos veliko hmeljišče gospoda barona \Varsl>erga na Paki, v hmeljišči gosp. Jakob Janiča v Freienbergu prikazalo ae je neismerno Število ogercev in strun (Drahtwurm\ hmeljišča okoli Žalca so polna ulic, okoli Voinika dobivajo hmeljivi listi čme j>ege — in napoaled ie neusmiljena toča pokončala aa letos vse upanje marsikaterega hmeljarja. Z otirom na te istinitosti, sklenil ie odbor južno-Stirskega hmeljarskega druStva v Zalci pri aeji dne t. m., da se priredi dne S. julija t. 1. ob 3. ari popoludne v gostilni „pri zlati Kroni" v Zalci veliko, zborovanje vseh južnoStirskih hmeljarjev ae sledečim vapo- ' redom: 1. 0 rasnih sovražnikih hmelja v obče: posvetovanje. , kako l>i as dalo saprečiti njih pogubonosno delovanje, i Poročevalec društveni tajnik Anton Petriček. t. Govor gospoda potovalnega učitelja J. Belč-ta o vino-reji v obče in o naaajenju in pollahtenju ameriških trt v | .osebno. 3. Kazni naaveti Prav nnog.jhrojne udeleži* pričakuje odi« t južno-itirakega hmeljarskega druStva. Žale.-, ti. rožnika 1893. V C hi ka g o ! f k najznamenitejši Kolumbovi svetovni razstavi priporoča rotn« ltstk» po najnižji ceni in najugodnejši kombinaciji, in sicer: iz ZJubJJma« do ChlMare in nazaj I. in III. razred po gld. 246 -. I. in 11 razred gld. 37O- in (73) 3-3 viSej mej narodna potovalna pisarna clos. Pau/in v Ljubljani. JKrojnSki mojster osip Hočevar . občinstvu svoja veliko salogo sfrjMii oblet uKotpod« h dožte Vslik isbor snknn ia vnanjih kakor tudi domačih avstovno priananih tvrdk. j Vaško naročilo ae Mrv hiji 7 Zaupni mol v vsaki fari. Velevažno, čea četrt stoletja obstoječe, povaod isvanredno zaupanje in apoStovanj« vživajoCe domačo daaaratveno podjetje (poroštveni zaklad iznaSa čez >0 milijonov kron,, čegar glavni aedež je na Dunaji, koje je cesarsko kraljevo privilegirano ter je pod vrhovnim nadzorstvom visoke c. kr. državne vlade in čegar vsestransko priznano blagonosno delovanje sc razteza po vaeh pokrajinah naSe avstrijske domovine, pooblašča v vaakej iari po jednega saupnega moža z nalogo, po- Karol vit Hanpt, Anton Petriček, Sieilijanska vina v literskih steklenicah po 84 kr., 1, literskih steklenicah po 17 kr. V sodih po primernih cenah, priporoča Joaip Orsco v Celji, Kolodvorske ulice It. o.iprodajalnica Kukeoovega piva) ItsTizlco Icolo Kongorooi je prav po ceni na prodaj. Kje pove upravništvo našega lista. r,i) »•:! ............. .............................. | Lekarna Trnkoczy-ja | zraven rotovža v Ljubljani | prodaja in vsak dan s prvu pošlo razpošilja J i Marijaceljske ! l^j kapljice za želodec | rrt t l) fi ta . zdavn -preverjeno in znano + 2» U «i zdravi! • sčvi>tiliiim inkre. v |(j 'liiaJi pi i.m v|.li\om pri mota- J. t. i nem prabavljeajn. pri ,+ Sa A »' ' krču v želodca m aaba £ '.m' m IV aaajn. + •ni. a velja 80 kr- , tuct 1 gld. I tu. at t a gld. .. tucatov samo • gld. 3 ? Priporočila. Slavnemu občinstvu, velečastiti j j duhovščini, c njenim gospodom urad j nikom in učitelji-m uljudno naznanjam. da sem prevzel po smrti gospoda J j Ivana Šjjena trgovino špecerijskega, norimberškega blagi | zalogo moke in deželnih pridelkov j v Celji, Ljubljanska cesta, itev. 4. Priporočam se vsim za nakupo-j vanje imenovanega blaga in zagotov- i l Ijam najsnlidneio in ceno posire*!«. V Celji. L junija 1K'.'.'I £« 1 u Anton Kolenc. | Strune »a citm, goali in kitare •:•+-:- -:• -:- v -:• -:- -:• -:- -:- •:• -:- -:- •:• trgovina D. HRIBAR v Celji. itrrH, tsr^Mgotov^tn Blaž Sajko lzdelovatelj umetnih mlinov v Št. Jurji ob juž žel. (fttsjersk.il ae priporoča aa napravo celih umetnih mlinov, kakor tudi aa izdelovanje posameznih delov. Prevzame tudi vsako popravo in aagotovi solidno in trajno delo Adolf Hauptmann tovarna oljnatih barv, flrnajav, lakov ia kl«ja v Ljubljani <14' 10"8 Josip SftbukoTiok, | ItrojaUtiri zxxojat*r v Omlji Olavni trg »t- 18 ■ Priporoča as sa iadelovanje vsakorSne obleke i aa gospoda in dečke. Velika aaloga vaakortnega blaga, kakor tadi storjene oblake aa kmete, gospoda in dečke Velik iabor vsakorSnega perila in apodnje oblek«. itv?' ri 9S Josipina Šumi v Ljabljani priporoča svojo največjo zalogo navadnih do najfi-nej&ih trgovskih sladtic. Lepo. suh*, blago. Kazne druge v t«, stroko spadajoča i/-lelke kakor: predme i za okrašenje tort. cv«U.\ rož. vsake velikosti ter lepih nc*k--dljivih barvah. SMHn pianu a predajati po srjnek In cerkvenih srtlk. Za p. l.-tni čas zdrava in dobra pijača malinovec lHinil«ers.-itt i limonini »ok . I.uiioiiisaft liter ?ai kr. pri večjem nsn dStrii cm. tate j> ttodlT._ A"a lahtermnje poilljam cenike. Izdajatelj in urednik Dragotin Hribar. — Ti»k Ilru&tvcne tiskarne D. Hribar v Celji. Priloga »Domovini« 8t. 18., dne 25. junija 1893. (Oknjai ea«Wp o^jaUi Iml bode svojo nadaljevalno sejo dne 2» junija ob 10. uri do-pol ud ne, v dvorani porotnih obravnav okretnega eodiiča v Celji. — Zadnjic ni bilo mogoče reiiU dnevnega red«, ker Je nek«! narodnih odbornikov manjkalo, naaprotniki p« ao zapustili zl,orovanje Zato prosimo, da niti jeden naiih odbornikov pri tej nadaljevalni aeji ne iaoatnne. ker je nekaj prav Talnih točk renti. X.,.|||l, JHaaa") je otvorjeno u letotuje lato. _ Opozarjamo cenjene gosta, ki prihajajo t Celje, na to nnjleple plavaliKe natega mesta. Voda j« primerom« zelo topi« ker dosega te sed4 od 16—19 stopinj. Ibsm u U n Ciril. Ia dne 4. julij«. znligali bodo po nm Slorenakem. Ootovo ne saostanejo za dragimi Trli Itnjenki Slovenci in nadjamu s. Tidetl mnogo kresov po Savinjski dolini, kakor tndi Slovenskih goricah, I- L d. Ca«aki motal a—"P in skrb s« obte. edtavj«) Kdor hoč« vedeti, kako se včaai skrbi za občno rdraTje, U naj poprata pri goapodo Klaačniku t Oaiierjn. Tam je pred nekaj leti celjska neetna občina nakupila prostor ta po kopalce onih revelev. ki pornrjč t nati bolaid. Ta prostor Isti tako neugodno, d« Isti pod njim Tet hit Ia travniki nekterih okoliških ponetnikov Vsled tega se detevnn vod«, ki sa sbira na po-kopali«, oceja čea (»sto na sosedne travnik, ia v spodsj leteče vodnice. Mej potjo as ta voda meta a tiohleaimi snovmi Oovetkih trupel tako. da je po vsakem večjem detevji t« sledi poanti na certi in po okutiMB duhu, ki vlada tam v okolici. Posestniki dotlčaih hit so ss te zapored ptitotavali; toda zaatonj Oljski meetai zastop ima preveč drtulh skrbi. Ako bodo ta razmere tako oatale, potem goije doMnim sosedom, če pride kutaa bolezen Spod nje-Hajerake novice. {Oratkl knisilk.lt dr. Zws«g« je pravne- l.slsllisn je bil T nedeljo 1«. t. m preč gospod tupnik Matija Koren nn tulijo v Žaloi Ljudstvo se je zelo oveselilo novega dt-tnega pa-štirje, katerega dičijo ljnbeaen, Jobeo«^ioet in neumorna delavnost - Fsmuni na Mu jim g. tnpan Hanaenbichler. sprejeli so ob meji z ganljivimi ogovori svojega tupnik«, aa kar ae jim je U lepo zahvalil - Dal Bog. da bi go^od tupnik dolgo let ti vel med nami srečen in zadovo tjen, ter da bi tetavno delo bilo ma v vea^je, nam pa v časno in večno erečo. iVebtav . SketjlvaeLi Dne 1». junija iz-brali ao si odborniki tkoljevalke oličine. iupaaa, občinsko starešinstvo in krnjni tolski svst Zn tupna« voljen je zopet značajni in odlični narodnjak g Bikovtek. V občinsko staretinatvo ao voljesii gg. Martin Bincl, France Stotir, Ivan Kompoltek, France Brance. Kari Spea in Jote Jott. v k rajni tolski svet pa: Bikovtek Valsatin, Bincl Martin. Brance France. Kompoltek Ivan in I. Kovač, torej tndi sami narodnjaki Nomčtir ska stranka je leto. v tej znameniti občini pač za vso večno* pogorela. (V Tajnik pri Cetjli pride proti konci tega meeca is Celja mladi nadvojvoda Ferdinand z 11 častniki iz vojne tole. Ostal bo tukaj nekaj dai tac stanoval pri atarem Vrečarju (Hiralnica v Tojaika) ima sedaj te 1IH bolnike, katerim strete 6 usmiljenih sester in 5 novMn- Kaka tretjina bolnikov je iz gornjega in srednjega Stajerja. (T krajai Maki svet aa Tstalk) bili so dne 1». t. m voljeni Bincl Martin I« Traovlj. Bikovtek MIha iz Oraditč. Brance Fr. iz Ar-cliaa, Kompoltek Jan. iz Skoljevaai in Kovač Jak. iz Arclina. — Ker ao ti motje sami vrli Slovenci, ho ca prihodnjo tertletao dobo ta kraj. iol. svet. ker voli te občiaa Visiyavas enega nt-rodpjaka in ker pričakujano. da bo novi al. okr. iol. svet celjski imenoTal zn kraj M. nadzornika mota kateren.J gori ace za pran omiko ia srečo nAroda alovenskega ttel » narodnjakov ia :t nemčiirje ali recimo .Nemce", katar« js rodite slOTenska mati. — Tako izpolnile aa bodo bo-sede. katar, je teto. o priliki smrti g. Kiri-h-raajer ja zapieala .Domovina' da je U gus(wl bil zadnji nemtki načelnik kraj. Iol. sveta voj-nitksga Kapela av. Tiinln) na enako imenovanem hribu blizo Vojnika, o katere zanimivi zgodovini je .Domovina1 v svojem prvem letniku oMIrnejte poročala, dobila J. 20. t m altar. Izdelal ga ja za 300 gld. dobro znani domoljubni umetnik g. V. oblak v Celji. iPoforala j« dne 1» t m. bita ia hlev Alojz Bikovieka IMatazI) v Oradltčl. Bil je tava rovan. Kako je ogenj nastal, ae ne ve. Čudno je. da je pri tem poaeetnlku v kratkih letih ogenj te petkrat razsajal (T kraj. tel svet sa LjaMa. pri Tojalk«) voljeni ao bili dne 1». t. m. motje Jott Jote Iz Lipovca, Spea Karol ia Začreta ia I.ntar Fr. is Itaagorja sami zvesti sinovi svojih slovso-skih mater iTaMla) Bralno druttvo v Št Pavln v Savinjski dolini priredi 29. t. m. ob 3',. url pop. (na praznik sv. Petra in Pavla) slavnostno otvorjeqje s sledečim veporedom: 1. Pouk v sadjereji, cepljenju vinake trte v zelenem atanu ter predavanje o kmetijstvu v tolakem poelopju. 2. Vaaelioo s petjem in pntlo zabavo v gonilni g. Hribarja v Si Pavlu. Goeti dobro dotli. Odbor i? Kaajteakl js rapiaano sačaaao meeUi de Čelnega iivinozdravnika s «00 gld. letne plač.. Protnje do 20 julija na drtelai odbor - Ijll ') so teto. pridno na zelaso cepili svoje amerikanske trta. toda oepič« natih Uahtnih domačih trt M jim bilo skoro zmanjkalo; morali ao jih precej drago plačevati (Bralki aoMlkatarji) so bili ti, pred Hdnevl steTit na Tura na kranjsko stran ondi pokopa nega nendkega panika Anastazija Oman. pa dst jim js bil skazil istel Sicer stavimo svojo glavo, da med vasmi izletniki ni bil aiti eden. ki lil bil dobro pomni delovanje mota, U na Tarnu počiva. Ako bi to poznali, imeli bi druge Ptuja v nedeljo dne iT. junija IW ob H. uri popoldne v gootilnl znanega rodoljuba gospoda Mikla. Opozarjamo ras rodoljube in zavedne Slovence iz Ptq|n in okolice, naj ae tega ehoda udetete. Program bode zanimiv; govori ia pelje bodo se vrstili; med dragimi bode tndi izveetno dobro ugajalo predavanja ,o liitkl pri Slaku', koje tristoletnica aa itak tudi v dragih krajih (■a Tidasa) bod. leto. uradna nfitalj^ aknptčina sa brett-o okrajno gtevaratvo, in slcsv 14. avgusta IV Trtovljekl umri j. po Jaljti mučni bolezni g. Matija Plavtak, poaeatnik in goetilničar v «2, letu starosti — Kajni je bil polten na. rodnjak in bteg človek. - »vr miru počiva! iCapIMal V začetku tega msKa učili in urili ao v mariborski vinorejaki loll cepljenja zelenih amerikanskih trt. Pri ten. prevalnem pouku bil je naaoč tudi nai kmet In vinorejec g. Martin Kozinc po domače Radi iz Pretneloke. Vidi ae, da ae je on cepljenja prav naačil, in dobro hI bilo, — ker je on marljiv vinorejec tat dobrotljiva duta — da bi se kmetje poeebno tisti, kateri le imata amerikanske trta. podali k njemu učit ae tega cepljenja. lTakU.1 k slavnostnem otvo^jenji ..Kmetakega bralnega druitva gornje Saletke doline* na vrtu goMilne g M. Korona pri Velenji, dne 29. junija 11 tečno ob 3. uri popoldne Vspored aj Pozdrav gostov, b Volitev atalnega druttveoega odbora r} Vpisovanje novih udov. J) Slavnoetni govor. r) Koncert, avira društvena godba, ee eodelo-vanjem čitalničnega pevskega tbora v Sottanji. K mnogobrojni udeletbi prav nljndno vabi omib rahli odbor. (StonaM s..lisa bil je T nedeljo dne 18. I m. n« faro Marija t Putčari ria čam g. tupnik Adam GnUOTnik Goapod tn[«ik prikupil ae bode gotovo a evojim ljubevnjivim obnaianjem hitro vsem Pohorcem in oni bodo dobiU v qjem zvestega dulnega pastirja ter skrbnega svetovalca. Dal Bog mnogo srečnih dni novsrau gospodu tupaiku med dobrimi svojimi farani. oI Fekarjik pri Maribev.) uganjal ja v nedeljo 1*. I m nemtki .tulverein- svoje bntke ter stratil s prajzovsko zaetavo .frankfurterco*. Ljudstvo seveda ni umelo. kaj boče mariboraka nemlka gospoda — med katero pa smo videti mnogo takih Nemc«.koje j. rodila sloveaaka mati. — t), ko bi l.tali ti ,oereč«valci- ljudstva bojj skrbeti ia svqjs nemlko brata aa gorajrm Štajerskem itd, ksteruu js mao«o bolj potreba pouka, kakor natim slovecakim otrokom ia postil, aloveaakega kmeta pri mini pa bi bilo ne > sv Cirila 1» M •i priredi sbud pri av. . aa Ptaj vednosti IJpamo. da bodemo pridobili mnogo novih članov prekoriato^ drnlbi. I Jtee tal trn nest! to Masa Tkal,-) to ja: Hudobao, slabo delo ima zraiross slabe na sledke. Te besed, nemtkega panika ai bodo nemtkiiurski tolski očetjs nn Slatlal meada za vae čaae zapomnili, kakor katejo njih Jereoijade t .Tagesposti', t kateri so z aon začeli totiti, da njih „tulT.ieiaaka* tolaka palača te zmirom stoji prazna Zdaj je veadar ministeratvo odločilo, da ae Ima ta oadotai tolski okolil ustanoviti 4razredna delka ia Iratredaa deklUka lola Zdaj se nadejajo in prosijo in pretijo (knr pa je ae-varno), ti lolaki očetje v .gralki klepetulji', da bi ae va^j do jaaeai porabila ta prazaa palača. To M tudi al talali Ali vprašanje je, katera izmed teli tol naj ae aa Slatini napravi'- Kittara bode primoraaa. z nemtčino po receptu .tnl-vereiaa' ae močili - Nobena ni doltaa. vsled judetevlh grotev toliko krivico trpeti) Kar pa slesr čveka taloatni dopianik v tej .klepetulji', je kar neumno Prari namreč, da Ijndatvo vinarja Bi dalo za .tolvereinako' palačo. AH je pa zdaj mar to poslopje tekalna alatinakega prebivelsfva'-AH al .tulverein" za svoje darilo na poelopju vknjilen . Ah ni torej vsled tega lola v večnih kremplji), tega zloglasnega druttva ki aqa te prepir used slovenskim prabivatetvora?) Strela akUal je v četrtek dne 13. I m. kmetu Poček v Bukoieku blizo Bretic kravo aa pati. Ta knaet je 24. m^a pogorel. Bog ae lumili! {T petek Aa. 14 l sa.) prihrula je okoli pete ure popoludne aulut toča proti Breticmn. katera se je potem z detjem pometala a tega nastala je huda aevihta. Po meatn drla je voda, kakor potok. K sreči potegnila je te po esii črti ia te ni :1oeegia na jutni strani Save. Na treh straneh pa todi ni doeegla čez pol kilometra od meata. Plitsp Zavoljo nekega apataika. ki teti aa Kranjakem pri čatatu, in o katerem prebivalci iz Moataca (blizu Bretic) trdijo, da njim spada, oni iz Cateta pa aopet. da njim. sprli so ■s med sabo ia ae naaprotno na tam proeteta začeli pretepati, tako. da ao mogli kmeta Jazbec iz Cateta in kmetakega eiaa Krnic iz Moeteca takoj v bolnitnico odpeljati. Pislkn.sl ) Po dolgem pričakovanju je vendar enkrat doMten nedeljski počitek ob 1. nri popoludne zn trgovske prod^alnioe v Breticab — Že pred dvrsni leti pisali so časaiki o tem, in kakor se somi, je te lansko leto prilla zapoved na .Obrtao zvezo" za nedeljski počitek, pa ker ao pri zvezi sami trgovci, oetalo je Vse Uho. Po trpetljivi trg. pomočniki veodar nieo hoteli taga več trpeti in vedno nndlegovali minieteratvo s protnjami, slednjič pritel je menda nn mm opomin in moralo je take akrito na dan. Preučeno nedeljo 1H. I m. bil je začetek Marsikdo je to Teeelje trgovskih pomočaikov postrani gle- dnl in se Uho jezil, poeebno pa--. Veliko je tacih. ki ao jim tega nevotljivi. ki ae privolčijo trg. ponaočnikn eae minuta prostega čaaa. Tlaka je te zdavaej proč. Živila proabMt!!! [--■■'-- Iilgilk. i V poadsljek dae 19 t m. prikorakal ja stari gnlčiaski nadzornik Peachki (Petki) ia pokopalitča skoai travnik kmeta Petna v Breticah. Ta priteče za gospodom ia zahteva aa poatopa^je po travaika 2 gld. Gospod ae brani plačati ia kmet zgrabi po klobuku in gn mu aeče dati prej nazaj, da mu plača 2 gld Omeajeal kmet te nikomnr ni aič naredil, tudi temu ae bi bil, ker je Nem« Ia kmet z Nemci drti; imel j. pa b od lanskega leta jezo na njega, ker ga je bil a • gld odlkodnine kaznoval za tri krav., ki ao pnaupih aa gratflnski travnik, tedaj od krav. 2 gld, aaredil je tndi kmet za go^nda tako cem>. Ta mu je dobfo posvetil, akoravao bode kasaoraa. (Patom) V torek irete ob lO. nri čutili kdo v Bnfticah poUm Stražo m jo dvakrat. (N* Vidam) pripeljali so ae v torek 20. t. m. ob treh popolndne prevzvišeni gospod knezo-Skof dr. M. Napotnik in so drugi dan položili temeljni kamen za novo cerkev. iTofe) oklestila je na dan sv. Vida lft. t. m. popoludne del nale fare, moravski vrh. po vsi moravski občini in tudi del bučkovsk« občine. Ploha je bila taka. daje moravskim kmetovalcem seno popolnoma s snetjem in zemljo popalila. ter veliko zemlje z bregov odplavila. (Letina.) Sena bo letoa malo. živina nima skoro nobene cene. — sadja bo precej, posebno slive so rodovite — gorica kaže po nekod dobro, »kropimo vsi. Kjer pa niso »kropili prejšnja leta je jako slabo, ni grozdja in les je osmojen in suh Na polju bo jako malo žita. več pSenice. letina bo brž ko ne slaba, če ae »e jarina ne obnese. Druge slovenske novice. (Slovenske posojilnice L 1892.) Od koro»kih posojilni«- smo poročali že o lft. kako so lani de-lovale. Danes poročamo o 18. (O 17. koroiki posojilnici. namreč o oni pri sv. Lenartu pri Sedmih studencih ne l>omo poročali, ker je »e le letos poslovati začela.) Ta 18. je hranilnica in posojilnica v Črnem, ki je priobčila za 2 upravno leto svoj računski sklep. Iz njega posnamemo, da je imela lani 38.H18 gld. prometa. 227 gld. čistega dobička, katerega je porabila menda za rezervni fond, v katerem je že prej imela 308 gld. Doiel nam je tudi pisani (zakaj ne bi tako velik zavod dal računa tiskati« račun posojilnice pri sv. Lenartu v Slovenskih goricah, ki je imela lani lrttfOl-l gld. prometa. 832 gld. čistega dobička in v obeh zadružnih fondih 3409 gld. — Pobili nismo »e računa od sledečih :i posojilnic: šebrelje na Goriškem, Slatina in Sevnica na štajerskem. Lepo prosimo Se za te. (Umrla) sta odlična slovenska domoljuba, j na Razdrtem Hinko Kavčič, vrl deželni posla- | nec kranjski: v Ljubljani pa A. Arko. neumorni : čaaniSki poročevalec. Izdelovanje palic aa sprehodi se vrti v veliki meri v Leskovcu pri KrSkem: tuji podjetniki pokupljejo po gozdih mlade kostanje in hraste, ki jih deloma že v rasti na mestu zavijajo na vse strani, da dobe zaželjene lične podol>e. Ljudje si s tem dokaj zaslužijo. * V Logatcii se poteguje kmetijska družba za to. da ne bi krčmarji plačevali užitninakega davka od tiste pijače, katero morajo dajati svo-jim večkrat mnogobrojnim poslom. Kes, vino je že tako drago. zada<-ano pride »e dražje, in vendar ga hlap«i in druga družina mora včasih nekaj dobiti. Zoper isasljsvsnjs> v Ameriko se je ostro izrazila kmetijska podružnica na Vrhniki in želi. da bi pa gospodske preprečile, ker se prigodi, da se marsikdo brez potrebe preseli in le iz pohlepnosti po denarji. Mnogo je pa izseljencev po nesreči, zlasti če jih brezvestni agenti v Brazilijo napotijo. Zato naj bi vladni organi tem agentom na prste gledali, zlasti tistim, ki piSejo. recimo, z laškega Vidma na siromaka slovensko pismo, ki se začne n. pr. z .Ljubi prijatelj* itd. (V Belokrajiai) je vsled izselitve v Ameriko silno pomanjkanje moSkih delavnih moči Največ hiS je brez gospodarja i Banka „Slavija" v Pragi' bode dala 1 milijon gld. denarja, da se razposodi med prebivalce slovanske v Istri. — Hvale vredno' (Na vojaškem strsliMi pri Krikom • se začnejo strelne vaje 5 julija, v tem mescu jih bode 14., avgusta jih bode pa le 8. (Na Kočevskem), od koder je bilo že od nekdaj veliko preseljevanje v druge kraje in dežele. teži občine posebno to. da morajo skrbeti za tiste obubožane občane, kateri so bili že veliko let z doma To je res hudo. Zato naj bi se (tostava o domovinskih pravi«-ah spremenila n. pr. tako. da zgub<; vse občinske pravice tisti srenjčani. kateri že kacih 15 let niso v občini prebivali. i Kmetijska podružnica kočevska: je pn» sila glavno družbo, da bi se ona na merodajnem mestu potegnila za to. da bi se pri načrtu za zi.lanje lokalnih železni«- na Kranjskem oziralo tudi na kočevsko zemljo. Kes. »I Kočevja naprej naj bi se izpeljala železnica do najbližnjs postaje Zagreb-Reške železnice. (Okoli Mokronoga) ao napravili lčine Se predpisanega Števila bikov. Preinovanje goveje živine bi tu«li jako pospeSevalo govedarstvo: toda koliko okrajev je Se na Kranjskem, kjer ni bilo »e nikoli pre movanja. (Sleparsko dstsljno oeme) se je letos na Dolenjskem prodajalo; dobili so ga menda trgovci z Ogerskega. (V Radečah i pri Zidanem mostu se resno posvetujejo o ustanovitvi posojilnic?. iTo&a) je 13. t. m. hudo pobila v fari Studenec nad Savo nasproti Sevnici. Pa lani je tem krajem ravno tako hudo Škodovala. (V Krikom) !>ode letošnja uradna okrajna učiteljska akupSčina v sredo 1!'. julija. Isti dan popoludne zboruje .Pedagogiško druStvo. (Pravico javnosti' je dobila Sola sv. Cirila in Metoda v Trstu. Vsliks sodnijske preiskava) se vrte v Istri zoper omikano gospodo iz Buj. ki je prepevala izdajalske pesmi italijanske in pretepla poštarja, kateri ni hotel ž njo v isti iredentovski rog trobiti. PoStar je umrl. Druge avstrijske novice. (Delegacijo) so dokončale svoje zasedanje. Vsprejelo se je vse tako. kakor je vlada želela; le Mladočehi so se hudo upirali. Minister jih je skušal pomiriti, čefi. če je država v notranjem mirna in edina, ima tudi na zunaj več veljave. Vimenu Slovencev je govoril poslanec Pfeifer. ki je sicer poudarjal zvestobo Slovanov in še posebej Slovencem do presvetlega cesarja pa se vendar britko pritoževal zoper velika bremena, ki jih vojaščina davkoplačevalcem naklada Tudi je zahteval, da se pri koroškem polku zopet | vpelje slovenščina, kakor je prej v navadi bila. ; Vojni minister, ki se je nasproti Mladočehom kaj ostro izrazil, je vendar obljubil Pfeiferjevo željo zopet preiskovati. — Dalmatinski poslanec Klaič se je potegnil za hrvatske pravice sploh in za hrvatski jezik v Bosni. 'Zlatih 10 in 20 kran> menda ne bode veliko krožilo, ker zlato ne bode brez ažije. kakor se je sicer prvotno mislilo Tudi s srebrnimi kronami imajo že križe. Na Dunaji kroži namreč veliko ponarejenih, kajti ni težko ponarejati jih. ko imajo prave krone za 50 kr premalo srebra v sebi. Bati se je. da se bc«le blago podražilo vsled tega. ker so kron- predrobne. Torej je zopet malo nade. «la bi .zlata" ali v«aj dobra .srebrna* «loba za nas nastopila 'Sedanji kolski) v«-ljajo le do konca tega meseca. i Nižje-avstrijski deželai odbor, je skli«-al sejo izvedencev, ki so se posvetovali o novi ure»lbi učiteljskih plač. katere mislijo tako pr.'-•■snovati, kakor so urejene uradniške plače. Kes zaslužij«i učitelji že po »v«>ji izobraženosti večjega ozira in pozornosti Koliko eengn tudi druge gosposke omiko in praktično porabo učiteljskih pripravnikov, razvidi se iz tega da je linančno ministerstvo ukazalo, dajati med prosilci, ki se oglašajo k davkarijam, prednost — učiteljskim pripravnikom. (Na Tirolakom) bodo Italijani imeli nove volitve v deželni zlior, ker so bili njih poslanci mandate zgubili vsled odsotnosti pii sejah. Po dovršenih volitvah bode se zopet sešel deželni zbor. ker mu je še veliko dela rešiti. (Prano* telesnih ostankov) grofa Ivana Draškoviča, dne 15. t m, iz Radgone v kraljevi Zagreb bil je tako sijajen, da ga pač ni moč doatojno opisati. Mesto bilo je z zastavami na-kinčano. ljudstva zbralo se je nad 40000 iz vseh krajev Hrvatske in Slovenije, vencev bilo je ne-brojno. Sprevod jel se je pomikati ob poln 8. uri z osrednjega kolodvora proti Jelačičevem trgu in naprej proti stolni cerkvi, koder je bilo za-dušno opravilo. Proti polu ene dospeli smo na pokopališče. — Hrvati pokazali so s tem činom, kako visoko stoje na stopinji izomike in pokazali, da seme. katero je sejal rajni grof Draškovič. ni palo na kamenita tla Govori visokoučenih profesorjev Hadaliča. Šmiciklaša in Kolnegoviča napravili so nepopisljiv utis. — Zvečer bil j« sijajen komers. katerega se je vdeleiilo nad 1500 oseb in pri katerem sta bila posebno zastopnika Slovencev navdušeno pozdravljena iT Dubrovniku) v Dalmaciji, v tem staro-slavnem hrvatskem mestu, odkrili liodo 2(1. jun. J. Gunduliču. velikemu hrvatskemu pesniku, spomenik, ki ga je izdelal kipar Rendič v Trstu. (Slovaki) na Ogerskem so nabrali Že «5000 gld. za svoj gimnazij, ker nimajo nobenega, od kar so jim Madjari pograbili gimnazij, ki so si ga bili tudi sami ustanovili. O vsaj tndi mi Slovenci pri tej mlačnosti, ki ae je naa Ictila, nikoli ne bomo imeli višjega slovenskega gimnazija še kranjskemu mestu takega menda ne bodo dali, čeravno bode moralo šteti za gimnazij tisočake. (Hrvati) so te dni slavili 701etnico svojega prvaka in voditelja dr. Ante Starčeviča kateremu bode narod poklonil lepo novo hišo v dar. Zemljišče je že kupljeno in denarja veliko nabranega. Ogled po širokem svetu. (Tolitve na Nemikom) niso ugodno izpale za vlado. Med izvoljenimi je malo njenih odločnih privržencev, marveč precej socijaliatov in poslancev raznih strank. Največ volitev je pa ostalo neodločenih, treba bode še ožjih volitev. Vse kaže. da se ljudstvo — mirno nemško ljudstvo — upira največ zoper velika bremena ki jih vojaštvo naklada preobloženim davkoplačevalcem. (T Rimu) so poslanci z ministri vred slavili zmago laških iredentovcev pri tržaških volitvah. Ali razumejo to na Dunaji?! (Na Angleškem i le polagoma prodirajo po-I stave, ki se snujejo na korist samostalnosti Irske. (Sibimka železnica) menda najdaljša proga | na svetu, se pridno dela vendar ne bode v petih I letih izgotovljena kakor se je mislilo. Vsak dan ' dela liOOO ljudi: od katerih je le 400 mož iz I evropske Rusije. Drugi so hudodelci, izgnanci ali vojaki. Železnica l>ode stala 24 milijonov rublj. (Baaatava v Chicagu) je tudi ob nedeljah odprta in dobro obiskovana Vendar stroji ob nedeljah počivajo. Razstavni odbor bode zborni«-i (državi) povrnil 21, milj. podpore, ker jo je bil dobil pod pogojem, da izložba ob ne«leljah ne bode odprta