lokazi nemške strahovlade v Sloveniji CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, JUNE 25, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. Ožboltu, Raki, Sv. Gori, Tržiču itd. Metodi germanizacije se prilagajo tudi v delih priklop-ljenih Koroški. — Nemci so zaprli vse samostane v ljubljanski oblasti. Zasegli so samostan lazaristov v Brodu, onega ka-pucinov v škof j i Loki, frančiškanskega v Kamniku in na Brezjah. Nemci so tudi izgnali uršu-linke iz Škofje Loke in Kranja. Značilno je to, da so nemški vojaki ponoči vdrli v samostan uršulink, pa čeprav so bili opozorjeni, da je moškim zabra-njen vsak vstop v samostan. Takoj po vpadu Gestapa v samostan so bile uršulinke ponoči odpeljane iz samostana neznano kam. To postopanje je izdalo upor med prebivalstvom, ker so bile uršulinke v tem kraju priljubljene. Neki nemški vojak je izjavil: "Naš firer ne mara samostanov, ker meni, da ne smejo ženske izgubljati časa pri molitvah in s tem, da se sprehajajo z evangelijem v roki." V Mekinjah so morale nune gostiti nemške oficirje ter jim streči. Neko noč pa so bile nenadoma iztirane iz samostana. Gestapo odnaša s sabo vse imetje iz škofij, župnij in cerkva. Nemške okupacijske oblasti so zasegle tudi vsa semenišča, vse katoliške za vode in vs|_kja-toliške organizacije. Najstarejša katoliška gimnazija v Št. Vidu pri Ljubljani je bila najprej zavzeta od italijanske vojske, potem pa od nemške. Gestapo je ukazal rektorju, ekonomu, profesorjem in prefektom, da morajo v teku ene ure zapustiti poslopje. Ničesar niso mogli vzeti s sabo. Obenem so bili izgnani vsi dijaki in najstarejši duhovniki, katerim je bila tako vzeta možnost obstanka. V vsem poslopju, v katerem stanuje lahko pet sto ljudi, so Nemci nastanili samo štirideset nemških oficirjev. Iz vseh gornjih podatkov se jasno vidi, da nameravajo Nemci zatreti pri Slovencih vsako sled slovenskega čustvovanja. Iztirali so iz vseh slovenskih cerkva, šol in zavodov slovenske duhovnike in izobražen-stvo ter se pripravljajo na to, da uvozijo v Slovenijo 300 nemških ljudskih učiteljev, ki so jih v ta namen posebej pripravili na štajerskem. Iz najrazličnejših krajev Slovenije se odvaja slovenska mladina v Nemčijo na tako zvani "Arbeit-Dienst," kjer se ima ponemčiti. Že takoj prve dni so dali Nemci izmenjati slovenske ulične napise z nemškimi. Ljudske šole pretvarjajo v "Volks-Schule." Gestapovci, S.S. in S. A. ustavljajo na ulicah slovenskih mest vse ljudi, ki imajo biciklje, mo-tociklje ali avtomobile ter jemljejo na licu mesta brez vsakršnega pojasnila omenjena prometna sredstva. Kadar hočejo Nemci zapreti kakega Slovenca, mu navadno podtaknejo orožje v hiši, kakor so to storili o priliki, ko so prijeli mariborskega škofa Tomažiča. Iz vseh teh zanesljivih dokazov o nezaslišanem nasilstvu, ki ga uganja nemška okupacijska oblast nad slovenskim narodom v njegovi domovini, se jasno vidi, da poskušajo Nemci popolnoma uničiti slovenski na- if priliki so prijeli tudi dva tajnika, in sicer Kokošineka in Lo-■ garja. Takisto so bili prijeti • tudi trije kanoniki, in sicer dr. Franc Cukale, dr. Alojzij Ošte-rač in Jožef Mirt. Vsi omenjeni ko morali zapustiti svoja stanovanja ter pustiti vse svoje imetje. Vse druge duhovnike, ki so bili v škofiji, so Nemci se-gnali v škofijske pisarne, med tem ko so zase zavzeli najboljše in najudobnejše prostore. — Vsi duhovniki mariborske škofije hodijo oblečeni v civilni obleki, da tako ne obračajo pozornosti nemških oblasti nase. — V Mariboru so bili prijeti ; tudi vsi gimnazijski profesorji |j in vsi kateheti ljudskih šol. — > Frančiškanski samostan so za- < prli in izpremenili v glavni stan ] ženskega Gestapa. Samo trem frančiškanom so dovolili ostati } in bivati na samostanskem hod- f niku, med tem ko so bili vsi j drugi izgnani. Ujetih je bilo ( tudi veliko število jezuitov, pa t čeprav je bilo med njimi tudi nekaj starcev, ki so že preko- s račili osemdeseto leto svoje sta- N rosti. ^ Ceni se, da je bilo v mariborski škofiji prijetih 350 do 400 2 duhovnikov. V Celju je puščen ^ samo en župnik. V Trbovljah j tudi samo eden. V Brežicah, r pri Sveti Trojici in na Sloven- T ski Gorici so bili zaprti franči- j škanski samostani, potem ka- t pucinski v Celju pa Ptuju in j oni lazaristov v Celju pa malih s bratov, v Ptuju. Vsa njihova ^ posestva so bila zaplenjena. r Poleg duhovnikov so Nemci r zaprli veliko število učiteljev, s profesorjev in narodnih delav- 1< cev. Prijemanje se vrši med s deseto uro zvečer do štirih zju-(o traj tako, da svet ne vidi žrtev, ki jih nemudoma odvedejo. Žrtve vzamejo lahko s sabo le tisto obleko, ki jo imajo na sebi, eno odejo, en krožnik z žlico in hrane za tri dni. Nemška okupacijska oblast postopa z duhovniki na najhujši način. Kanoniki morajo skozi mesta spremljati vojaško kuhinjo, pometati ceste, umivati okna po vojašnicah in čistiti uniforme nemških oficirjev. — Frančiškanje, prijeti v Mariboru, so bili prisiljeni kar v ku-tah podirati pravoslavno cerkev v Mariboru. Ker je tedaj besnelo strašno neurje, so mnogi izmed duhovnikov, nenava-jeni takemu poslu, omedleli, nakar so jih prepeljali v bolnišnico. Mnogi duhovniki morajo snažiti stranišča v hišah, v katerih bivajo n'emški vojaki. Vse to se dogaja v navzočnosti članov Gestapa, ki psujejo nesrečne žrtve, kričijo nad njimi ter jih pretepajo kakor navadno živino. Po isti metodi se uganjajo nasilstva tudi nad duhovniki v ljubljanski oblasti. Veliko število duhovnikov je bilo prijetih v Zagorju, med njimi tudi Mar-kež, Kalan, Stoničar, Kočevar, Benedik, Zidar in Križaj. Potem so jih prijeli v Radečah, čemšeniku, šent Lambertu, Izlakah, Kolovratu, Blagovici, Svetem Gotardu, Cešnjicah, Sv. NEMŠKO-RUSKA FRONTA Glasom najnovejših poročil iz' Moskve, so ruski bombniki bom-1 bardirali romunsko pristanišče Constanta in poljsko mesto War-J šawo, uničili so Nemcem 300 le-j tal in potopili eno podmornico v, Baltiku. Zadnja nemška poroči-, la pa trdijo, da so Nemci razbili v pondeljek eno popolno rusko divizijo in uničili 280 tankov. Dalje ,da so Nemci okupirali Vilrio na Litvi in zažgali Leningrad v Rusiji na več krajih. Nemška poročila s fronte trdijo, da je nemška oklepna armada prodrla v rusko ozemlje od 80 do 125 milj. Iz Helsinki se zatrjuje* da je nemška armada predrla srednji del ruske obram. bene linije. Iz Vichy, Francija, naznanjajo poročila, da je nfemška kolona, ki je zavzela Brest-Litovsk, na potu proti ruskemu mestu Minsk in da je že 125 milj daleč na ruskem ozemlju. Iz Ankara, Turčija, se naznanja, da je prišla nemška kolona, ki prodira v Ukrajino, že 120 milj daleč v notranjost. Južna kolona, kjer prodirajo Nemci in Romunci skupno, je prodrla že 8'0 milj v Besarabijo in da se vali v smeri Odese na črnem morju. Adolf Hitler je osebno navzoč na fronti in nadzoruje boj. Rusko poročilo pa zatrjuje, da se ruska armada srdito bori proti nemški oklepni armadi in da je vrgla Nemce nazaj na dveh točkah. Nemci so trpeli pri tem velike izgube. "Pravda," glasilo komunistične stranke, piše: "Zdaj je prišel čas, da se stre fašistično be-štijo, ki si je drznila dvigniti svojo okrvavljeno taco proti našemu svobodnemu življenju!" Rusko vrhovno poveljstvo priznava izgubo treh mest na meji: Brest-Litovsk, Kolno in Lomza ter ne taji, da so Nemci prodrli v Litvo in vzhodno Poljsko. Roosevelt je obljubil pomoč Rusiji Vlada je oprostila ves sovjetski denar, ki je bil zamrznjen tukaj DVOM JE, čE MOREMO POMAGATI RUSIJI Washington, D. C. 24. ju. — Predsednik Roosevelt je danes javno izjavil, da bodo dale Zed. države vso možno pomoč Rusiji. V istem času je pa Roosevelt tu, di omenil, da še ne ve, na kak način bomo pomagali Sovjetiji. Sicer mora pa najprej Rusija povedati, kaj najbolj potrebilje, je rekel predsednik. Malo pred to izjavo predsednika Roosevelta, je zakladniški tajnik Morgenthau dvignil re-strikcijo nad zamrznjeno rusko gotovino, ki znaša baje okrog $.100,000,000. Denar ostalih 14 evropskih držav ostane še nadalje zamrznjen v ameriških bankah. Očividno je to prvi korak ameriške vlade, da pomaga Rusiji v njenem boju z Nemčijo. S tem denarjem, ki ga ima zdaj Rusija na razpolago tukaj, lahko kupi potrebščine tukaj ali kje drugje. Predsednik je rekel, da če tudi bo Rusija navedla vrsto potrebščin, ki jih zdaj najbolj potrebuje, pa ji trenutno Zed. države ne bodo mogle dati drugega kot Oblivalo in nogavice. Česar je dovolj tukaj, iče bo pa Rusija vprašala za tanke in letala, bo morala pa precej počakati. -o- Rusija je sprejela pomoč od Anglije proti Nemcem London, 24. jun.—Sovjetska Rusija, ki je leta 1939 odklonila ponudbo Anglije za skupno obrambo proti Nemčiji, je sedaj sprejela angleško ponudbo, da pride v Moskvo misija, ki bo z Rusi napravila skupen načrt za boj proti Nemčiji. Tako je sporočil poslanski zbornici angleški zunanji minister Eden. Dalje je Eden povedal, da ima zagotovilo od Finske, da ne bo pomagala ne eni ne drugi strani ter da je Turčija ponovno zagotovila, da bo njena pogodba z Anglijo ostala. Eden je obžaloval, da se ni moglo napraviti z Rusijo take pogodbe takrat, ko Hitler še ni bil zavzel Balkana. -o-- Noben Amerikanec ne sme iz Italije Rim. — Italijanska vlada je prepovedala vsem ameriškim državljanom zapustiti Italijo. Ta odredba je posledica vedno bolj napetih razmer med Italijo in Ameriko. Ta odredba se nanaša na Italijo in na vse kraje, katere ima zasedene italijanska armada. Dies napoveduje padec Rusije v 30 dneh Orange, Texas. — Načelnik kongresnega preiskovalnega odbora, Martin Dies, je danes prerokoval, da bo imel Hitler v oblasti Rusijo tekom 30 dni. Obenem je Dies posvaril Zed. države naj bodo pripravljene za nevarnost, kot je še ni imela v zgodovini. "Ako Hitler zmaga," je rekel Dies, "bo imel v oblasti več bogastva in zalog, kot jih ima ves svet skupaj. Amerika bo v večji nevarnosti kot še kdaj v zgodo,-vini. Tragedija našega naroda je, da se ne zaveda nevarnega položaja. Amerika še vedno lepo spi," trdi kongresnik. -o- Kazen za sleparje V pondeljek bo izrekel federalni sodnik Wilkin kazen za Christiana W. Becks, ki je osle-paril Clevelandčane za $1,000,-000 pri znanem Crown Hill pokopališču. ž njim obenem bo obsojenih tudi 10 njegovih poma-gačev, a nadaljnih šest pride še pred sodnijo, ker pravijo, da so nedolžni. Vsega skupaj je bilo obdolženih te sleparije 17 oseb. rod natanko tako, kakor delajo s Čehi in Poljaki. Vse to pomeni, da ne misli Hitler vzpostaviti "novega reda" v Evropi, nego da gre za tem, da vlada tamkaj zmešnjava, negacija vsake kulture in podiranje vsega, tistega, kar je dobro in civilizirano. Hitler in njegov "sluga pokorni"—Mussolini. Slikana sta bila na njiju zadnjem sestanku na prelazu Iirenner, kjer je Hitler razodel dučeju načrt o napadu na Rusijo. To je bilo 2. junija. Angleška vlada je ukazala armadi, da vzame Sirijo London.—Angleška vlada je ukazala armadi v Siriji, da začne s polno ofenzivo in da kakor hitro mogoče okupira vso Sirijo. Armadno poveljstvo naj nima v obziru drugega kot samo z vojaškega stališča. Vse doslej je imela armada v Siriji povelje, da postopa obzirno in naj se kolikor mogoče izogiblje bojev, kjer bi padlo dosti vojakov in kjer bi bila sirska mesta poškodovana. Danes je važen dan Ne morda zato, da je kje nastala kaka nova fronta, ampak zato, ker je na koledarju zapisano, da je 25. v mesecu in društveni tajniki pa tajnice opominjajo članstvo, naj poskrbe za asesment. Za nas so naša društva največja obramba, pod katero se bomo zatekli v nesreči. Dvojno praznovanje V soboto so slavili v Slovenskem domu na Holmes Ave. dvojno poroko pri družini Mr. in Mrs. Louis Zupančič iz 14510 Thames Ave. Poleg poroke hčerke, sta obhajala Mr. in Mrs. Louis Zupančič srebrno poroko, še na mnoga leta in obilo sreče! Nov grob Po dolgi bolezni je danes umrla Frances Andrašič, rojena Sterle, stara 33 let, stanujoča na 1114 E. 67. St. Zadnja tri leta se je nahajala v Warrensville bolnišnici, čas pogreba bo naznanjen jutri. Pogreb ima v oskrbi Frank Zakrajšek. Beneš pripoveduje o sporu med naciji London.—Dr. Edvard, Beneš, bivši predsednik Cehoslovaške je potom radia govoril svojemu narodu ter zatrjeval, da je Rudolf Hess pribežal v Anglijo radi spora med naciji. Med nemškimi vodji se je vršil prepir zadnjih šest mesecev glede načrta, kaj naj napravijo, ker ne morejo premagati Anglije. Hess je videl poraz Nemčije, če bo nadaljevala z vojno in je prišel v Anglijo z mirovnimi predlogi. Hitler, trdi Beneš, je nameraval napasti Rusijo potem, ko bi premagal Anglijo. Ker je šel kljub temu nad Ruse, je izgubil vsako možnost za zmago. -o-- Evharistični kongres v St. Paulu, Minn. St. Paul, Minn. —- V sredo 25. jUnija se prične tukaj 9. Evharistični kongres. V pondeljek je dospel iz Filadelfije kardinal Dougherty,, .ki bo zastopal na kongresu papežu kot "njegov legat. Pričakuje se več kot pol' milijona katolikov iz vseh krajev Zed. držav. '1 i -o- Pogreb Vašo Krlicha V sredo popoldne ob eni bo pogreb Vaso Krlicha iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Zaroka Mrs. Anna Znidaršič, iz 15930 Whitcomb Ave., naznanja zaroko svoje hčerke Sophie z Mr. Josephom Herbst, iz 963 East 141. St. Sobote in nedelje ima Hitler najraje Največ važnih korakov in načrtov napravi Hitler koncu tedna, v soboto ali v nedeljo. V nedeljo je bilo, ko je poslal kohorte v Rusijo. V nedeljo je bilo, ko so začeli nemški bombniki razbijati Bel-grad. Na nedeljo je bilo, ko je Hitler napadel Grčijo. V soboto 1. septembra 1939 je Hitler napadel Poljsko. V soboto je bilo meseca junija 1934, ko je Hitler napravil čistko mad svojimi pristaši in se rešil nevarnih tekmecev. In še predno je prišel k moči, je izvedel ali poskušal izvesti svoj prvi puč v Monakovem na soboto. In kar je najvažnejše, posebno zanj, je, pa to, daje bil rojen na soboto v aprilu 1889. Prva obletniea V četrtek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokjnim Antonom Strnad job priliki prve obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Pozdravi iz Washingtona Mr. in Mrs. Jdhn Centa pošiljata iz Washingtona, I). C. pozdrave vsem znancem in prijateljem po Clevelandu. Nova državljanka Mrs. Jennie Strnad iz 1415 E. 51. St. je postala te dni ameriška državljanka. Naše čestitke! AMERIŠKA WO0M0YM AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN tWV^Jb - ^^ — 4 ^ IN LANGUAGE ONLY AK/irnir»A\? i l/Ml *n SLOVENIAN MORNING _- • - - --__AMERICAN HOME DAILY ™«er . (Centralni tiskovni urad pr i ^slovanskem poslaništvu 1 . ishingtonu je prejel od svo Poročevalcev in objavil sle e poročilo.) Washington, D. C.--Ta do ^nt je dopisništvo Central >o & tiskovnega urada dobile e- Povsem verodostojnega ir % 'esljivega vira. ,u 'a podlagi vseh podatkov 56 morejo do sedaj dobiti h f®nije, zasedene po nemšk: se doznava, da postopa %a okupacijska oblast ofc kovanju z Gestapom s Slo-ci natanko tako, kakor to 1 v čeških in poljskih kra-Glavni nemški cilj je za-1 Vsako sled slovenskega na-4> slovenske kulture in slo-ske civilizacije. 'emci so se polastili domala mariborske oblasti, med ko so si je prisvojili Mad-le en majhen del. V Ijub-'8ki oblasti so Nemci pogra-3 Radovljico, Kranj, škofjo Kamnik, Moravče, Liti-i Zagorje in nekatere dele 0 'ianske okolice z Leskov-■ Tako imajo Nemci okoli '®00 Slovencev pod svojo . istjo. Italijani so zasedli kar je ostalo od Ljubljane *ko je pod Italijo 329,000 6Hcev. Nemčija je pripoji I °zemlje mariborske oblačni štajerski, h kateri je '°pljen tudi en del ljub-'' ske oblasti, med tem ko je del pripojen Koroški s le ivcem. pijanska in nemška oku-„ ( ^ sta se takoj lotili grdega r j ; ter začele zapirati zname-narodne delavce kar na ( s'o. Italijani so prijeli Fi-I Terčlja, profesorja verske Wine na ljubljanskem vse-ku. , / 11 nemško okupacijsko ob-? §o prišli v zasedene kra-'estapo, S. S. in S. A. — ^ so nemudoma izjavili, I je prvi cilj izgnati iz I piskih krajev vse narodne I '' predvsem pa rimskokato-p " duhovnike, ki jih izmenja-I 1 2 nemškimi. Neki visok i lski uradnik je izjavil, da | 6 bo mogel nihče v zasede-| slovenskih krajih imeti za I nasprotno, ves svet 1 bo moral okleniti nacio-1 if;£a socializma in priznati g ^ pa njegovo ideologijo I itoio po itično veroizpove-| Tu je treba poudariti, Ir'Vi v vseh teh čisto sloven- I krajih samo 16,000 Nem- 8,000 Madžarov. 5fnške oblasti p r i j e m a j o 0ttta vse slovenske duhov-in intelektualce iz katoli-^ prebivalstva, ki se je na-f 0 Ha štajerskem od januarji zato, da bodo med pr-jj J izgnani ti ljudje. Ti so l pi zapustiti vse hiše, pohi-| ' blago, orodje. Na njiho-! I esta se dovajajo Nemci. I so v Mariboru takoj J |. dni, ko so dospeli tjakaj, i 1 Ponoči ob pol treh v ško-| j Tam so napadli škofa |! ' Ivana Tomažiča, ki so ga ml *elo mučnem izpraševanju neznano kam. Ob tej 'Popisno žalosten položaj slovenskega naroda pod nemškim jarmom. —- Duhovnike in voditelje preganjajo, cerkve zapirajo. — Slovenske prebivalce izganjajo in jih nadomeščajo z Nemci. -— 850,000 Slovencev je prišlo v nemško suž-nost. — Slovenski narod bi radi uničili. v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays end Holidays NARD(*1NTNA • Cleveland, Ohio M Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c _ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year tJ. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 »months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c računati na posledice. Ako Hitler premaga Rusijo, bo dobil neizmerne količine žita in olja. Dobil bo v roke vse ruske tanke in letala, stroje in tovarne, rudo in gozde. Dobil bo priliko pasti iz Rusije na Kitajsko in v Indijo ter napraviti direktno zvezo z Japonci. In če potem vse to obrne proti Zed. državam, kaj potem?? Za Zed. države in Anglijo zdaj ni drugega, kot da se noč in dan pripravljajo. Ne smemo odložiti kladiva in čakati, kaj se bo zgodilo na ruski fronti. Zdaj je čas, skrajni čas za akcijo. Vsak dan, vsak teden, vsak mesec vojne v Rusiji nam bo v korist, ker bomo pridobili na času za priprave. In ta čas moramo dobro izrabiti, da bomo pripravljeni, ker Hitler ne bo nehal pri Rusiji, pa naj reče ali obljubi kar hoče. Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.__ ~~ 83 No. 148 Wed., June 25, 1941 Diktator grize diktatorja Na tem mestu smo že velikokrat zapisali, da se bo bolj-ševik Stalin še bridko kesal, ker se je zvezal s Hitlerjem in tako posodil plamenico, s katero je Hitler zanetil svetovni požar'. Stalin je računal, da se bo zgrizel ves svet, da bo nastala svetovna revolucija, nakar bo komunizem začel pospravljati svojo žetev. Radostno mu je poskakovalo srce, ko je opazoval; kako gori svet, kako se rušijo,-stavbe, kako mrjer io ženske, otroci in starčki pod razvalinami. Neznansko ga je veselilo, ko je slišal poročila o pogrezovanju bogatih ladij v morje. Gotovo je uživala njegova rdeča duša, ko je slišal o lakoti, ki je začela pritiskati v raznih deželah radi vojne. Nekajkrat je govoril svetu, da politika boljševizma ne gre za tem, da bi si osvajala nove zemlje. To se je paS malo strinjalo z njegovim osvajalnim programom v sosedne dežele: v Poljsko, v Romunijo, v Finsko, v Latvijo, v Estonijo, v Litvo. Iz same gole dobrodušnosti menda je razsajal med ubogimi Poljaki kot pravi krvnik in skušal v barbarstvu prekositi celo svojega tovariša Hitlerja. V ječe je vlačil voditelje Poljakov, v Sibirijo so morali taki, ki so se zdeli nevarni boljševizmu. Storil je vse, kar je mogel, da bi uničil svetovne demokracije. Ukazal je svojim pristašem v Zed', državah, da so sabotažirali in vohunili v prid nacijev. Njegovi pristaši so vodili stavke v obrambeni industriji, da bi tako demokracije pripravile kolikor mogoče malo orožja in municije za boj proti nacijem. In zdaj pa, ko se je njegov nekdanji pajdaš, diktator Hitler, obrnil proti njemu, pa' prosi za pomoč, prosi za pomoč Anglijo, prosi za pomoč Zed. države. On, ki je ukazal sabotažirati ameriško obrambeno industrijo, bi zdaj rad videl, da bi bilo na kupe orožja in municije in da bi ga on dobil v roke. Kaj bodo zdaj storili airferiški komunisti, ki so sabotažirali na povelje iz Moskve? Dokazano je, da je Stalin kupoval v Ameriki material, kot je rekel zase, toda ga je ročno pošiljal Hitlerju. Zdaj p£* isti material mori po Rusiji. Nekajkrat smo zapisali, da zveza med Rušijo in Nemčijo ni naravna. Slovan in Nemec nista še nikdar skupaj orala in nikdar ne bosta, ker ju razdružuje plemensko sovraštvo. Ne toliko od strani Slovanov, kot od strani Nemcev. Slovani smo miroljuben narod in prav to izrabljajo Nemci, ki mislijo, da mora biti Slovan suženj oholemu Nemcu. Toda Stalinu to ni bilo. mar in popeljal je slovansko rusko državo v nemški tabor, ne radi koristi slovanske Rusije, ampak ker je mislil, da si bo s tem utrdil svoj lastni krvavi prestol in razširil svoj rdeči nauk po vsem svetu. Da, resnica je, da Rusija ne potrebuje nove zemlje, ker ima dovolj vsega sema. Njena naravna bogastva so še vsa v deviškem stanju in treba jih je samo vpreči v delo. Toda mesto tega je boljševiška vlada gledala samo na to, da uči in širi rdeči evangelij, narod sam naj bo pa še naprej suženj. Če bi bilo Stalinu za blagor ruskega naroda, bi se ne bil vezal ne s Hitlerjem ne s kom drugim, ampak obdeloval prostrana polja in razširjal industrijo. In mcjči je imel dovolj na razpolago, da bi bil lahko ubranil vsakemu pohlepnemu tujcu mejo. Toda mesto tega, je poslal Stalin svoje rdeče apostole po vsem svetu, da pripravljajo tla za komunizem. To je bila politika boljševiških mogotcev v prvi, drugi in vseh vrstah. Računal je, da bo svet voljno sprpjel rdeči evangelij, kot ga je sprejel pohlevni ruski narod. Pozabil pa je pri tem najvažnejše in to je, da so sprejeli Rusi boljševizem, ker se ga jim je utepalo s puško in bajoneti, a ostali svet pa tega še davno ne mara. Vsaka novotarija gre nekaj časa. Tudi tptalitarizem je bil novotarija in je šla nekaj časa. Toda ravno zdaj se pa obrača vse skupaj v drugo smer in komunizem, nacizem in fašizem gredo počasi pa sigurno v preteklost. Prisiljena stvar se nobena ne obnese. Le tista obstane, ki jo narod sprejme po dolgih preizkušnjah. Tako je sprejel ameriški narod svojo demokracijo in te jim nihče ne bo vzel. Svetovna revolucija, ki sta jo imela v načrtu Hitler in Stalin je šla zdaj v klasje v toliko, da je pograbila s seboj oba diktatorja. Kar sta imela v načrtu za ostali svet, imata na rokah sama. To je za nju pripravila usoda in totalitarizem se je zagrizel v vrat totalitarizmu. Ostali svet, proti kateremu sta diktatorja klepala zaroto, zdaj stoji ob strani in gleda, kakšen bo konec največjih diktatorjev, ki jih je kdaj im^la svetovna zgodovina. V tem gigantskem boju zdaj vidimo, koliko se more verjeti besedam in pogodbam, ki jih da in podpiše Hitler. Tisti, ki še verjamejo Hitlerju, da "nima nikdar namena napasti Zed. držav," imajo zdaj lep zgled, koliko se morejo še zanesti na Hitlerjeve obljube. Stalinu je obljubil s podpisom in vsem, kar da diplomacija verodostojnega na razpolago, da ga ne bo napadel najmanj 10 let. In to je obljubil 23. avgusta 1939, torej niti dve leti ni še od tega. Stalin se je valjal v prahu pred Hitlerjem, da je dobil od njega to obljubo. Danes vidi z drugimi očmi. Toda danes je kesanje prepozno. Za prijateljstvo s Hitlerjem je Stalin prodal ves ostali svet,, vse slovanske brate. To se mu danes drago povrača. Granata, ki jo je Stalin prižgal in jo hotel vrtiči v svet, se mu je razpočila v roki. Toda in to je važno, da kakor želimo boljševiškemu režimu totalnega poraza, pa moramo obdržati vedro glavo in BESEDA IZ NARODA Jevnikova Tončka V soboto 21. junija smo se bili zbrali znanci in številni prijatelji, da smo bili priča proslave 20 letnice zakonskega življenja Tončke Jevnikove. Malo jih je, ki bi je ne poznali. Poznajo jo po njeni vljudnosti in dobrosrčnosti in po njenih dopisih v Ameriški Domovini. Poznajo pa jo tudi po njenem lepem vrtu, ki je v naselbini na vogalu E. 61. St. in Bonna Ave. Kdor je bil omenjeni večer na tem "surprise" partiju, ta je občudoval številne prijatelje in prijateljice, ki so se vrstili pred mizo, kjer sta sedela slavljenca Mr. John in Mrs. Tončka Jevnik. Okrašena sta bila z lepimi šopki za njuno 20 letnico poroke. Veselo so jima prijatelji stiskali desnici in jima želeli: Bog vaju živi Tončka in John, še na mnoga leta! Prostori v prizidku SND so precej prostorni, a so bili omenjeni večer veliko premajhni. Kljub temu, da je bilo ta večer vse polno drugih veselic in svatb, so številni prijatelji prihiteli pozdravit Tončko Jevnik in njenega soproga na ta slavnostni dan. Kakor vsakikrat pri takih partijah, so tudi sedaj njene to-varišice izvabile Mrs. Jevnik s zvijačo in sicevJs bija povabljena na party njene sestre. Prav rada se je odzvala in še nekaj prispevala v ta namen. Dospela sta s soprogom ob pol desetih na sestrno praznovanje. Bilo pa je veliko presenečenje za njiju, ko so jih z velikim hrupom sprejeli. Skoro je padla na tla od presenečenja in nekaj časa kar ni mogla do sape. Precej časa je vzelo, da se je pomirila in da je spoznala, da je bilo to le delo njenih prijateljic, katerim je ona že prej izkazala razne usluge. Po večerji, kamor so se ljudje morali dvakrat vsesti k mizam, se je vršil pa lep program, katerega je vodil Mr. Anton Grdina. V krasnih besedah, kakor se zna izraziti le Mrs. Marinko, je nagovorila slavljenca in posebej poudarjala, kaj je že vse Mrs. Jevnik dobrega storila številnim ljudem, bilo posameznikom v potrebi, ali pa skupinam, ki so se obrnile naj o za pomoč. Ker so bili v družbi tudi odlični gostje, je bil poklican k besedi tudi Mr. Anton Šubelj, ki je med drugim tudi poudarjal, da je bila Mrs. Tončka Jevnik ena med prvimi, ki se je odzvala za podporo Glasbeni Matici. Zato je pa Mr. šubelj v nagovoru celo stvar zaobrnil na slovensko pesem in vse občinstvo se mu je pridružilo in odpelo več krasnih slovenskih pesmi, kar je pač vredno poudariti. Nato pa so ji odbornice izročile darila. Končno pa se je najprej Mr. Jevnik zahvalil vsem navzočim gostom in prijateljem za udeležbo in vso prijaznost. Za njim pa se je dvignila Mrs. Tončka Jevnik in je v svoji skromnosti, ginjena in s stresočim glasom izražala veliko presenečenje in tako nepričakovano iznenadenje. Končno pa je rekla, da sploh ne more dobiti primernih besedi, da bi se vsem pravilno zahvalila. Nato pa je zopet vstal Mr. Šubelj, dal znamenje in zopet je zaorila- naša lepa slovenska pesem v veselje slavljencev in vseh navzočih. Tako je dobila tudi Tončka, kar je v resnici tudi zaslužila. Eden izmed družbe. Bostonske radijske emisije za Jugoslavijo GOVOR SLOVENCEM Dr. Svetislav Petrovič in Dr. Vladimir Ribar pošiljata apel Slovencem v Jugoslaviji Washington, D. C., 14. junija, 1941. — Dopisništvo Central, tisk. urada pri kr. poslaništvu v Washingtonu dostavlja izselni-škemu tisku sledeče: Dr. Svetislav Petrovič, ki obvešča dan za dnem iz Bostona jugoslovansko javnost o dogodkih do svobodnem in demokratičnem svetu, nadaljuje s svojimi posebnimi emisijami za Hrvate, Srbe in Slovence ter zdaj pa zdaj oozove ugledne Hrvate in Slovence govorit po radiju Boston »VRUL in WRUW. To pot je g. Dr. Svetislav Petrovič pozval g. Drja. Vladimira Jlijbara, svetnika jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu, iaj govori Slovepcem. Dr. Svetislav Petrovič: ("Emisija v srbskohrvaškem jeziku, štev. 117., od 7. junija, 1941. — Radio Boston WRUL in i¥RUW.") "Spoštovane poslušalke in dragi poslušalci! — Tu New York. Do danes še niste imeli prili-to, da bi slišali po radiu niti ene-?a brata Slovenca, ki bi v teku poslednjih dveh let govoril z me-loj v slovenskem narodnem jezi-,ost —. Prav nič ga niso spametovale bridke izkušnje prej-'Ijih tednov. "Tega ne storim!" sem od-°čno ugovarjal. "Old Shatter-^ndu in Winnetouu nihče nikdar ne bo očital verolomstva!" Nevoljen je zagodrnjal: "Pa povej, kaj naj storim! Mi naj gremo v vaš tabor?" "Ne še! Winnetou je šel žalovat tisto četo, ki je prišla Po severni dolini. Slutim, katar sem dejal, da so Yume z Velikimi usti. Vrnil se bom sam, da zvem, kaj je našel Winnetou." "Tudi mi bomo poslali oglednike." "Nikar ne! Vete ja bo gotovo tudi poslal oglednike, srečali bi se z vašimi, vse bi pokvarili. Vete ja zaenkrat ne sme vedeti, da ste vi tudi blizu." "Kako pa bom zvedel, kaj je' bašel Winnetou?" "Sela ti pošljem, zacvrčal bo, ko pride do vaših predstraž pri vhodu v dolino. Sporočil ti J^om po njem, kak je> položaj, ti naročil kaj bo treba stopiti. Naj se zgodi karkoli, kos stoo Yumam. Morebiti je Yu-^ov več ko nas, pa naše orožje Je boljše, tvoji Mimbrenji so vsi oboroženi s puškami, Yume l^a imajo po večini samo loke, Puščice in sulice. Razen tega Je med nami dokaj ljudi, ki iz-^ed njih vsak izlahka prevzame deset sovražnikov in še več. Pojdem. Bodite pripravljeni!" Poslovil sem se. Winnetou me je že čakal v taboru. Prej je opravil, ko jaz, čeprav je imel daljši pot. Poiskala sva si miren kotiček, kjer naju nihče ni mogel slišati, in pripovedoval sam mu, koga sem našel. "Tudi Wninetou je bil srečen," je dejal, ko sem končal. "Yume si našel?" "Kaj —? Mimbrenji —? So že tu?" "Ali ve Old Shatterhand, da mislijo priti?" "Močni bivol mi je pravil. Yume so mu ušli, kakor smo zvedeli na potu v Almaden, poslal je del svojih ljudi za njimi, sam pa hitel domov po ojačenja. Vete ja bo prišel med dva ognja, se zdi. Si tudi govoril z Mimbrenji?" "Tudi. Zalezoval sem ljudi, ki so v severni dolini, in našel, da je Vete ja s svojimi ljudmi. In ko sem čepel za skalo, je smuknil mimo drug oglednik. Skrival se je, sklepal sem, da je sovražnik Yumov. Prijel sem ga in «nu povedal svoje ime. Razveselil se je in mi pravil, da je Mimbrenjo, da je šel na poizvedovanje in da je bila njegova četa tisti dan Yumam trdo za petami, da čaka komaj tisoč korakov oddaljena na priliko, kedaj bi ga napadla, šel sem z njim in govoril z Mimbrenji. "In kaj si jim naročil?" "Da naj ne napadejo Yumov. Razložil sem jim, da smo sklenili mir z Zvito kačo pa da ne vemo, kako bo to novico sprejel vrhovni poglavar Yumov. Ne vemo še, kako se bo položaj razvil. Vete ja se le še utegne pobotati z nami. Naročil sem jim, naj počakajo, da pridem sam ali pa da'pošljem sela. In nato sem se vrnil,; da se posvetujem s teboj." • :"&eio dobro! Tudi s^m sem prav tako naročil Močnemu bivolu. -Počakati nforamo, da vidimo, kak bo položaj, ko bo Vete ja zvedel za sklenjeni mir. Veselilo me bo, če bo mir priznal, — če ne, pa naj zve, s kom ima opraviti." Winnetou je majal z glavo. "Ne bo sklenil miru z nami in miru Zvite kače ne bo priznal. Z Mimbrenji samimi bi se morebiti že še pogajal, s teboj pa nikdar ne. Ustrelil si mu sina —. Na maščevanje misli —." "Škoda bo njegova, ne pa naša. Kos smo mu, dovlj je Mim-brenjev, da ga lahko obkoljimo. Se bo že uklonil, ko bo videl, da mu od vseh strani grozijo puške Mimbrenjev. Svetoval bi, da greš zaenkrat _>> Iznenaden vzklik me je prekinil. Iz goščave je stopil rdeč bojevnik in ves vesel hitel k Zviti kači, ki je ležal na bregu. Pogovarjala sta se pa prišla k nama. Yuma je bil, oglednik, Vete ja ga je poslal, da pogleda, kdo bi bili ljudje, ki so prišli po dolini od juga. Ko je videl, da je med nami pretežna večina Yumov — saj jih je bilo črez tri sto — je brez strahu stopil k Zviti kači in ga pozdravil. Temno naju je gledal. Zvita kača pa je dejal: "Tale bojevnik Yumov mi je povedal, da je prispel Vete ja in da bi rad vedel, kdo tabori ob vodi. Moj vrhovni poglavar je, povabiti ga moram, naj pride k nam. Kaj pravita moja brata k temu?" Winnetou je odgovoril: "Ali je moj rdeči brat povedal bojevniku, da smo sklenili mir z njim in ga pokadili s calumetom?" "Da." "Vemo, da si mož beseda in da se boš držal pogodbe. Ne vemo pa, ali bo sprejel mir tudi Vete ja. Zato moramo biti previdni." (Dalje prihodnjič) Orgelske piščali Nič ni novega pod soncem! Ne verjamete? Glede na obliko, bi lahko zdvajali o tem. Stari Akiba, ki je povedal ta izrek, pa je mislil na bistvo stvari. Nič ni novega pod soncem, ampak je zmeraj le po novem izoblikovano. Snov je zmeraj ista! Tako tudi ni nova resnica, da tvori ubranost sedmih organov: možganov, srca, pljuč, vranic in žolča skladnega človeka. Sedem je tudi poglavitnih barv, sedem je planetov. Ce sozvok sedmih organov v človeku ni v redu, potem je človek nergač. Neskladnost teh organov je v najvišji meri občutil gospod Torina. Imel je preveč strupov žganega žita in tobaka v pljučih, jetrih in ledvicah in zato mu je nagajal žolč. To je utegnila najbolj dognati vdova. Veselko s;s;vojo: sedmorico fantov, ki je stanovala pod Torino. Vsi Veselkovi fantje so bili vitki ko orgelske piščali in so se tudi soglašali. In ker so bili tako .uglašeni, so prepevali v stanovanju in na dvorišču, kakor pojejo dobre orgle. Glasno so pa zmeraj prepevali. To pa je gospoda Torino tako strašno jezilo, da je fantom, če jih je le zagledal, pokazal obraz državnega pravdnika, ki pravkar predlaga za obtoženca deset let ječe. Ali je bilo mogoče drugače, ko da so fantje vprav zato še bolj prepevali? Prav nalašč so še bolj napenjali pljuča in pojoč korakali po dvorišču, tako da je gospodu Torini zaradi te podoknice žolč neznansko otekel. Ta otekli in neskladni žolč je podil gospoda Torino ko ka-tega podivjanega vojščaka po njegovem stanovanju. Toda orgle so pele, pele o vsem dobrem in lepem v človeških prsih, pele so o veselju do življenja, in gospod Torina se je zaklel, da 3o to 'Vda¥»r>V»«ieJko, ki mu je privlekla žive orgle v hišo, čim prej postavil na cesto. Drug dan ob času kosila, baš j o priličnem času za odipoved stanovanja, je potrkala na vrata vdove Veselkove. Za mizo so sedeli žena, ki je živela samo za svoje otroke, in pa sedmorica orgelskih piščali. "Zdaj pa molite," je dejala mati, in sedmorica je začela moliti. Najstarejši je molil z glasom in naglico lajne. Mati je bila dobila pokojnino in zato so imeli mesno juho in jetrne cmoke v njej. Ker je najstarejši fant rad imel te cmoke, je z navdušenjem molil, a drugi niso nič manj korajžno molili. Ce jim pa kdaj jedača ni dišala, in to se je sedmorici večkrat pripetilo, saj je morala njihova mati, ki je pred dvema letoma po nezgodi izgubila moža, jako štediti, potem je bila njihova molitev ko vodena juha, ki nima nobene moči. Zdaj pa so molili, ko da bi bilo treba svet podreti. Gospod Torina je h'otel že potihem oditi, pa ga je bil zagledal mali Pavel: "O . . . stric . . . dobro . . . dobro . . ., in se je udaril' po trebuhu, tam, kjer je želodec, in nato je zajecljal vso svojo molitev: "Vse . . . vse . . . amen!" Vse je hotel fantiček imeti zase, ker je imel cmoke tako rad, in gospod Torina navzlic molitvi ni mogel ostati resen. Tudi tega ni zmogel, da bi bil odnesel pete, ko češ da se boji. To je bil zares prelep prizor, ta resna mati z zdravimi, veselimi fanti. Ves prevzet je stal Torina ko skesan grešnik, in čim so orgle zadonele: "Amen," je vprašala vdova: "Ali bi kaj radi, gospod Torina?" Ce bi kaj fad? "Seveda," je zajecljal v zadregi, "jaz bi . . . jaz bi ... Pa saj to ni več važno !" "Mislite?" "Seveda, ker je preneumno!" "Pa včasih tudi najbolj neumna zadeva vsebuje kako zrn-ce." "Kaj pa, kajpa; Ali ste zmeraj tako dobre volje pri kosilu?" "Moj Bog," je odvrnila štiridesetletna vdova. "Zmeraj pa Saj imam mnogo skrbi. Boga za to, kar pač imamo." "Seveda, seveda," je Torina, še zmeraj ves v zadregi, odgo voril in se gladil po obriti bradi. "Imel sem predobro ženo. Pred tremi leti mi je umrla. Od tedaj sem zmeraj tako slabe volje in ves narobe. Rad bi . . mislil sem si . . . jutri bom obhajal svoj pet in štirideseti rojstni dan. Pet let sem starejši kot vi, gospod Veselko. Pa sem sicer zdrav in čvrst." "Pa vendar slabe volje?" se je ona pošalila. "Saj! Traparija! Ali pa — je srce bolno. Saj ne vem, kako bi to povedal. Kakor sem že dejal, bom jutri obhajal . . . in menil sem, če bi za moj rojstni dan . . . prišli vi in vaši fantje k meni, gor v stanovanje!" "Mi vsi?" Vdova ga je dvomljivo pogledala. Tale nergač, jo je povabil na proslavo svojega rojstnega dne? Kar neverjetno ! "Ali sprejmete povabilo?" "Saj vam bomo vse okrog obrnili!" je rekla. "Pomislite sedem fantov!" "Kaj pa, kaj pa, saj vprav to je, kar mi manjka," se je Torina namuznil. "Meni manjka pravo življenje. Pri meni je treba vse na glavo postaviti, da bo kasneje prišlo spet na noge. Ali vas torej smem povabiti na svojo jutršnjo slavnost?" Ali je mogla jVeselkova to povabilo odkloniti? Čeprav bi bila to hotela storiti, ni več utegnila, zakaj njen najstarejši je že prinesel stol in ga ponudil gospodu Torini, naj se usede in naj z njimi malo zajame. "Pomislite, naši jetrni cmoki . . .!" "Ki jih je naredila taka odlična mati!" je odvrnil Torina in je prisedel in dejal si je, da še ni bil nikoli pri tako veselem kosilu. Drug dan pa se je pojavila Veselkova s svojimi lepo uglašenimi orglami pri njem. Rojstni dan so prav veselo in zbrano obhajali, hkrati pa so se tako sprijaznili, da je bila čez pol leta nato nova slavnost, ki je Torino povsem pozdravila. FAMOUS OHIO BATTLEFIELDS Eleven famous Ohio battlefields are shown on this map NO. I COURTESY— THE STANDARD Oil. C0» OP OHI* Ohio—The Gateway/ of a Nation To a much greater extent than most of us realize, Ohio has been a battleground. From 1745 to 1813, except for one period of nearly 20 years of unbroken peace, Ohio saw nearly a score of campaigns and battles, all fought for the control of this rich and strategic region that stretches from Lake Erie on the north to the Ohio on the south. In rapid and deadly succession, Indians fought Indians, the French and Indians fought the English, the English and Indians, the United States. It was no accident that Ohio should have been a battleground. On its northern and southern borders were unimpeded waterways to the West. Connecting these ■water highways were rivers whose sources were only a few miles apart. The Maurriee led to the Miami; the Muskingum to the Cuyahoga. Nor had nature erected barriers to make land travel difficult. Important trails crisscrossed the state in aU directions. Ohio was truly a gateway—a gateway (o the West and a gateway from the .West back to the East. In addition, Ohio's soil was rich, the climate moderate. Her hardwood forests teemed with game, her streams with fish. As the frontier was pushed westward, to own Ohio farmland was the ambition of thousands of pioneers. It is only natural that men should have fought over this rich prize. Great cities, peaceful villages and farms are on the sites of yesterday's battlegrounds. But, these battlegrounds are all a part of Ohio's history. A list of the more important of the battles and campaigns follows. Each was a dramatic story vital not only to Ohio but in some cases to the world itself. 1745—First English trading station erected at Sandusky Bay. 1748—French destroy Sandusky Bay station. 1749—Celeron journeys around Ohio reasserting French claim to territory. 1750—Christopher Gist explores Ohio for Virginia's Ohio Company. 1752—French invade Ohio and destroy "Old Britain's" village, Pickawillany. 1763—Massacre at and destruction of rebuilt Fort Sandusky during Pontiac Conspiracy. 1763—Captain Dalyell destroys Indian village on Sandusky River to revenge destruction of Fort Sandusky. 1764—General Gage orders Colonel Bouquet ' to proceed against Ohio Indians from ( Fort Pitt and Colonel Brad-street along the Lake Erie road. 1774—Colonel Angus McDonald invades Ohio' and burns Shawnee villages near what is now Coshocton. 1774—Lord Dunmore and General Lewis conduct campaign against Ohio Indians (Dun-mare's War). 1778—American Colonies build Revolutionary War Fort Laurens at what is now Bolivar. 1779—Colonel John Bowman leads 160 Kentuckians against the Indians at Little Chillieothe. 1780—Colonel George Rogers Clark destroys old Chillieothe and Piqua, villages of England's Indian allies. 1782—Christian Indians massacred by militiamen led by Colonel David Williamson. 1782—Colonel Crawford leads campaign against Indians in Sandusky Valley; is captured and burned at stake. 1782—Colonel George Rogers Clark with 1500 mounted Kentuckians destroy Pere Laramie's mission and store. 1791—General Harmar unsuccessful in invasion of western Ohio. 1791—General St. Clair's army defeated by Indians at Fort Recovery. 1794—General Wayne defeats Indians at "Battle of Fallen Timbers" and clears Ohio frontier, 1813—English unsuccessfully besiege Forts Meigs and Stephenson. 1813—English defeated by American squadron in Battle of Lake Erie. 1863—General Morgan, Confederate leader, and his raiders invade Ohio. Next Week—The Mound Build-era defend Fort Ancient. Torina ni bil nič več nergač. Dejal je, da je ves prerojen, in iz oči se mu je blestel notranji ogenj nove mladosti. Veselkova pa je ostala vesela, da si je bila zdaj gospa Torinova in vsa njena sedmorica orgelskih piščali se je skladno ujemala 2 novim življenjem, da so orgle zvonko donele. Torej le ni nič novega pod soncem . . . -o- IZ DOMOVINE —Maribor. Orožniki so na svojem obhodu v bližini Ruš naleteli na tri sumljive moške. Ko so jih hoteli ustaviti, so neznanci začeli bežati. Orožnikom se je posrečilo ujeti Franca Kraj-ška iz Dobrove. Pri tem so našli 15 kg saharina. Tudi ostala dva sta imela večje količine saharina, Krajšek pa njunih imen ni hotel izdati. —Otrok je zanetil požar. V Kicarju je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Josipa šica. Ogenj se je razširil tudi na hišo. Obe poslopji sta zgoreli. Preiskava je dognala, da je ogenj zanetil domači sinček, ki se je igral z vžigalicami na skednju. —Na Golovcu se je obesil. V nedeljo 30. marca so najli na Golovcu obešenega v gozdu nad Hradeckega vasjo neznanega moškega. Ugotovili so da gre za rudarja Martina Lenarta, rojenega leta 1909. v žegraju pri Planini na Štajerskem. Lenart je bil nekoliko slaboumen in se je zdravil v bolnišnici za duševne bolezni, kjer so ga te dni odpustili. — Smrtna nesreča pred sodiščem. Pred tričlanskim senatom v Celju se je zagogvarjal 37 letni upojeni rudar Martin Korošec, rudosledec v Loki pri Frankloveym. Korošec je začel ani iskati plasti premoga v črešnjicah pri Frankolovem. Najprej so izkopali pod zemljo vododraven rov. Ker pa se je začela zemlja v rovu vsipati in je grozila nevarnost, da bo plaz zasul bližno cesto, so začeli kopati globok navpičen jašek, ki so ga zavarovali s štirimi okviri. Ko so hoteli jašek razširiti in okrepiti omenjene štiri okvire, so ti okviri začeli popuščati in so stisnili delavca Antona žni-darja, ki je delal v jašku. Korošec je priskočil žnidarju na pomoč, a sam ni mogel pomagati žnidarju. Zato je poklical še druge ljudi, ki jim je po 11 urah uspelo rešiti žnidarja iz nevarnega objema, žnidar ni imel ni-104 St. Clair Ave. 819 East 185th £ JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK Še vedno na vodilnem mestu! J^faiišatFe COLD-WALL 6 8/10 cu. ft. she New Low Price Onlv $18075 Drugi modeli od $99.95 naprej Pridite in oglejte si Frigidaire, ki je edina, kjer se živila ohrani tako dolgo varna in sveža.