SLOVENSKA ZEMLJA Glasilo slovenske kmeqko - delavske politike Za konzorcij: izdajatelj in urednik Kreutzer Pavel, Ljubljana, Trnovski pristan 14 Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 40 din, polletno 20 din, četrtletno 10 din. Štev. čekovnega računa 16'782. Tisk Delniške tiskarne d. d. (Predstavnik F. Pintar) Za kmete in delavce naročnina letno 32 din, polletno 16 din, četrtletno 8 din Štev. 4 Ljubljana, dne 14. marca 1940 Leto III. kreutzer Panel: met terja svoje... ... in si bo skupno z delavcem sam postavil svoj dom Vse vladavine, ki so dvajset let gospodarile v naši državi, so bile centralistične. to se pravi, da je naš denar romal v Beograd, odkoder so ga vračali nazaj le v neznatni meri, ki se je zdela vsakokratnim oblastnikom primerna. vedno pa smo bili Slovenci prikrajšani. V vseh centralističnih vladavinah smo bili tudi Slovenci zastopani po svojih «voditeljih», enkrat so bili to naprednjaki, drugič pa pripadniki bivše SLS - . ,,W.; - «=.- - Drugače so delali Hrvati. Ti so ostali lepo doma ter zahtevali enakopravnost s srbskim narodom. Težak je bil ta dvajsetletni boj hrvatskega ljudstva za priznanje enakopravnosti in pravice, . rJ-, ' -»-■•'-v. ** «5-*^ S sporazumom, ki sta ga 26. avgusta 1939. leta sklenila dr. Maček kot zastopnik Hrvatov in Dragiša Cvetkovič kot pooblaščenec krone, so bile Hrvatom priznane vse pravice ,ki jim kot suverenemu narodu tudi gredo. Dobili so svojo banovino Hrvatsko, v kateri bodo odslej sami odločali na vseh področjih gospodarstva, kulture in socialne politike ter s svojim narodnim premoženjem tudi sami gospodarili, a za skupne državne potrebe dajali le lOliko, kolikor bodo spoznali za potrebno. Razumljivo je, da vse te preosnove nekim velikosrbskim krogom, , - u. ne gre- do v račun. Saj so ti ljudje dvajset let bogateli na račun slovenskega in hrvatskega davkoplačevalca ter brez dela živeli od centralistične ureditve države. S tem, da bo odslej ostajal hrvat-ski denar na Hrvatskem in — kadar dobimo še banovino Slovenijo — slovenski v Sloveniji, je odklenkalo čar-šiji, ker se bo morala v bodoče tudi banovina Srbija vzdrževati iz svojih lastnih sredstev. Kakšne krivice smo bili Slovenci deležni od dosedanjih centralističnih vladavin. najbolje spoznamo iz uradnih podatkov, ki jih je v svoji knjigi «Go-spodarska podlaga hrvatskega vprašanja® zbral dr. Bičanič za čas od 1925. do 1934. leta. V tej knjigi beremo, da plačujemo Slovenci za skupne državne izdatke najmanj 13%. V času od 1925. do 1934. leta pa je država izdala za gradnjo cest 1 milijardo 324 milijonov dinarjev. Od tega je dobila: Slovenija 66 milijonov ali 5.% Srbija 810 milijonov „ 61.20% V istem času je izdala država za državne zgradbe 800 milijonov dinarjev. Od tega je prejela: Slovenija 21 milijonov ali 2.6 % Srbija 582 milijonov „ 72.80% Skupni znesek, ki ga je država v času od 1925. do 1934. leta porabila za ceste, most one, zgradbe, instalacije in vodna dela, je znašal 2 milijardi ??l milijonov dinarjev. Od tega je prejela: Slovenija 108 milijonov ali 3.9% Srbija 1 milijardo 753 milj. ali 63.30% V času od 1936. do 1938. leta je država izdala iz rednih preračunskih sredstev za javna dela: 1 milijardo 255 milijonov dinarjev. Od tega je prejela: Slovenija 24 milijonov al i 2% Belgrad 335 „ „ 27% Dunav. ban. 449 „ ., 15% Iz teh uradnih podatkov, objavljenih v pivi letošnji številki «Dejanja», Mare ikri o pravi, da bi naš dobrodušni in pohlevni kmet v svoji revščini čisto zadovoljno živel, če ga ne bi podpihovali politični hujskači®. Takim ljudem moramo odgovoriti, da kmečkih bridkosti in težav prav nič ne poznajo in da imajo pred očmi podobo kmeta, tvakršno jim je naslikal Jurčič v «Desetem bratu® ali pa Stritarjev «Gospod Mirodolski®. Kdor pa hodi z odprtimi očmi po deželi, vidi, kako mesta napredujejo, kmečki domovi pa prepadajo. Kmet nima cest. .'.ima vodovodov, nima obrtnikov doma, nima zemlje za številnejšo naj se zapiše, mi imamo že petdeset davke in dolgove, hodi strgan in lačen, ne napreduje, ker mu manjka strokovnega pouka itd., itd. Kmet danes že podzavestno čuti, da je revščina, ki ga tare, krivična, ker ima svet danes tehnična sredstva zaradi katerih bi bil tudi kmet lahko deležen občega blagostanja. Ta krivica kmeta boli in zato se politično giblje. z A poreče kdo: Čisto prav če je tako, n kmet zaradi tega vendar ne potre- Kulturen človek sovraži vojno in tudi kulturen narod zamotava vojno kot sredstvo za dosego političnih ciljev. Vendar vojna ni nekaj, kar bi si narod prosto izbiral. Naj se mu vojna še tako gnusi, kadar mu je vsiljena, mora narod prijeti za puško in meč, da si z orožjem ohrani, kar si je z delom in trudom pridobil. Zato se mora narod, ki hoče živeti, kljub gnusu, ki mu ga vzbuja prelivanje krvi, znati vojskovati. Dokler živimo v razmerah kakršne so, mora biti nolitično zrel narod stvarno in moralno pripravljen na vojno in vojskovanje. Pomembna je stvarna pripravljenost, še bolj pomembna in potrebna pa je moralna pripravljenost, po kateri gre narod v neizogibno vojno brez strahu, pa tudi brez barbarske krvoločnosti, v zavesti, da se mora pač posameznik žrtvovati za skupnost, če je padla odločitev žrtve baš nanj. Vojna in vojskovanje nista zadevščini romantičnega navdušenja ali domišljavosti in nadutosti. To smo videli na žalostnem poljskem zgledu. Odločitev o vojni in miril v gotovih trenutkih tudi ne more biti odvisna od želje po udobnosti, kajti ni še dolgo, ko smo slišali iz ust mogočnika cinično besedo: «Narod. ki ima orožje, pa se z njim lahko vsak spozna, kam je šel denar in kakšne koristi smo imeli Slovenci od centralistične državne ureditve. Govore nam pa gornji podatki tudi še o tem, kako dobro so nas znali zastopati v Belgra-du. Zato bo slovensko kmečko-delav-sko ljudstvo menda vendar kdaj spoznalo, da mora vzeti vajeti svoje usode samo v roke, ker le tedaj bo lahko gospodarilo tako, da bo ostal slovenski denar v Sloveniji in služil slovenskemu delovnemu ljudstvu v prid. Ped or Gradišnik: baje svoje politične stranke. Kar v našo naj se zapiše, mi imamo že petdeset let na programu ceste, železnice, mostove in vodovode, kmetijske šole, kmečko prosveto, zadružništvo, svobodomiselnost in sploh vse kar potrebuje kmet. Naša stranka je najboljše založena politična trgovina za kmeta! Zdaj moramo poudariti, v čem je ravno bistvena razlika med demokratičnim kmečko-delavskim političnim gibanjem in med vladajočimi slovenskimi strankami. Vemo, da imajo vladajoče stranke v svojem programu tudi velik koš robe za kmeta in na volilnih shodih iz tega koša stresajo toliko lepih stvari, da kmečki volilec kar strmi in pozabi, da v tem košu manjka poglavitnega, to je politične svobode. Mi pravimo: prvo je demokratična politična svoboda. Brez demokratične politične svobode so vsi gospodarski programi zgolj volilne limanice, kajti lire z politične svobode ni stvarnega blagostanja in kulturnega napredka. Dokler ne dobi slovenski kmet politične svobode in z njo vred oblasti, mu ne more nihče pomagati, ker nihče ni- ne brani, ni vreden svobode in življenja.. Zato danes noben narod ne more poslušati ljudi, ki so nasprotniki rabe orožja iz cmerave kulturnosti ali pa iz strahopetnosti. Kdor hoče narodu dobro, ljšal je hišo( lileve itd. Podobno je z dobrim občinskim odborom, ki s pametnim občinskim go-soodarstvom uredi pravilno vsa gospodarska vprašanja občine. Veliko laka vprašanja prihajajo po večini od tistih ljudi, ki so mislili, da je sedaj prišel čas, ko se bodo morda izpolnile njihove sebične želje. Vsem tem moramo odločno povedati, da smo šli v boj s Hrvati zato,, ker smo' spoznali, da so njihovi pogledi na ureditev Jugoslavije pravilni in enaki našim. Zato smo nastopili proti centralizmu in unitarizmu, ker je (o tudi osnovni nauk našega programa: zato smo nastopili proti nasilju, ker hočemo demokracijo, brez katere sc noben narod ne more razvijati niti kulturno, niti gospodarsko. To so bili razlogi, da smo šli v boj s Hrvati in ne mogoče samo želja po kakih drobtinicah, če pridejo Hrvati do svojih pravic. Mi smo z njimi samo v zvezi, kakor smo tudi v zvezi s srbsko kmečko stranko, ki ima enake poglede na državno in družbeno ureditev države, kakor mi in kakor jih ima hrvalska kmečka stranka. Za svojo svobodo in za tako preureditev slovenske domovine, ki bo zadovoljila slovensko ljudstvo, pa se moramo sami bojevati, ker bomo tudi sami uživali sadove zboljšanja. To je dovolj jasno povedal tudi podpredsednik hrvatske kmečke stranke inž. Košutič na našem delegatskem zboru preteklo leto. ko je dejal: «Pri tem pa ne smete pozabiti, da vam v Sloveniji svobode ne bo nihče na krožniku prinesel, kajti slovensko kmečko ljudstvo si mora svojo svobodo samo pribojevati.» Nadalje je še dejal: Z nami vred pa se ravnajte po tistem svetopisemskem pregovoru: ((Pomagaj si sam in pomagano ti bo.» Zato še enkrat polagamo vsem svojim somišljenikom na srce, da je treba več dela, več žrtev in manj godrnjanja in želje po senzacijah ali spremembah, ki jih ne bo, dokler ne bo slovenski kmet v zvezi z delavcem tudi politično nastopil organiziran in samozavesten! p. K. ko je Anglija nazadovala. Po finskem porazu pa je očitno, da se bo morala za svoj imperij s svojimi ljudmi vojskovati. Stari lord Runcinian si pač ni mislil, kako bo morala kdaj Anglija njegovo misijo (razkosanje Češke) še drago plačati. Op. uredil.: Pričujoči sestavek je bil napisan že v torek, dne 12. t. m. Kakor poročajo listi, je med tem bil med Finsko in Rusijo že sklenjen mir — o čemer bomo obširneje poročali v prihodnji številki. bolj važen je dober banovinski svet in kaj šele državna uprava. Država vodi vso gospodarsko politiko, sklepa trgovske pogodbe, vodi denarno politiko, odloča o državljanskih pravicah. .Skratka, država je tista, ki odločuje, ali bo dober kmečki gospodar plačan za svoje delo ali ne. C'e je politika tista, ki odloča o tem, kako bom plačan za svoje delo, ali se bom oblačil poceni ali drago, ali bodo pota urejena kakor je naša potreba, ali je sodstvo, pošta, železnice, denarne razmere itd. v redu in v našo korist. potem je dolžnost vsakega Slovenca, da ne za jx)litiko zanima kakor za vsakdanji kruh. Kot državljan hočem, da se upošteva v javnem gospodarstvu tudi moja volja. Zato se moramo združiti v tako politično organizacijo, ki ne bo vodila politike oseb. temveč politiko ljudstva in njegovih potreb. Tako združeni bomo moč, ki bo upravljala državno gospodarstvo v korist vsemu narodu in ne samo v korist posameznih bogatašev. Kaj nam pišejo... Ker se delegatskega zborovanja, ki [e bilo dne 12. novembra preteklega leta. nisem mogel udeležiti, Vam sporočam. da nisem somišl jenik Zveze de-ovnega ljudstva, ampak ostanem tam. vjer sem bil od nekdaj: somišljenik slovensko kmečko-delavskega gibanja. rosljite mi «Slovensko zemljo», ker astnega lista že vsi težko pričakujemo. I ■ F., Sv. Lenari. ★ Bral sem vaš list «Slovensko zemlje* ni zelo se mi dopade. Zato srčno piosmi, da mi jo takoj začnete pošiljati. Pošljite poleg nje tudi položnico, da vam pošljem denar. Pozdravja Vas B. ./., Jurklošter. ★ Veseli me, da ste začeli izdajati ponovno «Slovensko zemljo». Prepričan sem, da imate iskrene namene in poštene cilje v ikorist delovnega ljudstva. Ako boste pustili v listu objavljati tudi način, kako naj se kmet in delavec gospodarsko osamosvojita po zasebni in zadruzni samopomoči in pravični socialni zakonodaji, bi vam za vsako številko poslal kak sestavek. F. B., Sevnica oh Sani. Odgovor urednika: Upam, da ste moje prvo pismo prejeli. Medtem sem pa tudi že otl vas dobil več gradiva, ki ga pa žal ne morem uporabiti. 7.a pesmice imamo v «Slo-venski zemlji« res premalo prostora in so tudi tako ujedljive, da bi se moral najbrž zagovarjati pred sodiščem, če bi jih objavil. Ce hočemo, da so drugi dostojni, moramo skrbeti predvsem, da tudi sami dostojno pišemo. Kar zadeva Vaš predlog za preosno-vo vseh socialnih zavarovanj itd., pa Vam sporočam, da je stvar pač dobra kot podlaga za študij teh problemov, ni pa godna za javno objavo, ker ni v podrobnosti izdelana in podprta z računskimi kalkulacijami. Če primerjate Vaše predloge z našim programom, potem vidite, da smo šli globlje — seVeda pa za uresničenje prvega kot drugega manjka poglavitnega — to je oblasti. Nič se ne bojte, da si kmet in delavec ne bosta znala urediti svoje hiše, kadar prideta do uje. Za danes pa je še prezgodaj za take podrobnosti in smo prejeli že več podobnih stvari, pa smo vse shranili za kasneje,'ko bo o teh stvareh možen tudi javen razgovor in ko bo list obširnejši. Danes smo na organizacijski stopnji naše klnečko-delavske skupnosti in delati moramo, da bo ta skupnost čimprej organizirana po vseh občinah in okrajih. ★ sestankom, ki smo ga imeli preteklo nedeljo, so bili naši somišljeniki zelo zadovoljni. Odšli so domov v trdnem prepričanju, da Slovenci ne smemo spati in čakati, kaj nam bo iz neba v 'naroč je padlo, temveč trdo delati in ljudstvo organizirati, če hočemo priti do svojih pravic. Pošiljam vam nekaj naslovov vnetih in zvestih naših so-misnenikov in vas prosim, da jim list takoj pošljete. Ne bojte se za naš okraj, smo pridno na delu in bomo tudi korajžno nastopili, kadar bo potreba !» G. A., Poljanska dolina. Opomba uredništva: Vaš dopis nas je razveselil in samo želimo, da bi besede, izgovorjene na sestanku naših zaupnikov, rodile mnogo uspeha. Nadaljujte z apostolskim delom, ki ste ga že pred leti začeli in zave. dajte se. da pošteno delo ni nikoli brez uspeha. Sicer gre počasi, toda zato tem bolj zagotovo. ★ «Oprostite, da se nisem udeležil zadnjega sestanka v Ljubljani, preveč sem bil zaposlen. Dobro bi bilo, da bi napravili večji sestanek kje tu v bližini. I je pridem zanesljivo in še več kmetov iz našega kraja b opri šlo. Prosim, da mi pošljete na moj naslov Slovensko zemljo* in priložite položnico, da poravnam naročnino. S. Fr., Šmartno ob Paki. Opomba uredništvu; Veseli nas, da ste se vendar zdramili in začeli s sistematičnim delam. List smo Vam poslali, kar zadeva sestanke. Vas bomo pravočasno obvestili. Do tedaj pa so ravnajte po okrožnici, ki smo Vam jo poslali preteklo leto. Čas hiti in zato moramo z delom pohiteti tudi mi, če nečemo, da nas bodo dogodki prehiteli. Širite naš tisk, oznanjajte naš nauk in napišite nam tudi kaj za naš list, da bodo tudi somišljeniki i/. drugih krajev spoznali, da ste res na delu! Mirovna pogajanja med Finsko in Rusijo uspela „Politika kmetu samo škoduje..." štev. 4. .SLOVENSKA ZEMLJA* Str. 3. Kaj se godi po svetu Nemški zunanji minister v Italiji Državniški stiki med Italijo in Nemčijo so bili od začetka sedanje vojne precej rahli. Zato je potovanje nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa v Rim skoraj povsod napravilo več ali manj presenečenja. Takoj po svojem prihodu v Rim je imel Ribbentrop daljše posvetovanje z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem in zunanjim ministrom grofom Cianom. Namen njegovega potovanja v Rim je predmet ugibanja. Nekateri govore, da je šel v Rim zalo, da obrazloži Mussoliniju Hitlerjeve načrte in bodočo nemško politiko. O vsem tem mora biti Italija kot zavez- nica Nemčije poučena. Drugi zopet pišejo, da hoče dobiti Nemčija Italijo na svojo stran in jo pripraviti k sodelovanju s Sovjetsko zvezo. Naj bo že kar koli. Ribbentropovo potovanje je dokaz, da Nemčija svojih zvez in pogodb z Italijo ne želi pretrgati, marveč jih skuša spet utrditi. Ribbentrop je bil sprejet tudi pri papežu, kar je važno, ker ima Vatikan že dalj časa z Nemčijo na-sprotstva, ki so se z nemško zasedbo Poljske le še poostrila. Gotovo sta Italija in Vatikan vplivala na Ribbentropa, da bi se sedanja vojna čim-prej končala in sklenil mir, ki naj bi rešil Evropo pred grozečo nevarnostjo. Nasledki Ribbentropovega potovanja v Rim bodo kmalu vidni. Sovjetsko-romunski odnosi Odnosi med našo vzhodno sosedo Romunijo in Sovjetsko zvezo že dalj časa niso nič ka j prijateljski. V sovjetskih časnikih in po radiu so Romunijo ostro napadali, kar ni obetalo uič dobrega. Zato je vzbudila veliko zanimanje vest, da pride v Bukarešto. glavno mesto Romunije, sovjetski zunanji minister Molotov podpisati nenapadalni pakt. Podpis takega pakta bi pomenil, da se je Sovjetska zveza premislila v svojih načrtih o Balkanu in se vsaj za enkrat odrekla svojim zavojevalnim načrtom v tem delu Evrope. Med Romunijo in Sovjetsko zvezo je se neporavnan račun zaradi Besarabije, pokrajine, ki je pred vojno pripadala carski Rusiji, a je bila leta 1918. priključena Romuniji. Po prebivalstvu pripada večina Besarabije Romuniji, ker so Romuni razen v severnem delu povsod v večini. Mišljenje. da je večina prebivalstva Bes- arbije ukrajinske in ruske narodnosti. je napačno. Besarbija je mešanica raznih narodov, celo tatarskih, vendar sestavljajo večino Romuni. Poleg tega pa ima Romunija še skrbi na jugu. kjer ima v posesti del bolgarske pokrajine, Dobrudže, ki jo hoče Bolgarija nazaj. A tudi Madžari za-htevajo od Romunije znaten del ozemlja, zato bi prišla Romuniji nenapadalna pogodba s Sovjetsko zvezo prav, da bi se lahko uspešno branila zlasti pred madžarskimi zahtevami. Sklenitev nenapadalne pogodbe med Sovjetsko zvezo in Romunijo ne bi ostala brez nasledkov v politiki balkanskih držav, ker bi lažje ohranile nevtralnost. Sicer bi bile morda prej ali slej potegnjene, proti svoji lastni volji, v bojno klanje. Od odnosov, ki jih bo imela Romunija s Sovjetsko zvezo, je odvisno, kakšna bo bodoča zunanja politika Romunije. -f Welles, Rooseveltov odposlanec, ki potuje po Evropi, o čemer smo že poročali, se je pretekli teden razgo-varjal s francoskimi in poljskimi državniki. Iz Pariza je odpotoval v London. kjer bo imel važne razgovore z vodilnimi angleškimi politiki. \V el les ostane v Londonu do petka, ko se bo vrnil v Rim. O uspehih svojega potovanja zna VVelles dobro molčati in radovedni časnikarji ne izvedo niče-sa r. kar bi zanimalo l judi. Premogovni spor med Anglijo in Italijo. Italija potrebuje veliko premoga. ki ga pa nima doma in ga mora zato uvažati. Največ premoga jo uvažala dosedaj iz Nemčije po morju, ker je pomorski prevoz veliko cene jši. Anglija hoče s pomorsko blokado preprečiti iz Nemčije ves izvoz po morju: pri tem pa je prizadeta posebno Italija, ki nemškega premoga drugod skoraj ne more uvažati. Italija je zato sklenila z Angli jo sporazum, ki je Italiji dovolil, da je do I. marca smela uvažati nemški premog po morju. Italija pa je nameravala še naprej uvažati nemški premog po morju, toda Augljia ji tega ni dovolila. Italijanske ladje, na katerih je bil natovorjen nemški premog je zaplenila. V Italiji je nastalo vznemirjenje in grozila je nevarnost, tla nastane resen spor med Italijo in Anglijo. Po najnovejših poročilih bo Anglija vrnila Italiji zaplenjeni premog, če ga bo ta v bodoče kupovala v Angliji. + Jugoslavija je stel>er ohranitve sedanjega stanja na Balkanu, je dejal v angleškem parlamentu neki minister. Anglija hoče jugovzhodno Evropo obvarovati vojne. Jugoslavi ja je država, ki lahko prepreči zmešnjave in nered, ki bi lahko uničil Balkan Nevtralnost Jugoslavije je izmed ciljev naše (angleške) politike. Mi bomo potrebovali njeno iskreno sodelovanje v ponovni izgradnji Evrope, + Madžari proti obnovitvi Češkoslovaške. Prizadevanja Čehov in Slovakov v emigraciji, da bi obnovili bivšo republiko, Madžari nič kaj prijazno ne gledajo. Po razkosanju Češkoslovaške republike so dobili mnogo popolnoma slovaških krajev, ki bi jih morali seveda potem vrniti. O tem se je v madžarskem parlamentu izjavil, previdno seveda, zunanji minister grof Czakv. + Politiki, ki hoče zastopati živ-Ijenske koristi naroda, je potrebna sila, je zapisal poveljnik nemške vojske general Brauchitsch, ob peti obletnici uvedbe obvezne? vojaške službe, ki jo bodo slavili v Nemčiji 16. marca. Obvezna vojaška služba je po njegovem mnenju najboljša šola v izobrazbi naroda. + Turčija pripravlja zakon, po katerem bo prepovedan vsem turškim ladjam odhod v tuje vode. Namen tega zakona je ohraniti domačemu turškemu pomorskemu prometu zadostno število ladij, ki jih zaradi povečanega obalnega prometa potrebuje. + Vojaški vpoklici v Švici. Švicarska vlada je vpoklicala 70.000 rezervistov pod orožje, da se tako zavaruje pred vsakim presenčenjem, ki bi utegnilo spomladi nastati. Zanimiv ameriški predlog. V ameriškem senatu je bil podan predlog, po katerem naj bi ameriške Združene države kupile nekoliko britanskih otokov, da bi se tako pokril del vojnih dolgov iz zadnje svetov ne vojne. Predlog zaenkrat ni bil sprejet. + Angleški vojni preračun. Novi angleški vojni preračun znaša 700 milijonov funtov, to je okrog 150 milijard dinarjev. Nedavno je bilo razpisano novo notranje posojilo v zneske 500 milijonov funtov (72 milijard dinarjev). Posojilo bo povrnjeno v IR letih in so bo obrestovalo po 5 %. + Pomanjkanje poljedelskih delavcev v Nemčiji. Letos bo nastalo v Nemčiji, veliko pomanjkanje poljedelskih delavcev, če jih 11(1 bo iz tu- jine. Ker hoče nemška vlada pol jedelsko proizvodnjo ohraniti na dosedanji višini, bo prisilila predvsem Poljake, da bodo opravljali kmetijska dela. Pa tudi iz Češke je baje odšlo na delo v Nemčijo že okrog sto tisoč delavcev. + Nov trgovinski dogovor med 1 ranči j o in Italijo je bil sklenjen pretekli teden. + Nemci potapljajo lastne ladje. Nemške ladje, ki so v nevarnosti, da jih potopijo Angleži se potopijo same. Dosedaj so tako potopi 1 i Nemci že 32 lastnih ladij. + Angleški letaki na Dunaju in v Pragi. Angleži so napravili s svojimi letali nov polet nad Dunajem in Prago. Angleški letalci so ob lej priliki vrgli več sto tisoč letakov. IZ DOMAČE POLITIKE Boj proti frankovcem Ime Irankovci večkrat slišimo in tudi beremo v časnikih, vendar pa na kmetih le malo vedo. kaj prav za prav so. Njihovo ime je od predvojnega hrvatskega politika dr. Josipa franku, ki je pomagal madžarski gospodi vladati hrvatsko delovno ljudstvo. Po vojni, ko je Hrvatska se-Ijačka stranka postala prava predstavnica hrvatskega podeželskega ljudstva, so Irankovci od časa do časa gojili z njo vezi, kakor jim je pač kazalo. Med frankovce štejemo hrvatsko pomeščanjeno gospodo, ki ni zadovoljna z Jugoslavijo, marveč hoče samostojno hrvatsko državo, v kateri bi mogla nemoteno gospodariti in vladati hrvatskemu kmetu. Kakor povsod drugod in pri nas, tako je tudi na Hrvatskem. So ljudje, ki ne morejo živeti v svobodi in urejenih socialnih razmerah, ki jih je pričela urejevati Llrvatska seljačka stranka, ko je prišla do oblasti. Hrvatski fran-kovci so namreč nasprotniki sporazuma med Hrvati in Srbi. ker so z njim zgubili vse mule. da bi se njihovi nameni uresniičli. Med ljudstvom, zlasti podeželskim. so pričeli razširjati razne lažnive govorice in napadati dr. Vladimrja Mačka in ostale politike Hrvatske seljačke stranke, ki ji očitajo, da je izdala hrvatski narodni program. Iver pa niso med ljudstovm ničesar dosegli, so pričeli s pripravami za atentate. da bi pokazali svojo moč. Banska oblast Hrvatske pa jim je stopila odločno na prste. Nekatere voditelje je pozaprla, druge pa postavila pod nadzorstvo. Obenem so bili ustavl jeni njihovi listi, ki so sejali med hrvat-skim narodom neslogo. Dr. Vladimir Maček je izdal na Zagrebčane poseben razglas, v katerem vabi v boj proti frankovski gospodi vse poštene ljudi, ki jim je napredek hrvatskega naroda in zlasti kmetov pri srcu. Želeti je, da bi boj proti frankovcem bil čimprej končan, da bi hrvatski kmetje mogli vse svoje moči uporabiti za zboljšanje svojih razmer in tako dokazali oblastiželjni gospodi, da tudi njihova pamet nekaj velja. Hrvatski narod se mora za svoj uspeh zahvaliti predvsem kmetom in zato imajo ti tudi pravico, da uživajo pridobitve, ki so jih izvojevali. Nagla vojaška sodišča Vlada je izdala uredbo o ustanavljanju naglih vojaških sodišč, ki bodo ustanovljena, če bo država v pripravnem, mobilizacijskem ali vojnem položaju. Naglo vojaško sodišče bo izrekalo samo smrtno kazen. Sestavljalo ga bo šest častnikov, od katerih pa mora vsaj eden imeti pravno izobrazbo. Pred to sodišče bodo postavljeni tisti, ki bi na bojišču ne izpolnjevali svojih dolžnosti, kakor na primer: če bi kdo samovoljno zapustil bojišče ali nagovarjal ostale k begu ali širil strah in nagovarjal druge k nedisciplini, kdor se pokaže neubogljivega in se upira z orožjem izpolnjevati ukaze in podobno. Sodišče sodi naglo: v 24 urah mora izreči smrtno obsodbo, ki je pravomočna, če zanjo glasujejo štirje člani sodišča, kajti če dva sodnika ne glasujeta za smrtno obsodbo, se mora obsojenec- postaviti pred redno vojno sodišče in ga sme samo to obsoditi na smrt. To so najnovejše določbe naglega vojaškega sodišča. = Radikalna stranka v Sloveniji. Narodna radikalna stranka, ki je izrazito srbska stranka, ima tudi v Sloveniji med Slovenci svoje pristaše. Zbirajo se v društvu «Slovenska besedam. ki izdaja tudi glasilo z enakim naslovom, in sicer enkrat na mesec. Njihov voditelj je Jevtičev ban in bivši ljubljanski župan dr. Dinko Puc, ki upa. da bo prišel s pomočjo radikalov do politične moči v Sloveniji. Zato večkrat potuje sam ali kateri njegov zaupnik v Bel-grad. Pretekli teden se je mudil v prestolnici dr. Janko Kosti, ki se hvali, da je dobil od Miše Trifunoviča zagotovilo. da ni radikalna stranka z njimi nikoli pretrgala stikov, kakor je poro-ačlo ljubljansko «Jutro». Pripominjamo, da dr. Dinko Puc svoječasno sploh ni pripadal radikalni stranki in je odsek radikalne stranke v Sloveniji predstavljalo samo nekaj gospode, ki v slovenskem ljudstvu niso našli nikoli nobene opore in so pri vseh volitvah žalostno prepadli. — Nov tiskovni zakon. Ob nastopu sedanje vlade je bil obljubljen tudi nov tiskovni zakon, ki naj bi zajamčil svobodo pisane besede. Kljub temu, da je poteklo že nad pol leta od tedaj, ni še nič storjeno za nov zakon o tisku. Srbski listi ponovno zahtevajo nov tiskovni zakon. Njim se pridružujemo tudi mi. da bomo lahko bolj svobodno izpovedovali svoje mišljenje in ga tudi, če bo treba, zagovarjali. Poslanskih volitev še ne bo. je dejal na shodu svojih zaupnikov v Subotici pravosodni minister dr. Laziča Markovič. Država se bo mogla po njegovem mnenju vrniti k popolnemu parlamentarnemu režimu šele potem, ko ne bodo zunanjepolitične razmere tako napete kakor so danes. V svojem govoru je tudi ostro grajal delovanje glavnega odbora radikalne stranke, ki ga vodi prvi podpredsednik stranke Miša Trifunovič, namesto starega in bolehnega Aee Stanojeviča, ki ga tudi dr. Markovič priznava za voditelja stranke. = Volilni zakon podpisan. Volilni zakon za državnozborske volitve je že izdelan in od vlade tudi podpisan. Pretekli teden pa so ga podisali tudi kraljevski namestniki. V kratkem bo objavljen v ^Službenih Novi na h », potem bomo o njem tudi več poročali. = Sokolski organizaciji se obeta sprememba. V vladi so pričeli razmišljati. kako bi spremenili sedanji zakon o sokolstvu. Sestavljen je bil poseben odbor ministrov, ki ga sestavljajo vojni minister general Nedič, minister za telesno vzgojo ljudstva in gradbeni minister dr. Miha Krek. = Nesloga v Jugorasu. Jugoslovanski radnički savez ali skrajšano Jugo-ras, je delavska organizacija JRZ< ki deluje v Sloveniji pod imenom Zveze združenih delavcev. V vodstvu Jugo-rasa se že dalj časa prepirajo, ker vodi izrazito srbsko politiko. Proti temu se je postavil banovinski tajuik za Drinsko banovino Muharein Di-zdu revič, ki pa je bil zato, kakor poroča Jutro . iz jugo rasa izključen. Naše gospodarstvo Napačna gospodarska politika V zadnjem času sta Slovenski dom» in Slovenec-., napadla Kmetijsko družbo kot gospodarsko organizaci jo, z namenom škoditi tej ustanovi na ugledu in gospodarski moči. Nikakor ni naš namen, braniti Kmetjsko družbo, toda zaradi razumevanja škodljivosti takega početja za ves slovenski narod, moramo ugotoviti naslednje: Kmetijska družba je v kritičnih gospodarskih letili zgubila nad en milijon dinarjev. Kljub tej izgubi pa je ostala trdna, solidna in ima tako premoženje, kakršno je potrebno za zdrav razvoj vsakega podjetja. Krneli jske družbe ni bilo treba reševati z banovinskimi ali državnimi podporami. sama iz lastnih sredstev si je pomagala. V časopisju beremo, da je državna komisija predlagala, da se podeli Glavni zvezi srbskih zeml joradniških zadrug podpora 32 milijonov dinarjev in poleg tega še 50 milijonov brez- obrestnega posojila, da pokrije zgube iz tistih let, ki so terjale tudi od te ustanove velike zgube. Tudi del slovenskega zadružništva je moral biti deležen milijonskih podpor (iz javnih sredstev), da pokrije svoje zgube. V kritiko tega gospodarstva se oba zgoraj omenjena časopisa ne spuščata. Njih poslovanje se jima zdi popolnoma v redu, le Kmetijska družba, ki ni v rokah političnih somišljenikov goii omenjenih listov, je tak grešnik, da je treba nanj s prstom pokazati. Vsak dinar, pa naj bo klerikalen, liberalen, socialističen ali čigarkoli, je last slovenskega naroda. Dolžnost vseh Slovencev, pa najsi so te ali druge stranke, je: braniti narodno premoženje. Če pa kdo že tega neče, naj se vsaj ne zaletava v gospodarstvo drugih, ko ima pred svojim pragom veliko pomesti. I o je naše načelno stališče v tej stvari! Državni melioracijski sklad V Službenem listu kralj, banske uprave z dne 1. marca t. 1. kos 18 je izšel «Pravilnik o banovinskem skladu za vzdrževanje regulacijskih zgradb» in to v smislu čl. 1? pravilnika za izvrševanje uredbe o melioracijskem skladu. Po čl. 13 tega pravilnika se morajo za izvrševanje melioracijskih del ustanoviti vodne zadruge. Le dela ob uravnavi rek so po mednarodni konvenciji ali po zakonu zavezane izvršiti in tudi vzdrževati država in banovina, kakor tudi uravnavo potokov, če ni pogojev za ustanovitev vodne zadruge; torej ne vodne zadruge ali interesenti, občina in druge javne korporacije. Po čl. 1 pravilnika za izvrševanje uredbe o melioracijskem skladu se more ob sprejetju programa h id roteh ničnih del usvojiti načrt financiranja (koliko odpade na podpore iz melior. sklada na banovine, občine, vasi itd.) ter obveznost in porazdelitev stroškov za vzdrževanje. V banovinski sklad se stekajo po zgoraj navedenem pravilniku letni prispevki banovine iz banovinskega preračuna v višini 1% od vsote, ki je bila v pretečeni preračunski dobi dodeljena za posamezne objekte iz 6% drž. posojila od 4 milijard in melioracij-skega sklada ter prispevkov banovine in interesentov. V banovinski sklad se stekajo tudi posebni prispevki, predvideni v preračunu ministrstva za gradbe ter obresti ban. sklada. Letni prispevki v ban. sklad so za banovino obvezni vse dotlej, dokler glavnica ne doseže 10% investiranih vsot za vse objekte, ki se morajo vzdrževati iz melior. sklada in 4 milijardnega posojila. S tem člankom ne bi prišli pred javnost, če bi se tudi v tem primeru očitno ne opazil enostranski in krivični postopek namreč v tem smislu, da se dovoli za gotovo regulacijo reke ali potoka 100% podpora in še to nerodnost, da tisti, ki ima koristi od teh del, ne nosijo stroškov vzdrževalnih del, ki včasih narastejo na znatne vsote. Nasprotno morajo vodne zadruge ne glede na to, da so obremenjene s prispevki k izvrševanju melioracijskih del, prispevati tudi k stroškom vzdrževalnih del, kar predstavlja za vodne zadruge stalno breme. Kakor mi je znano, je odobren za melioracijo Ljubljanskega barja skupno iz obeh skladov 6 milijonov dinarjev. K temu skladu mora prispevati banovina (ako se med tem časom ni kaj spremenilo znesek 1,180.000 din. Rarjani 900.000. dinarjev. Mnenja sem, da bi se to novo breme ne smelo naložiti samo na interesente vodne zadruge, temveč bi se morali stroški za vzdrževanje kriti iz javnih banovinskih sredstev. Izboljšanje zemljišč in s tem v zvezi tudi večji donos pride v splošno korist, so torej le splošnega značaja in imajo velik gospodarski pomen. Z melioracijami se poveča izboljšana površina in donos, kar bi morali vpoštevati s posebnim ozirom na pasivne kraje v Sloveniji. Če mislimo na naravni prirastek prebivalstva v Sloveniji in omejiti izseljevanje. bi temu odgovarjajoče potrebovali več obdelane zemlje, sicer se bo pasivnost še bolj povečala in bodo šli še večji zneski za nakup žitaric v druge kraje. Protivrednostn za ta izpadek narodnega premoženja nimamo. Barje predstavlja v Sloveniji največje melioracijsko ozemlje, kjer bi se dalo z melioracijami in umnim gospodarjenjem doseči še enkrat večje in boljše donose. Predvsem bi prišla v poštev pridelava sladkorne pese za kar se zavzema «Slovenec» z dne 7. lebr. t. 1.. ki pravi, da «bomo le morali zagrabiti za to vprašanje in izvesti zamisel naj se v okolici Ljubljane po njenih poljih razvije sladkorna industrija na zadružni podlagi. 'Pa bi lahko postala najmočnejša naša narodna zadružna industrija, ki bi lahko takoj zaposlila na desettisoče naših ljudi in jim dajala zadosten kruh.» Že iz tega sestavka je razvidno, da bi prišla melioracija Barja v splošno korist in ne samo Barjanom. Komur je mar blagostanje Slovenije, bo moral pač uvideti, da je treba v prvi vrsti meliorirati Barje. Zato je upravičena zahteva Barjanov, da skladno z drugimi regulacijami prevzame banovina tudi stroške za vzdrževanje melioracijskih del, ki bodo izvršena iz gori navedenih sredstev. Bar jan. O p. u r e d n i š t o n: Prednji dopis nam je poslal naš somišljenik iz ljubljanske okolice in z njegovim predlogom popolnoma soglašamo. Znižanje uvozne carine na pluge Na pobudo hrvatskih ministrov je bila znižana carina na pluge od dosedanjih 40 zlatih dinarjev na 10 zlatih dinarjev za 100 kg, na posamezne dele pluga pa od dosedanjih 20, oziroma 25 zlatih dinarjev, na 5 zlatih dinarjev, to je na eno četrtino oziroma eno petino prejšnje carine. Čudimo se, da je sploh treba pluge še uvažati, ko imamo vendar močno domačo industrijo Pojasnilo. V zadnji številki Slovenske zemlje* smo po < Jutru» posneli poročilo, da je dobila tvrdka Bregar in Krek iz Ljubljane dovljenje za brezplačen prevoz 2000 vagonov pšenice in moke, kar pa ne odgovarja resnici, kakor je poročalo « jutrov> v svojem popravku. o— Posvetovanje obrtniških zbornic. V Ljubljani je bila pretekli leden konferenca obrtniških zbornic, na kateri so razpravljali zastopniki posameznih zbornic o težkem položaju. s katerim se mora bojevati obrtniški stan. Na koncu posvetovanja je bila sprejeta resolucija, ki zahteva znižanje davkov, preureditev delavskega zavarovanja, ki se naj decentralizira. Razpravljalo se je tudi o ustanovitvi Zveze obrtniških zbornic, vendar do ustanovitve ni prišlo. o— Ameriški gospodarski opazovalci na Balkanu. V kratkem pridejo na Balkan ameriški gospodarski opazovalci. ki bodo preučevali gospodarske razmere Balkana in možnosti trgovine z Ameriko, če se bo izplačala. o— Pogozdovanje Slovenije. V Ljubljani je bila seja širšega banovinskega odbora za propagando gozdarstva. Preteklo leto je bilo v Sloveniji več gozdarskih predavanj in tečajev. Zanimanje med ljudstvom je zanje precejšnje. Ker gozdove močno sekajo, bo treba misliti na načrtno pogozdovanje Slovenije, kajti les je najvažnejši dohodek slovenskih kmetov, zato je treba tudi med njimi zbuditi smisel za moderno gozdarstvo. Kako naj bi se pogozdovanje izvedlo, bomo poročali drugič. o— Vinarska razstava v Ptuju je bila v nedeljo in ponedeljek. Raz- stavljenih je bilo več vrst vina. največ iz Haloz. Haloška vina, ki po kakovosti ne zaostajajo za drugimi štajerskimi vini, bi morala imeti več odjemalcev. Upajmo, da jih je vinarska razstava v Ptuju našla. o— Konferenca kmetijskih zbornic, je bila pretekli teden \ Bclgradu ob navzočnosti več ministrov in kraljevega zastopnika. Na konferenci je govoril kmetijski minister dr. Čubri-lovic o kmetijski politiki vlade. Na koncu konference je bila sprejeta spomenica, ki zahteva povečanje kmetijskih preračunov, državnih in banovinskih. odpravo uvozne carine na kmetijske stroje, odpravo državne trošarine na vino in žganje, reorganizacijo Priviligirane agrarne banko, zaščito najmanjše kmetske posesti in dokončno razdolžitev kmetov. V zvezi kmetijskih zbornic hrvatska kmetijska zbornica ne sodeluje, ker se je ta sama ob svoji izvolitvi prostovoljno razšla. — Dobiček poštne hranilnice. Lani je imela Poštna hranilnica 78,700.000 dinarjev, to je za 10,500.000 din več dobička kakor v prejšnjem letu. K dobičku Poštne hranilnice prispeva največ Sloven i j a. SEJMI. 18. marca: \ Begunjah pri Cerknici, Cankovi, Dobrovi pri Ljubljani, Frankolovem, Krškem, Ptujski gori. Rečici ob Savinji, Semiču, Starem trgu, Sv. Vidu pri Begunjah, Škofji Loki, Trebeljevem in Žužemberku. 20. marca: v Bogojini, Črnomlju, Dravo- gradu, Igu, Kočevju in Moravčah. 21. marca: v Laškem, Rajhenburgu, Rogatcu, 22. marca: v Grahovem in Šmatnem ob Paki. Slovenskih Konjicah. Veliki Piresici in na Žigarskem vrhu. DOMAČE NOVICE te vrste. Ker pa se nekateri boje, da bi domače tovarne povišale cene plugom, če ne bi bilo konkurence inozemskih plugov, bi bilo najbol je, da država prevzema pluge ali pa določi cene ter tako obvaruje kmete vsakega odiranja. I nko predlaga delavec-kovinar z Lese v «Delavski politiki* z dne 12. t. m. in se nam zdi njegov predlog prav umesten. „ > 1 * Dve žrtvi dela. V delavnici okovja v Kamni gorici je postala žrtev smrtne nesreče 40letna Marija Kapusova, mati treh nedoraslih hčerk. Poizkušali so novo brusilno ploščo, ki pa se je po nesreči razbila; drobec je priletel Kapusovi v glavo, ki jo je razklal. da je bila takoj mrtva. — Pri Trebelnem so podirali bukve. Gospodarjevega hlapca, ki podiranja ni bil vajen, je oplazila debela veja tako. (ia je podlegel poškodbam. * Jetika na deželi. V ljubljanskem okraju je jetika najbolj razširjena na Vrhniki in okolici, kjer je okuženih tri peline otrok. Najmanj okuženih otrok v ljubljanskem okraju pa je v območju šolske občine Senožeti pri Dolskem. Protijetični dispanzer je po svojih zdravnikih opravil preglede, ki so ugotovili, da je petina otrok na deželi okuženih z jetiko. Če hočemo zmanjšati nevarnost jetike, kar je naša sveta dolžnost, moramo predvsem izboljšati zdravstvene in socialne razmere našega podeželja! * Denar ponarejajo. V zadnjem času je pričel krožiti v veliki množini tudi ponarejen denar. Ljudje ponarejajo kovan in papirnat denar. Pravo liskarno za bankovce pa so odkrili orožniki na Golniku pri posestniku Jerneju Doleu, ki je imel za 23.000 dinarjev ponarejenih bankovcev. * Nevarna bolezen. Na Hrvatskein že dalj časa razsaja nevarna bolezen meningitis (vnetje možganske mrene). Posamezne pojave bolezni pa so odkrili že tudi v Sloveniji, in sicer v Prekmurju in Beli Krajini. * Staroupokojencem so pokojnine povečane. Izšla je nova uredba o povišanju pokojnin, ki bo položaj upokojencev vsaj malo zboljšala. Pokojnine so povečane za 50 do 750 din. Upokojenim duhovnikom so povečane pokojnine za 75 odstotkov. Položaj kmetov pa je vedno slabši in nihče ne skrbi, da bi se tudi njihove življenjske razmere popravile. * Povišanje mezd zahtevajo poljedelski delavci. Na shodu Jugoslovanske zveze poljedelskih delavcev v Novem Sadu je bilo ugotovljeno, da je v Jugoslaviji I.(KM).000 pol jedel- skih delavcev. Njihovo delo je najslabše plačano. Poljedelski delavci tudi niso zavarovani za primer bolezni ali onemoglosti. Sprejeta spomenica zahteva povečanje mezd. * Protijetični dispanzer v Litiji je bil odprt v nedeljo 5. marca v pre-dilniški zgradbi. Tisti bolniki, ki nimajo denarja, bodo brezplačno pregledani in dobili tudi zdravila po nižji ceni. * Posnemanja vredno. Krajevni šolski odbor v Iga vasi v Loški dolini je sklenil, da bodo dobivali revni šolski otroci vsako jutro za zajtrk skodelico mleka in kos kruha. Somišljenikom ! Tretji številki »Slovenske zemlje« smo priložili položnice. Prosimo Vas, da storite svojo dolžnost, ki Vas do kmečko-delavskega gibanja veže, in nam nakažete naročnino. Poudarili smo že v prvi številki, da nimamo nobenih fondov in da je treba, da si slovenski kmet in delavec svoj list sama vzdržujeta. Zato ne odlašajte in takoj nakažite naročnino! Politične vesti Madžari niso za JRZ. Madžarov je v naši državi okrog pol milijona. Naseljeni so v Vojvodini, kjer so zaradi svoje številnosti odločilni. Zato jih poskušajo pridobiti razne politične stranke, 'l ak poskus je napravila tudi JRZ, ki pa se ji ni posrečil. Madžari so se odločili ustanoviti lastno stranko. Velik del Madžarov pa je vstopil v Hrvatsko seljačko stranko. = Ustanovni zbor Narodne seljačke stranke, ki jo je ustanovila skupina dr. Dragoljuba Jovanoviča, bo v nedeljo 17. marca v Belgradu. Zadnji čas je pričel delovati tudi desni del zemljoradnikov, ki se čutijo zaradi Jovanovičeve delavnosti v nevarnosti.