ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 41 SPODBUJANJE KOMPETENCE PODJETNOSTI PRI OSNOVNOŠOLSKIH UČENCIH V ČASU ŠOLANJA NA DALJAVO Dr. Majda Cencič, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem Promoting the Entrepreneurship Competence in Primary School Pupils during Distance Learning IZVLEČEK Kompetenco podjetnosti lahko razvijamo v okviru medpredmetnega povezovanja tudi v času šolanja na daljavo, saj se zelo povezuje z inovativnostjo in ustvarjalnostjo, ki ju lahko spodbujamo tudi s pomočjo ustvarjalnega ali horizontalne- ga mišljenja. Učitelji naj bi učencem dajali različne medpredmetno oblikovane naloge, ki temeljijo na iskanju različnih odgovorov. Pri tem pa si lahko pomagajo tudi z različnimi spletnimi aplikacijami. Ključne besede: učenci, učitelji, podjetnost, šolanje na daljavo, naloge ABSTRACT The entrepreneurship competence can be developed within the context of cross-curricular integration also during distance learning, because it is highly intertwined with innovativeness and creativity, which can also be encouraged through creative or horizontal thinking. Teachers should give pupils different cross-curricular tasks, which focus on searching for multiple answers. In doing so, they can make use of different web applications. Keywords: pupils, teachers, entrepreneurship, distance learning, tasks UVOD Projekt POGUM poteka tudi v času šolanja na daljavo, zato se pogosto sprašujemo, kako vklju čevati vsebine projekta v novo obliko šolanja, ker nimamo posebnega e-učbenika o podjetništvu v osnovni šoli. V besedilu se usmerjamo na vklju čevanje kompetence podjetnosti (KP) v medpredmetno povezovanje razli čnih učnih predmetov ter izpostavljamo pomen inovativnosti in ustvarjalnosti, ki sta pomembni tako za učence in u čitelje kot tudi vodstvene delavce (Cenci č, 2015). Izpostavljamo tudi razvoj ustvarjal- nega mišljenja, ki naj se odraža tudi v razli čnosti nalog, ki jih dobijo učenci v času šolanja na daljavo. KOMPETENCA PODJETNOSTI V ČASU ŠOLANJU NA DALJAVO Sedanji čas je poln izzivov in nepredvidljivosti. KP pa se nanaša tudi na tak negotov čas in predpostavljanja razli čna tveganja in negotovost, spodbuja inovativnost in ustvarjal- nost, sprejemanje hitrih odlo čitev, sodelovanje in dajanje pobud ipd. (Kirby, 2003). Podjetnost je za četnik sprememb ali le odgovor nanje in zahteva akcijo in pogum, še dodaja avtor (Kirby, 2003: 23). Ali kot so zapisali (npr. Glas, 1999: 3), da je podjetništvo zanimivo in koristno in nudi veliko izzivov za razmišljanje ter zahteva domiselnost. Prav do- miselnost ali domišljijo, ki temelji na snovi iz resni čnega življenja, je zelo poudarjal Rodari (1996), zato jo je treba pri učencih še naprej ohranjati in spodbujati tudi pri vklju- čevanju KP v pouk na daljavo. Pouk na daljavo, z omejitvijo fizičnega stika med u čenci ter med u čenci in u čitelji, pa naj temelji na drugih njegovih prednostih. Kot je povedal u čenec 9. razreda, je prednost šolanja na daljavo tudi v tem, da: »/…/ si sam organiziram urnik za reševanje različnih nalog in tako prej vse kon čam. Veliko ve č prostega časa imam kot prej /…/.« Zato bi bilo vredno razmišljati, kako izkoristiti ali povezati prosti čas in čas šolanja, saj je znano, da se u čimo vedno in povsod in da naj bo u čenje zabavno in naj vklju čuje vse naše čute (Dryden in Vos, 2011). Ker smo s pogovorom z nekaterimi u čenci OŠ spoznali, da imajo pri šolanju na daljavo po njihovem mnenju veliko nalog, ki jih morajo v glavnem opraviti individualno in od- poslati učiteljem v pregled, predlagamo razli čne medpred- metno oblikovane naloge, ki vključujejo tudi razvijanje KP. Najprej pa izpostavljamo spodbujanje inovativnosti in ustvarjalnosti pri u čencih. SPODBUJANJE INOVATIVNOSTI ALI USTVARJALNOSTI UČENCEV Različni avtorji, ki se ukvarjajo s podjetništvom (npr. Burns, 2011; Kirby, 2003; Lumpkin, 2007 ipd.) povezujejo in preple- tajo inovativnost in ustvarjalnost. Navajajo, da je inovativno- st uporaba ustvarjalnosti za rešitev problemov in izkoriš čanje ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Majda Cencič | Spodbujanje kompetence podjetnosti pri osnovnošolskih učencih v času šolanja na daljavo | str. 41 - 44 | 42 možnosti (Kirby, 2003). Ali: ustvarjalnost lahko vpliva na inovativnost, toda povezava je tudi v obratni smeri, oz. da je ustvarjalnost le en del procesa inovativnosti (prav tam). Burns (2011) povzema opredelitev, ki inovativnost opredelju- je kot proizvajanje, sprejemanje in izvedbo novih idej, proce- sov, produktov in uslug, ki vplivajo na ustvarjalno uporabo kot tudi na originalne izume. Ali, da je bodisi »ustvarjalnost + uporaba« ali »iznajdba + uporaba« (Burns, 2011). Ustvarjalnost opisujejo tudi kot zmožnost razmišljati o novih stvareh, medtem ko je inovativnost zmožnost de- lati nove stvari (Kirby, 2003). Milena Majcen (2009: 63) pa ustvarjalnost opiše kot uresni čevanje izvirnih zamisli. Menijo tudi, da ustvarjalnost ne pomeni vedno le nove ali izvirne ideje, da pa je nujna za preživetje v tej globalni in tekmovalni družbi (Kirby, 2003). Pri razpravah o ustvarjalnosti pogosto tr čimo ob stališ če, da so osebe bodisi ustvarjalne (z domišljijo, odprtih pog- ledov) ali pa ne (logi čne, ozkih pogledov, toge v razmišlja- nju). De Bono (2009) pa nas pou čuje, da se lahko nau čimo biti ustvarjalni, čeprav dodaja, da so nekateri bolj ustvar- jalni kot drugi (Kirby, 2003). Šolski sistem daje ve čjo prednost analiti čnosti, logi čnosti, linearnemu zaporedju ipd., ne pa ustvarjalnosti, slikovnosti, čustvenosti, celostnemu dojemanju, intuiciji ipd. (Maren- tič Požarnik, 2000). Da se ustvarjalnost v šoli zavira ali celo zatira, kaže tudi podatek, ki pravi, da je kar 90 % otrok ustvarjalnih do 5. leta ali do vstopa v šolo, potem pa za čne njihova ustvarjalnost upadati (LeFever, 2004). Med ovirami za upad ustvarjalnosti navajajo iskanje enega samega pravega odgovora, usmerjenost na logi čnost, slepo sledenje pravilom, konstantnost v »biti prakti čen«, nesprejemanje igre, speciali- ziranost le za eno podro čje, izogibanje nejasnosti in dvomov, strah, da bomo izpadli nevedni, strah pred napakami in neu- spehom, prepri čanje, da nismo ustvarjalni ipd. (Kirby, 2003). V povezavi z ustvarjalnostjo navajamo tudi teorije o no- vih vzorcih razmišljanja (Schratz in Schley, 2014), kjer se izpostavlja lateralno (domiselno) mišljenje, ki ga je razvil leta 1967 de Bono (2009) in razvil tehnike ali metode, da se ga lahko na črtno uporablja in razvija. Lateralno mišljenje je »način mišljenja, strategija mišljenja, ki vsebuje številne zelo raznolike in neobi čajne rešitve problemov« (Majcen, 2009: 63). V prevodu de Bonove knjige z naslovom »Nau- čite svojega otroka misliti« lahko preberemo: »Vsakdo, ki hoče karkoli narediti, si mora pridobiti vsaj nekaj veš čine domiselnega mišljenja. To namre č ni nekaj, kar bi bilo namenjeno samo arhitektom, oglaševalcem, oblikovalcem novih izdelkov in iznajditeljem.« (de Bono, 2009: 166) V predstavitvi de Bonove metode lateralnega mišljenja na slovenski spletni strani (Šest klobukov razmišljanja – o metodi, 2015) pa smo lahko prebrali, da je zahodna kultura še danes odvisna od argumentiranega in kriti čnega razmi- šljanja in da pogosto temu lahko re čemo kar prepiranje, kdo ima bolj prav in čigava bo obveljala. Argumentiranje uporabljamo v družinskih razpravah in poslovnih pogovo- rih, na sodiš čih in skupščinah, pa v razpravah po televiziji ipd. Po navadi temu re čemo demokracija in temelji na sis- temu razmišljanja, ki so ga uvedli stari grški misleci, npr. Sokrat, Platon in Aristotel. Edward de Bono (2009) pa je razvil metodo paralelnega razmišljanja, kjer misleci svoje misli in poglede predstavijo vzporedno z mislimi drugih v skupini in jih ne napadajo.  Slika 1: Kritično (vertikalno) in ustvarjalno (horizontalno) mišlje- nje (pri. po Kirby, 2003: 146) Slika 1 ustvarjalno ali po de Bonu (2009) lateralno mišljenje ponazarja v nasprotju s kriti čnim (vertikalnim) mišljenjem. Kritično mišljenje je funkcija leve hemisfere možganov, ki teži k objektivnosti, analiti čnosti in logiki in katere rezul- tat je le en ali malo odgovorov. Ustvarjalno (lateralno) miš- ljenje pa je funkcija desne hemisfere možganov in zajema domiselnost, čustva, asociacije, vklju čuje pa ve č kot eno samo rešitev (de Bono, 2009) ali odgovor na problem. Obe vrsti mišljenja se dopolnjujeta in sta potrebni, čeprav, kot smo zapisali, zahodna družba tradicionalno bolj poudarja kritično mišljenje. Šele v zadnjem času se ve č poudarka na- menja tudi ustvarjalnemu mišljenju, ki se ga povezuje tudi s čustveno inteligenco (Kirby, 2003). Na podro čju razvoja podjetnosti »v stalno spreminjajo čem okolju« (Kova čič, 2018) pa se govori tudi o agilnem mišljenju, ki je nasprotje togega razmišljanja in predstavlja zavestno in u činkovito odzivanje na težavne situacije (Breznik Alfirev, 2020). Podjetniki prihajajo do idej na razli čne na čine, z veliko domiselnosti in opazovanjem okolja, da npr. ugotovijo, kaj manjka v družbi, ker želijo nekaj izboljšati, ker izhajajo iz trenutnih potreb ali ker želijo izboljšati ali rešiti kakšen problem ipd. (Glas, 1999). Šolanje na daljavo je lahko tak izziv za u čence in u čitelje, da poskušajo nekaj narediti in v praksi pokazati svojo inovativnost in ustvarjalnost ter razvijajo ustvarjalno mišljenje. V ta namen je npr. primer- na učna metoda nevihta možganov, ki se jo lahko izvede v skupini tudi v okviru videokonferenc. Medpredmetno povezovanje učnih vsebin za spodbujanje KP Medpredmetno povezovanje učnih vsebin ni nekaj novega in tudi nima enotnega poimenovanja. V naši pedagoški praksi so pred desetletji, pa tudi še danes, povezovanje raz- ličnih učnih vsebin imenovali integrirani pouk ali celostni pouk (Integrirani pouk, b. l.). 1 Danes se uporablja pojem medpredmetno povezovanje. U čenci se učijo več pred- metnih vsebin hkrati in ne posebej slovenš čine, matema- tike ipd., kar bi povzeli, da je medpredmetno povezovanje bolj naraven na čin učenja. Da se ga kar pogosto vklju čuje v našo šolsko prakso, kažejo tudi zapisi nekaterih u čiteljev, ki predstavljajo svojo prakso medpredmetnega povezova- nja vsebin (npr. Marčun in Žuber, 2018). ODGOVOR ODGOVORI PROBLEM PROBLEM Kritično mišljenje ali vertikalno mišljenje Ustvarjalno ali horizontalno mišljenje (lateralno) 1 b. l. – brez letnice. Razlika med kriti čnim in ustvarjalnim mišljenjem je pred- stavljena na Sliki 1, na kateri je ustvarjalno mišljenje ize- načeno z lateralnim mišljenjem (Kirby, 2003). ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 43 Pristopi za razvijanje KP v času šolanja na daljavo KP se usmerja učence, da razmišljajo o razli čnih izbirah idej in predlogov ter tehtajo med njimi (Glas, 1999). Za ta način u čenja je primerna skupinska u čna oblika, ki pa je v fizični izvedbi nemogoča. Razmišljati je zato treba, kako jo vseeno vključevati in kako u čence razdeliti za delo v skupinah, čeprav prek spleta. Kot je zapisal Glas (1999), se prav v skupini na- u čimo spoštovati in ceniti mnenja drugih in vnašati razli čne poglede v skupno delo, saj ni ene pravilne ali napa čne od- ločitve, so le razli čne, v časih boljše ali slabše izbire. Vsak se odloča glede na svoje zmožnosti in osebnostne lastnosti. Omenjeni avtor (Glas, 1999: 3) je tudi predstavil potek dejavnosti podjetnosti v 4 stopnjah (Slika 2). možnosti za KP. Drugi imajo le balkone, nekateri pa samo okenske police, ki pa se jih lahko tudi izkoristi za »mini vrtičke«, v zimskem času pa za opazovalnice nekaterih ptic. Spletno učno okolje v tem času prevladuje. Po spletu lahko poiš čemo, kateri so uspešni podjetniki v našem bližnjem kraju, s čim se ukvarjajo, kako je potekala njihova življenj- ska zgodba ipd. Na temelju primerov, ki predstavljajo učno metodo študija primera, se veliko naučimo iz življenjskih zgodb poznanih podjetnikov in podjetnic. Življenjsko zgodbo uspešnega podjetnika ali podjetnice iz doma čega kraja lahko u čenci tudi likovno predstavijo v obliki reke njegove življenjske poti, ki bo verjetno pokazala, da pot ni bila vedno ravna, da se je vzpenjala, pa tudi kdaj padla, sta- gnirala ali da so bili morda podjetniki marsikdaj tudi pred izzivi, po kateri poti nadaljevati delo (Slika 3).  Slika 3: Izsek iz življenjske zgodbe podjetnika Dejana Rolji ča (prejeto po e-pošti, 9. 5. 2016) Ker KP poudarja inovacije ali novosti, lahko za izhodišče nalog povzamemo tudi kak zgled iz prakse, ki se je pokazal kot dobra ideja in lahko služi kot izhodiš če za oblikovanje nalog (Preglednica 1).  Preglednica 1: Primeri inovacij ali novosti in primeri iz prakse (prir. po Glas, 1999: 86) Inovacija ali novost Primer iz prakse Preurediti V bifeju so postavili mizo za biljard. Obrniti na glavo Ledeni čaj v nasprotju s tradicionalnim toplim čajem. Spremeniti Glasbeniki priredijo znane skladbe v moderne ritme. Prirediti Električni vrtalni strojček se s priključki lahko uporabi za žaganje, privijanje vijakov ipd. Minimizirati Namesto velike majhne stekleničke žganih pijač. Eliminirati Poenostaviti in s tem poceniti kakšno stvar. Združiti in kombinirati Računovodje postanejo tudi davčni svetovalci. Nadomestiti Plin je nadomestil premog za kurjenje. Izbrati drugo uporabo CD tudi za zapis računalniških datotek. Povečati Namesto navadnih plakatov »jumbo« plakati. 1. Postavljanje vprašanj 3. Izdelava načrtov 4. Uresničevanje načrtov 2. Iskanje zamisli  Slika 2: Zaporedje dejavnosti (prir. po Glas, 1999: 3) Stopnje ali faze, ki jih kaže Slika 2, so lahko primer za pro- jektni pouk, ki lahko poteka tudi na daljavo. Projektno delo se lahko sklene z nekim konkretnim izdelkom, ki je lahko neka nova ideja, izdelek, ki vklju čuje likovna, matemati čna in še kakšna druga znanja. Na spletnih straneh posameznih šol (npr. Šolanje na da- ljavo, 2020) spodbujajo u čence, da v prostem času naredijo kaj zanimivega in zabavnega in da to pokažejo na šolski spletni strani. Svoje izdelke in sebe pri delu lahko tudi fotografirajo in fotografijo pošljejo na šolo, da jo objavijo na spletni strani, saj menijo, da je tudi šolanje na daljavo lahko zabavno in ustvarjalno. Drugačne naloge za medpredmetno povezovanje, ki vključuje tudi vsebine s področja podjetnosti Nekateri osnovnošolski u čenci so nam povedali, da imajo v času šolanja na daljavo veliko nalog. Neka u čenka 6. razre- da OŠ je med drugim rekla, da: »/…/ u čiteljica nam samo pošilja doma če naloge za oddajo. Mislim, da zato, ker ima- jo učitelji dosti dela tudi z drugimi razredi in u čenci, ki jih učijo.« Zato povzemamo in predstavljamo nekaj druga čnih nalog. Najprej pa se usmerimo na nekatera u čna okolja, ki jih lahko vklju čimo poleg okolja doma. V današnjem času smo kar zaprti po svojih domovih in go- vorimo, da postajajo domovi tudi nova u čna okolja. Veliko domov ima v okolici vrt, sadno drevje ipd., ki nudijo lepe ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Majda Cencič | Spodbujanje kompetence podjetnosti pri osnovnošolskih učencih v času šolanja na daljavo | str. 41 - 44 | 44 Glede na predloge iz Preglednice 1 bi lahko u čencem ob- likovali druga čno nalogo, ki bi temeljila na iskanju rešitev v času šolanja na daljavo. Lahko pa oblikujemo druga čno nalogo, kot je npr. v Preglednici 2.  Preglednica 2: Iskanje rešitev za delo na daljavo Moteča stvar Predlog rešitve Preveč sedenja pred računalnikom Pomanjkanje stika s sošolci Težave z očmi Ipd. Naloga za u čence je lahko tudi v obliki diagrama Ishikawa (Slika 4), ki bi ga lahko imenovali tudi diagram »vzrokov in učinka« ali diagram ribjih koščic ali na kratko ribja kost zaradi oblike, ki je podobna ribjemu skeletu (Cenci č, 2011). Kot vidimo na Sliki 4, diagram sestavljajo vodoravna črta in štiri ali šest poševnih črt. Poševne črte pomenijo mo- žne dejavnike (posamezne vzroke), ki vplivajo na problem ali rezultat. Vsak dejavnik (vzrok) vklju čuje številne vire (pomožne vzroke ali podvzroke), ki jih je treba poiskati in poimenovati. Glavni dejavniki ali glavni vzroki, ki se še naprej delijo, so lahko: • ljudje, saj je vsak vklju čen v proces, • proces, ki se odvija in kako se odvija, npr. kakšna so pravila, postopki ipd., • sredstva, ki so potrebna za izvedbo, • okolje ali pogoji za delo, kot so npr. kraj, čas, kultura institucije ipd. Nalogo v obliki ribje kosti lahko oblikujemo: • ko iš čemo in želimo predstaviti možne vzroke, ki vpliva- jo na problem, • ko se iščemo dejavnike, ki vplivajo na izboljšanje, ali • kot nalogo za razpravo, primerjanje rezultatov, spre- jemanje odlo čitev ipd. Naloga omogoča, da u čenci ozna čijo dejavnike (vzroke), ki vplivajo na problem ali na zaželeni rezultat, saj so za vsak rezultat – problem številni vzroki, ki vklju čujejo dolo čene dejavnike. PROBLEM ali IZBOLJŠANJE Ljudje Sredstva Proces Vzroki Učinek Okolje VIRI IN LITERATURA Breznik Alfirev, T. (2020). Agilen mindset. ( Zoom prestavitev, 4. 12. 2020). Burns, P. (2011). Entrepreneurship and Small Bu- siness: Start-up, growth and maturity. London: Palgrave Macmillan. Cencič, M. (2011). Nekatere teme o kakovosti in evalvaciji na pedagoškem področju. Koper: Univer- zitetna založba Annales. Cencič, M. (2015). Inovativnost in ustvarjalnost – po- membni kompetenci ravnateljev in ravnateljic. V: Didakta, 181, 54–58. Davidson, C. N., Goldberg, D. T. (2015). Šola v digital- ni dobi uvod in pregled: Prihodnost izobraževalnih ustanov. V: Onkraj klasične šolske ustanove. Lju- bljana: Inštitut za raziskovanje in evalvacijo šolstva. De Bono, E. (2009). Naučite svojega otroka misliti. Maribor: Rotis. Dryden, G., Vos, J. (2001). Revolucija učenja: Spre- menimo način učenja. Ljubljana: EDUCY. Glas, M. (1999). Podjetništvo: Priročnik za učence. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Integrirani pouk (b. l.). Spletna stran: www.ljud- mila.org/ostronovo/strani/integrirani.html (dostopno 3. 12. 2020). Kastelic, N., Kmetič. E., Lazić, T., Okretič, L. (2020). Kako motivirati učence pri poučevanju na daljavo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo. Katz, J. A. (2007). Education and Training in Entre- neurship. V: J. R. Baum, M. Frese, M. in R. Baron (ur.). The Psychology of Entrepreneurship. Mahway, New Jersey, London: Lawrence Erlbaum Associates. Kirby, D. A. (2003). Entrepreneurship. London itn.: McGraw Hill. Kovačič, J. (2018). Postanimo agilni – razvijajmo agilnost skozi agilno mišljenje, čustvovanje, moti- viranje in sodelovanje. Spletna stran: https://takti- ka-plus.si/postanimo-agilni/ (dostopno 4. 12. 2020). LeFever, M. D. (2004). Creative Teaching Methods. Be an Effective Christian Teacher. Paris, Ontario: David C. Cook. Lumpkin, G. T. (2007). Intrapreneurship and Inno- vation. V: B. J. Robert, F. Michale in B. Robert (ur.) The Psychology of Entrepreneurship. Mahway, Bew Yersey, London: Lawrence Erlbaum Associa- tion, Inc. Majcen, M. (2009). Management kompetenc: Izde- lava modela kompetenc ter njegova uporaba za razvoj kadrov in za vodenje zaposlenih k doseganju ciljev. Ljubljana: GV Založba. Marčun, M., Žuber, N. (2018). Primer dobre prakse medpredmetnega povezovanja. V: Razredni pouk, 2, 32–37. Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Rodari, G. (1996). Srečanje z domišljijo. Ljubljana: Mladinska knjiga. Schratz, M., Schley, W. (2014). Vodje kot nosilci spre- memb v razvoju sistema: avstrijska Akademija za vodenje. Sodobna pedagogika, 4, 12–29. Šolanje na daljavo (2020). OŠ Riharda Jakopiča, Derčeva ulica 1, Ljubljana. Spletna stran: https:// www.osrj.si/delo-na daljavo/ (dostopno 30. 11. 2020). Šest klobukov razmišljanja – o metodi. Spletna stran: http://debono.si/sest-klobukov-raz- misljanja-o-metodi, 13. 1. 2015 (dostopno 13. 1. 2015).  Slika 4: Shema diagrama Ishikawa Lahko bi z drugih podro čij povzeli še kak primer za nalogo in ga prilagodili za medpredmetno povezovanje u čnih vse- bin, ki bi vklju čevale tudi vsebine s podro čja podjetnosti. Veliko idej imajo tudi u čenci, zato jih moramo samo vklju- čiti v oblikovanje nalog. Oblikovanje nalog pa nam olajšajo tudi kakšne spletne platforme in aplikacije, npr. retrotool (retrotool.io/), jam board (jamboard.google.com/), menti- meter (www.mentimeter.com), slido (www.slido.com) ipd. (Kastelic, Kmetič, Lazi ć in Okretič, 2020). SKLEPNE MISLI Izpostavili smo inovativnost in ustvarjalnost u čencev, ne smemo pa pozabiti tudi na u čitelje, saj so model ali vzor za učence, zato naj ustvarjalno mišljenje razvijajo tudi u čitelji pri sebi. Iskali naj bi razli čne možnosti in poti medpred- metnega vključevanja vsebin podjetnosti tudi pri šolanju na daljavo. Navedli smo le nekaj primerov druga čnih nalog, ki ne temeljijo le na izpolnjevanju delovnih listov, ampak vključujejo tudi likovno izražanje, lahko tudi glasbo ipd.