Štov. 42. (PoitM tek. raCsn. - L C. m ti Pwto). V Trstu, petek tl, oktobra 1924. *ewewwwwwww:flw5f Leto H. Izhaja vtak f otok opoldne. N&olor: Tr»t-Trio«te CaielU Centro 37 ali pa : ▼» Geppe 17/111. Izdaja: konsorci] Malega. Usta MALI J a številka 20 O TEONIK Z« NOVIČK IH POUK. \&&&r Slovenski urednik pred sodiščem •Goriška Straža« Je bila minuli četrtek na zatožni klopi, ker jo objavila o Veliki noči članek aNe bojte se ni>h, ki umorijo telo«. Trije sodni svetniki so sodili urednika Poldeta Kemperleta, državni pravdnik pa je tirjal kazen za urednika. Našega tovariša je nagovarjal dr. Stecchina (republikanec), sošolec obtoženca. V sodni dvorani so b,U poročevalci domačih, tržaških ter ^rnBih listov, med temi tudi urednik Omskega dnevnika »Giornale d’ Italia». Kaj je Kemperle zagrešil? Odgovorni urednik »Goriške Straže« 1® obtožen: Zločina hujskanja k mržnji nied socialnimi razredi in s tem hujskanja slovenskega prebivalstva k ®ržnjl proti italijanskemu, trdeč, da slovensko ljudstvo hodi danes svojo tom-D° Pot, njegov delež je preganjanje, bič Plešo po njegovih ramenih, njegove si-n°ve pretepajo, njegove šege zaničujejo, alogovo govorico oblivajo s sramoto. Meja krivice in trpljenja je vrhana; 2- je obtožen zločina hujskanja k ^žnji med socialnimi razredi, ker je v Številki 36. «Goriške Straže* priobčil d°Pls Iz Tolmina, v katerem hujska slovensko ljudstvo proti Italijanskemu, **; vera. Ta je dognal, da javni telefoni premalo nesejo, zato je dal telefonsk' obrat v privatne roke. Poskrbel pa fa da je ravnatelj telefonske družbe njegov 23 letni sin, ki bo dobival za to službo malenkostno letno plačic0 25.000 pesetas, to je 65 tisoč lir, na mesec 5.400 lir. Poznamo še druge prvo-iboritelje, ki so mastno plačani. Žabji možgani. Znano je, da proces proti g- Kem' perletu, oz. proti „ Goriški Straži” n> 'pravnega značaja, marveč političnega-Vladno politiko pa vodi v Gorici g N1' colotti. Ta je dal pravzaprav obsodil .Stražo”. Pa se bo podprefekt opekel 'Zakaj obtoženec je vložil utok na dr«' 70 instanco in če to ne bo izdalo, P8 v Rimu, kjer se bo sodilo v drugem ozračju; v Rimu bo spoznala vsa l8' ška javnost ter velik del Evrope zasl11' re veleumnega Nicolottija. Mi misl1' mo, da bo g. Nicolotti prepozno 9p°®' nal svojo pomoto. Fantovski dan na Sv. Gori. V nedeljo 12. t. m. so se zbrali n® Sv. Gori slovenski fantje. Dva pozi'* v Goriški Straži, kratka notica v Ma' lem listu — in (prišlo jih je na ^ Goro kot listja in trave ; cenili so J1 na 3500 samih fantov. To je moč org8' nizacijei Sklenjeno je bilo, da bo k *u zopet velik tabor fantov na SV' Gori. K letu bo na taboru, ako Bog ° do 10 tisoč fantov iz vseh krajev n® šega Primorja. Koliko gre v dim. Neki Ameriikanec je izračunil: če iz tobaka, ki se v enem letu na ce^\0 ;vetu pokadi, zvili dva palca debe vrv, potegnili bi jo lahko 30 krat oko in oikoli zemlje. Če bi ga zložili na. kup, nastala bi egiptovska piramid*- Zadnji slovenski nadškof v Gorici Ako se razmere temeljito ne spremenijo, ako bo še nadalje razsajal nacionalizem, potom je nions. dr. Franc Sedej zadnji slovenski nadškof v Gorici. V četrtek je praznoval nadškof 70 letnico rojstva in ob tej priliki so se slovenske organizacije brez dogovora, brez poziva zbrale ter so se poklonile nadškofu. Reputacija pri nadškofu. Številno deputacijo je vodil in predstavil mons. Anton Berlot. Za njim je govoril poslanec dr. En-golbert Besednjak, ki je ko načelnik primorske politične organizacije poudarjal, da mora prava politika vselej imeti pred očmi moralno ipovzdigo ljudstva, kar je dosegljivo samo na verski podlagi. Inženir Rustja je prinesel uda-nostno izjavo Zadružne sveže, ki obsega 150 zadrug ter 40 tisoč članov. V imenu «Zbora svečenikov svetega Pavla«, v katerem so združeni vsi slovenski in hrvatski primorski duhovniki (razen par nasprotnikov), je govoril starosta Fr Švara, v imenu «Prosvetne zveze«, največje zveze izobraževalnih društev, je nastopil profesor Filip Terčelj; za “Alojzijevišče« je govoril dr. Brajša, za Dijaško zvezo, ki je danes po kakovosti in po delu največja dijaška organizacija v slovenskem delu Italije, je govoril Rado Bednarik, Goriško Mohorjevo družbo z 12.000 člani jc zastopal mons. dr. Ličan, Marijine kongregacije z 9000 člani g. Leopold Cigoj itd. Vsi so opazili in obsodili, da je manjkalo pol. društvo drja Wilfana ter Šolsko društvo, ki tudi deluje na go-riškem ozemlju. Nadškof je bil ginjen ob izrazih udanosti ter je nagovoril zbrane zastopnike v prisrčnih, globoko v srce segajočih besedah. Nadškofovo življenje. Nadškof se je rodil 1854. v Cerknem v stari kmečki hiši, sezidani kakor Priča vklesana letnica — leta 1065. katinske šolo je dovršil v Gorici, ravnotako bogoslovje, študiral na Du-naju ter postal profesor bogoslovja, kardinal Missia mu je podelil kano-nikat, leta 1906. pa je bil posvečen v nadškofa. Nadškofovo delovanje. jo velikansko. Ko je vojna prihrumela v deželo, je prvi priskočil beguncem na pomoč in zadnji je on zapustil deželo. On je dal ustanoviti pomožne odbore v Ljubljani in na Dunaju. Ko je vse izobraženstvo zapustilo ljudstvo, je nadškof ukazal duhovščini, da je sledila ubogim beguncem. Domači duhovniki so bili v tujini ljudstvu Prava opora in tlolažba, delili so z njim Vse gorje in sledili ljudstvu tudi v begunske barake. Brez te podpore, ki 1° je nadškof ljudstvu naklonil, bi se ustanovil deško odgojevališče, letos celo gimnazijo, on je ustanovnik (Tiskovnega društva«, čigar pomen zna danes še malokdo pravično ceniti, ,dobril je in opogumil je ustanovitev oriško Mohorjeve družbe. Ni čuda, da se slovensko ljudstvo lanes tako tesno oklepa velikega vladike in gleda s ponosom nanj ki je vzoren svečenik, neprecenljiv delavec na kulturnem polju, oče svojemu preizkušenemu ljudstvu. ZLODJEV NAUK begunstvo spremenilo v pravi pekel, tako pa je ljudstvo v najbolj kritičnem času našlo tolažbo in zavetje. Niti popisati se ne da oiromno nadškofovo delo v dušnem pastirstvu. Za svobodo. Ob vseh prilikah, ko je bilo treba dajati odločilnih smernic ljudstvu, bil je on prvi na mestu; tako ob prevratu leta 1918., ob uredbi državne, civilne poroke in ob šolski reformi. Mogočno je dvignil svoj glas na merodajnem mestu za podučevanje ve-ronauka v materinščini, kar je tudi losegel. Občudovanja vreden je pogum in neustrašenost vladike, ko je bilo treba braniti Cerkev pred nasilji in kri- vicami. Vedno mu je bilo sveto načelo pravičnosti. Nikdar ni hotel postati orodje krivičnega nasilja. Krepko se je potegnil brez ozira na lastno osebo za preganjane duhovnike. Ko so v Istri in drugod s krutim nasiljem preganjali slovenske duhovnike, je bil on, ki se je skupno s tržaškim škofom Bartolomasijem zatekel za pomoč do svete stolice in izšla je nato znamenita papeževa poslanica v prilog preganjanim duhovnikom, ki je vzbudila veliko pozornost skoro po celi Evropi. Pri imenovanju duhovnikov se ni dal plašiti pred grožnjami; kar mu je vest velevala, za to se je potegnil, če je bilo treba z rekurzi do najvišjega mesta. Šele zgodovina bo mogla pravično oceniti trpljenje in zasluge Moža, ki ie čuval dedščino apostolov na primorski zemlji. Za ljudsko kulturo. Nadškof je bil med ustanovitelji visokošolskega društva «Danica» na Dunaju. V Gorici je krepko branil pokojnega pesnika Simona Gregorčiča pred krivičnimi napadi. V Gorici je Slučajno nam je prišel v roke pastirski list, ki ga je izdal goriški nadškof po vojni. Prebrali smo ga in videli, kako nadškof obsoja dve načeli, ki jih mi pobijamo že od začetka: kapitalizem in nacionalizem. Nadškof In kapitalizem. Kar prepišimo, kar piše goriški nadškof o kapitalizmu: »Zunanja vojna med narodi, ki je preobrazila lice Evrope, je sicer končana, notranja ali socijalna pa traja dalje in narašča grozeče, ako se kmalu korenito ne reši. Vsled slabih političnih in gospodarskih razmer se pogreza ljudstvo vedno bolj v uboštvo in revščino, med tem ko se denar in bogastvo kopičita v žepu špekulantov, oderuhov, kapitalistov, koristolovnih družb in bank; domači pridelki se m smejo izvažati, davkov in pristojbii kmet in obrtnik ne moreta več plače vati, dela in zaslužka ni, uradniki ii uslužbenci se odslavljajo, brezdelnos. se množi, tako da morajo naši ljudji ljubo domovino zapuščati in se izseljevati. To so grenki sadovi nove dobe svobode in namišljenega povojnegi miru.« Nadškof tn nacionalizem. Nadškof prihaja nato k drugemu viru vsega zla, k peklenskemu nacionalizmu. Piše takole: «S socijalmm vprašanjem je v zvez; narodnostno vprašanje. Narodnost brez meje in vere je postala dandanes boginja, kateri se mora vse klanjati; država in narod sta več kakor vera, da celč cerkev mora tema malikoma služiti. To oboževanje države in na rodnosti je poganstvo. Starim Rimljanom je namreč veljalo načelo: blagoi države bodi najvišja postava! Kdor n bil Rimljan ali Grk — je veljal za barbara. Toda dandanes bi po grozil vojni morala vladati -mir in bratstvo ali vsled sccijalnih in narodnostni!. razmer je še večje sovraštvo med narodi kakor pred vojno. Nacionalizem (pretirana narodnost) je najnovejša krivovera, ktero je treba slovesno obsoditi, ker je zoper krščansko pravičnost in ljubezen. Ljubezen do svojega naroda in domovine je dobra, celč od Boga zapovedana, kakor je ljubezen do starišev tudi zapovedana Saj je Stvarnik sam nam položil v srco večjo ljubezen do starišev in sorodni kov kakor do drugih ljudi. Narod, iz katerega izhajamo, pa je velika družina, velika krvna sorodnost, torej moramo rojake bolj ljubiti kakor pa tujce. Kako lep je Kristusov nauk- o ljubezni do bližnjega in celč do sovražnikov. Največja in iprva zapoved je ljubiti Boga; Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih sloni vsa postava in preroki (Mat. 22, 39, 40). Ljubezen je jedro krščanske popolnosti in zvezuje vse kreposti, kakor piše sv. Pavel: Pred vsem pa imejte ljubezen, ki je vez popolnosti (Kol. 3, 14). Ko bi zavladala prava krščanska ljubezen med narodi, bi bil konec prepirov.« Naša pripomba. Mi smo že pribili in to ponavljamo tudi danes: Kapitalizem je rodil svetovno vojno, z nacionalizmom pa so /ojni liferantje (potom časnikov) podpihovali ljudstva za krvavo Manje. Posledica: 20 milijonov razte-esenih mož in mladeničev okrog 8 nilijonov vdov, 20 milijonov sirot, 25 iSoč slepcev, vsepovsod reva in žalost. i'emu nasproti pa par tisoč vojnih li-ferantov, ki so si z dobavljanjem anonov, strojnih pušk, usnja, vojaške ibleke pridobili na tisoče milijonov lenarja:: frankov, kron, lir, dinarjev .td. Ti se veselijo. Še ena pripomba. Nacionalisti so vsi enaki. Nacionalisti v Italiji hočejo posili raznaroditi Slovence, Hrvate in Nemce. Nacionalisti na Češkem hočejo raznaroditi Nemce in Slovake. Nacionalisti na Francoskem hočejo raznaroditi Nemce. Nacionalisti v Jugoslaviji hočejo razna-oditi Madžare in druge manjšine. Kaj se pa to pravi? Oni hočejo spet lesreče, vojne itd. Zato smo mi načelni nasprotniki nacionalizma, ker vi-Jimo v njem vir gorja in nesreč za vsa ljudstva na zemlji. Naše stališče je torej popolnoma nasprotno «Edinosti», ki je črno na lelem zapisala, da «je nacionalizem vir vsega, kar je v ljudstvu dobrega.« /Ii širimo svcy nauk, ker-smo prepri-•ani, da bodo prejalislej vsa ljudstva uvidela, kateri nauk je pravi, kateri nauk je v korist ljudstvom in kateri je v korist vojnim liferantom. Mi smo za enakopravnost vseh narodov, naj •živijo v katerikoli državi. Pa še ena. Mi trdimo, da delajo vojni liferantje vedno nato, da se ustvarjajo narodne nanjšine. Liferantom je všečf^da vsak velik narod podjarmi del manjšega naroda. Zakaj s tem se delajo prihodnje vojne. Večina zatira manjšino, manjšina se punta, zunanje Iržave pridejo prej ali slej na pomoč in tako se delajo vojne. Za liferante pa -o vojne pravi vir blagostanja in sreče, dferantje so vedno zoper to, da bi -sak narou stalno prišel do svoje Iržave, zakaj potem bi padel en vzrok za nove vojne PODLISTEK Popotna torba strica taka. 111. Milano. (Nadaljevanje) stolnice sva krenila do kraljeve ^alače, si jo ogledala v naglici in šla na trg Piazza della Scala. Sredi trga ®t°ji prekrasen kip slavnega slikarja bionarda da Vinci (1452.-1519.), ki je v danu ustvaril svoja naj večja dela. . a tem trgu je tudi največje in naj-~n«nitnejše italijansko gledišče, v kazein je prostora za 4000 ljudi. Stopila ®Va na tramvaj, ki vozi proti vratom Garibaldijevim in izstopila na ulico rera> da si ogledava slavno zbirko slik. Sredi dvorišča tega muzeja stoji znani kip Napoleona kot rimskega cesarja z boginjo zmage v desnici, delo slavnega Canova. Po dvanajstih dvoranah so razstavljene slike, ena lepša od druge. Najmenitnejša je pa slika Marijine zaroke, ki jo je naslikal Rafael 1. 1504. Še Jožu je bila jako všeč. «Gospod Miha so naši Frani dali takole sličico za novo leto. Ko jih bom kaj videl, jim moram povedati, da sem Marijino zaroko videl prav tisto, ki jo je slikar sam napravil«, je pripovedoval, na to pa silil in silil, naj greva še kam drugam; slikarij, da ima že preveč. Ura je že davno odbila poldansko, ko sva stopila iz muzeja na ulico. Pokrepčala sva se v prvi gostilnici in ogledovala dalje. Videla sva star grad, milansko areno, znani slavolok miru (Arco della pace), ves iz belega marmorja, par lepih cerkva in prišla slednjič do lepe cerkve Marije Milostne (S. Maria delle Grazie). Lepa je ta prostiana cerkev! Polna je umetnin, vedno so v njej tujci, ki občudujejo lepo stavbo in imenitne slikarije in kar je še največ vredno, vedno so v njej pobožni verniki, ki se pred milostno podobo nebeške delivke milosti priporočajo božjemu varstvu. Zraven cerkve je star samostan in v tem samostanu (sedaj je spremenjen v vojašnico!) je v obednici slavna slika Kristusove zadnje večeije, ki jo je naslikal Lionardo da Vinci. Jože je bil truden. «Pojdi se že solit s svojimi slikarijami I Jaz sem jih že sit 1 Ne grein nobene več pogledat !» Nič ni pomagalo prigovarjanje, sedel je na zid in mo čakal. Jaz sem pa stopil skozi široka, obokana vrata na hodnik, kupil vstopnico in stopil v nekdanjo obednico. Čez celo sprednjo steno je naslikal Lionardo to svoje najlepše in največje delo. Zalibog, da je slika jako pokvarjena od vlage. Ravnotoliko, da se še spoznajo obrazi apostolov in Kristusa. _i Še eno znamenitost sva obiskala ta dan ! Cerkev sv. Ambroža, ki jo je sv. Ambrož sezidal iz ostankov Bakho-vega templja. Ta cerkev je jako znamenita. L. 387. je v tej cerkvi sv. Ambrož krstil sv. 'Avguština, ki se je spreobrnil vsled lepih njegovih pridig, 389. leta je sv. Ambrož zabranil vstop v cerkev cesarju Teodoziju, ker je pomoril več tisoč nedolžnih ljudi, v tej cerkvi so se lombardski kralji in nemški cesarji dali kronati z železno krono. Borba 300 mitjonskega naroda za svobodo Naš list, ki si jo zapisal na prapor boj zoper vse krivice, naj si bodo že narodne, gospodarske ali kulturne, ne more prezreti velikanske borbe, ki jo vršijo Indijanci proti angleškemu nacionalizmu. Kdo so Indijanci. V južni Aziji sta dva polotoka, ki sta pod vlado Angležev. Angleži so z bojnimi ladjami in kanoni zavzeli tisto ogromno deželo ter so jo podvrgli svojemu gospodarstvu. 300 milijonov prebivalcev (za 8 Italij ali za 25 Jugosla-vij) je dolgo let prenašalo angleško pest in mirno trpelo vse krivice. Sedaj pa je ljudstvo odprlo oči in se punta. Tako sta v očitni vojni angleško kraljestvo in indijansko ljudstvo. Kaj hoče angleški nacionalizem? Angleški nacionalizem hoče, kakor vsak drugi nacionalizem, da bo indijansko ljudstvo za vekomaj pod angleškim jarmom. Kaj hočejo Indijanci? Indijanci pa se borijo za popolno svobodo. Oni pravijo : «Mi si bomo sami odločili usodo. Mi hočemo samostojno državo, ki jo bomo tudi sami vladali.« Kakšna je angleška politika? Angleži hočejo, da ostane indijansko ljudstvo nazadnjaško, da ne bi povsem spregledalo svojega položaja. Zato Angleži nasprotujejo šolam; od denarja, ki je letno namenjen za Indijo, pora bijo 97% za druge svrhe in samo 3% za šolstvo; seveda gredo največje svote za vojsko in kanone, da si tako zagotovijo posest Indije. Zato ni čudno, da ima Indija do 60% ljudi, ki ne znajo ne pisati ne brati. Indijanci si skušajo po magati s privatnimi šolami. Toda angleški nacionalisti jih tudi tukaj ovirajo : na vsako šolo pošljejo policaja špijona, da pazi, da se nič ne govori zoper Angleško politiko. Nacionalizem zoper vsako svobodo. Angleži zatirajo indijansko ljudsko časopisje, plenijo časnike, jih prepovedujejo, urednike tirajo pred sodišča ter jih mečejo v ječe. „Pri nas ni bogatinov**. (Dopis z Notranjskega). Prav smejal sem se, ko sem bral v Novicam da pri nas ne najdeš kapitalistov od Pule gor do Triglava. Ko bi poznal Novice tudi samo po teh besedah, bi precej vedel, čigav list so, kdo tiči za njimi. Jaz sem med vojsko dosti okrog hodil po Kranjskem, po Krasu in po Goriškem. In takrat sem spoznal, kaj je ubogo ljudstvo, kaj magnat, kaj se pravi trpeti in kaj se pravi odirati. Salam za vojake. V neki občini je župan prejemal «No to so znamenitosti, pa ne tiste malarije !» je zadovoljno kimal Jože pri moji razlagi. Tudi notranjščina je znamenita. Takoj pri vhodu te pozdra- vi kip papeža Pija IX. Dalje te zanima grobnica sv. Ambroža ter sv. Gerva-zija in Protazija pod velikim oltarjem. V tej cerkvi je tudi ohranjen nagrobnik kralja Pipina, sina Karla Veli-koga. V cerkvi sva dobila starega duhovni ka. ki nama jo razkazal vse znamenitosti. Govoril je v milanskem na rečju; Jože je nekaj časa vlekel na ušesa, a ni razumel prav nič, obsodil ga je, da je govoril francoski ! Večer se je naredil. Trudna sva bila. Vendar pa sva tudi midva — po zgledu Milančanov — zavila zvečer v Mestni log (Giardini pubblici). «Milaneani imajo pa res vse!» je Kdo vodi Indijansko gibanje. Na čelu gibanja stoji neki Gandi; ž njim so kmetje, delavci, mali obrtniki ter prosti poklici. Proti temu indijanskem gibanju za svobodo pa so in- dijanski kapitalisti, veleposestniki ter magnati. Ti se sicer delajo prijatelje ljudstva, toda za hrbtom držijo z vlado in njenimi organi. Kakor pri nas ! Do 1905. je bilo indijansko ljudstvo še nekako mrtvo, od tedaj naprej pa se vedno bolj oklepa gibanja za svobodo. Uuski kmetje in delavci, ki so raztreščili carski nacionalistični imperij, so Indijancem v veliko spodbudo. Kako se Indijanci branijo. Proti nasilju angleških nacionalistov odgovarjajo Indijanci takole. Oni bojkotirajo angleške trgovce in blago, zato pa pospešujejo svojo domačo obrt in Trgovino; Indijanci vršijo nasproti vladi «pasivno resistenco«, to je : oni ovirajo vlado pri njenem delu; v zborih vedno glasujejo zoper proračun itd. Naše simpatije so na strani kulturno in gospodarsko zatiranih Indijancev, ki se borijo zoper kapitalistični angleški nacionalizem. Živo želimo, naj bi oni — kakor sploh vsi narodi na svetu — čimprej učakali svoje osvobojenje. aprovizacijo. Nekoč je uobil nad 200 salamov, da jih po nizki ceni razdeli med Občinarje. Pa kaj je naredil gospod župan? Prodal jih je krog 100 med Občinarje, druge pa je skril. Ko pa so prišli v vas vojaki, ki so se odpravljali na fronto, je salame rezal na milimetrske rezino in jih je vse prodal. Namesto nekaj sto kron je inkasi-ral tisoče in tisoče. Bela moka ln krofi. V neki vasi na Notranjskem pa sem ole doživel. Trgovec, ki je vodil apro izacijo, je dobil krog 25 vreč mešane moke, dve vreči pa bele nularice. Imel je nalogo, da razdeli ono moko med pohvalil prebivalce Jože, ko je videl v tem prekrasnem paiku lepe kipe, gostilnice, umetna jezerca, otočke. Sredi loga je igrala godba. Sedla sva k mizi, si naročila jedi in pijače in poslušala godbo. Krog naju so skakali gosposki otroci, deklice čez vrvico, dečki so se igrali s kolesi. Dolgo časa sva sedela na prijetnem hladu, s tramvajem sva se podala domov in kmalu zaspala. «Ves kaj, Jaka«, je rekel drugo jutro Jože, «nič ne pomaga vse skupaj ! Tebi je lahko, ko imaš počitnice, kmet jih nima niikolfil Danes morava naprej !» Vendar sva ostala še en dan v lepem Milanu. Ta dan sva si ogledala veliko bolnišnico, stavbo, ki jo vsak občuduje. Posebno okna so prav lepo izdelana. Obiskala sva tudi pokopališče, ki velja za eno najlepših ita- vse Občinarje. 25 vreč mešane je razdelil med- družine, dve vreči nularice pa je zase obdržal. In ko so ga ženske napadale, češ, kje je bela moka, je tajil in se pridušal, da je sploh ni dobil. Ljudstvo je stradalo, ni imelo niti kruha, magnatova žena pa je cvrla krofe. Hiše so si zidali. Po vojni sem se vrnil v te kraje, iz katerih sem odšel aprila 1918. In ko sem se vrnil, kaj sem čul in videl? Ta magnat si je zidal hišo, • drugi si je naložil 20, 30, 50 tisoč v tržaške banke in sicer vedno pod drugim imenom. Odkod to hiše, odkod denar ? To jo denar pijavk, ki so pile kri ubogemu ljudstvu; to je denar ubogih družin, ki so stradale doma, mejtem ko je njih oče, mož zmrzoval v Galiciji; to je do-nar vdov in sirot, ki so hirale od dne do dne, medtem ko so magnatje bogateli. Ljudstvo bi moralo biti prokleto zarukano, ako ne bi spregledalo, da ne sme iti na limanice kapitalističnim listom, ki so jih ustanovili magnatje, da bi ga držali na uzdih. (Opomba uredništva : Hvala dopisniku ! Prosi- mo, da nam bravci tudi od drugod popišejo, kako so ravnali magnatje med vojno). Dvoboj Wilfan-Ekar. Tako smo zadnjič naslovili članek, v katerem smo poročali, da se je časnikar (Ekar dvignil proti ,edinjaški kliki. Dr. Wilfan pravi v «Edinosti», la on nima s to rečjo nič opraviti, in ;e huduje na «Mali list.« Naj nam j. doktor dovoli malo odgovora: Nismo trdili, da je baš sam VVilfan rosil slabe govorice proti Ekarju. Res ta je, da je ono gonjo spočela tista ■dinjaška patent-narodna klika, ki VVilfanovo ime rabi kot bojni ščit in se skriva pod njegov plašč. Zato nosi VVilfan moralično odgovornost za ravnanje svoje stranke. Tako je pač pri vseh strankah na svetu. Da se ona zadeva tudi dr. Wilfana tiče, je dokaz to, da je on prejel od Ekarja posebno pojasnilo. Če se ne bi stvar tikala Wilfana, bi se bil Ekar obrnil na kak drug naslov. Toda Ekar ve, da je VVilfan glava one stranke, ki je gonjo začela; ravno zato se je obrnil nanj. Pripomnimo še to, da ni samo Ekar žrtev slične gonje od strani tistih na-odnjakarjev: so cele litanije mož raznih poklicev, ki so morali občutiti ■(očetovsko palico«, ki jo vihti ista klika v imenu ljube sloge in pod patro-;anco dr.ja VVilfana. Saj je gospodu doktorju znano, da je Mussolini kot poslanec pisal pismo glavnemu uredniku «Corriere della Sera«, da ba on že pretepel obrekovalce, seveda da je pri tem «vzvišen visoko nad gonjo urednik sam.« To je dussolini le pisal, v resnici pa je hotel s tem ravno njega udariti, kar je pozneje sam priznal. lijanskih pokopališč. «To ti je vrt pa ne pokopališče«, se je čudil Jože, ko sva vstopila skozi krasne oboke na prostrano pokopališče, ko ga okoli in okoli obdajajo visoke ciprese in široke palme. Hodila sva po velikanskem prostoru in občudovala sijajne spomenike. Jožu je bil najbolj všeč spomenik iz brona, ki je predstavljal v naravni velikosti kmeta, ki s koso v roki stoji pred križem. Mene je presunil kip Kristusa, ki obdan od otročičev briše solze žalostni materi. Sicer je pa tukaj toliko lepote, da človek ne ve, kam bi gledal. So pa žal tudi taki spomeniki, ki človeka odbijajo. Na koncu pokopališča je krematorij za sežiganje mrličev. Nekaterim ljudem ni všeč, da bi jih po smrti pokopali v zemljo, zato so si izmislili posebne peci. v katerih sežigajo trupla. Milansko je Glede zadeve pa vztrajamo pri svojih trditvah, ker 2 X 2 je 4 in prav nič drugače. Za enkrat bomo molčali, dokler bo zadevo razsodila ljubljanska «Orjuna». Potem pa bomo — brez ozira nato, ali je prav g. drju VVilfanu ali g. A. Ekarju ali ne — popisali boj edinjaške družbe proti časnikarju Ekarju, kar traja že deset let. Povedali bomo, da je pred 3 leti začela izhajati «Edinost» le trikrat na teden in to z nemenom, da bi mogli vreči na cesto Ekarja; ljudstvo je mislilo, da je «Edinost» postala vboga, zato je hitelo zbirati ter naneslo v sk:ad 36 tisoč lir; v resnici pa je list izvrstno izhajal. O tej vnebovpijoči krivici bomo točno poročali. Gospodu Ekarju, ki je bil hud, ker smo njegovo pismo objavili, pa povemo, da smo mi le posneli, kar je on objavil v ljubljanski Orjuni. To pa smemo. Zakaj bi smela biti poučena o sporih Wilfan-Ekar samo ljubljanska gospoda, mi Primorci pa ne? Zanimivosti. Nevarna prisega. Znani predsednik najvišjega sodišča na Nemškem, Leitgeb, je bil prej sodnik v nekem gorskem mestecu. Neki kmet bi bil moral priseči; Leitgeb je vedel, da bo mož po krivem prisegel in ga jo skušal na vse načine odvrniti od prisege. Pa ni nič pomagalo; tudi, če mu je govoril o božji pravičnosti, se kmet ni dal pregovoriti. Tedaj zakliče Leitgeb sodnijskeimu slugi: „Od-prite okna!” Sluga mu reče: „Gospod sodnik, saj vidite, kakšen veter je zunaj!” „Nič ne de. Kajti sedaj bo tale pravdar po krivem prisegel in vrag bo prišel takoj ponj. Ali mislite, da si bom dal okna pobiti, ko ko letel vrag s krivoprisežnikom skoz?” ''Gospod sodnik, rajši ne prisežeml”, je zaklical prestrašeni pravdar in jo je oukuril brž domov. Vojaki proti Pasieu. V Srbiji je od prej navada, da so se vojaki mešali v politiko. Pašičevci so se zanašali, da bodo med vojaštvom našli več buteljnov kakor med civilisti. Pri drugem polku v Belgradu so dali vprašanje vsem oficirjem in vo-iakom, ali so zadovoljni z vlado Ljube Davidoviča, ali ne. Pašičevcem se je zelo potegnil nos, ko je ves regiment izrekel zadavoljnost z novo vlado. Samo 24 možicov je bilo za Pašiča. Cena sladkorja. pada. Pa ne v Italiji, marveč v Avstriji-Kilogram stane danes 12 000 kron, minuli teden še 14.800 kron; Po čem je lira? Dne IB. oktobra «i dni ali dobil: za 100 dinarjev — 33 20 L. za 100 č. kron — 68 — L. za 100 fr. frankov 119 50 L. I za 100 avstr, kron - 3 20 st. za I dolar — 22.75 L. i za 1 funt — 102 80 L. dal sezidati Švicar Keller 1. 1876. Kdor se hoče dati sežgati, mora to izraziti v oporoki in pristopiti v društvo, ki oskrbuje ta krematorij. Katoliška cerkev prepoveduje sežiganje mrličev in prepoveduje cerkvene obrede pri takem pogrebu. Stopila sva v veliko dvorano tega krematorija in si ogledala razne napise. Tudi druge prostore hi si rada ogledala, pa ni bilo vratarja. Med krasnimi nagrobniki sva se spet povrnila proti izhodu. Trudna sva bila, zato sva sedla na kamenito klopico blizu izhoda-In čuj 1 Nad nama se v vejah košatega drevesa oglasi slavček, za njim drugi —■ kmalu se jo lepo slavcevo petje glasilo po tem blagopokojnem prostoru-«Oj kako je to lepo«, je vzkliknil Jože-«Tu je pa res lepo počivati, ko 6° mrtvim slavčki pojo«. Dalje prihodnjič)■ 20 tisoč nesrečnih. Nedavno sem bral ▼ «Malem listu« »Poslano®, v katerem advokat dr. Godina sporoča, da je vložena sodnijska tožba ie proti 400 članom Kmetijske ln vrtnarske zadruge. Ubogim članom pretijo celo z eksekucijami. Vidim, kako bo prišel birič ter v marsikateri hiši sekvestrlral tu vola, tam kravo ali drugo. So tudi take kmečke druitne. ki pri vsej najboljši ▼olji ne zmorejo 72 lir. In čajem jok stok ubogih vdov ln sirot, ki jih Utajo pred oblastva. V duši se mi dviga gnev proti tistim voditeljem, ki — dasi sem Jim Javno dokazal krivdo " molčijo ln molčijo. Zato tudi teh vntic nisem namenil magnatom po deželi, niti advokatom-prvoborlteljem v Trstu, ampak samo večno teptanim kmetom, delavcem, obrtnikom ln sličnim revežem. V prvi vrsti pa ponovno pribijam krivdo gospoda dr.Ja Jožefa Wllfana, ki sem mu — na pobudo samih članov — pred nedavnim časom ponudil načrt, kako bi oprostili člane dajatve in kako bi se zadeva brez velikih težav *0šila. Obrnil sem se do kompetentnih faktorjev, to je do obeh poslancev. Do-Mm je eden takoj odgovoril, da je pripravljen sodelovati, Je dr. Wllfan mol-tol. Tako Je padla po njegovi krivdi »šllna akcija v vodo. Marsikaj, vse bi se dalo odpustiti to.Ju Wilfanu, tudi to, da Je držal in drži vselej s podeželskimi magnati, da je dopustil, da Je Jadranska banka bnela 300 deležev pri dnevnika, tudi to, da je branil Jadransko banko; tega Pa ni mogoče pozabiti, da Je v času, ko je šlo za rešitev 4000 članov pred propadom »Kmetljske-vrtnarske zadru-0«», ko je bil povabljen na rešilno akcijo, da je v tem trenutku odrekel sodelovanje. Niti stotinke nismo tirjali od njega, ampak samo — sodelovanje. To je neodpustljivo. Te vrste so namenjene trpinom, ki ®aj zapomnijo, kako Je tržaška klika ravnala v času stiske. Gospodje te klike so sedaj daleč od Vas. Ko pa bodo Prišli med Vas, ko boste videli avto- mobile s člani tržaške klike, potem vedite, da so — volitve pred vratmi. Tedaj bodo leteli po deželi avtomobili po fcrasu, po Brkinih, po Istri, po Postojnskem, po Reški dolini. Tedaj bodo tl advokatje rabili ljndstvo ln njegove »lasove. — VUglllJ S ček. Vinski zakon in panarelevan]?. Kmetsko-delavska zveza nam je postala naslednje poročilo z ozirom na fltoogostransko povpraševanje o določbah vinskega zakona gledš na po ^rejevanje vin. Važno je, da vsak vinogradnik ve, kaj sme dodajati «K>Štu in vinu, česa pa ne. Kaj smeš dodati moštu? Zakon dopušča, da se dodajo moštu Slednje snovi: zgoščeni grozdni "»oSt ki se je naredil tako, da se je ^hlapHa. voda; apneni ogljenec, to je cisti marmornati prah ali kemično čista kreda, »kalijev karbonat in Julijev bikarbonat; vinska kislina; ci-r°nova kislina, pa največ 100 gramov °a hekto; čreslovina ali tanin (ki ga ysebuje kraški teran v obilni meri): 2veplena sokislina; razni sulfiti; sladki filtrati; sadra (gips, v tem slu-^Ju pa je treba povedati, da je sadra .tttoštu); čiste vrelne glivice; amo-[JUev fosfat in amonijev karbonat, s aterima se redijo vrelne glivice; ži-a*sko oglje, sežgane kosti kot rae-barvilo. česa moštu ne smet dodati? , Spovedano je dodati moštu slad-■ °r’ med, saharin; pepel, žvepleno islino ter magnezijev karbonat. Kaj smeš vinu primešati? Vinu smeš primešati vse tisto, kar je dovoljeno moštu primešati, samo sadre ne smeš dodati. Vrhutega se sme primešati: ogljenčeva kislina, jajčji beljak, kri, sirnina ali kazein, želatina, kostni in ribji klej, španska zemlja, kaolin ter enocijan, s čimer se vino barva. Cesa ne smeš z vinom mešati? Prepovedane so vse barve, ki niso iz vina, žveplena kislina, sladkor, glicerina, domača sol, petijot. Prepovedano je spremeniti črno vino v belo (prebarvanje), prepovedano je vino zgostiti potom zmrzovanja («Gefrierwein»). -Prihodnjič nekaj več. goni Rimski zadrugar Julij Tamagnini si je ogledal primorske zadruge ter je o njih napisal dolgo zanimivo poročilo v glasilu rimske zadružne ve-lezveze. Tamagnini je bil v Istri, v Trstu in v Gorici ter preštudiral naše zadružništvo. S posebno pohvalo piše o goriških Slovencih in njihovih zadrugah. Obiskal je tajnika Doktoriča, čigar pilodovito in zgledno delo opisuje v vznesenih besedah in ki mu je bil tolmač našega zadružništva. Tamagni-nd trdi, da bi se morali laški zadru-^arji učiti pri goriških Slovencih vztrajnosti ter smotrnosti. O goriških zadrugah. Tamagnini pravi, da gorižki Slovenci nimajo samo zadružnih hranilnic in posojilnic, ampak tudi kon-sumne ter pridobitvene zadruge, pri čemer z vsem občudovanjem govori o zadružni tiskarni, zadružni knjigoveznici ter čevljarski zadrugi. Tamagnini je bil v mirenski Čevljarski zadrugi, kjer je občudoval moderne stroje, nad vse pa vzorno knjigovodstvo. Gospodarski list. Strokovnjak Tamagnini se je čudil razširjenosti ((Gospodarskega lista« v tako malem ozemlju ter pri le 150 zadrugah. Nato razodene, da mu je uganko rešil g. Doktorič, ki mu je povedal, da pri nas berejo vsi kmetje, analfabetov da pri nas ni, da »Gospodarski list« roma od hiše do hiše in se ob koncu leta skrbno zveže ter hrani v knjižnici. Zadružna zveza. Tamagnini obširno opisuje življenje v goriški Zadružni Zvezi, o kateri pravi, da v nasprotju z laškimi zvezam tvori za učlanjene zadruge zares živo središče. Tamagnini pripoveduje o obisku, ki ga je imel pri bivšem poslancu Ščekii. o katerem pravi, da je trdi on navdušen zadružnik ter slednjič o raznih. goriških organizacijah. Ob koncu pravi Tamagnini, da se upravičeno šteje Goriška zadružna zveza med najbolj popolne, kar jih je v mejah Italije. Vinska enketa. Tržaški dnevnik je sprožil, naj se sestavi v vinskem vprašanju enketa. To je po našem prepričanju napak : 1. ker je namen enkete strankarski, ker so hoče objavljati v glasilu ene stranke. To je dobro povedal vinarski strokovnjak Just Ušaj sam. Kdor bi sedaj enkotiral v dnevniku, bi bil na sumu strankarskega udejstvovanja in bi stvari le škodoval. — 2. ker je bila enketa precej popolna v •Gospodarskem listu«, ki je bil tedaj edino gospodarsko glasilo na Primorskem. Ni treba tedaj kakor povzeti tiste razprave ter jih mestoma te izpolni tl. Dopolnilni davek za leto 1924. Opozarjamo prizadete, da so dolžni tekom oktobra predložiti davčnim agenturam napoved za dopolnilni davek na dohodek za leto 1924. Predpisane vzorce dobiš brezplačno pri lavčnih agenturah. Napoved so dolžni podati oni davkoplačevalci, katerih celotni davkotm podvrženi letni dohodek (iz zemljišča, stavb, obrti, kapitala) presega v tekočem letu 10 tisoč lir. Celotni obdavčeni dohodek izračunaš tako, da sešteješ številke dohodkov, ki so vpisani v tekočih davčnih seznamih kot dohodki, ki so podvrženi davkom. Dohodek iz zemljiške posesti izračunaš tako, da pomnožiš zemljiškii davek s štev. 12.5. Na primer: Zemljiškega davka si plačal 200 lir. Dohodek iz zemljiške posesti znese torej 200 X 12.5 = 2500 lir. Torej ne pozabite pravočasno podati napovedi! Pozor, trgovci ln obrtniki I Na Južnem Tirolskem so si — kot v mnogih naših krajih — finančni nadzorovalni organi prisvajali pravico, da sffnejo pregledovati vse poslovne knjige. Trgovska zbornica v Boc-nu je te dni posredovala nri prefekturi in prefektura je odločila takole: Zakon, po katerem imajo finančni organi pravico, da imajo vpogled v vs' poslovne knjige, ko inadzorujej® višino dohodninskega davka, — ta zakon v novih pokrajinah do sedaj še ne velja. Pač pa imajo finančni organi po zakonu o davku na blagovni promet pra vico, vippgledati v sledeče poslovne knjige: v prve zapiske (strazza), žur-nal, knjigo pisemskih prepisov in knjigo pobotnic. Do drugih poslovnih knjig finančni organi nimajo dostopa. Vojna odškodnlna-slovensklh državljanov. Vsi oni jugoslovenski državljani. Drebivajoči v kraljevini Italiji, ki imajo pravico do vojne odškodnine, oziroma so jo pravočasno naznanili, so v lastnem interesu naprošeni naj pošljejo njih natančne podatke (ime, priimek, značaj, bivališče), za skupno akcijo v dosego njihovih pravic predlagatelju: Ivanu Koudelka, SHS okrajni tajnik v p. Gorica, Corso Vittorio Emanuele III. št. 65. Koliko jajec znese kokoi? Bavarski ekonomijski svetnik Ne-besky je gojil tri vrste perutnine in je opazoval, koliko jajec nesejo kokoši Vseh 28 kokoši je zneslo 1923. lete 2874 jajec, ena torej 102 jajci; ((Italijanka« je znesla poprečno 124 jajec. faverolka 115, domača bavarska kokoš pa samo 71. Štiri najboljše ((Italijanke« so pa znesle 650 jajec, ent 162, štiri najboljše favevolke 524, oziroma 131, štiri najboljše domače kokoši 417, oziroma 104. Glavni čas je primeroma pri vseh treh vrstah isti od imarca do . junija. Omenimo šc najboljše in najslabše kokoši: najboljša italska kokoš 180 jajec, najslabš? S7; faverolka 142 in 81, domača kokoš 130 in 37. Iz teh številk je v prvi vrsti razvidno, koliko boljše so umetne gojene vrste, kakor navadne domače ((Italijanke# so se izkazale tudi v tem. da so legle ves čas skoraj popolnoma 'mako, od marca pa do junija. Trgovina na debelo. Cilindri (valjčki) za luči, št. 3, 5, 8 ln 11, iz najčistejšega kristaliziranega stekla, spravljeni v kartonastih škatljah namesto v slami. Cene brez konkurence. Izključna prodaja za Trst, Istra, Dalmacijo la Furlanija JOSIP XLU1V V. Mazzini U (prej V. Nuova). Zobozdravnik specialist za bolezni v oslih ln na zomk sprei ema u m zobazdiavsitki in ntaftluiiki ipnvHa i torid, Mirami 20(Melliltoili) od 9-12 In od M. A. DELLA SAVI A & Co. Trst. Via Ghega 3, telefon 10-37 edini razprodajalec vina OPOLLO pristnega domačega pridelka : »taka LASTOVO, DALMACIJA Dostavlja se brezplačno na slam v sodčkih in pletenkah. Za preprodajalce znižane cen*. Dr. Ettore D’ Osvaldo GORICA Corso Verdi 24 (Trgovski dom). Specialist za očesne bolezni Perfekcioniran na dunajski kliniki. Ordinira od 10-12 in od 3-4. Zobozdravniški ambulatoril Zobotahnlk M. Godina Via Genova it. 13 prvo nad. TRST od 9-1, od 3-7 — ob nodo.Jah od 10-12 ~ Knjigarna in papirnica J. ŠTOKA-TRST Via Milano 37 se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim im šolskim ure« dom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom. — Lastna knjigoveznica. — Založbe Vedeža, Kleinmeyer}eve ital.-sK>v. slovnice, slov.-italijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Ima v salogi vse naj novejše slov. knjiga. Velika skladišča steklenine, porcelana, (taljenega, blaga, šip «a stavbe in emailiran« kuhinjske posode IiMm Hlipa za Julijih Mijo Zatuljenega, belega in dekoriranega posodja MAnelll<(. - Zemljene kuhinjske posode nVulcanfa". - KonserTnih raz za vku-hanje sadja „W«ck“. Diiai i Ms - im Pisarne In sklzdlšCa: Via Coroneo 13 In v prosti Inki mag. St. z priti, vrata 15 MALI OGLASI UMETNA GNOJILA: Tomasovo žlindro in kalijevo sol oddaja Kmetijsko druitvo v Vipavi. RUDOLF OSTROUSKA v Lokvi pri Divači Ima na prodaj test kleparskih strojev in drugo kleparsko orodjeb Kemperle 2e vdrugič na zatožni klopi Komaj je bil prvi proces dovršen, že s« je začela nova obravnava in sicer spet proti uredniku Kemperletu. V pondeljek, 13. oktobra je prejel g. Kemperle ob 11. uri zjutraj povabilo, da bo to istega dne ob 3K popoldne sodna •bravnava pred senatom. Kemperle je bil obtožen, da je «Goriška Straža« prinesla 6 dni prej, namree 6. oktobra uvodnik «Zakaj plačujemo davke?«. Kemperletu ni preostalo drugo ko da j* hitro poiskal odvetnika. Kaj je Kemperle zakrivil? Objavil je članek, ki se glasi takale: ..Zatal plačujemo davke?" Mesec za mesecem nosijo naši kmetje In obrtniki predpisane davke v urade. Zakaj moderna država potrebuje o-gromnega denarja, da more vršiti obsežno naloge v korist skupnosti. Vsa ta reka denarja, ki teče iz rok državljanov v državno blagajno, se pa mora v drugi obliki zopet vračati med ljudstvo in mu nositi koristi. S tem denarjem vzdržuje vlada vojne čete, uradnlštvo, sodno upravo, z njim dviga gospodarstvo in skrbi za šolstvo ter druge kulturne in socialne potrebe. Koliko državnega denarja, h kateremu tudi slovenski državljani prispevamo, se obrne v prid našega domačega prebivalstva? Mi plačujemo italijanske šole za slovensko deco. Plačujemo sodišča, kjer za naš jezik ni prostora. Vzdržujemo uradnike, ki • bi morali biti služabniki ljudstva, a so njega vladarji. Prispevamo za črno milico, ki se je v naši domačiji žalostno proslavila. Žulji naših ljudi gredo v blagajne, iz katerih se plačujejo zavodi za potujčevanje slovenske dece. Pred nami pa leže proračuni slovenskih občin in groza pretresa človeku srce, ko 'ih gleda. Prefektura je iz njih črtala postavke za zneske, ki so jih slovenske občine hotele darovati slovanskim sirotam. Kako daleč gre mržnja proti našemu rodu; niti pred solzami sirot se ne ustavi! In dalje I Velika šolska reforma je prinesla italijanskemu ljudstvu celo vrsto izbornih šol, ki jih tudi mi po- magamo vzdrževati. Slovensko šolstvo je pa uničila. Še več I Na vsem svetu ne najdeš narodne manjšine, ki bi ne smela otvarjati zasebnih šol z materinskim učnim jezikom. Slovani v Italiji tega ne smemo. Iz našega denarja kujejo meč, ki je nastavljen na srce slovenske mladine. Z našim denarjem moramo prispevati, da se naši otroci hitreje odtujijo rodnemu domu in jeziku. Zveza narodov je določila, kakšne dolžnosti imajo države do narodnih manjšin. Med drugim pravi ta listina: «V OKRAJIH, KJER SO ZNATNE NARODNE MANJŠINE, PRIPADE NARODNIM MANJŠINAM SORAZMERNI DELEŽ NA DRŽAVNIH SREDSTVIH, KI SO ODMENJENA ZA VZGOJO, VERSTVO IN DOBRODELNOST«. Slovenci imamo torej priznano pravico, da dobimo od države sorazmerni delež za slovensko šolstvo, za slovenske kulturne in dobrodelne zavode. Do danes je vlada teptala to našo pravico. Čast Italije zahteva, da izpolni to temeljno dolžnost, da bomo Slovenci vedeli, zakaj plačujemo davke.« Kemperle pred sodniki. Državni pravdnik je skušal dokazati, da je članek poln mržnje proti Italiji in italijanskemu narodu. Članek je izraz Kemperletovega mišljenja. Pod Avstrijo sta se borila laški in slovenski narod za svoje narodne pravice; to je bilo umljivo tedaj, ker je bila Avstrija pač sestavljena iz mnogih narodov, Italija pa je enonarodna država in ne more trpeti ekscesov; zato je potrebno, da se ti izrastki zatrejo. Predlagam, da se obtoženec obsodi na 9 mesecev jeee. Obramba in obsodba. Zagovornika dr. Stojan Brajša ter dr. Nikolaj Tonkli sta obtoženca sijajno branila. Toda to vse ni nič pomagalo. Senat je obsodil Kemperleta na 5 mesecev ječe ter 100 lir globe. Ker je bil v prvi obravnavi obtoženec obsojen na mesece, topot pa na 5 mesecev, bo moral Kemperle prebiti v ječi 9^ mesecev. Gospod Kemperle je vložil priziv na drugo istanco. Kaj nam zdelale pišejo LOKEV. Prejeli smo dopis iz kmečke roke, ki pa je predolg, zato ga skrajšamo. Naznanjamo, da je oblastvo zopet postavilo za učitelja g. Slavoja Praprotnika, ki so ga predlanskem odslovili. To je vsem nam v veselje. Praprotnik je trgovec, pa tako vesten in pošten, da ne vemo, če sploh ima kje par. Kot učitelj je bil vselej vzoren in kar najboljši vzgojitelj naših otrok. Njegovo poštenje in njegova neodvid-nost sta vzrok, da ga magnat j e ne ljubijo preveč, zato pa vživa ravno od proletarcev, ki so velikanska večina prebivalcev, največje spoštovanje. • SKOPO. Uredništvo je prejelo popravek od župana z ozirom na dopis v predzadnji številki. Popravek se glasi v bistvu tako : «Pisec mi očita, da se o priliki obiska presvetlega škofa nisem hotel udeležiti sprejema. Na to točko odgovarjam, da sem odredil vse potrebno za dostojen sprejem. Dasiravno bi bil rad navzoč pri tej redki slavnosti, sem bil žal nujno pozvan na prefekturo v Trst, kar lahko dokažem. Dalje pisec očita, da sem se sramoval radi farovža, ker ga nisem prebelil in popravil. Na to odgovarjam, da je to bilo vsled že tako ogromnega davka nemogoče vkljub vsemu prizadevanju. Obnovili pa ga bomo prej ko mogoče. Dalje ni res, da komandiram duhovniku, naj poje veliko mašo; ni res, da nosim o priliki fašistovskih slavnosti petrolejke na zvonik. Kar sem odredil v ti zadevi, sem storil na ukaz varnostnih organov in višje oblasti, kateri se nisem mogel ustavljati. Ferdinand Živec, župan. KONTOVELJ. Te pa ne smemo pozabiti. Ob birmo-vanju so pri nas sprejeli škofa prav slovesno. Nagovor je držal znani ateist dr. Pertot, urednik Edinosti, ki ne veruje ne v Boga ne v hudiča. Govoril je nekam zmešano in puhlo, da so se v škofovem spremstvu spogledovali in muzali. Pa že to je smešno, da je brezverec, ki ne spoznava svetih zakramentov, govoril v imenu krščanskega ljudstva in prosil škofa, naj pošlje na Kontovelj duhovnika. To je prav debela hinavščina 1 Edinjaška organizacija samo je s svojo proticerkveno vzgojo največ doprinesla, da nimamo ^domačih duhovnikov, ker so študentom omrazili vero in duhovski stan. Če bi pa hoteli na škofiji znati, zakaj se je doktor tako za-pertot-il, povemo, da samo zato, da se hlini «tc gmanj fulki« PODGRAD v Istri. Z letino'smo letos bolj zadovoljni kakor prejšnja leta. Fižola se je prilično dosti pridelalo. Krompirja tudi, samo škoda je, ker zelo gnije. Sena imamo za obilo, lahko bi ga tudi prodajali, pa je slaba kupčija. Naša gora je začela pešati. Prva leta smo govorili, da drv ne bo nikoli zmanjkalo, pa smo tudi to učakali. Nekteri gospodarji so po- prodali vole, ker nimajo več kaj voziti. Začeti bomo morali tako kakor v Hrušici. Tam so že zdavnaj poprej uničili goro in potem jih je rešila mlekarna. Morali bomo tudi mi bolj umno rediti živino, kakor smo doslej. — Italijanski otroški vrtec se je spet začel, pa hodi le malo otrok noter, še tisti skoraj vsi iz Račič; mi za to komedijo ne maramo. — V nedeljo 19. t. m. bodo pri nas občinske volitve. Komisar je že šel proč. TOMAJ. Svoječasno jo bilo v Tomaju pred cerkvijo razglašeno, da se bo vršila v Utovljah dražba, s katero se je dajalo v najem neko posestvo. Ko so bili kmetje zbrani je utovslci «baron» razglasil, da smejo dražiti samo tisti, ki imajo pri sebi denar, da bodo takoj plačali celo najemnino. Ljudje niso bili na to pripravljeni, ker navada ni taka, zato so se začeli razhajati. Posestvo pa jo vzel v najem «vladar» sam za nizko ceno. Kdor zna, pa zna ! CRNIKAL. Prav blizu naše yasi se je zgodil v torek dopoldne velik zločin. Dva orožnika z naše postaje sta bila ubita na cesti z revolverjem, ko sta se vračala s pa- trulje proti vasi. V luži krvi ju je naši* neka žena ležati in vsa prestrašena pritekla v vas povedat grozno novico. Vse je drlo gledat. Hitro so se začela tudi poizvedovanja za morilci. Nekje pri Predloki so prijeli cigansko družbo, o kateri se sumi, da je kriva tega hudodelstva. Pri enem teh ciganov so našli pištolo. Bali smo se že, da ne bi padel sum na poštene domače ljudi, ki se vsi' zgražajo nad tem dejanjem. MATENJAVAS. Dne 2. 10. je dekliška Marijina družba priredila Voleevo igro : Roka božja-Dekleta so dobro igrale. Igra je prav lepa in poučna: videli smo, da gosposko spakovanje in zametanje vere nič ne pomaga, pač pa poštenost in pridnost-— Od smeha smo hoteli popokati, ko so-fantje igrali šaljivi prizor «kmet in fotograf ». K predstavi je prišlo tudi več deklet iz Postojne, kar moramo pohvaliti. Saj na ta način se tudi spoznavamo in bodrimo k vzajemnemu izobraževalnemu delu. NaSa poita. Tomaj. O utovskem zvoniku prihodnjič. Tiskarna Spazzal. (CD JjJuaiBs* 99 NAŠA ZAVAROVALNICA L’UNION I« ustanovljena 1828 je največji svetovni zavarovalni zavod = AUGUST RAVNIK gen. zastopnik GORICA - Corso Vittorio Emanuele III, 28 * GORICA ^jHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiNiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiilUs- i ™ Andrej Puri* KO”^,T" 1 Szvršuje v,a Mad,a **•6 Vsakovrstna stavbena dela. - - Železne ograje In omrežja - Takojšnja izvršitev. e Poprawe Štedilniki vseh vrst. Izdeluje tudi J I spopoimtve železne rolettes. s ^liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiuniiiDMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiilP' I 5 WRi Čevljarnica F OR CESSIJV Je najboljša zaloga z dobrim blagom. Trst Via Cagvin 5 in>i Sv, Jakobu Trst ti iti o S, cT ti > o 77 .2* »-H > S fti o M > O 'ti ■S V ° e. S5 •S *s a - M n cg H a £ ° S S °* s J M > . M »ih (rt - ti ti ~ 2 ti S ^ ti xn M ° »ti 43 3 C) »!■*■» p-4 o 3 o. > eevlfapnica FORCESSJN Zobotehnični ambulatorij TRST,-Via Settefontane St. 6, I nad. odprt vsak dan od 9.—13. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro ih točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 20°/o popusta. ■ Delo zajamčeno EGI Dl J SCHIFFLINt koncesijoniranizobotehnik. 0 0 H e 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0