NK Z N I
VSI SVETI
esedi "svetnik" se nam zbujajo različne asociacije; na misel nam prihaja a aH kip v cerkvi, morda podoba resnega in od sveta odmaknjenega si'^a' v^as'h besedo uporabimo za označitev čudaka. V Cerkvi ta izraz -j' j za ljudi, ki jim je bila njihova svetost priznana. Pri tem ne gre najprej \riZnanie zvestobe instituciji, marveč predvsem za priznanje zvestobe ;l ni.:' ,^1'ju Jezusa Kristusa. Da je to težko merljiva zvestoba je jasno. Zato je .jjli ^u,ju vernih že iz časov prve Cerkve zasidrano spoznanje, da je uradno gašenim svetnikom v nebesih pridruženo veliko mož in žena, ki so 5*0 evangeliju uresničili v skromnosti svojega vsakdanjega življenja. A (, i,i. en'b in drugih je praznik vseh svetnikov. K tej razsežnosti sprejemanja No<i ]^nia nas vodi tudi bogoslužje tega dne, tako v cerkvi, kot na pokopališču. (I (j ob slednjem pa doživljamo ponižanje in razvrednotenje bogoslužja. i (r^esfo da bi nas zbor na njivi počitka naših dragih zbral v skupno občestvo Ve' ko bi se v molitvi združili člani zemeljske in nebeške Cerkve, se
d
111*%
°a spremeni v nemo, nerodno in v tla zazrto množico, ki jo duhovnik s
l’n) mimohodom, molitvijo in blagoslovom spravlja v zadrego. Prepričan
clA
i
\da
nas ne blagoslovljena voda, ne molitev "nekoga po službeni dolžnosti", prisotnost na pokopališču ne more začarati. Edini sad, ki ga lahko to JVe obrodi, se spočne v človekovem srcu, v tistem kotičku našega duha, v e<aini pripravljen in sposoben stopiti v stik z Bogom. Domnevam, da Vsh ki bomo na Vse svete na pokopališču, še znamo Oče naš in Zdravo %°' ^al° vas vse vabim, da se ob misli na vaše rajne, ob katerih grobovih % Sfa^' pridružite duhovnikovi molitvi. Naj gre za molitev priprošnje za \pVete' za molitev prošnje za svetost rajnih ali pa za molitev za svetost lv'h - v nobenem primeru nam ne more škoditi!
Slavko Rebec

TRETJA KNJIGA FRANETA TOMŠIČA
^'turnih organizacij in Knjižnica Makse Samsa sta v petek, 22. oktobra, 1 Predstavitev nove knjige v Curanjem kraju rojenega Franeta Tomšiča, ^ičnem romanu KOLOBAR (1988) in zbirki psiho-fantastičnih zgodb lj(l (1992) se je tokrat lotil futuristične snovi, "čeprav ga v resnici bolj ^.Poglabljanje v človeka kot letenje po vesolju". Ni naključje, da si je L petletni pisatelj za premierno predstavitev romana POTOP, odlomek je ls jen v letošnji številki Stopinj, izbral prav II. Bistrico, saj se še živo spominja °l'h prednikov, ki mu je zapustil tako globoke sledi. (Več na strani 4)
j Pi(/ ni^'č v družbi Damijane Logar in Francija Salija sprejema čestitke f \^Ni rojstni dan. V ozadju so člani okteta "Vasovalec" iz Rečice.
OBČINA BO ENA VOLILNA ENOTA
V ponedeljek, 10. oktobra, je bila sklicana seja vseh treh zborov Skupščine občine II. Bistrica. Poslanci bi morali v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah in Statutom občine II. Bistrica sprejeti sklep o določitvi volilnih enot za decembrske volitve v občinski svet. Za izvolitev 23 članov občinskega sveta so imeli na izbiro dva predloga izvršnega sveta in političnih strank, po katerih bi bila občina ena volilna enota ali pa razdeljena na štiri (II. Bistrica, Knežak, Podgrad in Vrbovo) - za slednjo možnost so se zavzemale stranke slovenske pomladi. Volilne enote Knežak, Podgrad in Vrbovo bi dobile v občinskem svetu pet članov, II. Bistrica pa osem. Zaradi nesklepčnosti skupščine je cela občina avtomatsko postala ena volilna enota. Po mnenju strank ne bo prišlo do ustrezne lokalne zastopanosti v občinskem svetu, ker imajo večino članstva v mestu in bodo nekatere krajevne skupnosti verjetno ostale brez svojih predstavnikov. Tako bodo precej zmanjšani, če ne celo, tudi zaradi nezainteresiranosti, onemogočeni stiki krajanov s centrom odločanja. Bodoče lokalne skupnosti bodo s svojimi lastnimi prihodki in premoženjem neodvisno od občine sprejemale odločitve za uresničenje svojih ciljev, čeprav bodo nove občine lahko veliko storile za najmanjše krajevne skupnosti, ki se zaradi majhnega števila prebivalcev ne bodo mogle zanesti le na lastne moči. Zato se, podobno kot v drugje v Sloveniji, za ustrezno lokalno zastopanost v občinskem svetu zdi najboljša rešitev tesnejše sodelovanje strank s krajevnimi skupnostmi in kandidati, ki ne nastopajo na strankarskih listah, pri čemer ne gre pozabiti na državljansko iniciativo.
SKUPAJ NA LOKALNE VOLITVE
V Hotelu Turist so v petek, 14. oktobra, predsedniki občinskih odborov Slovenske ljudske stranke (Ivan Boštjančič), Slovenskih krščanskih demokratov (Peter Reberc), Zelenih Slovenije (Janko Poklar) in Narodnih demokratov (Marjan Dekleva), pod geslom "SKUPAJ ZA PRAVIČNO DEMOKRACIJO", podpisali sporazum o skupnem nastopu na volitvah za župana in občinski svet. Po predhodnem usklajevanju mnenj in predlogov, ponovno združevanje strankarskih sil se jim je zdelo samoumevno in nujno, so se dogovorili, da bo šla vsaka stranka na volitve za občinski svet s svojo listo. Socialdemokratov, ki delujejo šele nekaj mesecev in imajo organizacijske težave, ni bilo med podpisniki, čeprav so bili prisotni in do programa nimajo odklonilnih stališč. Odločili se bodo, ko bo znan skupen kandidat podpisnic za župana.
Stranke slovenske pomladi so z zanosom in velikimi pričakovanji pristopile k vzpostavitvi slovenske države in danes niso najbolj zadovoljne z doseženim Začete procese demokratizacije bodo poskušale nadaljevati skupaj, da bi preobrazile "Slovenijo v demokratično, gospodarsko napredno, moralno in socialno pravično ter ekološko naravnano državo, v kateri bodo zakoni veljali in se uporabljali za vse enako." Slavnostni govornik Rudi Celin ni mogel mimo dejstva, da bo moralo za dokončno demokratizacijo Slovenije živeti še nekaj generacij. Podpisnice sporazuma ocenjujejo, da imajo pred volitvami dobre možnosti, saj so večino v občinski skupščini dobile že na prvih volitvah. Z izvoljenimi predstavniki v občinskem svetu si bodo prizadevale za dvig splošne kvalitete življenja v nerazviti občini z množico nezaposlenih in demografsko ogroženenimi obrobnimi področji, ki se jim godi podobno kot v drugih predelih države: Ljubljana jih odriva na isti način kot Beograd Slovenijo. Sporazum so podpisali z jasnim ciljem, da se bo ta proces nehal in da bo pravilno zastavljeno delo omogočilo dvig bistriškega gospodarstva, kmetijstva in turistične ponudbe. Koalicija se zaveda, da se bo po volitvah srečevala s podobnimi problemi kot Liberalna demokracija in Združena lista socialnih demokratov, vendar se, po njihovem prepričanju, od njiju razlikuje z drugačnim pristopom do reševanja problemov.
Ivan Boštjančič, Peter Reberc, Marjan Dekleva in Janko Poklar med podpisovanjem sporazuma o skupnem nastopu na lokalnih volitvah.
DIVI DE ETIMPERA!
Občina Ilirska Bistrica bo po odločitvi Državnega zbora Republike Slovenije ostala nespremenjena. Načrtovalci lokalne samouprave so med 147 občinami, kolikor jih predvideva zakon, prezrli voljo prebivalcev Krajevnih skupnosti Podgrad in Hrušica. Na majskem referendumu za ustanovitev novih občin so prvi izglasovali svojo občino, drugi pa priključitev k potrjeni občini Hrpelje-Kozma. Na ponedeljkovi skupščini ni bilo videti poslancev iz KS Podgrad in Hrušica. Vsaj nekaterih, ki jih poznam. Če v obeh krajevnih skupnostih niso dobili republiškega soglasja za svojo občino in priključitev, bi s prisotnimi poslanci v skupščini lahko izglasovali bolj ugoden izid, oziroma volilno enoto Podgrad in z njo, namesto pasivnosti in letargije, svoje zastopnike v občinskem svetu. Občina Ilirska Bistrica ne bo ostala ista za vse večne čase, čeprav je imel član Sveta KS Podgrad prav in narobe obenem, ko je dejal : "Tako kot je vladna komisija priključila Podgrad zopet k bistriški občini, bi prav tako lahko priključila k občini Podgrad nekaj sosednjih krajev. S tem bi imeli dovolj prebivalcev in zadostili edinemu pogoju, ki ga sicer ne izpolnjujemo." In spet bi se začele
težave, ki bi jih povzročili priključeni. Na Delovi karti primorskih občin je vrisana občina Divača. Velika večina ljudi je glasovala proti. Komen bo dobil svojo občino. Večina je glasovala proti. Pivka je nekoč že bila občina. Tudi zdaj bo. Krajani so bili na referendumu proti. Naštete občine so torej po volji manjšine začrtane v drugačnih mejah z naknadno določenimi kriteriji, ki se ne ujemajo z majskimi. Kako razumeti kroge vladajočih? Je bil referendum le zavajanje dobromislečih? Je bilo porabljenega veliko denarja za nič? Je nameravana odpoved sodelovanja vodilnih iz KS Podgrad pri pripravi volitev res prava rešitev? Kaj se da doseči z bojkotom volitev v občinski svet? Kaj bi si mislil o Sloveniji Voltaire? Bi "v najboljši izmed vseh držav", kjer izvoljeni predstavniki ljudstva delijo pogačo tako, da nekatere pitajo z drobtinami, drugim pa tlačijo v žepe rozine, premogel dovolj kritiškega cinizma? Bi še vedno do smrti zagovarjal pravico sogovornika do lastnega mnenja, čeprav se z njim ne bi strinjal? Ali po orvvellovsko rečeno: vsi smo enakopravni, samo da so nekateri enakopravni malo manj.
Branko Zidarič
1
PO OBČINI
SREDNJA SOLA NA ILI RS KOB IS TRIŠKEM! ?
Ilirska Bistrica je ena izmed redkih občin na Primorskem, ki ne premore srednje šole. Zadnji oddelek postojnske gimnazije je bil ukinjem leta 1963, tri leta kasneje pa je z delovanjem prenehala tudi samostojna poklicna šola kovinarske, lesne in šiviljske stroke. Od leta 1973-83 so nekatera podjetja poskušala oživiti srednje in poklicne šole z dislociranimi oddelki. Bistriški izvršni svet se je z Ministrstvom za šolstvo in šport v zadnjih letih dogovarjal o obnovitvi gimnazije in vzpostavitvi gospodinjske šole na pobudo Samostana šolskih sester De Notre Damme. Zaradi pomanjkanja prostorov te in podobne zamisli niso bile izvedljive. Po odhodu jugoslovanske vojske so se začele odpirati nove možnosti: gimnazija in dijaški dom bi lahko delovala v delno obnovljenem begunskem centru v Trnovem, ker se v naslednjih dveh letih predvideva njegovo zaprtje.
Bistriške srednješolce pesti predvsem pomanjkanje štipendij in velika oddaljenost od poklicnih in srednjih centrov. Večina jih obiskuje šole v Postojni, Sežani, Kopru, Novi Gorici in Ljubljani. Možnost šolanja na Reki je z osamosvojitvijo Slovenije odpadla.
Šolske sestre Samostana De Notre Damme, srednjo šolo so imele od začetka stoletja do leta 1947, so pred tremi leti sprožile akcijo za ponovno vzpostavitev samostanskega šolstva in v ta namen ustanovile Šolski sklad Dekana Karla Jamnika. Z denacionalizacijskim postopkom bo samostan pridobil del stavbe, v katerem bo, brez ustreznih soglasij, ker jim primanjkuje sredstev za preureditev učilnic po sodobnih zahtevah, že letos odprt oddelek gospodinjske šole. Anketa v kateri so sodelovali učenci zaključnih razredov osnovnih šol v postojnski, sežanski in ilirskobistriški občini je pokazala, da za obiskovanje gospodinjske šole, ki je sedaj le v Zagorju ob Savi, obstaja velik interes.
Hvalevredna je tudi ideja o gimnaziji, saj se vsako leto vpiše na postojnsko, sežansko in ljubljanske gimnazije 40-50 dijakov iz občine. Za ustanovitev dislociranega oddelka se zanimata bežigrajska in Škofovska gimnazija iz Ljubljane, ki sta pripravljeni nuditi pomoč tudi pri organiziranju kasnejše samostojne bistriške gimnazije. Občinska vlada je ministrstvu predlagala, da bi se v naslednjem šolskem letu začel pouk v prvih razredih gimnazije in gospodinjske šole. Iz skromnih začetkov naj bi se razvil pravi šolski center za malo gospodarstvo in drobno obrt za celotno Primorsko. Če bo stavba v Trnovem zasedena še prihodnje leto, se bodo obiskovalci gospodinjske šole lahko vselili v samostanske prostore, gimnazijci pa v bistriško osnovno šolo.
PODGRAD BO DOBIL NOV
POSLOVNO-STANOVANJSKI
CENTER
Podjetje MtCOM d.o.o. iz Kopra je že pred dobrim letom pokazalo interes za najem prostora v središču Podgrada. Stavbe nekdanje vojašnice, ki jo jezgradilia italijanska vojska in je po odhodu JLA v prvi polovici sedemdesetih let ni nihče več uporabljal, vidno propadajo. Bistriški izvršni svet je po dolgotrajnih pogovorih z Ministrstvom za obrambo postal, podobno kot v primeru Doma na Vidmu in ostalih vojaških objektov v občini, prvi najemnik. Investitor si je s podpisom pogodbe pridobil tudi predkupno pravico za nakup objekta. Z rušilnimi deli naj bi začeli že to jesen, gradnjo I. faze pa načrtujejo v začetku prihodnjega leta.
Komisija IS za oddajo vojaških objektov meni, da si projekt zasluži vso podporo, ne strinja pa se s predlogom, da bi tam uredili tudi zdravstveno postajo in lekarno, ker že teče postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja na nekdanjem vojaškem igrišču v soglasju z Ministrstvom za zdravstvo. IS je prepričan, da bi spremenjena lokacija zdravstvene postaje "zadevopodaljšala in zakomplicirala".
Podgrajci so z zadovoljstvom sprejeli pobudo, zahtevali so le objekt, ki v nobenem primeru ne bo motil in obremenjeval okolja. V Micomu zatrjujejo, da bo nov enonadstropni kompleks s parkirišči, poslovnimi prostori, stanovanji, pošto, trgovinami, banko,
obrtnimi delavnicami, skladišči in gostinskimi /o/ra//zadostiI vsem sedanjim in prihodnjim potrebam Podgrada. Za ogrevanje novega centra je predvidena plinska postaja in deponija za odpadni material in mulj iz čistilne naprave. V soglasju z občino in KS Podgrad bodo urejene tudi cestne povezave z ločenim dostopom za poslovni in stanovanjski del.
Za Narodnim domom, kjer bodo po načrtu parkirišča, stoji dvorana in pokrito balinišče BK Piama, ki ga bodo morali prestaviti. Kot nadomestilo za sedanjo dvorano bo Micom do III. gradbene faze zgradil novo v neposredni bližini bodoče zdravstvene postaje.
OPIS LOKACIJE IN
OBJEKTOV
Načrt za poslovno-stanovanf
kompleks v izmeri 10.927 predvideva gradnjo šestih zakljd^1 enot, povezanih v funkcio^
celoto. Objekt A bo name,,i,

poslovni dejavnosti v pritličju

.. nadstropju z možnostjo izgn poslovnih apartmajev v H- n0t*
stropju. Tu naj bi imelo s' različna predstavništva in p0^6,. Za stanovanja je predviden 0‘)l, B z lokali mirne dejavnosti v p1** Objekta C in D bosta nameni6 prodajno-gostinski dejavnosti. K® etaža je predvidena za usluz'1,
je preaviaena za , proizvodne dejavnosti \0*° potreb. Objekta E in F bosta ^
menjena diskontno-grosistiČn6
skladiščenju z možnostjo
brezcarinskih skladišč z 1°^ dostopom. Pritličje se navezui6 dejavnost sosednjih dveh obiel(V kjer naj bi se uredila prodaja hrane, čistil, tekstih' ^
ostalih izdelkov za široko
Zgradbi nekdanje vojašnice se bosta spremenili v poslovne prostore in stanovanja.
Pokrito balinišče in dvorana. Tu bodo parkirišča in j poslovni del centra.
Skupščina občine II. Bistrica je 15. 9. 1994 sprejela kar nekaj odlokov, ki so bili objavljeni 30. septembra v Primorskih novicah (Uradne objave občin II. Bistrica, Koper, Piran in Sežana).
Neglede na dejstvo, da sta za posameznike Odlok o javnem redu in miru ter Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poslovnem času manj pomembna upravna akta, sta prav zaradi nekaterih rešitev, ki ju uzakonjata vredna posebnega komentarja.
Iz obeh odlokov je lahko že po površnem branju razvidno, tu mislim predvsem na kazenske določbe, da so po mnenju predlagatelja najbolj akutni problemi v II. Bistrici vezani na delovanje gostinskih lokalov (spoštovanje delovnega časa, hrup, ki ga povzročajo in podobno), saj so za omenjene prekrške predpisane najbolj drastične kazni.
Sam žal nimam statističnih podatkov o kršiteljih na tem področju, zato bi bilo zanimivo, da predlagatelj omenjenega odloka tudi z njimi podkrepi smiselnost tako postavljenih kazni.
Če primerjamo določene kazni za posamezne prekrške v Odloku o javnem redu in miru v občini II. Bistrica, pridemo do zanimivih spoznanj. Za prekršek, ki ga stori posameznik z vžiganjem ali metanjem petard in drugih pirotehničnih sredstev na javnem mestu z možnimi katastrofalnimi posledicami tako za storilca kot mimoidočega (poznamo primere oslepitev, težkih poškodb okončin itd.), oziroma za ogrožanje okolice z nevarnimi psi (primeri napadov krvoločnih psov so bili objavljeni v slovenskem dnevnem tisku), je kaznovan enako kot za igranje kart v javnih lokalih ali prenočevanje na avtobusni postaji. V vseh primerih bo plačal mandatno kazen v višini 4.000,00 SIT.
Enako zanimivo je določilo 2. točke 6. člena, ki na isto raven postavlja poškodovanje, uničenje vodnih objektov in napravah onesnaženje ribnikov (posledice so v teh primerih lahko izjemno težke) in poškodovanje posod za odpadke.
Posebej pa želim izpostaviti višino kazni, na eni strani v primerih iz prve (opustitev popravila ali odstranitev objektov in naprav, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja), četrte
(pustiti jame, jaške, druge odprtine, gradnje in adaptacije nezavarovane), pete (poškodovanje ali odstranitev ograje, oziroma naprav, ki so postavljene za preprečitev nesreč), šeste točke omenjenega odloka, za katere so predpisane kazni za 1. 6-krat višje od kazni, ki jo predvideva odlok za spuščanje perutnine na tuje zemljišče (3.000,00 SIT), seveda ob pogoju, da spustite na tuje zemljišče najmanj 3 kokoši (za dve ali manj pa ne plačate ničesar) in na drugi strani v primerih iz I. točke. 3. člena (motenje javnih zborovanj, sestankov in drugih prireditev), 4. člena (zagotovitev varstva javnega reda in miru v gostinskih lokalih in na javnih prireditvah ter prenehanje obratovanja v skladu s priglasitvami oziroma ustreznimi dovoljenji), 2. točke. 5. člena (povzročanje prekomernega hrupa z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih sprejemnikov po 22. uri) in 2. odstavkom 5. člena (pridobitev dovoljenj za uporabo zvočnih naprav po 22. uri) za katera je zagrožena kazen do 30.000,00 SIT.
Če poenostavimo. Za kršitve, ki so za okolico življenjsko nevarne predvideva odlok smešno nizke kazni, če pa vas sosed prijavi zaradi prekomer-
nega hrupa iz vašega radia ob 22. 05 pa vam je zagroženo z drakonsko kaznijo.
Odlok o spremembi in dopolnitvah odloka o poslovnem času prinaša novosti, ki so vezane le na omejevanje delovanja gostinskih lokalov v večernih urah ter spremembe kazenskih določb - te so najbolj rigorozne pri kršenju delovnega časa v gostinskih obratih.
Pričakoval sem, da bo predlagatelj, Izvršni svet SO II. Bistrica, pripravil ustreznejši predlog novega odloka o delovnem času. Napisan naj bi bil v duhu časa v katerem živimo in bi vsaj poskušal slediti spremembam v družbi po padcu prejšnjega sistema tako, da bi se ujemal s sedanjimi miselnimi vzorci občanov in nosilcev dejavnosti. Dopolnitve odloka so dejansko samo potrdile neinertnost predlagatelja, ki ne zna slediti družbenim spremembam.
Tako tudi tista podjetja ali posamezniki, ki bi z novim poslovnim časom želeli svoje storitve in ponudbo čimbolj približati občanom, zaradi zastarelega odloka tega preprosto ne morejo storiti. Kot tipičen primer naj omenim prodajalne pogonskega goriva, ki so (je) v letošnjem poletju
podaljšale (a) urnik preko 1; ; nega časa, to je preko 21 ■ ure J ravnale (a) v nasprotju z naVt ^ odlokom. (Zagrožena
50.000.	00 SIT za pravno o^j
10.000.	00 SIT za odgovorno
Poseben primer je banka v . j Bistrici, ki že nekaj časa č ^ J poslovnem času v nasprotju fr kom (skladno s 23. členom n1 ^ odprta neprekinjeno najmanj do 18. ure).	Miti
Dejstvo je, da lahko po odloku dobijo posebno do^°) poslovanje v krajšem ali d^l. ^4 lovnem času samo gostink za vse ostale pa za taka dov odloku ni pravne podlago-Iz povedanega sledi, da cjiit odloka, sprejeta na zasedanj . J ščine občine Ilirska Bistrica, ' ^ ne pokrivata z vizijo razv občine. Sam seveda niman11 .jpift želje niti potrebe po zakaj je predlagatelj Pre‘Liilj zakonodajalec sprejo' 0 odloka v taki obliki kot ju dvomim, da predstavljata r A velik doprinos k ustavni pra J,, kosti pred zakonom. . i» Ilirska Bistrica, 25. 10-
A KAJ O SAMO SE NA SNEG
^hS.A.N.N. d.o.o. iz Knežaka je z začetkom letošnjega leta postalo najemnik cijsko-turističnega centra Sviščaki. Na javnem razpisu ga je med dvema ^dnikoma izbrala posebna komisija Izvršnega sveta SO II. Bistrica, tako da 0 konca tisočletja skrbelo za smučišča, 3 fiksne in eno prenosno vlečnico, kfa/ stroj, garažo, parkirišča in poskušalo storiti vse za čimboljše počutje terjev in obiskovalcev.
/ofiis ®se odpravite na Sviščake boste na |7 ^ "desni zagledali od strehe do tal jučef" Njeno garažo za teptalni stroj z jnol11'1,1 kar sodi zraven. Delavci podjetja rrf |lvpreteklih mesecih tu uredili dve ju i" 'za dežurstvo, v njeni neposredni ira(W'Sfini pa so začeli z urejevanjem ^ lr'šč, ki jih prej sploh ni bilo. V se i^oru s cestnim podjetjem name-idj#1!0organizirati tudi zimsko službo. obi8,i namen so temeljito prenovili rfil "jnalni in teptalni stroj, smučarji 3niefl( lci pa se lahko veselijo 15 kilo-urejenih prog, ki jih bodo v lužj1® nji sezoni zarezale nove motorne ka1* poseka "Sviščaki" je pokošena in w ^ , ena, treba je odstraniti samo še kamenja in urediti okolico. To 'e ' Vsoboto, 22. oktobra, storili člani ^ga smučarskega kluba, ki jim Ji® ^ ^ravljalec v zameno dovolil orga-klubskih tekem in treningov. ;°n lf . bo postavljena okrepčevalnica 1',	'*e- Že prvi pogled na vlečne
^ vam bo pokazal, da so bile •^''ene pred vremenskimi vplivi. j°vljeni so vsi pogonski agregati in
vlečni stolpi, nad katerimi bo v sezoni neprekinjeno bedelo dežurno osebje. V podjetju se zave-dajo, da bo prišlo do zagonskih po-manjkljivosti, vendar Ivan Rutar s svojimi petnajstletnimi izkušnjami obljublja, da jih bodo sproti odpravljali, saj se je letos že pred snegom pričelo s pripravljalnimi deli, kar ni bila praksa prejšnjih najemnikov.
Brez celoletne turistične ponudbe Sviščaki najbrž ne bodo mogli zaživeti. Interes je velik. To je potrdilo tudi izjemno število ljudi na Snežniku v lepem oktobrskem vremenu. Brez pomena bi bilo poudarjati, da bi se s celoletno turistično ponudbo na Sviščakih pridobilo marsikaj, od novih delovnih mest do boljše izkoriščenosti enkratnega okolja. Podjetje S.A.N.N. se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da bi bila letošnja zima na Sviščakih lepša, posebej pa predsedniku Izvršnega sveta SO II. Bistrica Jožetu Rolihu in sekretarki občinskega Sekretariata za gospodarstvo Vojki Lenarčič.
na garaža, teptalni stroj in prenosna vlečnica
Znani izvajalci za gradnjo
°DOVODA IL. BISTRICA - ZABIČE
‘ k daval predlog komisije, ki je s \lj0 iavneSa razpisa zbrala
svet SO II. Bistrica je
t , '
l/>°e ses,'b izvajalcev za gradnjo ‘ rV faze dolgo pričakovanega V** od II. Bkirice do Zabič.
•j^eljitem pregledovanju so bili i jPij lr'^e ponudniki: PGP SNEŽNIK Tv ,rica bo opravljal dela na od Kuteževega do Zabič in ^ k 'e do Jernaka, SCP PRIMORJE
Ajdovščina bo gradilo črpališče in vodni zbiralnik v Jasenu, gradnjo zbiralnika v Kuteževem, izvedbo elektroinstalacij in celotne avtomatike pa so zaupali podjetju HIDRO Koper. Prva dela naj bi stekla že v oktobru, odvisno od Ministrstva za okolje in sredstev, ki so za gradnjo vodovoda predvidena v občinskem proračunu. Investicija je vredna dobrih 85 milijonov tolarjev.
BO PRIŠLO DO KONCA USPEŠNE POTI BISTRIŠKIH
KARATEISTOV?
Karate klub Teles, eden izmed najuspešnejših športnih kolektivov v občini, je do nedavnega vadil v večnamenskem prostoru Osnovne šole A. Žnideršiča, v katerem bo kmalu zaživela računalniška delavnica. Ker je prostor, ki jim ga je občina namenila v stavbi sedanjega begunskega centra v Trnovem zaseden, po mnenju trenerja Stojana Šestana se zaradi razmer v Bosni in Hercegovini vanj tudi v naslednjih treh ali štirih letih ne bodo mogli vseliti, so začeli iskati ustrezno nadomestilo. Po temeljitem poizvedovanju so našli nekaj objektov v privatni lasti, vendar za njihovo preureditev nimajo dovolj sredstev. Najprimernejša se jim zdi dvorana Sokolskega doma, ki je že dolgo prazna in zapuščena, saj se v njej le redko kaj dogaja.
Skupaj s Športno zvezo so na Izvršni svet SO II. Bistrica naslovili prošnjo za uporabo omenjenega prostora. Predlagali so dve možni varianti: dvorano naj bi prevzela Športna zveza ali karate klub s pogojem, da jo obnovi in vzdržuje z lastnimi sredstvi. Karateisti so pripravljeni preuredilti zanemarjene toaletne prostore, tuš, razsvetljavo, ogrevanje in dotrajani parket. Za svoje potrebe bi radi postavili le lesene garderobe in nekaj fitness naprav za osnovno fizično pripravo tekmovalcev. Naprave so prenosne in bi zavzele le nekaj kvadratnih metrov površine. Stojan Šestan pravi, da v nobenem primeru ne zahtevajo dvorane samo zase. Starši otrok, ki obiskujejo tečaje karateja, so za nadaljevanje klubske dejavnosti in so karateistom pripravljeni priskočiti na pomoč z delom in sredstvi. Mladinski klub Nada Žagar, Videoprodukcija "Sokolski dom" in KUD "Prazn šofit", ki samo občasno uporabljajo dvorano, se z nameni karateistov ne strinjajo. Čudi jih, da se hočejo vseliti v Sokolski dom, saj je v mestu dovolj prostorov za športno dejavnost. Po njihovem bi bila velika škoda, da bi ljubiteljska
kultura izgubila še zadnjo dvorano. Kljub temu karateisti ostajajo pri predlogu, da postanejo začasni nosilec dejavnosti v omenjeni dvorani oni, tako da bi skrbeli za uporabo dvorane v dogovoru z vsemi zainteresiranimi.
V primeru da ne bodo dobili nadomestnega prostora za vadbo, nameravajo razpustiti klub in svoje športno delovanje v celoti!
Na Šestanovo vprašanje o spremenjeni namembnosti dvorane je Dimitrij Bonano, tajnik ZKO, odgovoril, da se z njihovo pobudo strinja, če bi poskrbeli za red in vzdrževanje. Obljubil mu je, da bo sklical sestanek vseh interesentov (26. oktobra), na katerem bodo poskušali rešiti nesoglasja in poiskati ustrezno rešitev za vse. "V času, ko je bistriška vlada oddala v najem Dom na Vidmu so vsi trdili, da se bodo tam odvijale vse kulturne prireditve, kajti Sokolski dom nima, kot pojem iz zgodovine, nikakršne zveze z lutkarstvom, video predstavami ali koncerti alternativnih rockovskih skupin. Po celi Sloveniji se obujajo sokolska društva s poudarkom na fizičnih dejavnostih", je zaključil Stojan Šestan.
UREDITEV
MESTNE
VPADNICE
Izvršni svet SO II. Bistrica bo pripravil razpis za rekonstrukcijo dela magistralne ceste od železniškega podvoza pri Topolcu do križišča z regionalno cesto Pivka - Knežak- Ilirska Bistrica -Podgrad pri Matetu.
Vsi interesenti se bodo lahko vključili v javno obravnavo, tako da bo moral izdelovalec lokacijskega načrta upoštevati vse pripombe in pripraviti osnutek do konca letošnjega leta. Vseboval naj bi razširitev vožišča za tretji pas, prometno ureditev križišč, poravnavo nekaterih krivin, ureditev dostopov v Obrtno industrijsko cono Trnovo (trije vhodi ter dostopa do bencinskega servisa), nov vhod v podjetje Petrol Transport in TIB Terminal ter novo povezavo regionalne in magistralne ceste zahodno od Petrola Transporta. Omenjeni cestni odsek je v tem trenutku važna mestna vpadnica. Nekoč bo postal mestna cesta, ker bo potrebno zaradi gostega prometa, povzročil je negodovanja in številne pripombe stanujočih zaradi povečanega hrupa, v prihodnosti urediti obvoznico. Prenovljeni odsek bo imel pomembno vlogo tudi zaradi novih stavb gasilskega doma in policije. Ideja o obvoznici je prisotna že od odprtja terminala in obrtne cone pred poltretjim letom.
ŽIVIMO V UREJENEM OKOLJU?
Vseslovenska akcija "MOJA DEŽELA -LEPA, UREJENA IN ČISTA", v občini je potekala pod okriljem občinskega Sekretariata za gospodarstvo, je pokazala da se urejenost bivalnega okolja v občini vztrajno izboljšuje in da bodo v letu turizma (1995) odpravljene spodaj naštete pomanjkljivosti. Na tem mestu velja omeniti tudi bistriško vojašnico, pred katero sta se v slovenski akciji ocenjevanja uvrstili samo dve. Petčlanska komisija si je v začetku septembra ogledala posamezna mestna območja v II. Bistrici, 14. septembra pa še vse ostale kraje v občini in na podlagi vnaprej pripravljenih ocenjevalnih elementov najlepša območja, ulice in vrtove tudi nagradila.
Izmed sedmih območij v II. Bistrici so najvišje ocene dobile Bazoviška, Rozmanova, Podgrajska in Ulica IV. armade. Po mnenju komisije živijo v najslabše urejenem okolju prebivalci Cankarjeve, Levstikove, Adamičeve in Trubarjeve ulice, v to območje pa sodijo še Bilčeva pot, Aljažev breg in Titov trg (Plač). Najlepša urbana okolja v mestu so Trnovska ulica, Jasenska pila in Kosovelova ulica, ki se jim med desetimi pohvaljenimi vrtovi pridružuje najbolje ocenjeni vrt Dajane Frank na Trnovski 34. Graje so si prislužili: Veterinarska postaja, Cestno podjetje, Lesonit v celoti, okolica železniške postaje ob progi v Vojkovem drevoredu do avtobusne postaje, SGP Primorje, Mikoza, Hidro za potok Kozlek in potok od Gabrja do Transporta, Ilirija za razpadajoči Triglav in neurejenost
skladišča ob Gubčevi ulici, Željama, KTM za hortikulturno neurejenost, KS II. Bistrica za celotno Gabrje, okolica mejne policije in carine na železniški postaji in skoraj vsi stanovanjski bloki za zanemarjeno okolico.
Pri ocenjevanju urejenosti krajev je najvišje ocene prejel Podgrad. Takoj za njim so Knežak, Jelšane, Šembije in Koseze. Najslabše so ocenili Rečico, Pregarje in Novokračine. Med vrtovi se je najbolje odrezal Radovan Potepan z Male Bukovice 47. Pohvale za lepo vzdrževano zemljišče je dobila okolica
transformatorske postaje Rečica, park pri napajališču za živino v Pregarjah in Bife Pek v Dolenjah za urejenost lokala in zunanjosti. Graj je bilo izrečenih precej manj kot v II. Bistrici. Tu prednjačita Vaška skupnost Vrbica in VS Sušak zaradi zanemarjenih spomenikov.
Komisija je sklenila, da bo pristojnim predlagala poimenovanje mestnega parka po Viljemu Kindlerju in ustanovitev sklada, ki bi podeljeval Kindlerjevo nagrado za dosežke v hortikulturi.
KULTURA
LEPOTA OBLIKE, NEDOMIŠLJEN JEZIK
V Hodnikovem mlinu je bila v petek, 23. septembra, predstavljena pesniška zbirka Ludvika Širclja "Izpuščeno pretiravanje". Opremljena z naslovnico in ilustracijami Srečka Srebota je izšla v založbi Kluba-galerije Hodnikov mlin in Zveze kulturnih organizacij II. Bistrica. "Izpuščeno pretiravanje" je nastalo v visokem poletju avtorjevega življenja v senci ne tako oddaljenega časa, ki je odrival obliko, čeprav je ni nikoli popolnoma prezrl. Šircelj se je v svojem pesniškem prvencu vrnil nazaj k strogim verznim oblikam in se preizkusil v sonetu, ki ostaja, preoblikovan z izkušnjami somraka in svetlob sodobnosti, še zmeraj moderen, svež in privlačen.
Šircljeve pesmi, iztipane iz nevelikega - ilirskobistriškega okolja, so čezinčez prepojene z barvami nedoseženega in zamujenega že v prvem delu zbirke. Soneti z akrostihi, ki jih je namenil svojim prijateljem, niso le opisi konkretnih oseb: so nagovarjanja, namigovanja, spraševanja o usodi, o minulem in čeprav je vsebina večkrat podrejena matematičnim zahtevam forme, jo poskuša izreči z raziskovanjem skritih, manj znanih odnosov in razmerij do opevancev, sebe in sveta, v katerem se giblje med tistim, kar si želi in tistim, kar je. Podobno, vendar z več barve, v ostalih dveh pesniških sklopih opisuje in popisuje tisto, kar mu je v nočeh prilezlo k duši in se je zabrisalo z dnevi, odložilo, da bi se, nekje navzven, nekje navznoter, bolj ali manj prepričljivo, kot nekakšen vplesovalec, dotikal preteklosti in jo položil v prikrito čutnost.
Šircelj ni niti brezdanji, niti burjast in brezpoten. Njegove pesmi, nedopete po jezikovni plati, vseskozi čemijo na ustaljenih izrazih brez metafor, igrivosti in otroškega čudenja življenju. Tako ob prebiranju v podton položena žerjavica tuintam zablisne, ko se napne celota in uokviri svet v uvodnih sonetih, ali v trikitičnem, osrednjem in najboljšem ciklu, kjer je izraznost zavezana vedno istim začetnim črkam v verzu, z rabo tršatih in okornih izrazov pa črni. Poezija Ludvika Širclja ničesar ne krasi, ne obžaluje, le strmi. Oblika jo zavezuje tudi takrat, ko hrepeni, ko jo razpenja slutnja, ko je njen tvorec hkrati temnogled in sam svoj premišljeni vedrilec iz obdobij samovanja, da bi v vzkriku let vsevdilj opazoval dobojevano.
Branko Zidarič
Ludvik Šircelj
upisiimu
Srečko Srebot
RAZSTAVA ILUSTRACIJ V HODNIKOVEM MLINU
Nadarjen in ploden slikar Srečko Srebot \e že uveljavljen v domačem in širšem okolju. Imel je pet samostojnih razstav, sodeloval je na ex temporih (I. 1991 druga nagrada), bil je soudeleženec slikarskih kolonij Pedagoške fakultete iz Ljubljane leta 1993 v II. Bistrici in leta 1994 na Premu. Je avtor številnih velikih zidnih poslikav, ilustrator letošnjih "Stopinj" in sedaj še ilustrator pesniške zbirke Ludvika Širclja. To je poleg slik z akrili, pasteli in risbami v raznih tehnikah njegov najbolj viden opus. Risbe z ogljem za Šircljeve pesmi potrjujejo veliko izpovedno moč, doživeto transcendentalno stanje duha za vsako tematiko posebej in globoko poznanje njene vsebine. Z ozirom da so pesmi vezane na avtentične ljudi, dogodke, situacije in na realen prostor, v katerem sta se poet Šircelj in slikar Srebot gibala, sta besedni izraz in slikarski pristop k isti temi več kot sinhronizirana tako da risbe presegajo ilustrativnost.
Pavel Žnidaršič
v v
VESCE JOŽETA ŠAJNA
Slikar Jože Šajn že skoraj štiri desetletja plodno ustvarja kot avtor, ki je svojo pot zastavil na lastni izkušnji, spoznanjih in se je kot avtodidakt sam prebil do svojega likovno izvedbenega izraza. Njegovo delo je ogromno in odkriva skorajda hiper produktivnost avtorja s pravo nagonsko radostjo do ustvarjalnosti, ki se vije od začetnih poskusov v realističnem slogu, s kasnejšo modernistično stilizacijo, redukcijo figure, do abstraktno ploskovnega razreševanja likovne površine, pa do današnjega eksperimenta v motivu in materialu. Jože Šajn je večni raziskovalec, vedno inovativen v iskanju, tako da je za njegovo delo zna-čilna raznolikost zvrsti in slogov, izvedenih v najrazličnejših likovnih tehnikah.
Pri razvoju vsebinske problematike se je njegovo delo kmalu dotaknilo teme, ki se kakor rdeča nit vleče skozi celotno avtorjevo produkcijo in jo obravnavajo tudi pričujoča dela. Avtor nam odkriva veščo, idejo, ki ji sledi in ga inspirira tudi danes. Veščo kot simbolno zastavljen pojem.
Vešča kot čarovnica, vila sojenica, žensko bitje zla, bitje ženskega principa, ki predicira par, torej razmerje polarnosti, ki odpira osnovno kategorijo prostora, oziroma odnos med dvema osnovnima principoma moškim in žensko ... Vešča - ženska: njeno telo je haptično in emotivno, strah in želja hkrati; ko je ženska matriarhalna vladarka, Amazonka, kastratorka moškega; kojeemancipatorka, ženska, ki postane družbeno pomembna; ko je mati, ki skrbi za rod ... Lahko pa tudi vešča kot nočni metulj, ki ga vabi svetloba, vešča kot opozorilo ali kot upanje, kot dan ali noč.
Podrejen omenjeni ikonografski temi pa avtor v predstavljenih delih z nadgradnjo oziroma dodajanjem posebnih simbolnih elementov bogati izpovednost vsebine. Vešča je prvotno v formi celotne ženske figure, ki pa se spreminja in danes ostajajo v polju
Slikar Jože Šajn se je rodil leta 1936 v Knežaku. Od leta 1959 do leta ^ v poučeval likovno vzgojo na osnovni šoli v Ilirski Bistrici. Od tedaj je v svobod, 'p poklicu s statusom svobodnega umetnika. Zadnja leta je razstavljal v Italiji, ^ > Izoli in v Ljubljani. V petek, 14. oktobra, je bila Galerija na Vidmu ^ premajhna za vse obiskovalce, ki so z zanimanjem spremljali otvoritev ra^ (l> in kulturni program. Šajnove vešče si lahko ogledate od 14. do 29. ^ 1994, vsak dan razen nedelje, od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Na sliki: # t KOT MANEKENKI, akvarel 100 x 70 cm, detajl.
podobe samo njeni deli, določeni atributi s specifičnim simbolnim statusom. Kot že rečeno, so likovna dela pred nami kombinacija različnih likovnih tehnik. Gre za nekakšen kolaž akvarelnega odtisa, pastela in grafitne črtne risbe, ki se spajajo v zanimivem odnosu. Literarno vsebino, zgodbo, pojasnjeno v naslovu, preko primarne teme - ideje prenesejo vse do stopnje, ko preide v naslednjo problematiko: širšo problematiko ekologije, zavedanja oziroma vedenja sveta.
Na tem mestu nastopa kot osnovni protagonist najlonska vrečka, ki jo avtor uporabi kot matrico za akvarelni odtis na površini slike. Polivinil, najlon, plastika, snovi, ki so vdrle v življenje človeštva pred približno pol stoletja in danes preplavljajo svet, visijo kot grožnja zasičenosti z lastno neuničljivo maso nad njim. Uporaba umetnih materialov v sodobni likovni umetnosti je precej pogost pojav, vendar gre pri Šajnu za dogajanje predvsem na
, .o<N
asociativni ravni: odnos figura vrečke; globalni ekološki probleT1^ ^
se povezuje z intimnim,

človeškim, ki se manifestira v zap1 , krogu, v ciklu bivanja, življ^^ Likovna dela Jožeta Šajna pred ^ ' predstavljajo določen opus, ki se’,( v tematiki kot v izvedbi lastno z*1 r
čuje. Vendar, glede na dolg0^
avtorjevo ustvarjalno izkušnjo/
sestavlja veliko število zaokroži ciklov del, nastalih v daljših ali ^ ^
časovnih obdobjih, ki se rrred^i precej razlikujejo po slogovnih teristikah, ko prednjači žarnih P 1
izvedbo, bi lahko napovedali/^
ki stilno ni povsem determiniz mi razmišlja o novem, drugaj^, pristopu v likovno ploskev, ' jj ^ njegovo idejo - idejo vešče, 1 u ‘ medčloveških odnosov - ki ga aV,°t;|i ^
opredeljuje, razgradilo in pr zopet na drugačen način.

Dejan Mehn16
KULTURA ALI SMRT CIVILIZACIJE
Galerija na Vidmu se je še enkrat pokazala kot nadvse primeren prostor za tovrstna srečanja. Po uvodnih besedah Damijane Logar, ravnateljice bistriške knjižnice, je o knjigi in težavah z izdajanjem leposlovja spregovoril predstavnik Dolenjske založbe Franci Šali. Roman Potop s podnaslovom Tretje stoletje kibernetične ere je po Zrcalu že druga Tomšičeva knjiga, ki jo je izdal pri omenjeni založbi v zbirki Na krilih domišljije.
plozije prebivalstva al'v nf. „1«'( katastrofe zapustiti Zemljo. Živ'ie(()|; mestu ureja stroj, nekakšen aluzijami na stalinistične Prli |fIi ^ ________________________^UneZa^A,
Recenzent Žiga Leskovšek je Potop označil za antiutopični roman, ki opisuje negativne strani in točko v razvoju človeške družbe, ko se začenja svet sprevračati v svoje nasprotje. Omejeni in zastrupljeni naravni viri, eksplozija prebivalstva na gospodarsko šibkih področjih, ekonomske migracije, strah pred naravno katastrofo iz vesolja, vse to se v luči romaneskne prihodnosti izrisuje že danes. V takih okoliščinah so morali namišljeni oblastniki ustvariti poseben sistem in organizirati družbo s pomočjo ogromnega računalnika. Zgradili so poskusno in tajno podzemno mesto, ker je postalo življenje na planem zaradi ekoloških razmer nemogoče. S pomočjo mladih izbrancev, ki živijo in delajo popolnoma ločeno od površja, brez izhodnega računalniškega ključa, naj bi nabrali dovolj izkušenj za čas, ko bo treba zaradi eks-
aluzijami na stalinistične P1’1^.6 vendar Tomšiča sama prisila	e
preveč, raje se ukvarja z medseb°U£ V„ odnosi prebivalcev. V 01,1 (Jti nairazličneiših del znanstv.
FRANE TOMŠIČ
POTOP
Tretje stoletje kibernetične ere
odnosi prebivalcev. V 01 ^ najrazličnejših del znan5'\ fantastične tematike z za# ^ V H. G. VVellsu in silovitim r(£)((iiest hom zvrsti no drugi sVe_„ii)' ^
SilOVIl.. V(l '■51
dmg' sve‘ j, V vojni, se Tomšič v Potopu klišejskim pristopom-	j,5'
pridobitve povezuje s nimi, bivanjskimi in vprašanji modernega cio .,,ir."j,T bi z znaniem kulturo in Giv3 .S

It;
s
išanji modernega cio ^>1 bi z znanjem, kulturo in tranjenostjo v odnosu d° jjIr-Si izničil brezosebnost, ^	^
koncu civilizacije. Pr' ^gsfliTs,v
oreizkuša nhreveliavnih ,.A
koncu civilizacije. Prl ^iiik
preizkuša občeveljavnih
resnica je ena. Zaveda prihodnost s tehničnimi Pr.-e^\, vami pravzaprav že tu-junaki verujejo v osvobo

ZGODBI IZ ZONE SOMRAKA
1. ZGODBA
neodvisnem hrvaškem časopisu 'eni o nezaslišanem početju Jenskega parlamenta, o enostranski jučitvi nekaterih istrskih, sedaj že *n'h vasi (njihova kratica je ŠMBŠ), ganski občini. Kot je ob takih ' ah v navadi, razmišlja pisec o Zmagota, da naj si vsi 1 oslovenci pogledajo istrske napise ia8°ljici, pa o vasi s "tipičnim" inskim imenom Hrvatini, o . Ivatah (hrvaškemu izumu), ki so jih
-m 0Pa^ v Sloveniji in o tem, da imajo T*atje v Istri svoja ognjišča od
finskega pračloveka dalje. No ja, ^ ^ste kako se ob takih prilikah piše.
mi je zdelo le to, da so
2 Ki ŠMBŠ izjavili, da so sicer V^ko prestrašeni, vendar kar
0v°ljni, saj do tega incidenta nihče ^ vedel da obstajajo, sedaj pa jim ^ ^IjajD vodovod, ceste, gradijo
tvf* 'br.
Lepo, si mislim, vendar
jual11 »i.
anje dolgočasi. Zeham in napol
i*arnern drugi časopis. Ne morem ^Ir'’ ^rvaški sabor je enostransko ^ fiel sklep o priključitvi Ilirske
i tat Irj
'Ce k občini Reka. Obrazložitev:
l/lill rl	WUIciZIU^IlCV.
, nom je v obmejnem mestecu
let keear	'
kdbnimi,
' f ii ečanov kot domačinov, isto je z ' j ll',r|i avtomobili. Prav tako pojedo ^..j |. več bistriškega krompirja
ital ^ k°t Ilirci. Moščeniška Draga in ^ ^Ce so del Bistrice. Itd.
<3* ,^na reakcija: ostra protestna nota P J^ske vlade. In kaj? Nič! Življenje
■	''C
a j ^n° teče naprej, policija in ca-Je^anah opravljata svoje ^ , flanie
' t)i iunje	P- *n vendarle ni nič
!>ji j 0 kot je bilo. Vesoljna Slovenija ots^6 ^ra*a z 'rnenom Bistrica, ki
3Vj|i t^0^ej° Hrvatje prisvojiti skupaj
krompirjerodnimi površinami
in sveto goro Bistričanov - Snežnikom. Zgodi se čudež. V mestecu najprej zraste Gimnazija "Slovenija", potem Gostinsko-rekreativni kompleks GRK "Slovenija", puter dobimo spet iz trnovske mlekarne, trije novi semaforji mežikajo kot ponoreli, petičneži se zabavajo v Casino Rosa Lia. Direktorji podjetij v stečajnem postopku, imenovani "prišel, videl, odšel", zginejo z bistriškega prizorišča. Južnopri-morsko stalno gledališče )PSG "Dragotin Kette" se lahko kosa s kulturnim domom v Sežani in celo novim gledališčem v Novi Gorici. Tu so igrišča za golf in biznismeni, ki kupujejo zemljišča kot nori.
In domačini? Ženske se emanci-pirajo. Od borih 19, 7% poslank v bistriški skupščini naraste njihovo število na 53, 2%. Nezaslišano! Župan ni več župan, ampak županja. Razmerje družinskih posodopomivalcev-posodopomivalk se krepko prevesi v številčno škodo slednjih ... Če smo izvedeli, da v Republiki Sloveniji obstaja podjetje, ki ima 106 registriranih dejavnosti, se pojavi v kraju pil in malnov firma s številom, ki je vpisan v Guinnessa. MKNŽ in ostala subkultura ter alternativa dobi nove prostore blizu supermodernega športnega letališča.
Kaj pravijo na vse skupaj Italijani?! Ne skrbi jih preveč vse skupaj, saj so pravzaprav vsa sporna območja njihova. V dar sta jih dobila od Karahadžiča, Slobota in kompanije. Slobo je besen, ker ni dobil Nobelove nagrade za mir. Prijatelji so ga takoj potolažili in mu podelili plemiški naslov. Tako je sedaj uradno (Efescclcnta princ Slobobmt JTiglužni, grof Rabotam, plemič rrba iflurale ŽJntigermanitatiS. Hrvatje so popenili, saj so jim podobno, nekaj stoletij staro odlikovanje 'žlntcmumfc (£fjri§Hauitati§ isti
"prijatelji" odvzeli in ga sploh ne mislijo vrniti.
Izvedeli smo, da bo Adria Airways vsak petek organizirala turistični ogled Beograda in po možnosti tudi avdienco pri najbolj znanem Evropejcu. Gre za že znani princip, da je vsakdo lahko prijatelj razen soseda, ki je lahko le sosed.
Prvo zgodbico zaključujem z mislijo, ki jo uporabijo pisci podobnih štorij ko se stvar preveč zakomplicira: "In potem sem se zbudil ..."
2. ZGODBA
Prejel sem pismo z naslednjo vsebino: "Čestitamo! Na natečaju za izbor najbolj povprečnega Slovenca ste prejeli največ glasov in zasedli prepričljivo prvo mesto. Zato smo Vas izbrali, da boste našo družbo za zbiranje certifikatov na plakatih predstavljali prav Vi. Naša marketinška služba je namreč ugotovila, da bomo pri tem poslu najbolj uspeli, če nas bo predstavljal povprečnež, ne prebrihten, ne pretirano zabit, z nekoliko daljšimi ušesi (od vlečenja v mladosti), z daljšim - po možnosti nekoliko rdečim nosom (zaradi natezanja v zrelih letih in kakega kozarčka preveč) ter s kakšnim kilogramom telesne teže preveč. Na natečaj je prispelo 2400 fotografij. Izbrali smo tisto, ki jo je poslala Marija Z. in predstavlja Vas.
Za Vaše predstavljanje na plakatih boste dobili honorar 52 tolarjev" in potem je bilo napisanih toliko ničel, da se mi je zvrtelo v glavi. "Opozarjamo Vas, da je pričakovati, da boste postali zelo znani in bodo novinarji okoli Vas kar mrgoleli. Če boste na njihova vprašanja odgovarjali z neprimernimi, t. j. nepovprečnimi odgovori, boste prejeli negativne (kazenske) točke in
TA DRUŽBA POTREBUJE „ TVOJ CERTIFIKAT! CIMPREJ JI GA ODDAJ
honorar Vam bomo (zaradi nam
povzročene škode) zmanjšali."
Po nekaj tednih so po vsej Sloveniji bulili z ogromnih lepakov osebki, ki naj bi predstavljali mene v vrtu, z grabljami
v	eni roki. Kazalec druge roke je uperjen v bralca plakata, kot tisti vojni plakat Strica Sama: "TA DRUŽBA POTREBUJE TVOJ CERTIFIKAT! ČIMPREJ JI GA ODDAJ TUDI Tl!"
Bil sem strašansko ponosen.
In potem? Oblegati so me začeli novinarji. Dva sem si posebej zapomnil. - Dober dan, prihajam iz založbe Moj Vrt - moje veselje in vam iskreno čestitam, še posebej ker ste tudi
vi	vrtičkar. Prosim, da za naše bralce odgovorite na nekaj vprašanj. Vaše najljubše obuvalo? - Gumijasti škornji. - Odlično. Vaše najljubše opravilo? -... Kompostiranje, sajenje peteršilja. -Ampak peteršilja ne sadimo! - Ja, res (se potim), ampak ... to je ..., to je nova ameriška sorta. - Ali mislite, da bo naša
S ' sss
* »IS#b1 £ Saš! ■> \ i* 4. £ ■
nova knjiga Moj vrt pozimi uspešnica?
-	V Portorožu da, na Gorenjskem ne, tam je preveč snega. - Kuharske knjige ne gredo več dobro v prodajo. Zakaj? -Ljudje so se zvečine odločili za bolj zdrav način prehrane: krompir, koleraba, zelje in ostale preverjene domače jedi. V knjigah pa so večinoma recepti z mesom. To hranilo je nezdravo. Tista knjiga, ki jo je "napisala" Sophia Loren pa je naravnost oslarija. Ona ne zna kuhati, če pa bi temu ne bilo tako in bi tisto kuharijo še jedla, bi bila debela kot pra ...!
Drugi predstavnik sedme sile je bil obritoglavec, pravzaprav obritoglavka.
-	Sem iz Tednika za živahne Slovence in Slovenke. Ste romantični? Imate radi zvezde, luno? - Poleti imam najraje dež, ker mi je vroče, pozimi pa zaradi mraza sonce. - Oboževalke bi rade vedele za številko čevljev, obseg vratu, dolžino nosu in še posebej obseg in dolžino... no ja... saj veste česa. -Ojoj, 43, vrat 56, nos 5 centimetrov. Glede zadnjega vprašanja bi pa rekel, da je bolj važna kvaliteta kot kvantiteta. Ne gre za ekstenzivno poljedelstvo, gre za intenzivnost oranja. - Najljubša barva?
-	Zelena! - Razumljivo, saj ste strasten vrtičkar. - Ne bodite neumni: ne zelenjavnozelena, dolarskozelena!!!
Postal sem slaven. Pridobil sem veliko novih prijateljev, oboževalk in tudi nekaj novih sorodnikov. Milo se mi je storilo, ko sem spoznal bratranca v osmem kolenu.
Kar naenkrat sem dobil obvestilo: "Vaši odgovori v časopisju presegajo vse meje. Zaradi storjene škode nam pravzaprav dolgujete Vi 28.850 SIT!"
Takoj sem izgubil večino prijateljev in sorodnikov. Marija mi je pokazala jezik in se obrnila stran. Tudi moj nos na plakatu se mi je zdel nekoliko daljši kot sicer.
Dimitrij Bonano
>ži£i
it
pr /Pos/ov/e za odrasle
Č l^rris' O.: Pretežno neškodljiva; ii'1 j ^0rc4 /■ R. R.: Priročnik za snobe;
T.: Izbris; Biikvič, F.: It0|4.s norcev; Christie, A.: Božič rcula Poirota; Flisar, E.: Stric iz i^erike; Flaggard, H. R.: Hči cesarja /'tezume; ješterle, A.: Temno St°; Karlovšek, J.. Navzdol in nfei; Kleč, M.: Intimna srečanja s P 0bniki; Kocbek, E.: Devetdeset tvč/tii; Kodrič, Z.: Blaženi Franc " |ta.rič; Magus, S.: Vamos; n'l<6va, L.: Fasada; Novak, B.: ii^ca; Pevec, M.: Luna, violine; .C Triglavski kralj; Stropnik, |i V ^irikrat obsojen na smrt; Tomšič, 1L ot°p; Updike, J.: Čarovnice iz Č 'Meka; Zavadlav, Z.: Križarji.
^vi l^ovna literatura za odrasle
jit ij češčina za turiste; Balthasar, H. |(^LVon; Premišljevalna molitev; A *tto, M.: Mala dermato-logija; Brezovšek, M.: -im. raližem in decentralizem;
S-: Neverjetni prerezi; A^o,l% p. Grške legende; Ferlež, 4/ Nega dolgodlakega psa;
\\*8ori, Zelenci; Flladnik, M.: ri? V6ne for Travelers; Hribar, M.:
NOVOSTI V KNJIŽNICI
Mehanika in toplota; Ilc, M.: Kuharica sestre Vandeline; Jacobovvitz, R. S.: 150 najpogostejših vprašanj o menopavzi; Kaye, R.: Dober dan, življenje!: ženske po operaciji raka na dojkah; Kocuvan, E.: Rimljan sem; Kovač, B.: Uvod v podjetništvo; Lovšin, F.: Mir življenja; Management, Marinko, j.: Perspektivna delovna mesta; Mayer, j.: Vizija ustvarjalnega podjetja; Nahtigal, F.: Osebni računalnik; Nahtigal, F.: Naučimo se uporabljati okna; Omota, R.: Slovenija od pradavnine do današnjih dni; Pearson, D.: Eko-bio hiša; Perat, Z.: Uspešnost pouka preduniverzitetne matematike; Poniž, D.: Šolski esej; Pravila iger/ilustrirana enciklopedija vseh športov sveta; Prunk, J.: A Brief History of Slovenia; Rabindranath, T.: Religija človeka; Rebula, A.: Skozi prvo zagrinjalo; Russell, G.: Sedaj: konec časa in začetek sedanjosti; Slocum, j.: Sam z jadrnico okoli sveta; Slovenske filmske zvezde; Stoletje Lumiere; Stres, A. Človek in njegov Bog; Trontelj, M. vreme v visokogorju; Un due tre Učbenik z delovnimi listi: navodila za učitelje; Velja za vsak dan: deset zapovedi; VVotfov simpozij v Rimu; Zadnikar, M.: Kostanjeviški klošter; Zaposlovanje; Ženske v političnih
strankah; Zrimšek, D.: principi družinske medicine, dru-žinogram in profil.
Leposlovje za mladino Bevk, F.: Tri povesti o tolminskih grofih; Dahi, R.: Charlie in veliko stekleno dvigalo; Gantscher, /.; Božični medvedek; Hiibner, F..-Stara mama; Kunčič, M.: Triglavske pravljice L, II.; Legoux, B.: S štirih strani; Malavašič, A.: Maček med zvezdami; Manček, M.: Kakšno?, Hribci?; Kaj?; Kdo?; Kaj delaš?; Dajnomir?; Milčinski, F.: Mlada Breda; Pavček, 7):Živalski ringaraja; Pfister, AT:Til in krokodil; Pratchett, T.: Krila: tretja knjiga o nomih; Preulšler, O.: Nerodna Avguština; Rotman, G. F.;Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski; Tharlet, E.: Če bi bil dojenček; Če bi bil lev; Če bi bila miška; Če bi bila ptiček.
Strokovna literatura za mladino Brinovec, S.: Iznajdbe in odkritja; De la Iglesia, S.: Spoznaj in vzljubi živali; Kvinte kvante: izštevanke, zbadljivke, šaljivke; Morris, Živalski vrtiljak; Reid, S.: Iznajdbe in odkritja; Weimar, AT; Otroci izdelujejo predmete iz rastlin.
OBVESTILA
GATERUA
Ponedeljek, 31. oktobra, ob 19. uri
Otvoritev razstave otroških slik, ki so nastale na VI. ex temporu Snežnik '94 v Črnem dolu. Razstava bo odprta do 5. novembra od 8. do 12. in od 15. do 18.
Petek, 11. novembra, ob 19. uri
Otvoritev razstave fotografij "KRAS SKOZI OBJEKTIV" Fotografskega študijskega krožka "ŽAREK" iz Sežane.
KONCERTI
DVORANA GLASBENE ŠOLE V TRNOVEM
Sobota, 19. novembra, ob 19. uri VALTER VELJAK, kontrabas in VIVIANA LOKMER, klavir Na programu so dela Fescha, Marcella, Konssevvitzkega, Gydrgyja, Tenaglie, Lorenzitija, Čajkovskega in Dumitrescuja.
Sreda, 30. novembra, ob 19. uri PETER MILIČ, študent Akademije za glasbo v Ljubljani iz razreda prof. Janeza Lovšeta bo izvedel klavirski recital s skladbami F. Chopina.
MKNŽ
Petek, 28. oktobra, MATCHLESS GIFT (Ex Majke, Spoons, Hrvaška); nedelja, 20. novembra, COWS + HAMMERHEAD (ZDA); ponedeljek, 21. novembra, THE
NEVV BOMB TURKS (ZDA).
GLEDALIŠKO-GLASBENI ABONMA 1994/95
Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica podaljšuje vpis v gledališko-glasbeni abonma do vključno ponedeljka, 7. novembra. V primeru večjega števila prijavljenih organi-ziramo avtobusni prevoz tudi iz Podgrada in Knežaka! INFORMACI-JE IN VPIS: ZKO II. Bistrica, Bazoviška 26, tel.: 067/81 250.
GLEDALIŠČE
Sobota, 26. novembra GLEDALIŠČE V NOVI GORICI
J. B. P. Moliere: Ljudomrznik Velja za abonente ZKO!

Spomin na tragedijo pred petdesetimi leti
KRVAVI SEJEM V BISTRICI
Del križišča pred sedanjim komunalnim podjetjem, fotografiranim nekaj dni po zračnem napadu. Ursusova hiša in garaža sta ostal, brez stekel na oknih m vratih, pobralo pa je tudi streho na garaži. Na cesti sta dve veliki jami še dolgo spominjali na strasen dogodek. (Fotografije so delo ateljeja Maraž. Hrani jih Darko Verbič
Tako je po razdejanju izgledala Bercajeva hiša (družina Hrvatin) ob Verbičevi hiši Stavbo so m„„»; l
Bil je 16. oktober 1944. leta. Lep sončen delovni dan, dan kot mnogi to jesen. Po stoletni navadi je na ta dan drugi oktobrski sejem in prav to je privabilo v Bistrico številne drobne trgovce, sodarje, kolarje pa tudi kmete z vozovi iz sosednjih vasi da kaj prodajo in kaj kupijo. Ni se manjkalo niti domačinov in otrok, ki so jim sejmi v posebno veselje. Jesen je ponudila dobro letino, zato bi kupčija morala dobro kazati. Pa tudi sicer ima hrana v vsakem vojnem času večjo vrednost.
Vse to je ljudem odvračalo misel na vojno sredi katere so sicer bili, vendar se je odvijala nekje daleč stan od njih. V zraku je bilo čutiti bližino konca krvave štiriletne morije, ki ni prizanesla nikomur, tudi našim ljudem ne. Morda so v sebi mislili da je davek, ki ga vsaka vojna pobere z ognjem in mečem že plačan, morda celo preplačan. Med ljudmi je vladala nedorečena sproščenost. Zmotile je niso niti redke nemške in domobranske patrulje, ki so se občasno prebijale mimo polnih ulic. Semanjega vrveža niso zmotile niti velike jate težkih zavezniških letal, ki so iz že osvobojene južne Italije nosile smrtonosni tovor čez naše kraje nad nemška mesta. Ljudje so bili vajeni takih vsakodnevnih preletov. Jemali so jih kot nujno zlo, ki je potrebno, da bi se vojna vendarle prej končala. Le kdo bi si mislil, da se idilično začeti dan lahko sprevrže v svoje popolno nasprotje.
In vendar se je zgodilo prav to. Scenarij neke drame je stekel. Zaman se lahko trudimo ugibati kako je razmišljal mladi zavezniški pilot v eni od letečih trdnjav. Ga je zmotil semanji vrvež? So mu kmečki vozovi pomenili umikajočo nemško vojsko, ki jo je treba zaustaviti? Kdo ve! Gotovo je le to, da se je od velike eskadrilje letal eno odvojilo in v velikem loku začelo zmanjševati višino, da bi bil zadetek bolj gotov in da bi lažje odvrgel pet do osem poltonskih bomb na osrednje bistriško križišče pri Novem svetu. Je strahotno napako sprevidel vsaj potem?
Težko bi opisali dogodke, ki so sledili po strahotnih eksplozijah in nenadno paniko, strah, vpitje, klice na pomoč, jok otrok in klice staršev, ki so v vsesplošni zmedi iskali svoje otroke. Vsak se je reševal tako kot je vedel in znal, samo da je bil čimbolj stran od strašnega razdejanja in smrti. Ljudje so se poskrili v bližnje hiše in kleti, iskali so boljša zaklonišča, tekali nazaj na pomoč ranjenim, prepoznavali mrtve in jih poskušali oživljati.
Po petdesetih letih nihče več ne ve, koliko je bilo v tistih trenutkih ranjenih, vemo pa, da je tisti trenutek za vedno odvzel življenje petnajstim človeškim bitjem, od drobne Verbičeve Leje, ki ji orjaška bomba ni dovolila, da bi v življenju naredila en sam samcat korak, pa do njenega starega očeta, ki je s svojimi petdesetimi leti postal najstarejša žrtev krvavega sejma v Bistrici. Vsem njim je v mrliški matični knjigi zapisano isto mesto in ista ura smrti: 10 in 30 minut. Petnajst osebnih in družinskih tragedij. Kakšna nesreča za mesto. Žrtve je sprejel gasilski dom.
Ob svežih krstah je s solzami v očeh stala častna gasilska straža. Dekan Karel Jamnik je opravil skupni cerkveni obred. Nesrečne pokojnike so svojci pokopali v družinske grobove. Njim in njihovemu spominu je sledil mir pretresljivih zgodb.
Frančiško Matko, mater desetih otrok, najmlajša sta imela komaj 3 in 6 let, je pri Novem svetu ubil zračni udarec ob eksploziji. Nesrečna mati je hitela h Brinškovim v trgovino po pol kilograma sladkorja, kolikor bi ga lahko dobila na živilske karte za vse svoje otroke. Družina je živela v Bistrici komaj nekaj mesecev. Mati je z otroki preživela nemško grozodejstvo v Tominjah, kjer je v Tomovi lopi 18. maja zgorel skupaj s tridesetimi Tominjci tudi njihov oče. V manj kot pol leta je deset Matkovih otrok izgubilo očeta, mater in dom.
Ljudmila Bobek je v nesrečnem trenutku hitela iz Trnovega proti občini, kjer naj bi dobila živilske karte za svojo šest let staro hčer. Pri sedanji gozdni
upravi jo je ob eksploziji zasula zemlja. Našli so jo šele čez dva dni.
Duhovnik Melhior Golob, ki je bil v tem času kaplan v trnovski fari, je le za tri minute prehitel smrt. S kolesom se je peljal čez križišče pri Novem svetu in se srečeval z ljudmi, ki so jih hip nato pokončale bombe. Dogodek ga je močno pretresel.
Franc Verbič Darko je bil v času bombardiranja Bistrice v nemškem ujetništvu in se je vrnil domov šele za božič istega leta. Pretresel ga je prizor, ko je prišel pred nekdaj lepo urejeno domačo Verbičevo hišo in vest, da je ob mombardiranju izgubil življenje njegov oče, sestra Alojzija in mala Lea, ga je presunila. Razrušena so bila
gospodarska poslopja ob hiši, podrta je bila delavnica in stanovanje urarskega mojstra. Zračni udar je uničil vse steklo na hiši in jo tudi dobro razmajal. Razdejani so bili prostori trgovine in gostilne. Verbičevi so v trenutku izgubili tri družinske člane in najmanj 60% vseh zgradb. Tri od petih 500 kilogramskih bomb so padle prav okrog njihove hiše.
Kolikor pripovedi, toliko zgodb in ran, ki jih je tragični 16. oktober zarezal ljudem. Nosila in celila jih ne bo samo ena generacija, pregloboke so. Nedolžne žrtve, katerih kri je poškropila bistriške ulice pred petdesetimi leti, so bile le predolgo samo osebne. Komaj kdaj so bile javno omenjene in nikoli uvrščene med žrtve vojne. Morda zato, ker so jih zagrešili
zavezniki? Je moč tako usodne nap^j preprosto odriniti, kot da jih ni nik"1' bilo? Če se bodo kdaj znova piia knjige podobne "Upornemu svetur Snežnikom" ali "Krajevnim ^ konom", naj avtorji vendar ne sp1! gledajo tudi tega velikega krviJI davka, ki ga je dalo naše malo mesl°, okoliškimi vasmi. Naš skupni doM častnega spomina na 15 nedol^1' ljudi ostaja še naprej neporavnan^ njim je posvečen ta prispevek.
Vojko
Čel«
Na tem mestu bi se rad zahvalj vsem, ki so mi prijazno pomagaj! pri zbiranju podatkov in odstop'11 fotografije za objavo. Nekaterl navajajo celo 16 žrtev bomba|' diranja. Tega podatka kljl)lj preverjanju nisem moge dokumentirati.
ŽRTVE
ZAVEZNIŠKEGA
BOMBARDIRANJA
::
Iz Bistrice: Aleksandra Olenfy? let; iz Trnovega: Ljudmila Tom*1' 23 let; Renato Amadei, 4 ^ Alojzija Kosič, 21 let; Alolzl1' Dekleva, 5 let; Danijela DeW™ 4 leta; Ljudmila Bobek, 2^ f ' Franc Verbič, 51 let; Aloiz\ Verbič, 21 let; Lea Verbič,1 mesecev; iz Dol. Zemona:	j,
Batista, 42 let; Anton Vrh, 34,ei iz Gor. Zemona:	l°z ■.
Štemberger, 39 let; iz T°n]>. Frančiška Matko, 43 let' Topolca: Ivana Uljančič, 48 L
r

Pravilen odgovor na vPraS‘]el) iz zadnje številke je ^ Vladimira Baša.

kulturno-umetniško ^rU^gje
Tone Tomšič je imelo - j prostore v Logarjevi hiši, o ^
Prešernova ulica 9, v njej P2 trgovina Oprema.
nagradno vprašani f
Na vzhodni strani
hiše je imel urarno in z zlatenino urarski rll0!.Ult , doma iz Pirana. Pri	i
se je nastanil že v trideseti > ^ in marljivo opravljal sVOl° vse do nesrečnega b° diranja Bistrice. Sprašuje^1
po urarjevem priimk11, <//
bralec, ki nam bo sPl'^je( pravilen odgovor, bo nag ^ z enoletno naročnio0
Snežnik.
STARE SLIKE PRIPOVEDUJEJO
nap# H nikl'

■
« « .. i.. 'i * .
: y ■
t2"Tt
J
ielirt

Je( Bistrice okrog Novega sveta so zadele štiri poltonske bombe. Povzročile so smrt vseh 15 mimoidočih in silovito
f lanie Verbičeve hiše, njihovih gospodarskih poslopij in sosednjih hiš. Peta bomba je padla na Kunčičev vrt in na (o ni
povzročila večje škode.
, ■ ■ . .... ■ ......
OBČESTVO BOLNIH IN ZDRAVIH
Senskih mesecih se po nekaterih m naše dekanije zvrstijo bolnih in ostarelih župljanov. s starostjo ali boleznijo nieni na dom, včasih morda samo sobo, ostajajo tudi bolni in Carii naših župnijskih skupnosti. aj^ani za redne nedeljske poti v ki so jih bili vajeni zdravi in ' se radi spominjajo svoje Jošti. Vsakič hvaležno sprejmejo F 1,0 in uporabijo priložnost, da jjkrat v letu obiščejo župnijsko r Ta obisk in sveto mašo običajno
združijo tudi z obhajanjem zakramenta svete spovedi in bolniškega maziljenja v katerem prosijo za milost, da bi svojim tegobam našli smisel.
V nedeljo, 26.9.1994, popoldne je bilo tako srečanje v župnijski cerkvi v Knežaku. Zbralo se je okrog sto bolnih in njihovih spremljevalcev. Po sveti maši so se skupaj poveselili ob pripravljenem prigrizku.
Sončno popoldne, 9. oktobra, pa je omogočilo nekaj čez 200 župljanom župnije II. Bistrica, da smo se zbrali pri sv. Petru. Večina med njimi je bila prav
bolnih in starih. Skoraj vsi ti so se po zaslugi njihovih sorodnikov in drugih spremljevalcev, zbrali še v župnijski dvorani, kjer so jih razveselili pevci župnijskega otroškega in mešanega zbora "Zvon", ki so pod vodstvom Nives Pirih ubrano zapeli. Čeprav je storjeno dobro delo največja zahvala duši, naj omenimo vse, ki so poleg pevcev omogočili to lepo popoldne: prostovoljci Karitas, skavti, člani župnijskih mladinskih skupin in osebje Doma starejših.
I
•'-•J- 1
mladi so postregli prigrizek .
‘ pomagal po svoji močeh
veselje je bilo vidno
Na semanji dan bombe
na žene in otroke
Angloameriški letalci so bombardirali Ilirsko Bistrico - Dosedaj izkopanih 15 mrtvih
Ilirska Bistrica, 20. oktobra
Ponedeljek, 16. oktobra 1944, bo ostal vsej naši dolini kot eden najbolj črnih dni. Semanji dan je bil in polno ljudi se je zbralo od vseh strani. Lep dan se je obetal, po dolgotrajnem deževju je sonce spet zasijalo in prebivalstvo je hitelo po svojih opravkih. Nič hudega sluteč smo poslušali brnenje v zraku, nekateri so se še ustavljali po cesti in šteli v svoji lahkomiselnosti. Kar naenkrat je zabobnela strašna eksplozija, vse se je prestrašilo in vse bežalo, a nihče ni razumel, kaj neki bi se moglo zgoditi. Le hiše v začetku Bistrice pod Trnovim so bile vse v dimu. Tam je padlo kakih 10 bomb, nekatere 500 kg, druge 250 kg težke. Učinek je bil strašen.
. Nekaj bomb je padlo na cesto, druge pred stanovanjske hiše in na njive. Nekaj hiš je popolnoma razrušenih, vse v okolici pa so silno poškodovane, strehe vse odkrite, šipe so vse počile, na kratko: j strašno razdejanje.
Toda poleg hudega še najhujše:
| napad je zahteval veliko človeških i žrtev. Na kraj nesreče so takoj prihiteli zasebniki in vojaštvo ter | začeli z reševalnimi deli. Iz razvalin so izvlekli sledeče žrtve, ki so bile | že mrtve: Verbič Franc, trgovec;
| Vrh Anton, posestnik iz Dol. i Zemona; Batista Marija iz Dol. i Zemona, posestnikova žena;
! Štembergar Jožef, krojač iz Gor.
| Zemona; Tomšič Milka iz Bistrice in njen 4 letni sin Renato; 9 letna Aleksandra Olenik; 5 letna Danica in 7 letna Alojzija Dekleva; Kosič Slava, uradnica; Matko Frančiška, vdova po spomladi tragično umrlem možu v Tominjah, mati 10 otrok; Bobek Milka poročena, iz Trnovega. Več ljudi je bilo težko ranjenih in se nahajajo v bolnišnici, lažje ranjeni pa so že na svojih domovih.
Pogreb teh 12 žrtev je bil v sredo popoldne izpred Gasilskega doma v Bistrici, kjer so vse žrtve ležale na mrtvaškem odru, kamor so trume ljudi prihajale jih kropit. Doma sta bila na mrtvaškem odru le trgovec Verbič in Bobek Milka.
V nemo žalost seje ogrnila vsa Bistrica, vse je žalovalo za pokojnimi dragimi, vse sočustvovalo s preostalimi. Tako žalostnih množic Bistrica še ni videla. Krste s trupli pokojnih so naložili na dva voza. Na čelu sprevoda za križem je šla častna četa domobrancev, nato pa so nosili vence sorodnikov in ustanov. Pogrebne obrede je vodil trnovski dekan mons. Karel Jamnik ob asistenci 5 duhovnikov. Za krstami so šli sorodniki pokojnih, za njimi pa zastopstvo oblasti z g. Mehletom na čelu. Sprevod je bil tako dolg, da takega pogreba še nismo doživeli. Žalostno so peli trnovski zvonovi, žalostno so odmevale pete molitve duhovnikov, vmes pa se je slišal jok in ihtenje domačih za svojimi dragimi. Po opravljenih molitvah v župni cerkvi v Trnovem je sprevod krenil na pokopališče, kjer
so razen štirih položili žrtve v skupen grob. Pevski zbor pod vodstvom g. Babnika je že pred Gasilskim domom in v cerkvi kot na pokopališču zapel občuteno nekaj žalostink. Ob odprtem grobu se je od žrtev poslovil v imenu vsega prebivalstva župan g. Saša Ličan, v imenu nemške vojske pa stotnik Dietrich. Četa domobrancev je oddala žrtvam v slovo časten strel. S solzami v očeh in z molitvijo v srcu za pokoj nedolžnih žrtev seje ljudstvo razšlo na svoje domove.
Dela na kraju nesreče se nadaljujejo. V četrtek so delavci odkopali truplo Ivane Uljančič iz Topolca, Slave Verbič iz Bistrice in njene 7 mesecev stare hčerke Leje. Pogreb teh treh žrtev je bil v petek dopoldne ob udeležbi velike množice.
Škoda je poleg dragocenih žrtev velikanska. Vsa dolina pa je še pod vtisom tega strašnega dogodka, ljudje se vsi zbegani sprašujejo, zakaj je prav nje prizadelo to strašno gorje. Plašni se sprašujejo, če bo prišel zopet nov dan groze, saj ni v Bistrici ne v Trnovem prav nič vojaško važnega in so bombe razrušile le zasebne hiše in kruto ubile le civilne žrtve, največ žene in otroke. Zgražanje ogorčenega prebivalstva je velikansko in še povečuje žalost, ki je zajela vso dolino. Edina uteha pri nesreči je bila dobrosrčnost vseh tistih, ki so bili ostali nepoškodovani in ki so z vso požrtvovalnostjo skušali pomagati in reševati, kar seje dalo. Njim gre tudi priznanje in zahvala vseh, ki so bili kakor koli prizadeti.
Vsemu prebivalstvu kjer koli pa naj bo gornja nesreča ponoven resen opomin, naj vestno upoštevajo vse protiletalske predpise.
"SLOVENEC” nedelja 22. oktobra 1944
UREDNIŠTVO: Bazoviška 40
66250 II. Bistrica
NAROČILNICA
ime in priimek
I se naročam na časopis SNEŽNIK. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov:
d
V____________________, dne______
Podpis:
gii
iBl
ZANIMIVOSTI
ZAČETEK KONCERTNE SEZONE V MKNŽ
Obetavna in v glasbenem časopisju vse bolj upoštevana skupina The Holy Joes, "londonski norci iz najbolj obarvane četrti Brixtona", je na slovenski turneji v soboto, 8. septembra, nastopila tudi v Mladinskem klubu Nada Žagar, potem ko so poslušalce dodobra ogreli Škofjeločani Za zmerom skregani.
Najuspešnejši single skupine The Holy Joes Back To Basics!, v katerem se na ciničen način poigravajo s političnimi načeli torijevcev in tradicionalnimi vrednotami, predstavlja le vrh dosedanjega delovanja skupine, ki poskuša odkrivati lažno politično moralo angleške družbe. Svojo sporočilnost so tudi v Ilirski Bistrici podkrepili z ostro in udarno igro, pri tem pa niso pozabili na melodijo, kar ni ravno značilnost mnogih novopunkovskih skupin. Prizadevni organizatorji iz omenjenega kluba, ne glede na komercialne skupine dvomljive kvalitete, ki na vaške veselice v poletni in zimski sezoni privabljajo široke množice zabave željnih obiskovalcev, tudi letos obljubljajo koncerte domačih in tujih skupin. Želijo si predvsem več občinstva - na sobotnem (22. oktobra) koncertu beograjske skupine Partibrejkers, igrala je tudi skladbe z nove plošče "Kiselo i slatko", se je zbralo okoli 700 mladih. Velja omeniti, da je Mladinski klub Nada Žagar dobro znan ljubiteljem alternativne rockovske glasbe daleč naokoli in je upoštevan tudi v slovenskem merilu - nemalokrat se zgodi, da določena skupina koncertira samo v II. Bistrici.
The Holy Joes na odru Mladinskega kluba Nada Žagar.
MLADI LIKOVNIKI V ČRNEM DOLU
VI. ex tempore "Snežnik '94"so organizatorji, Likovno društvo France Pavlovec, Planinsko društvo Snežnik in Zveza Kulturnih organizacij II. Bistrica, letos posvetili 25. obletnici organiziranega dela s planinskim podmladkom. V petek, 14. oktobra, je vsakoletno srečanje privabilo na črnodolsko jaso 51 mladih likovnikov iz vseh osnovnih šol bistriške občine in povabljenih vrstnikov iz trnovske Osnovne šole za začasne begunce iz BiH, Pivke, Postojne, Izole, Sežane, Reke, Opatije in Matul jev.
Ustvarjalno druženje mladih likovnikov z obeh strani meje, pod vodstvom mentorjev so na svoje slike poskušali ujeti jesenske barve in slikovito okolje ob 80-letnici Taborniške, nekoč Vilharjeve koče, je tudi tokrat potrdilo svoj namen. Vsak udeleženec je lahko oddal eno sliko na temo NARAVA V JESENI s prosto izbiro formata in materiala. Okoli 13. ure so se mladi slikarji začeli zbirati pred kočo in razstavljati svoja dela, ki so nastala v najrazličnejših likovnih tehnikah (akvareli, risbe s tušem in svinčnikom, lepljenke itd.) bolj ali manj živih barv z realističnimi in ekspresionističnimi likovnimi izrazi. Mentorji so imeli veliko dela z ocenjevanjem. Odločili so se, da prvo nagrado prejmejo vsi udeleženci srečanja. Glede na različne tehnike in starost udeležencev, najmlajši je bil četrtošolec, so podelili pet praktičnih nagrad in posebna priznanja za vse, tako da ni bilo videti razočaranih obrazov. 2. nagrado je prejela Ana Dolgan iz OŠ A. Žnideršiča, 3. Špela Spetič iz OŠ Pivka, 4. Tea Tegelj iz OŠ. A. Globočnika Postojna, 5. Sonja Križman iz OŠ R. Ukovič Podgrad in 6. EsadMrkljevič iz trnovskega begunskega centra. Učenci in mentorji so se na koncu dogovorili, da se naslednje leto spet srečajo v drugačnem okolju, vendar brez nagrad in tekmovalne vneme. Razstava bo krožila po šolah, od 31. oktobra do 5. novembra pa si jo lahko ogledate tudi Galeriji na Vidmu.
Razstava slik pred Taborniško kočo. Ana Dolgan iz OŠ A. Žnideršiča je za kolaž z lubjem prejela drugo nagrado.
PRILOŽNOSTNI POŠTNI ŽIC OB 180-LETNICI LJUDSKE ŠOLE V TRNOVEM
V četrtek, 3. novembra, - prav na dan, ko je davnega leta 1814 začela s poukom v Trnovem prva javna, imenovana tudi trivialna ali deželna, da, celo farna šola, bo na trnovski pošti v uporabi priložnostni poštni žig, ki bo spominjal na ta dogodek, saj se prav z njim začenja razvoj šolstva na llirskobistriškem.
Naj s hvaležnostjo omenim še ustanovitelje trnovske šole. To je bila skupina razumnih Trnovcev in Bistričanov, ki so zaslužni za ta podvig. V hiši takratnega župana Gregorja Severja so se 11. julija 1814 zbra\ r. Anton Valenčič, Jurij Samsa, Jožef Valenčič, Marko Kranjec (kooperator), Jožef Mikolič, Jakob Valenčič, Jožef Vičič, Jožef Jenko, Andrej Benigar, Blaž Baša, Jožef Žnidaršič, Pavel Jelovšek, Gregor Močibob (kaplan v Harijah) in se ob dveh pričah, Jožefu Jurčiču (kooperatorju) in Antonu Tomšiču, s posebno pogodbo zavezali, da bodo složno nosili stroške delovanja trnovske šole. Spisano in podpisano pogodbo je odobrilo takratno območno gospostvo v Jablanici 1 7. oktobra 1814, ki jo je podpisal sam baron Lazarini.
Ustanovitelji trnovske ljudske šole so našli za skromno enorazrednico primerne prostore v družinski hiši pri Matajzljevih (sedaj Jurčičeva 4), kjer je delovala polnih 51 let. Prvi učitelj je bi\ Josip Slavič. Poučeval je vse do leta 1823, vendar je že čez dve leti umrl in je verjetno pokopan na trnovskem pokopališču. Na šoli se je poučevalo večinoma v nemškem jeziku in le redni učenci so napredovali k dopolnilnemu in zahtevnejšemu popoldanskemu pouku.
Priložnostni poštni žig je smiselno oblikoval domačin Romeo Volk in lepo simbolizira prav prvi šolski korak. Napis ŠOLA na šolski tabli je iz ABECEDNIKA, izdanega leta 1865, ko so slovenske šole dokončno zavrgle uporabo nerodne bohoričice in začele s pisanjem sedanje slovenske pisave. Žig bo v uporabi 3. novembra 1994 na pošti 66251 Ilirska Bistrica, ki je bila v letih 1903 - 1950 še samostojna pošta TRNOVO. Tudi ta priložnostni poštni žig je nastal v organizaciji Primorskega numizmatičnega društva II. Bistrica, ki je ob tej priložnosti izdalo tudi poštne dopisnice z ustreznim spominskim dotiskom.
Vojko Čeligoj
BILI SMO NA DOLENJSKEM
Osmošolci naše šole se vsako leto že tradicionalno odpravimo na poučno ekskurzijo po jesensko obarvani Dolenjski. V petek, 23. septembra, smo bili na vrsti mi.
Potovati po pokrajini, ki je bila zibelka očetu slovenske književnosti Primožu Trubarju, avtorju prvega slovenskega romana Josipu Jurčiču in piscu znamenitega Martina Krpana Franu Levstiku, obiskati njihove domačije, pokukati med stiške samostanske zidove, raziskovati grad Turjak in spoznati Ribnico, je bilo za nas nekaj izrednega. Nova spoznanja in vtise smo hoteli v sebi zadržati čimdlje, delček tega pa podariti tudi drugim.
Naslednji šolski dan, v ponedeljek, 26. septembra, smo v šoli celo dopoldne pripravljali poročila o krajih in pomembnih besednih ustvarjalcih, ki so iz njih izšli. Vsak je imel svojo zadolžitev, zato ni bilo priložnosti za "zabušavanje". Šesto šolsko uro smo se zbrali na modrem hodniku in predstavili sadove svojega dela. Gradivo (zapise, plakate) smo razstavili na panojih. Štirje fantje so nas s prizorom iz Jurčičevega Desetega brata vrnili v Muljavo, v Obrščakovo gostilno, kjer smo spet imeli priložnost slišati, kako je Krjavelj presekal hudiča na dva kosa.
Dokazali smo, da je "Ribn'čan Urban, po celem svejti znan". Ob prihodu v šolo naše torbe tisti dan niso bile polne knjig in zvezkov. V njih smo kot krošnjarji prinesli suho robo in lončarske izdelke, jih razstavili in s tem prinesli košček Ribnice tudi k nam. Na Dolenjskem je bil z nami tako lahko vsak, ki se je pomudil ob naših panojih. Anketa je pokazala, da smo bili s takim dnevom vsi zadovoljni in bi si jih želeli še več.
Učenci 8. a in 8. b razreda Osnovne šole Dragotina Ketteja
0Nm 3. jj <		%
A	Š, s, 0, o.	¥ \
S	J? * $ e.	i £ S
	L, 1. A, a.	
c*	% /jZ *.	/
^ o»r . ^		
SREČANJE
MLADIH PLANINCEV A4' SV. KATARINI ;
Mladi planinci, člani planinskih iz vseh osnovnih šol v občini J so le planinci iz Podgrada), soz3s> redno, tokrat že 21. srečanje soboto, 15. oktobra, 691 M V'S^ razgledni in zgodovinski ^ J Katarine nad Novokračinami-180 otrok je s svojimi učiteJl1^ planinskimi mentorji preživel0 sončen dan v naravi.	J
Planinska tura na vrh, P0. ^ izmenjave priložnostnih darilc 'M petje in mladostno razvedrilo so J!° ,/ bogato zapolnili mlade noge in srcajJ imenu gostitelja srečanja, skupine na OŠ Jelšane, je ^ J pozdravila ravnateljica m* A Gaberšnik, šolski zborček pa je st°L| vrstnikom iz vse občine prisrčno2 1 nekaj pesmi. Jelšanci so svojim namenili tudi spominsko darilo 'J odtisnjene grafike šestošolke f Lenarčič. To je bil prijeten ku11 j utrinek srečanja, ki so ga mladi PoS jj , tudi spominu na 130-letnico je^a _ čitalnice. Planinska mentorica Čeligoj je v zahvalo za gostoljn ■ ^ jelšanskim planincem poklonila . darili v imenu vseh zbranih pla^1 pp , skupin in mladinskega odse 3	^
Snežnik, ki prav v tem letu sla'/l j , letnico. Najprizadevnejšim so men
.sij
vročili bronasta in srebrna 0 ^ akcije "Mladi planinec ' planinka", vsi skupaj pa smo 12 , JI marsikaj zanimivega o štiritb0
vlogi gore, prazgodovinske nas® i(,
med Kvarnerskem zaliv° notranjostjo. Franc Poklar je 111 ^ razkazal skoraj kilometer J obrambni nasip, ki je gotovo prazgodovinska zgradba v naš' ® J
Žal so učenci in organizator)1 ^ pričakovali pozdravov ali čei. četrtstoletno planinsko delo z m ^ J zato so toliko bolj veselo pozdravno pismo predsednika | J Staneta Prosena in se mu zahvaljujejo. Srečanje je Zavarovalnica Adriatic in Koper iz II. Bistrice. Hvala! ^^c|igfK
Obrambni nasip okrog vrha Sv. Katarine so mladi kar prekrili s sV0j>""/jsl(ill Veliko zanimivega o njem jim je povedal Franc Poklar, ki že dolg0 r‘ preteklost tega pomembnega gradišča.
GRAFINZENIRING
BAZOVIŠKA 8 ILIRSKA BISTRICA TEL. 067/81-552
CELOVITE RAČUNALNIŠKE REŠITVE ZA TRGOVINO, OBRT, GRAFIKO, ZABAVO, 'ZOBRAŽEVANJE, RAČUNOVODSTVO
konfiguracija meseca
SAMO 139.000 SIT 486DX/40, TRDI DISK 251 MB,
4 MB RAM,
MONO VGA 14 ", OHIŠJE, TIPKOVNICA, MIŠKA
Z&UČENCE IN ŠTUDENTE POPUST!
Mi

-UU
■ ■ j-

KOZLEK
PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE d.o.o.
Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAX 067/41-630
VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO KRMILA, GNOJILA, SEMENA,
ZAŠČITNA SREDSTVA....
NOVI STROJI IN KOMISIJSKA PRODAJA KMETUSKE MEHANIZACIJE

Suma inženiring d.o.o.
Bazoviška 18, 66250 Ilirska Bistrica Telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042
PRIMORSKI SKLADI d.o.o. KOPER
SMO
EDINA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE, KI POKRIVA CELOTNO PRIMORSKO IN IMA SEDEŽ NA PRIMORSKEM.
ZBIRAMO CERTIFIKATE
ZA POOBLAŠČENO INVESTICIJSKO DRUŽBO
MODRA LINIJA d.d. KOPER
in*
ila*
/oi* zal
iS«
Iič'i /r^ la',! veiij
nn Vložitvijo svojega certifikata v Modro linijo si boste zagotovili:
Trj 'varno naložbo, saj bodo zbrana sredstva uporabljena za nakup deležev v
Mbližno 70 podjetjih. Njihovo poslovanje bodo skrbno nadzirali finančni strokovnjaki. 'K ponosno naložbo, saj bomo kupovali deleže v primorskih podjetjih, ki od ^ na)bo|je poznamo, saj z njimi že dolgo poslujemo. Gospodarstvo primorske regije je 'j ^nes med najuspešnejšimi v Sloveniji in ima tudi odlične možnosti za razvoj.
^ ‘Pametno naložbo, saj boste omogočili, da se s privatizacijo odločanje o našem
Vsakdanu ne bo preneslo iz naše regije.
^ vse informacije in vpis lastniškega certifikata smo vam na voljo: I«1'" ‘ SUMA d.o.o. IL. BISTRICA, BAZOVIŠKA 18 (tel. 41-504)
It1’ , '•v
'iel\ ‘ primorski skladi d.o.o. koper (tel. 066/38-802)
leti' ■
' SB KOPER PE ILIRSKA BISTRICA
,' SDK IN PTT
\o§
ečF
fjli' ifl11'
4
>in« ef°
ODLOČITEV JE NA VASI STRANI!
PIŠEJO SE VAM DOBRI ČASI.
PUR^TEK

DA
DAl t.
^se cenjene kupce obveščamo o veliki razprodaji sedežnih garnitur "WAXHOLM" in "FIORA", ki so ostale od izvoznega programa.
Dobite jih v
ILIRIJI, TRGOVINA POHIŠTVO, Cankarjeva 25 v Ilirski Bistrici.
Za vse informacije pokličite VINKA SPETIČA ali IGORJA MIKULETIČA, tel. 067/81-147!
Razprodaja bo potekala do prodaje zalog!
tift
Gradišče 51, 66243 Obrov, Telefon 066/83-420, Telex 34462 Sudest SLO, ______________________Telefax 066/83-440
d1"

d.o.o.
PODBEZE 39 - ZALČI 66250 IL. BISTRICA tel. 067/82-402 fax. 067/81-285
PIZZERIA
PODGRAD, TEL.: 067/85-720
Ugoden nakup:
-gradbenega materiala -vodoinstalacijskega materiala materiala za centralna ogrevanja - italijanska keramika - teraco ploščice - topli podi
MONTAŽA VODOINSTALACIJ, CENTR. OGREVANJ,
KLIMA NAPRAV,
OGLEDI IN SVETOVANJE
NA BAZOVIŠKI 4a SMO ODPRLI NOVO TRGOVINO
Lu3c>
transport
terminal
ilirska bistrica
MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE
Urnik: NON STOP
8 - 18
SE PRIPOROČAMO
5UK1S
ProVITA0
Inženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Adamičeva 4 tel. 067/41-820
r	'n
Skupščina občine Ilirska Bistrica
€P P0UURETANI
POLIURETANI - PIAMA
ITCSCr5
ILIRSKA BISTRICA
v.
PEKARNA
Ilirska Bistrica
s
M
Adriatic^
zavarovalna družba d.d.
adriatic-dainia Bazoviška l, tel. 067/41-924 Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica
BMDINŽENJERING
Naslov uredništva: Bazoviška 40,
66250 Ilirska Bistrica, tel. 067/81-297, tel/fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borlslav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce", Bazoviška 40 Glavni in odgovorni urednik:
Borlslav Zejnulovič
Uredniški odbor: Dimitrij Bonano, Vojko Čeligoj, Zdravko Debevc, Franc Gombač, Ivko Spetič /predsednik/, Sergij Siene
Urednik, novinar in lektor:
Branko Zidarič
Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: "GA Commerce" Ilirska Bistrica Naklada: 1200 izvodov
■pj primorje
lU ajdovščina
ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA
CENIK OGLASOV V
Snežniku
/ ^
1. polovica strani	28 x 17 cm	28.000	SIT
2. četrtina strani	14 x 17 cm	14.000	SIT
3. osmina strani	14 x 8,5 cm	7.000	SIT
4. šestnajstina	6,5 x 8,5 cm	3.500	SIT
strani
v__________________________________/
Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%.
Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru.
Pokličite "GA Commerce", Bazoviška 40, Ilirska Bistrica, tel/fax: 067/81-297
1
BALINANJE
BK PLANINC JE OSVOJIL SLOVENSKI POKAL
Ljubljana, 15. 10. 1994 - Na pokritih baliniščih BK Šiška se je zaključilo tekmovanje za slovenski pokal. Nastopilo je 16 najboljših ekip, med njimi pa je bil tudi BK Planinc iz II. Bistrice.
Naši tekmovalci so se prebili v zaključne boje in v polfinalni tekmi premagali ekipo BK Šiška z rezultatom 13 : 6. Z zmago so si izbori I i nastop v tekm i za 1. mesto. To priložnost so izkoristili in premagali ekipo BK Skala iz Sežane z izidom 15 : 3. BK Planinc je tako, v postavi Dušan Jenko,
Slavko Dovgan, Primož Renko, Stojan Torjan, Anton Fabec i n Jože Cesar, postal slovenski pokalni prvak. Čestitamo! Naj za informacijo povem, da se v balinai>ju predvideva organiziranje tekmovanja evropskih pokalnih zmagovalcev po vzoru nekaterih drugih panog. Podoben uspeh bi tudi za ostale občinske športne klube v naslednjih letih pomenil priložnost za meritev moči z močnejšimi evropskimi ekipami.
Zdravko Debevc
KROS
29. KROS OBČINSKIH REPREZENTANC ZA POKALE DELA
ČATEŠKE TOPLICE, 15. 10. 1994 -Tradicionalnega jesenskega krosa smo se udeležili z enaindvajsetimi tekači v moški in ženski konkurenci. Nastopili smo v osmih starostnih kategorijah z ekipami dveh ali treh tekmovalcev na 1000 m dolgi progi. Ekipe so sestavljali osnovnošolci in srednješolci, ki se ponavadi redno udeležujejo tega tekmovanja.
Najboljši iz II. Bistrice so bili: Tihomir Strajnič (8. mesto, letnik 79), Vanja Celin (12. mesto, 77-78), Simon Sedmak (23. mesto, 82), Nastja Zirnstein (31. mesto, 81) in Damjan
Batista (36. mesto, 81). V tekmovanju ekip, ki sta jih sestavljala dva tekmovalca pa so se najbolje odrezali dečki letnika 81 (15. mesto, 33 ekip), deklice letnika 81 (17. mesto, 36 ekip) in dečki letnika 79 (10. mesto, 1 7 ekip). Reprezentanca občine II. Bistrica se je v skupnem seštevku uvrstila na 27. mesto med 39. ekipami. Velja omeniti, da bi bila skupna uvrstitev višja vsaj za 10 mest, če bi nastopili v kompletni postavi. Pogrešali smo zlasti nastop B. Kerme in I. Karliča (I. 77-78), ki bi bila med vrstniki v samem vrhu.
Zdravko Debevc
OBČINSKO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V KROSU
IL. BISTRICA, 7. 10. 1994 - letošnje tekmovanje učencev in učenk iz osnovnih šol v krosu smo, kot že vsa prejšnja leta, pripravili na Hribu svobode. Tokrat smo se odločili, da za višje razrede po predhodnih izbirnih tekmovanjih nastopijo le najboljši učenci po posameznih letnikih.
Nastopilo je 158 tekmovalcev in tekmovalk (89 + 69) iz OŠ D. Ketteja, OŠ A. Žnideršiča, OŠ Podgora Kuteževo, OŠ R. Ukoviča Podgrad in OŠ Pregarje. Na progi v dolžini 1000 m so bili najboljši: UrošRožanc(D. K., letnik 83), Simon Sedmak (A. Ž., 82), Damjan Batista (D. K., 81), Matjaž
Kešanski (D. K., 80), Vesna Boštjančič (D. K., 83), Ana Štemberger (A. Ž., 82), Marjanca Muha (D. K., 81) in Katja Smrdel (D. K., 80).
Pred prvenstvom za starejše učence je nastopilo tudi 455 otrok (197 dečkov in 218 deklic) obeh bistriških šol od 1. do 4. razreda, le da so tekli na 500 m dolgi progi. Najboljši so bili: Primož Velikanje (A. Ž., 87), Joško Štemberger (A. Ž., 86), Simon Batista (D. K., 85), Tadej Šajn (D. K., 84), Laura Valenčič (D. K., 87), Anja Kirn (D. K„ 86), Erika Hrvatin (A. Ž., 85), Suzana Logar (D. K., 84) in Lara Logar (A. Ž., 84).
Zdravko Debevc
ŠPORT
NOGOMET
TURNIR VETERANOV
Nogometni klub PLAMA Podgrad je v petek, 14. oktobra, organiziral II. memorialni malonogometni turnir v spomin na njihovega preminulega člana Borisa Drobnjaka.
Ob udeležbi šestih ekip, s katerimi je bil tako ali drugače povezan, je zmagala ekipa sodnikov iz Kopra. V finalu so premagali veterane Pasjaka (Hrvaška) z rezultatom 4 : 0. Sodniki so po prikazani igri zasluženo zmagali, nastopili pa so z ekipo, ki je bila daleč
najmlajša. V tekmi za tretje mesto so veterani Transporta premagali Podbeže. Turnir je bil zelo izenačen, saj se je ekipi Galvanske opreme, ki je bila šele peta, finale izmuznil le zaradi slabše razlike v doseženih golih. Organizatorji si prizadevajo, da bi postal turnir tradicionalen in dobil tudi humanitaren značaj. Udeleženci so si obljubili, da se dobijo tudi prihodnje leto.
Robert Božič
REZULTATI MLAJŠIH SELEKCIJ NK TRANSPORT
Mladi tekmovalci NK Transport uspešno tekmujejo v ligah mlajših selekcij. Prvi so jesenski del tekmovanja zaključili mlajši dečki (do 12 let) v okviru Kraško-notranjske lige. Med štirimi nastopajočimi ekipami so po šestih tekmah premočno na prvem mestu razpredelnice s šestimi zmagami in razliko v golih 26 : 1.
Ob podobnem uspehu v spomladanskem delu tekmovanja se bodo potegovali za prvaka Medobčinske nogometne zveze Koper s prvouvrščeno ekipo obalne lige MDI, kjer nastopa sedem ekip. V vrhu lestvice sta moštvi NK Koper A in NK Izola.
Nekoliko manj uspešni so kadeti (do 16 let), ki med devetimi ekipami v okviru lige MNZ Koper držijo sredino razpredelnice. Po petih tekmah so dvakrat zmagali, enkrat remizirali in dvakrat izgubili, imajo pa gol razliko 15 : 10.
Uspešni in učinkoviti so tudi mladinci, ki v Primorski ligi zastopajo NK Transport. V nedeljo, 23. oktobra, so na gostovanju v Tolminu izgubili prvo točko. Po petih tekmah so dosegli štiri zmage in en neodločen rezultat z gol razliko 1 7 : 3 v svojo korist Največji tekmec za vrh razpredelnice je verjetno ajdovsko Primorje, s katerim se še niso pomerili.

Ekipa mlajših dečkov NK Transport, ki jih vodi Bojan Dovgan. (Foto: P. Nikolič)
ATLETIKA
ATLETSKE PIONIRSKE IGRE
PRIMORSKE
NOVA GORICA, 8. 10. 1994 - 40 mladih atletov iz II. Bistrice je nastopilo za 60-člansko ekipo Atletskega kluba Postojna. Tekmovanja so se udeležile še ekipe iz Nove Gorice, Tolmina in Kopra.
Najboljše rezultate so v tekmovanju letnika 1979-80 dosegli naslednji atleti iz II. Bistrice: Tihomir Strajnič je bil najboljši v teku na 60 (7, 33 sek) in 300 m (38, 2 sek), Marko Murovec je bil drugi v metu krogle (11,39 m), Andrej Primc tretji v skoku v višino (140 cm),
Marjanca Muha je zmagala v metu žogice (45, 40 m), Tina Prelog pa je v skoku v višino zasedla tretje mesto (130 cm). Med letniki 1981-82 je bila Nastja Zirnstein v teku na 60 m (8, 4 sek) druga, Miha Rur/ež tretji v teku na 300 m (46, 4 sek) in Mojca Klanšček tretja v skoku v daljino (447 cm). Za letnik 1983 in mlajše sta se izkazala Vesna Boštjančič s prvim mestom v skoku v daljino (435 cm) in Kristjan Pugelj, ki je bil drugi v teku na 60 m (9, 1 sek).
Zdravko Debevc
KVALIFIKACIJE ZA EKIPNO ATLETSKO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL
POSTOJNA, 20. 9. 1994 - September in oktober sta bila bogata z atletskimi tekmovanji na katerih so nastopili tudi osnovnošolci in srednješolci iz naše občine. Na regijskih kvalifikacijah ekip sta nastopili tudi obe bistriški osnovni šoli z ekipama dečkov (30) in deklic 34).
Med šestimi ekipami iz vse regije so dečki OŠ A. Žnideršič zasedli 4. mesto (13055 točk), dečki OŠ D. Kette pa 5. mesto (12731 točk). V tekmovanju
deklic so predstavnice OŠ D. Kette zasedle 2. mesto (12732 točk), njihove vrstnice iz OŠ A. Žnidaršič pa so bile tretje (11989 točk). Na finalno tekmovanje osmih ekip osnovnih šol se uvrščajo tiste šole, ki zberejo največ točk na regijskih kvalifikacijah. Učenci in učenke nastopajo v osmih atletskih disciplinah: tek na 60, 300 in 1000 m, štefeta 4 x 100 m, met krogle, met žogice, skok v višino in daljino.
Zdravko Debevc
KARATE
REPREZENTANCI
NA SLOVAŠKEM
Slovenska reprezenca se je ude Id1 mednarodnega turnirja v k a je potekal 15. in 16. oktobra r --	■ ■ ulo

Bistrici. Turnirja se je udelež‘ reprezentanc in 23 karate klubov cele Evrope.
Turnir na Slovaškem je tradicionalen, zato je bila konkure11 tudi letos zelo ostra, saj je vse reprezentancam služil za preverja'
forme pred svetovnim prvenstvo'1 decembru. Tekmovalo je 28 članic 29 članov. Vojka Šestan je z odM izvedeno kato Goyushihodai Pn‘ finale in zasedla zelo dobro 7. <oe Kristofer Štemberger pa je pr'sta 10. mestu. Z ozirom, da se tekmovalci pospešeno pripravljaj0
svetovno prvenstvo, smo z delo" ,tanci J
uspehi v klubu in reprezenu zadovoljni. Ob tej priložnosti seže ' zahvaliti SO II. Bistrica, Telesu in1 kot sponzorjem.
Stojan I
IN MEMORIAM
LUCIANO
SACCOMANDl
Luciana Saccomandija smo 7. ok10f
pospremili k zadnjemu bistriško pokopališče. Ko v mislih p’ tirno društveno življenje v našem » ugotovimo, da Lučkota, kot smo mu ., pravili, srečamo po letu 1945 v na) ličnejših Športnih in drugih dru ,a Spominjamo se ga kot dijaka in š*11 v Postojni in Trstu, ko je skupaj z Bistričani prinašal domov sodo^ glasbo in športne igre. Še zdaj 5,1 ^ študentski orkester, v katerem )L Lučko igral violino. Bil je tudi i|ricriprj. nogometaš, eden najboljših n3g:0i, morskem v letih po drugi svetovni ko je igral za Postojno. Tudi za nogomet ima Lučko zelo velike za ■ saj je kot igralec in član sodniške0 ,e.
zacije Nogometne zveze Sloveni^0 ^

živel veliko časa na igriščih. Nafe' ^ za družbeno in družabno življe° ^t pokazal tudi na drugih področj1 krvodajalec je podpiral to človek01 ^ dejavnost in je bil do zadnjega ^ najaktivnejšimi Bistričani tudi področju. Ko smo v šestdeset' gj ustanovili v II. Bistrici bridge k 0 najdemo med vnetimi privržene' .|j i____________:___ . i.<-mn 0^$
nilne miselne igre, v kateri smo na^jjjj. širom po Sloveniji, Hrvaški 'n^^pjit
Lučko je pomagal tudi pri oS"”r|i p° pevskega zbora podjetja Transp upokoj itvi pa je pri društvu upok°l ^j-skrbel za športno življenje in,.sewe|ik0 stvoval zlasti v balinarski sekciji-;i| ^
aivcivcll Z. IdMI V [želi If Idi	' jjj ^
prostega časa je posvetil združcH
ferjev in avtomehanikov v II. Bis jjli--"m3,
ga bodo prav gotovo zelo	^
Vsem Bistričanom bo Lučko
lepem spominu.
prij*110
N.