(j)12£>om (-yuAUce..* NO. 133 Ameriška Domovina ' JOo32R&GH in languagc only ^ AM6RICAN IN. SPIRIT išervinc Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 15, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI Jugoslavija vabi le 1 malo uspeha družbe iz ZDA k sodelovanju Samo 14 ameriških podjetij se je doslej odločilo za sodelovanje z jugoslovanskimi na temelju zakona od leta 1967. | CHICAGO, 111. — Sodelavec tukajšnjega lista The Chicago Tribune Charles Doe je v tem listu 12. avgusta objavil daljše Poročilo iz Beograda, v katerem razlaga, kako malo zanimanja je vzbudilo pri ameriških podjetjih jugoslovansko vabljenje k ^ sodelovanju z jugoslovansko in-1 dustrijo na temelju zakona iz leta 1967, ki dovoljuje 49% tujo Udeležbo pri skupnih jugoslovanskih podjetjih. I ! Doslej se je te ugodnosti po-služilo le 14 ameriških podjetij, ud katerih polovica je vložila v skupna podjetja z Jugoslovani manj kot milijon dolarjev. Nemška in italijanska podjetja so v tem pogledu daleč spredaj. Posebno velja to za avtomobilski družbi Fiat in Volkswagen. Beograjski vladni predstavnik je dejal ameriškemu časnikarju, da “verjetno ni dovolj zaupa-uja” pri ameriških družbah zaradi različnega gospodarskega sistema. Zagotavljal je Ameri-kanca, da ni “nobene pravne o-vire za rast dobička v tej deželi”. Tuji udeleženci v jugoslovanskih podjetjih imajo pravico vzeti svoj del dobička iz Jugoslavije. Njihova vloga je zavarovana s pogodbo s podjetjem, pa tudi po U.S. Overseas Private Investment Corporation, vlad-ui ustanovi ZDA, ki jamči proti izgubam v slučaju vojne ali razlastitve. To kritje je v veljavi °d leta 1972. Naj večja ameriška udeležba v Jugoslaviji v sodelovanju s tamkajšnjimi podjetji je v kemični industriji, kjer je Dow Chemi-cal Co. vložila 7.5 milijonov dolarjev v gradnjo tovarne za po-listerin. Od uvoza kemikalij, ki' 2naša 349 milijonov dolarjev vrednosti letno, jih je iz ZDA le za 12 milijonov, četudi so po ka- J kovosti na splošno boljše od ev- | r°pskih. Jugoslavija bi posebno rada Pridobila za sodelovanje ameriška podjetja na polju tekstilne j industrije, ki potrebuje nove stroje. Ameriška podjetja opozarja na sorazmerno ceneno delovno silo in na možnost prodajo izdelkov v Sovjetsko zvezd in Tjene satelite, kamor neposred-n° iz ZDA ti le redko prodro. NOVI GROBOVI Mary Elesh V Euclid General bolnici je umrla v ponedeljek 81 let stara Mary Elesh z 20421 Arbor Avenue, rojena v Starem trgu pri Ložu v Sloveniji, vdova, došla v ZDA 1. 1912, mati Rose Brancely in Mary Kuhar ter pok. Louisa. Bila je članica ABZ št. 137 in SŽZ št. 25. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 9.30 v cerkev sv. Pavlama Char-don Rd., nato na pokopališče. Ford kandidat 19761 Prijatelji predsednika G. K. Forda pravijo, da se je ta že odločil kandidirati za predsednika ZDA 1. 1976. WASHINGTON, D.C. — Najožji prijatelji in sodelavci predsednika Geralda Rudolfa Forda trdijo, da se je ta dejansko že odločil kandidirati leta 1976 za novo, polno poslovno dobo. V tem slučaju bi bilo treba računati, da bo podpredsednik, ki ga bo predložil, njegov sokandidat jeseni 1976. Odkar je bil G. R. Ford izbran in potrjen za podpredsednika ZDA namesto odstopivšega S. T. Agnewa lansko jesen, je vedno i izjavljal, da nima nobenega na-1 delavstva mena kandidirati za predsedni-1 s°Je^ovanje Je^avs^va ka ZDA leta 1976. Ko so se spo- P1^ inflaciji, mladi pojavile prve vesti o možnosti odstopa predsednika Nixo-na, je Ford 2. aprila dejal novinarjem; Če pride do okoliščin, Predsednik prosil Meanyja za pomoč v boju proti inflaciji Predsednik G. R. Ford je v torek sprejel vodnika AFL-CIO in ga prosil za sodelovanje v boju proti inflaciji. WASHINGTON. D.C. — Pretekli torek je predsednik G. R. Ford sprejel glavnega predsednika AFL-CIO G'. Meanyja v Beli hiši in se razgovarjal z njim o sodelovanju organiziranju delavstva v boju proti inflaciji, pa tudi o vseh drugih vprašanj ih, ki zadevajo delavstvo. To je bil prvi obisk Meanyja v Beli hiši od 11. junija lani. Sestanek je trajal 45 minut in je bil “zelo prijateljski, razgovor zelo konstruktiven”, kot je dejal predsednikov tiskovni tajnik. Vodnik organiziranega delavstva je posebej opozoril predsednika ZDA na rastočo brezposelnost, zlasti v gradbeni industriji, ko so obresti za nakup domov postale tako visoke, pa posojil za nakup še po njih ni vedno možno dobiti. Predsednik Senat odklonil dogovor o posojilu Grumman družbi WASHINGTON, D.C. — Senat je v torek odklonil sporazum Vojne mornarice z Grumman Aerospace Corporation o 100 milijonih dolarjev posojila, ki naj bi jih družba potrebovala, da bi mogla nadaljevati z gradnjo lovskih letal F-14. Senat je potrdil s 53:55 resolucijo, ki jo je predložil sen. W. Proxmire, nasprotnik poskusov in načrtov za reševanje velikih podjetij, ki delajo za narodno 0-brambo, iz finančnih stisk. Senator trdi, da je pri tem vse preveč tajnosti, prevar in zlasti slabega vodstva. Kissinger razpravljal s Fahmyjem iz Egipta Zunanji minister Egipta je prišel v Washington na razgovor o naslednjem koraku za pomiritev Srednjega vzhoda. Tudi jorda-nijski kralj Husein je v ZDA. WASHINGTON, D.C. — Položaj na Srednjem vzhodu je še TURKI ZASEDAJO CIPER Ko Turkom ni uspelo pri pogajanjih v švicarski Ženevi doseči razdelitev otoka Cipra na grški in turški del, ki naj bi bila pov'ezana v konfederaciji, so razgovore končali in začeli “svoj del” otoka zasedati z vojsko. Grčija, ki ne more otoka braniti, je v znak protesta proti zaveznikom v NATO umaknila svoje oborožene čete iz NATO. UMVttO PVUSS INTlRNATtON Al , INC.. /U.C M&KTS Rt >? tO-• • WASHINGTON, D.C. — ZDA Ko sta zastopnika Grčije in šo poskušale preprečiti ponoven grškega prebivalstva na Cipru vojaški nastop Turčije na Cipru, odklonila turške zahteve, posre-ko je bilo očitno, da Grčija ne dovanje britanskega zunanjega ZDA je vodnika organiziranega ' , . . , , j bo pristala na turške zahteve po ministra J. Callagahna ni moglo /-miQxro+ira prosil ZcL podporo in V J10 za^ ., m nafe ' ° 'delitvi otoka v grški in turški položaja več rešiti. Turške obo- boju Predsednik Ford je sprejel tudi delavskega tajnika Petra J. Brennana, s katerim se je'raz- strani govorita o možnosti nove vojne in se na njo tudi mrzlično, pripravljata. Državni tajnik Kissinger je v preteklih tednih razpravljal s predstavniki Izraela in Jordanije' ta teden pa z zunanjim ministrom Egipta Is- govarjal o položaju delavstva in kar niislim jaz. da se ne bo zgo- gospodarstva o ozirom na delay- dilo, potem bom pred trdo odlo- zahteve m zelje. j ub ovnim sestankom Gospodarski sestanek na vrhu, . . . . „ , C11V1J°- , . T ^ j , . A ’ med Kissingerjem m Fahmy- Ko je pretekli teden Ford na- 1 £a Je ^ord naPovedal Pretek‘1 jem pretekle dni ni bilo pove- sledil Nixona v Beli hiši, "je prišlo do teh okoliščin” in njegovi zaupni prijatelji trdijo, da je “trdo odločitev” že napravil. Predsednikov tiskovni tajnik J. F. HorsFje na to vprašanje v torek odgovoril: “Nobena odločitev še ni bila napravljena.” To li ponedeljek v svojem govoru pred Kongresom, je bil po vsem sodeč preložen na čas po Delavskem dnevu v septembru. dano uradno nič podrobnega o vsebini razgovorov. Iz prejšnjih i izjav in iz neurdČTiih virov je I razvidno, da sta Kissinger in D ^ TJ , . Fahmy razpravljala o Srednjem romocmk Humphreyja vzhodu ^ 0 naslednjih korakih priznal svojo krivdo pri njegovem pomi r j evanju. ST. PAUL, Minn. — Bivši ti- Konferenca v Ženevi je še ved- je vsekakor odmik od trdnih za- , skovni tajnik sen. H. H. Hum- no v načrtu za september ali ok-nikanj, ki so do preteklega ted- phreyja, demokrata iz Minneso- tober. Ni še rešeno, kdo naj tam na prihajala od podpredsednika te, je priznal, da je sprejel ne- govori v imenu palestinskih A-G. R. Forda. Ta odmik je lahko zakoniti prispevek od mlekar- rabcev. le politična taktika, ki naj o-krepi položaj predsednika. , Ce doma in v tujini računajo s tem, da bo Ford kandidiral, ga bodo obravnavali čisto drugače, kot ne, njegov poslovni tovariš, ki in, kateremu na čast bo predsed-če bi izjavil, da tega ne bo sto- je tudi priznal krivdo, sta ostala nik Ford priredil jutri v Beli ril. Predsednik G. R. Ford lahko na svobodi po položitvi jamšči- hiši slavnostno večerjo, prvo. ostane v Beli hiši ne le dve leti ne po $1000 vsak. Volivni pri- odkar je postal predsednik in pol, ampak tudi 10 let, če bo spevek sta sprejela leta 1972 od ZDA. S Huseinom je izvoljen. Associated Milk Producers Inc. Ijica Alia. del. Turki so zahtevali nekako rožene sile eno tretjino celotne površine o-toka, ko je Turkov med otoškimi prebivalci le nekako eno petino, pa še ti so raztreseni po vsem otoku, vendar z večino na severovzhodu. Ankara hoče za Turke na otoku ozemlje severno od “Atilove črte”, ki poteka zahodno od Kirenie na jug preko Nikozie in dalje na vzhod na so prešle v napad Iz Clevelanda in okolice Zapovedan praznik— Danes je zapovedan praznik Marijinega Vnebovzetja — Veliki Šmaren ali Velika gospoj-nica, kot ta dan imenujejo na Slovenskem. Seja— Društvo Naš dom št. 50 ADZ ima v nedeljjo, 18. avgusta, ob dveh popoldne redno sejo v SND na Maple Heights. Pozdravi— Rojak Frank Staniša in Geneve v Ohiu ter prof. Mihael Brunec s Koroškega, poznan nekdanjim slovenskim taboriščnikom v Spittalu, pošiljata pozdrave iz Sv. dežele čitateljem Ameriške Domovine. Krofi naprodaj— V soboto dopoldne po enajsti uri bodo v farni dvorani pri Sv. Vidu naprodaj domači krofi. Tajnica zdoma— Mrs. Mary Zupančič, tajnica Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, sporoča, da gre na konvencijo KSKJ v Pittsburgh, od tam pa na obisk k svoji vnuki- včeraj zgodaj zjutraj in napre-1 nji v Philadelphio. Zato ne bo dujejo po načrtu proti postavlje- pobirala asesmenta 26. avgusta, nim ciljem. Ce bi v času njene odsotnosti Turki izvajajo svoj načrt s silo bilo kaj nujnega, naj se član-Kljub močnemu odporu Na- stvo obrne na blagajničarko rodne garde, ciprske grške voj- Jean Gerčar, tel. 946-6219. ske, ki pa nima težkega orožja, Južno krilo NATO mrtvo na Cipru. Grki za federacijo so turške sile prodrle na zahod in jug ter so bile danes zjutraj tik pred Famagusto. Po' vsem Famagusto, največjo pristanišče s°deč bodo še danes dosegle Umik Grčijo iz vojaškega dela svoje cilje, ker grške ciprske NATO pomeni zlom južnega sile dobro opremljenim in moč- krila, ker je nastala široka vrzel nejšim turškim silam niso kos, med Italijo in Turčijo, obeh nihče pa jim ne bo prišel na ostalih dveh glavnih članic NA-Turčija in turško prebivalstvo pomoč ! TO na jugu. Stvarna posledica na Cipru zahtevata delitev otoka y Ankari so izjavili včeraj 'grškega umika ne bo mogla biti v turški in grški del, med tem d& bodo turške ^ zasedle ^ izredno pomembna, ker grške ko Grčija to odklanja m vstraja t-s^ de^ QjDra kj u rjpada» j oborožene sile niso imele druge na enotnosti otoka in Ciprske 'purkom * ; naloge kot varovati svojo lastno republike s samopravami tur- ' I severno mejo proti Albaniji, Ju- ških naselij na otoku. Ta naj bi Pn začetku novega vojaškega gosl8vi.. in ^ ske družbe v volivni sklad za H. O tem vprašanju se bo razgo-|bila povezana z grškimi v fede- nas 0Pa V^era^ g!U ^ 50 e-ti zadnji, ki je članica Varšav-H. Humphreyja. varjal s Kissingerjem in s pred-|raBvni republiki. Turški zastop- ^ ske vojaške zveze. Norman Sherman, varjal s Kissingerjem in s pred- Gtivni repubiiki Turški zastop- ^ napadle tudi grški del Ni-bivši ti- sodnikom Fordom po vsem so-'nik Rauf Denktash. ki je uradno ko21e/ letališčem tik mesta, k, skovni tajnik, in Jack Valenti- deč tudi jordanijski kralj Huse-1 podpredsednik Ciprske rePubk":^ rodovn%Ze°kam,Ce-k ne niorrrvtr nečimrni tmruriJ U; m Ve+eve™,, „„ ke, je izjavil da Turki ne priz- 1 ’ ^ °Jas °' Je navajo več ustave, na temelju' dilo.mrtyih’ nekaj Pa ranFnih-katere so Angleži Cipru priz-!Turska letala 30 Porusila tudi nah leta 1959 neodvisnost. Izja- neko umobolnico- 0bitno ie> da svoje- zahteve po delitvi otoka. Pod- INFLACIJA JE TRD OREH TUDI OB SODELOVANJU KONGRESA , , -i • n T , . , , se Turki pri svojih vojaških na- tudi kra- vil oe, da Turk, ne odstopijo od^^ J J 'Njihov vrhovni poveljnik na ■ Cipru je pozval ciprske Grke, 'naj se predajo, ker so “od vseh Vrnitev k rednem času? WASHINGTON, D.C. odbor Predstavniškega doma je | odobril predlog, naj bi ZDA Prešle k rednemu času v 4 zimskih mesecih. Po tem predlogu bi se vrnili k rednemu času zad-n.io nedeljo v oktobru in ostali Pri njem do zadnje nedelje v februarju 1975. Po sedanjem zakonu je ‘dnevni’ čas v veljavi vse do konca oktobra 1975. Vremenski prerok Pretežno jasno, najvišja tem-IPeratura okoli 80 F (28 C). W A S H I NGTON, D.C. -Predsednik Gerald R. Ford je označil inflacijo za notranjega sovražnika št.’1, proti kateremu je pozval v skupen boj Kongres in vso javnost. Prišel je do zaključka, da inflacija sama po sebi ne bo izginila, da je proti njej potreben načrten in vztrajen boj. Ta boj mora biti zasnovan široko in mora biti voden s skrajno previdnostjo. Inflacija se pojavi, kadar je povpraševanje po vseh vrstah blaga, prav posebno še vsakdanjih potrebščin, večje od ponudbe. Ker gre vse blago naglo in dobro v denar, prodajalci priložnost uporabijo in začno dvigati cene. Dviganje cen povzroči dviganje življenjskih stroškov in vsi zaposleni zahtevajo povišanje plač, ki jim naj omogočijo nakupovanje potrebščin v dote-danjem o b s e !g u. Povišanje plač potisne cene potrebščin še višje in te zopet plače.., Tako pridemo v medsebojno potiskanje cen in plač navzgor, ki ne prinese stvarno nikomur koristi, pač pa škodo celotnemu gospodarstvu in njegovi ustaljenosti. Inflacija je dobra samo za dolžnike, ker jim omogoča vračanje slabih, manj vrednih dolarjev za dobre, ki so jih pred leti vzeli na posodo. Posebno prizadene tiste, ki zavi-se od pokojnin, za katere so plačevali skozi leta svojega dela, da bi si zagotovili mirno in varno starost. Ljudje na splošno tožimo k izboljšanju svojega življenja, k čim večjim udobhostim in prijetnostim. V kolikor to zmoremo, ni z gospodarske strani nobenega oporekanja, četudi ima nasvet, da je treba dati kaj na stran za deževne dni, še vedno koristen. Težave nastopijo, kadar si želimo več, kot zmoremo plačati, in posebno še, kadar smo se navadili na vseh vrst zahteve in prijetnosti, ki pa si jih ne moremo s svojimi dohodki več privoščiti. Tedaj začnemo de- lati dolgove, tak oposamezni-ki kot narodi, s tem pa začne padati tudi naš gospodarski ugled, naše zaupanje pri naših sodelavcih in v družbi sploh. V slučaju države začne njen denar izgubljati na vrednosti. To so ZDA v zadnjih štirih letih spoznale in dognale na precejšnjo nejevoljo svojih državljanov, ki so potovali po tujini ali tam živijo. Država gospodari dobro tedaj, kadar krije svoje izdatke doma s svojimi dohodki, v mednarodnih odnosih pa krije trgovske in druge nakupe z izkupički na tuje prodanega blaga ali uslug. Svobodno gospodarstvo pozna stalno nihanje, ko večji dejavnosti sledi zastoj ali počasnejša rast. To vpliva na zaposlitev ljudi- Ko število brezposelnost preseže znosno mero, skuša država oživiti gospodarstvo s tem, da poveča svoje izdatke, ki naj povečajo dohodke ljudi in povpraševanje po blagu, njegovo večjo prodajo in seveda s tem po- spešenje produkcije. Vlade se • pri tem običajno zadolže v u-panju, da bo povečana gospodarska dejavnost povečala dohodke in bo mogoče tako nastali primanjkljaj kasneje plačati. To se žal ne zgodi vselej. Naš narodni dolg raste iz leta v leto in se je samo pod predsednikom Nixonom povečal za preko 60 bilijonov dolarjev. Novi predsednik Gerald R. Ford je v ponedeljek zvečer pozval k zmanjšanju izdatkov zvezne vlade, k večjemu varčevanju, ki naj privede do kritja izdatkov z dohodki in če le možno še do kakega prebitka. Pri tem upa na sodelovanje in podporo Kongresa, ki pa doslej v preteklosti v tem pogledu ni kazal dosti razumevanja in še manj odgovornosti. Če bo Fordu tudi u-spelo doseči in ohraniti sodelovanje Kongresa v boju proti inflaciji, bo ta boj še vedno trd in dolg, inflacija je namreč trd oreh, ki ga ne stare j o lahko niti močne klešče. zapuščeni” in naj ne Grki bodo branili v slučaju napada svoje meje na severu, pa naj so člani NATO ali ne. Vprašanje je le, če bodo svojim dosedanjim zaveznikom pomagali pri vzdrževanju zvez, oskrbe in jim nudili oporišča. Ni dvoma, da bo čas pomagal k pomirjen ju duhov in ogladil ostrine sporov, toda odnosi med Grčijo in Turčijo bodo ostali izpostavljajo črevesje svojih žena in , . . . . , jotrok". To je vsekakor prilično ». i barbarska izjava za vico 20. stoletja, ki na Turke in i njihovo vojaštvo meče kaj čudno luč. drugo polo- n;ia ie’ da bi bil° nasProtnika- ki ° sta se borila in sovražila skozi dolga stoletja, mogoče zopet pomiriti in spremeniti v dobra so-iseda ali celo zaveznika. Grčija se umaknila iz vojaškega dela NATO Grčija je vojaško veliko šibkejša od Turčije in zato ni sposobna narediti nič učinkovitega v podporo Grkov na Cipru. Upala je, da bodo njeni zavezniki v NATO, predvsem ZDA podprli njeno stran in Turčijo zadržali pred novo uporabo oborožene sile. Ko se je to upanje izjalo-vio, je Grčija včeraj objavila, da umika svoje oborožene sile iz NATO. Izstop je v prvi vrsti političen ukrep, ki naj pokažfe domači in tuji javnosti razpoloženje Grčije v tem za njo tako težkem trenutku. Zopet je pod pritiskom j močnejše Turčije, kot je bila! ipred več kot pol stoletja v Mali | Aziji, in zopet je brez zavezni-jkov, prepuščena sami sebo in i svoji stiski. Washington na strani Ankare Tekom celega spora je Washington bil bližje turškim zahtevam kot grškim, četudi je svaril in pozival k miru in pameti dbe državi. ZDA “obžalujejo” turški vojaki nastop na Cipru, so včeraj izjavili v državnem tajništvu, pa niso proti njemu nič ukrenile. Jasno je, da se jim zdi Turčija v pogledu zavezništva važnejša od Grčije, če so že morali eno izgubiti, so odločili, naj bo to Grčija, pri tern se niso prav nič menili za moralno stran spora, kdo ima prav in kdo skuša “svoje pravice” uveljaviti s silo. Ta odločitev utegne nekoč Washingtonu prinesti še hude brige, kajti pustila bo svoje posledice tudi v drugih zavezniških državah. Ameriška Domovima ft' /VI 1: I? ■ CrPI ru— 180 I 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 ža pol leta; $7.00 za 3 mesece •• Kanado in dežele izven Združenih držav: $35.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: J United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 133 Thursday, Aug. 15, 1974 Gospodarska negotovost je po vsem svetu omejila počitniška potovanja Tujski promet se je na splošno razbohotil v zadnjem desetletju po vsem svobodnem svetu, prav posebno v naši deželi, v Kanadi in v svobodni Evropi. Milijoni so šli poleti na poti, eni k morju, druge v planine, tretji obiskovat in ogledovat zgodovinske in druge zanimivosti v razne dele sveta. Potovanje je postalo za nekatere skoraj način življenja. Tudi slovenski rojaki V naši deželi so se kar v precejšnji meri navadili hoditi redno poleti na ohisk v Slovenijo. Nekateri so hodili sami, drugi so jemali s ceboj svoje otroke, da bi jim pokazali kraje, kjer so nekoč živeli. . To so bili časi, ko je bil dolar mogočen gospod, ko se je vse oziralo nanj, si ga vse želelo. Zastonj je v onih dneh pozival predsednik L, B. Johnson svoje rojake in rojakinje, naj si ogledajo najprej domačo deželo, šele nato naj gredo v Evropo, kadar bodo gospodarske razmere za ZDA ugodnejše, kadar bo primanjkljaj v plačilni bilanci manjši. Potovanja v Evropo so se komaj kaj zmanjšala, starim obiskovalcem so se pridružili novi, ko so potovanja v Evropo postala prava moda. Predsednik Nixon je avgusta 1971 ukinil “začasno” zlato kritje dolarju in ta je začel drseti navzdol in pri tem izgubil nekako eno četrtino svoje stare vrednosti, ponekod celo celo tretjino. Življenje v Evropi in drugod po svetu je postalo za Amerikance dražje, dražji tudi poleti preko morja. Vse to ni ostalo brez vpliva, pa vendar so še vedno odhajali z Amerike v Evropo vsako leto milijoni izletnikov in počitničkarjev. Postopno se je začelo večati tudi potovanje Evropejcev in Japoncev v ZDA, ko je bil njihov denar več vreden in ko so se ob svojem čutili ponosnejše in seveda trdnejše. Nekateri so že kar naravnost začeli učiti Ameriko, kako naj dela, da bo tako trdna, kot so njihove domovine ... Priznati je treba, da Amerikanci tega niso ravno z veseljem poslušali, pa naj je bilo to že doma ali pa na tujem. Prenekateri ljudje v naši deželi so spoznali, da živimo preko svojih dohodkov, da porabimo več, kot pridelamo in zaslužimo. Odgovorni vodniki dežele so na to dejstvo začeli bolj dosledno opozarjati, padajoči dolar nam je to vedno bolj trdo dokazoval. Tako so si že prenekateri leta 1972 premislili in opustili svoje potovanje na tuje, počitnice so preživeli doma ali pa v sosednji Kanadi in Mehiki. Ker je bilo v tistem letu v Evropi izredno veliko japonskih obiskovalcev in so tudi Evropejci sami veliko potovali v druge države, zmanjšan ameriški obisk ni bil tako opazen. Lani je bil položaj že veliko očitnejši. Dober del boljših hotelov v Franciji, Italiji, Angliji, pa tudi v Nemčiji in drugod v Evropi, kamor so zahajali Amerikanci, je bil prazen ali le na pol zaseden. Japonci ih drugi, ki so prihajali, so bili v svojih nakupih in željah veliko skromnejši od A-merikancev. Tedaj so se javili prvi glasovi obžalovanja, da Amerikancev ni več ... Za letošnje leto so izdelali načrte z obsežnimi vabili in pozivi v ZDA z obisk Evrope, trudili so se zlasti Francozi in Angleži, pa tudi Španci in Italijani. V imenu Francije je vabila celo Brrgide Bardot... Uspeh ni bil posebno dober. V Franciji so ugotovili ob koncu julija, da je obisk Amerikacev letos za 10% manjši od lanskega, ki je bil seveda tudi za nekako toliko manjši od predlanskega. V Veliki Britaniji tožijo, da je obisk A-merikancev letos za 20% manjši, na Portugalskem za celih 40%'. v Španiji za nekaj manj. Cene v Evropi so dosti višje, kot so bile lani, postrežba boljša, ko ni nikjer navala gostov, ko je skoraj vedno možno dobiti prostor tako v restavraciji kot v hotelu za prenočevanje. “Boljši” hoteli in restavracije so slabše obiskovani, tujci so se zmodrili in naučili, da je mogoče jesti in piti v manjših krajih izven velikih mest enako dobro, pa zato veliko cenejše kot v velikih tujsko-prometnih središčih. Tujim gostom obetajo in ponujajo vsakovrstne ugodnosti/da bi jih privabili v deželo. Tako je na primer na Švedskem mogoče dobiti prostorno “kočo” za en teden za celo družino za $75 do $100, pri tem pa dodajo še možnost čolnarjenja, ribolova, igranja golfa in celo lova na lose. Najhujše so zadete v Evropi zaradi padanja tujskega prometa, ki ga je zakrivila gospodarska negotovost ob po-četvorjenju cen olja preteklo zimo, Italija, Grčija, Portugalska in Španija, v nekaj manjši meri Jugoslavija. Italija nudi tujcem gasolin po 3.29 galon, med tem ko ga morajo plačevati domačini po $1.76, pa je bilo vendar v Benetkah v letošnjem juniju 34% manj tujih gpstov kot lani v istem mesecu. Ko je prišlo do ciprske krize, so tujci, ki jih že tako ni bilo posebno veliko, naglo zapustili Grčijo in Ciper, pa tudi Turčijo. Uvedba demokracije v Grčijo z nastopom nove' civilne vlade je privabila nekaj novih gostov, toda gneče ni nikjer. Ciprske krize še ni konec in nihče ne bi bil rad ujet od nje. Pomanjkanje tujih obiskovalcev utegne rast španskega gospodarstva letos zadržati pri ničli, ko je lani porastlo za 8%. Portugalska je sredi notranjih težav, ki niso vabljive tujim obiskovalcem z izjemo novinarjev. V Jugoslaviji so imeli v večini znanih tujskih središč še sredi preteklega meseca dober del hotelov na pol praznih. Zdi se, da je ves svobodni svet z Ameriko na čelu spoznal, da bo treba živeti nekaj skromnejše, da ni mogoče porabiti več, kot se pridobi, ker gre to na račun prihrankov ali pa na račun dolga! ................... 1 BESEDA IZ NARODA I i • / = MiiimiiiiuiiiumiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiimiiiiii, .i KOROŠKI PEVSKI ZBOR “GALLUS” MED NAMI CLEVELAND, O. — Približal se' je čas Gallusovega gostovanja. Samo še par dni, pa nas bo, prvič v zgodovini ameriških Slovencev, obiskala kulturna skupina iz slovenskega zamejstva. Pevski zbor “Jakob Petelin-Gallus” iz Celovca na Koroškem bo pričel svojo ameriško turnejo v ponedeljek, 26. avgusta, s priletom v New York. V torek zvečer bo koncert v Fairfieldu, Connecticut, in v četrtek zvečer v Washingtonu, D.C. V Cleveland bodo Gallusovi pevci prišli v petek, 30. avgusta, zvečer. Kratko dobrodošlico jim bo v Slovenskem domu na Holmes Ave. priredilo Dramat-sko društvo Lilija. Za clevelandske Slovence bo Gallus podal svoj koncert v soboto, 31. avgusta, ob pol osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Lep in obsežen spored bo obsegal slovenske umetne in narodne pesmi, med katerimi bodo pretežno koroške. Nastopali bodo v ziljskih narodnih nošah. Ker so vsi sedeži številčno rezervirani in ker je povpraševanje veliko, priporočamo, da si vstopnice preskrbite že v pred-i prodaji pri članih Odbora, za J Gallusovo gostovanje ali pa pokličite g. Jožeta Likozarja na telefonski številki 442-7987. Napolnimo veliko in res lepo obnovljeno dvorano Slovenskega narodnega doma! Sprejmimo z cdprtimi rokami naše koroške brate in sestre, ki nam bodo prinesli pozdrav ljubljene slovenske zemlje v čudovito lepi pesmi slovenske Koroške. Prepričani smo, da nam bo ta večer ostal v naj dražjem spominu! Po koncertu bo zabava s plesom. Vso tehnično izvedbo koncerta so prevzeli člani Pevskega društva Korotan in Plesne skupine Kres. Za ples bo igral Ansambel Sonet. Gallusovi pevci bodo naslednje jutro, v nedeljo, 1. septembra, odpotovali v Chicago, kjer bodo imeli ob petih popoldne koncert v Lemontu. V Cleveland se bodo vrnili v torek zvečer. V sredo bo dan počitka. Ves čas bivanja v Clevelandu bodo Gallusovi pevci gostje na domovih naših slovenskih družin. V četrtek dopoldne, 5. septembra, si bodo skupno ogledali mesto Cleveland s kratkim sprejemom v Mestni hiši — City Hall. Zvečer ob pol osmih bo v šolski dvorani pri. Sv. Vidu družabni večer, ki ga bosta koroškim gostom v čast priredila Belokranjski klub in Štajerski klub. Vsi ste prisrčno vabljeni, da pridete in par ur preživite v pogovoru z Gallusovimi pevci. Po kratkem kulturnem programu bode za zabavo igrali Veseli svatje. Naslenji dan, v petek, bode odpotovali preko N i a g a r skih slapov in Hamiltona v Toronto kjer bodo v soboto, 7. septembra, ob pol osmih zvečer podali koncert v cerkveni dvorani Marije Brezmadežne. V nedeljo, 8. septembra, se bodo Gallusovi pevci vrnili v Cleveland in se popoldne udeležili “Koroškega piknika”, ki ga njim na čast prireja Slovenska pristava. Tudi tu bo kratek kulturni program in za zabavo bo igral ansambel Veseli Slovenci To bo zadnja prilika, da se s koroškimi gosti srečate in pogovorite, kajti v ponedeljek, 9. septembra zjutraj, bodo že odleteL nazaj domov na Koroško. Slovenci v Clevelandu in oko lici! Pridite na Gallusov koncert v soboto, 31. avgusta, zvečer, \ Slovenski narodni dom na St Clairju. Prav tako se udeležite družabnega večera v četrtek zve-čera, 5. septembra, v šentvišk: dvorani in “Koroškega piknika’ v nedeljo, 8. septembra, na Slovenski pristavi. Dokažimo našim k o r o š k im bratom in sestram, da jih razumemo in podpiramo v njihovem n a r o dno-ohranjevalnem delu. Zagotovimo jim, da polno čutimo z njimi v njihovem, že tisoč-tristo let dolgemu naporu za o-hranitev slovenske Koroške -Karantanije, zibelke slovenske-g naroda, jezika in kulture. Za Odbor za Gallusovo gostovanje: inž. Frank A. Gorenšek Izmotava se srenja iz pasjih dni NEW YORK, N.Y. - Včeraj, druga avgustova 'nedelja je kazala nekako na nekaj takšnega. Vsi tisti malokaterniki, ki smo ta dva gospoda srečali na deželi, kjer je soseska posest Babnik- Če pomislim na vse tiste nede-1 Grom-Martincic, ko sta maševa-Ije, ki so se zvrstile od druge j ]a na Gromovih zelenih “šan-junijske pa vse do včerajšnje, je Cah”. Okolje čudovito ob jezeru bila le-ta kar prav praznična. No ja, pa je tudi bila v posebni obliki. Čeprav/ župnijsko ni bilo na prejšnjo nedeljo, prvo v agustu, nič uradno objavljenega, se je po srenji med tednom raznesla vest, da bomo imeli 11. avgusta pri deseti maši v gosteh dva mlada duhovnika s Slovenskega. Že v prejšnjem srenjskem poročilu sem ju omenjal. Eden od njiju je brat našega delovne- in sredi vejevja. Ob tej priliki, kot smo že pred leti, smo spoznali v č. g. Matiju dobrega pridigarja. Pri včerajšnji deseti maši je pridigoval č. g. Renato in tudi on se je pokazal za takšnega. | Njegova pridiga nam bo ostala v spominu še dolgo let. Njuno somaševanje je bil lepotni spev v češčenju in hvaljenju Vsemogočnega. In pri tej maši se nam je kar ga srenjčana Antona Babnika, j precej zbralo, pa še na koru je č. g. Matija Babnik. Drugi pa je bilo kar dobro in zadovoljivo. njegov študijski kolega č. g. Renato Podbertic. Oba sta dokto- Po maši so se srenjčani zadržali precej dlje pri cerkvi,'se pogo- ranta na Gregorian! v Rimu. In varjali med seboj in navezavah seveda zaradi tega sta,oba tudi' stanovalca za nekatere v zdomstvu ,tako spodtakljivega duhovniškega zavoda SLOVENIKA. Vendar ta slovenski duhovniški zavod v Rimu nam iztesava' nove opornike za Cerkev na Slo-I venskem. kar prijateljske stike z obema duhovnikoma v gosteh. Te vezi se bodo utrdile še bolj z obema na našem sobotnem pikniku v Mohansic State Parku, upstate N.Y. ob državni cesti 87. Tja namreč prideta tudi oba omenjena gospoda. Danes ste verjetno vsi njujor-ški slovenski srenjčani prejeli po pošti še posebno pismo naslednje vsebine: 9. avgusta 1974. Dragi farani! Danes imamo dve prošnji do Vas. Prvič Vas še enkrat opozarjamo na FARNI PIKNIK, ki bi v soboto, 17. avgusta v Mohansic State Park-u v državi New York. Čeprav letos nimamo svojega busa, upamo, da bo udeležba lepa. Tudi upamo, da boste tisti, ki imate avtomobile, pomagali in vzeli s seboj tiste farne, ki nimajo avtomobilov. Druga prošnja pa je, da se v čim večjem številu udeležite koncerta k o r o š kega pevskega zbora GALLUS, ki bo v torek. 27. avguasta zvečer v cerkvi Sv. Križa v Fairfieldu, Conn. Imeli boste edinstveno priliko, da slišite slavni koroški pevski zbor, petdeset pevcev. To se zgodi le malokdaj v Ameriki. V Fairfieldu bodo imeli prvi koncert, potem bodo še nastopili v Washingtonu, v Clevelandu, v Lemontu in Torontu. Koroški pevci so se za te koncerte posebej pripravili, pot po Ameriki tudi stane veliko denarja. S svojo u-deležbo boste podprli njihovo delo za ohranitev naše slovenske dediščine in naše lepe slovenske pesmi med nami v Ameriki. Obenem boste lahko kupili ploščo, ki jo bodo na koncertu prodajali. Slovenska Liga bo organizirala bus, ki bo peljal od Ligine hiše iz Ridgewooda, do vogala Catalpa-Onderdonk, v torek, 27. avg., točno ob 6.30 p.m. Vstopnina za koncert bo $3, sedež na busu $2. Slovenska Liga bo pripravila kosilo za pevce in farane v cerkvi sv. Cirila v sredo, 28. avgusta, opoldne. Z upanjem, da se vidimo na pikniku in na koncertu, vas pozdravljajo Vaši duhovniki, frančiškani P. Richard Rogan in p. Bertrand Kotnik V prvem delu pisma je govor o pikniku. Pismo je lahko opravilo še pomembno vlogo v vabljenju na piknik. To moje poročilo že kasni z ozirom, kako sedaj deluje naša čudovita pošta. Vendar bi rad še enkrat jaz tem potom preko AD opozoril naše srenjčane, da bi bili voljni napraviti malo žrtev za morda vsako narodno stvar v torek, 27. avgusta. Kot že veste, tega večera bo koroški pevski zbor pel v “slovenski cerkvi Holy Cross na 780 Fahmore Drive v Fairfieldu, Conn. Je to pot enotirne in petnajstminutne avtomobilske vožnje. Kdor ne bo šel tja s svojim avtomobilom, bo lahko šel s posebnim avtobusom. LIGA SLOVENSKIH AMERIKANCEV, INC. v New Yorku je spet pokazala, da hoče biti prava narodna slovenska ustanova v zdomstvu na -Ameriškem. Ona je namreč prevzela velik del odgovornosti, da bi gostovanje naših dragih koroških bratov irT sester čim boljše in lepše uspelo ob vzhodni obali Amerike. Ona je naročila poseben avtobus, ki nas bo odpeljal ob pol sedmih izpred Ligine • hiše v Ridgewoodu. Ne tarnajte: zakaj pa ne pojo v New Yorku. To so drugi odločili brez nas. Na nas pa je padla težka narodna dolžnost malega osebnega žrtvovanja, da uredimo s svojim časom vse tako, da bomo šli na ta koncert v čim večjem številu. Bus moramo napolniti! Vsi pomagajte, da bo napolnjen! Ne odklanjate vstopnic! Z veseljem jih vzemite. Pet dolarjev vstopnica in vožnja. SLOVENSKA, menda ne bo napak, če rečem, NARODNA LIGA bo tokrat veliko darovala za pravo narodno, kulturno skupno stvar. Hvaležnost moramo pokazati njej in se odzvati njenemu povabilu. Osebno pa moramo pokazati, da se zavedamo narodne dolžnosti cb tej priliki, ko prihajajo med nas čudoviti ideali- sti, boreči se s pesmijo — ne z nasiljem pušk in bomb — za o-snovni obstoj človeka na koroški zemlji, ki je bila nekdaj last naših pradedov, vladana s knežjega prestola. In v tej sveti narodni dolžnosti bomo ravno tokrat ob tej kar izredni ’priliki pokazali, da smo voljni in da še znamo položiti svojo malo osebno žrtev na oltar narodne skupnosti. Tone Osovnik -----o------ Slovenska gimnazija v Celovcu CLEVELAND, O. — Po podatkih, vzetih iz “Letnega poročila zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu za šolsko leto 1973/74”, je bilo v lanskem šolskem letu na Slovenski gimnaziji v Celovcu 17 razredov s 434 dijakov in dijakinj, in sicer je bilo 230 fantov in 204 dekleta. Ta mladina izhaja: 131 iz kmečkih družin, 118 iz delavskih, 113 iz uradniških in nameščenskih, 43 iz obrtniških, 14 iz družin rentnikov in 15 i|z družin svobodnimi poklicev. Največ dijakov in dijakinj celovške slovenske gimnazije je nastanjenih po dijaških domovih, namreč 263; doma v Čelov- 1 cu jih stanuje 24; 114 se jih vozi [ v šolo z vlakom odnosno z avto- j busom; trije dijaki sedmega razreda pa so preživeli šolsko leto 1973/74 kot štipendisti v Združenih državah amerišlcih. Od skupnega števila 434 dija-štva na Slovenski gimnaziji jih je bilo 427 v dvojezičnega ozemlja, in sicer 212 iz velikovškega okraja, 155 iz celovškega, 62 iz beljaškega okraja, medtem ko je bilo pet od njih doma izven tega področja. Tudi v lanskem šolskem letu sta bila na celovški slovenski gimnaziji dva osma razreda. Skupaj je v preteklem šolskem letu maturiralo 33 fantov in deklet. V 8 a razredu je od 19 kandidatov odn. kandidatinj opravilo zrelostni izpit v uspehom 16, trije pa so bili zavrnjeni na jesenski rok. V 8b razredu je bilo 15 kandidatov odns. kandidatinj in so vsi opravili zrelostno skušnjo z uspehom. Doslej je na slovenski gimnaziji v Celovcu maturiralo že 367 dijakov in dijakinj. Lepo število. Prvi njeni sadovi so že tu; še več se jih bo pokazalo v bližnji prihodnosti. Na slovenski gimnaziji v Celovcu je v preteklem šolskem letu poučevalo 30 učnih moči. Ravnatelj je dr. Pavle Zablat-nik. Verouk so poučevali prof. dr. Janez Polanc (od 3. do 6. razreda), dr. Stanko Cegovnik (7. in 8. razred) in dr. Ciril Kump (1. in 2. razred). J. S. -------o----- Spomini na prvo svetovno vojno HUNTINGTON, Conn. — Narednik Jože Jazbec je hudo bolan. Voznik je vozil v drugo smer.' Z narednikom stopiva iz voza, greva v hišo poleg ceste v Solkanu. To že več ni bila hiša, le še 4 stene ali zidovi. Vse, kar je bilo iz lesa, je bilo uničeno. Čim so vojaki zapustili strelske jarke, je nastal problem za hrano podganam, begale so sestradane vsepovsod. Tudi midva z narednikom sva bila deležna njih obiska. Narednik je bil že v agoniji, ni si mogel nič pomagati. Ležal je na tleh, podgane so se zaganjale proti njemu, da sem jih moral poditi proč. Koliko časa sva bila v tem položaju, mi je prešlo iz spomina, kar ni čudno, ker je od tedaj že 57 let. Čim oddam narednika v . bolnico, sem zopet sam svoj gospodar. Odločil sem se, da gredoč na stari položaj grem čez Sv. Goro, da vidim, kako je z božje-potno cerkvijo. Velika žalost me je obšla, ko sem prišel tja. Kjer je stala preje krasna božjepotna cerkev, je bilo vse zravnano z zemljo. Tudi poleg stoječih niš ni bilo več. Bil bi čudež, če bi kaj ostalo, 11 ofenziv je šlo mimo. Na vsem hribu ni ostalo niti eno drevo, da ne bi bilo zadeto in uničeno, v zrak so molele le rogovile od dreves. Dobro se še spominjam, ko mi je bilo kakih 7 let, sem se peljal s staro materjo na božjo pot na Sv. Goro pri Gorici. Zame je bilo to veliko doživetje, vozili smo se z lojtrnim vozom. Največ je bilo žensk, ki so celo pot lepo prepevale Marijine pesmi. Tudi čez noč je bila polna cerkev romarjev; notri so tudi spali in jaz med njimi. Kakšna razlika, takrat krasna cerkev, danes pa komaj sled od nje. Pozidali so novo, katere pa nisem videl. Srečno sem se vrnil na stari položaj. V vsej okolici smo bili le 3 vojaki, vse je odšlo naprej. Begunci se še niso vrnili v zapuščene vasi. Mi trije se imamo kar dobro, hrane imamo zadosti. Čakamo poročila komandirja, da nam javi, kje se je stotnija začasno ustavila in kako bo z orodjem, ker nismo imeli zanj prevoza. Čim mi bo komandir sporočil, kako bo nadalje, se bom zopet javil v AD, medtem pozdravljam čitatelje AD in vse pri njej zaposlene! (D al j e priho dn j ič) Frank Žele . Iz naših vrst Geneva, O. — Spoštovano u-redništvo. Moja naročnina se ne izteče kmalu, pa vidim, da j° sedaj lahko podaljšam še po stari ceni. Hvala, da ste nam nudili t° ugodnost. Ker prejemam nizko socialno zavarovanje, se mi vsak prihranjen dolar pozna. Prilagam Vam ček za enoletno na-* daljno naročnino. Želim Vam mnogo zvestih naročnikov in lepo pozdravljam u-redništvo in čitatelje. Vaša dolgoletna naročnica Ursula Chuch * Euclid, O. — Spoštovani! A prilogi pošiljam ček za poravnavo polletne naročnine. Z Ameriško Domovino sem vsestransko zadovoljna in jo rada čitam, zlasti misijonske novice. Želim Vam mnogo novih naročnikov in uspehov. S spoštovanjem Silva Grasselli * Winnipeg, Mann. — Spoštovano uredništvo! Pošiljam Vam denarno nakaznico za enoletno naročnino Ameriške Domovine. Ta naš list radi beremo in ga vedno težko pričakujemo. Vse najlepše pozdravljam in želim veliko uspeha! S spoštovanjem Anton Fonda * Lorain, O. — Spoštovani! Pri' loženo pošiljam denarno nakaznico za polletno naročnino, pre-višek pa v podporo listu. Z Ameriško Domovino sem res zadovoljen in tudi poštna dostava ne šepa prreveč. Želim, da bi list še dolgo prihajal med naše ljudi in jim budil ljubezen do rodne grude in materinega jezika. Žal naši stari stebri odmirajo, mladina se pk na splošno ne zanima za slovensko branje, čeprav govori slovensko. Je pa dosti odvisno od tega, kje odraščajo. Tukaj pri nas se še v' cerkvi ne sliši več slovenske besede, da o šoli ni govora. Ali ni to žalostno? Lepe pozdrave vsem skupaj Vaš John Mramor Fairfield, Conn. — Predragi pri Ameriški Domovini! Pošiljam ček v znesku $25, za enoletno naročnino, preostanek Pa v tiskovni sklad. Ameriški Domovini želim Še dolgo življenje, vsem Vam v u-redništvu in upravi pa dobrega zdravja, moči in trdne voljo-Bog Vas živi! Pozdrav! Joseph J. Bojnec Drobtinice z Lemontskega hribčka , 1 UHnoiska društva KSKJ so l’?ela_4- avgusta svoj piknik pri Pomagaj. Kljub mrzlemu Vr?rnenu ie bila udeležba zado-Vo jiva. Precej piknikarjev je rislo tudi k nam, da so si ogle-a 1 naš dom za onemogle — Al-^ernia Manor. Hvala za obisk. a še drugo leto na veselo sre-a^e> ako Bog da. • Pestre naše province so ime-svojo duhovno obnovo kot opravo na sveto leto 2. in 3. vafeUSta' 'Pridno 80 se udeleže' sti razn^ govorov in pobožno-^ Odsotne so bile tiste sestre, zaradi daljave ali študija ni- ^ogle priti “domov”. , ' °rce Jezusovo, hiša božja in vrata nebeška. je videl Jakob v sanjah, da ^'Stv^l-i ™ boli po 5al božji glas: bi je segala do neba, je Jaz .a, P sailj in se je zbudil iz sPod ‘Jaz sem Go- oof !, °g Abrahama, tvojega o- a' Nenadoma kaj O"1 Vzbliknil: “Resnično, tu-To nisem vedel tega. šlta!fhiša božja in vrata nebe-lov' Navzočnost Boga in ange-j5 |.^a ie Privedla do sklepa, da detp SVei kraj. Ko bi mogli vi-tro.presv- Srce in v njem Sveto Pc°’ ki jo molijo angeli, bi to zje in vrata nebe- P] tudi vzkliknili: “V resnici, boži soe pV' Srce je v resnici bivali-kgjj °®a- Tempelj in taberna-dom samo začasni njegov Sgy, fcr §a lahko poderemo in dutu arrL° drugod, a božji SrCe j6 njegovo večno bivališče. biv ].vfZUsov° je njegovo večno bru Si^e’ d°rej, v resnici njegov J J61- Bog prebiva, tam je Ve^ arilev. V vsaki božji hiši tajv°.naidemo oltar. Kdo je Seu p i duhovnik v tem sveti-ftio. m0 d6 tisti, o katerem bere- lenkost in naj večje trpljenje lahko spremenimo v dragocene bisere. Če polagamo vse v presv. Srce iz ljubezni, ker ljubezen vse olepša, vse pozlati. Kako srečni bi bili v zavesti, da Bog dušam v svetu. O Bog, kako si dober in usmiljen! Kako naj se Ti spodobno zahvalimo, da s takimi malenkostmi lahko odkupujemo duše, ki bi brez tega ne našle poti k Tebi. Ko bi se pač vedno zavedali, da s svojimi žrtvicami, položenimi v presv. Srce, lahko pomagamo drug _ t drugemu v tej solzni dolini; da sprejema naše žrtvice z dopade-njem! Nekateri ne morejo razu- .. da človek lahko najde v!z nT™ lahko Praznimo vice; da meti, da cioveK lanKo naj ut v, •• . v . ‘ , v' „ " eni li trpljenja več veselja kot lahko reeujeme duše večne po-■■ enem dnevu, ki ga preživimo1^? 4. lahko postanemo s tem ’ misijonarji itd. Veselimo se, da je Bog tako dober! Porabimo dobro svoj privilegij — da smemo v Srcu Jezusovem darovati svo-I je žrtvice v božjo čast, bližnjemu in sebi v dobro. Sv. Terezika je polagala rožne lističe svojih premagovanj k Jezusovim nogam. On jih je v posvetnih zabavah. So ljudje milijonarji itd. Veselimo tako sebični in ne morejo razumeti, kako more biti duša vesela v trpljenju iz ljubezni do Boga. Pozabijo, da ljubezen spremeni vse v sladkost. Ne vedo, kaj je ljubezen, ker ljubezen ne more živeti v sebičnem srcu. Ako je naše srce božja hiša, vmora imeti oltar za daritev. Kako žalosten je pogled na cerkev spremenjeno v hlev ali plesno Vabilo na piknik Bridgeville, Pa. — No, Urška, kam pa tako hitiš? Bog te je dal, ali še ne veš, da bomo imeli piknik? Grem kupit marelo, da me niti dež ne bo zadržal. Ta piknik bo 17. avgusta pri cerkvi sv. Barbare v Bridgeville, Pa. Prav prijazno vas vse vabimo od blizu in od daleč. Iz Pittsburgha pričakujemo, da bo prišlo izredno veliko ljudi. Postavljenih bo na ducate stojnic, ki bodo založene z najlepšimi rečmi. Kdor bo imel srečo, bo dobil za en piškav dolar celih 1000 dolarjev, drugi bo dobil 300, tretji 100 in dva pa po 50 dolarjev. Seveda, sreča ne bo šla za vami, vi morate priti na vrednost. Dovolil je, da so milosti kar deževale na svet. Rožni-I listi •—- malenkostna premagova- dvorano. Glejte! Ako ne daruje-1 mo Bogu v naših srcih žrtvic,! ’ 30 vrsili čudeže v dušah . ,. .j • , . Oh, zakaj smo tako lem, tako samoodpovedi, pride v nje hu- n ’ , ! mrzli? Zato, ker ne vemo, kake velikanske vrednosti postane u-vel cvet, ki se ga je dotaknila Jezusova roka. O, položimo k Njegovim nogam vsak dan košaro rož — četudi niso tako lepo dišeče, kot so bile Terezikine. • Ti • ^ M i 81 Ve“T duhovnik po revi !jkizedeka.” Sv. Pavel pra-0n- živi in posreduje za J-0 se pravi, da se nepre-žrtvuje :za nas V daritvi svec 986 P° vseh oltarjih vsega h do •v. %; sv. °žiemu sodnega dne. Iž presv. Se rieprestano dviga proti 5WemU prest°lu dišeče kadilo j, ln zahvale Bogu. t'osver0^6111 usmiljenju in vsled r>- Cui°ee milosti so tudi naša bivališče Sfca + Sv. ./^pelj božji so in stj^. °J'ice- Ako smo pravi kri-SrCli p k°mo tudi mi imeli v atatven oltar, na katerega ktvjc ^nevno polagali kadilo kiW samoodpovedi. Kaka eseda, nesporazum in ža- So SVd. ^ar' koliko priložnosti sicer malenkosti, ki jih .ar lahko darujemo Bogu pN mizi, da se lahko od-tei ali oni jedi, alkoho-Jeniu itd. Odpovemo se Zabavr VTUaVl; :na cesti ne pogie' ^10 CeSa’ kar hi nam lahko srca. Vsakdanje živ-^ako bogato težav in dič, ki jih spremeni v svoje bi- j vališče — hlev je prelep izraz za tako nesrečno srce. Samo naj zabavo misli; samo, kako imeti vedno “good time” premišljuje. Bog je pozabljen ... In leto za letom postaja “good time” takega človeka grši. Srce postaja tako polno grdobije, nesnage, da že komaj diha. In ubogi grešnik ne vidi gnilobe, ne čuti strašnega smradu svoje korupcije. Z eno besedo: Vest je utihnila, u-mrla in duša je predana hudiču in se tega ne zaveda. Strašno! Tisoči, ne, milijoni sodobnih duš hodijo po poti, ki vodi v pogubo, in se valjajo v pregrehah, ki jih pošteno katoliško pero ne more zapisati. Vse te hudobije imenujemo z imenom: naravno dejanje — samo, da nobeden ne trpi škode... “Široka je cesta in gladka je pot, ki vodi v pekel in veliko jih hodi po nji.” Imejmo v srcu vedno oltar. Polagajmo nanj dnevno žrtvice Bogu, ljubitelju duš in naša srca bodo o-stala krasna hiša božja. Srce Jezusovo je božje bivališče na zemlji. V stari zavezi je imel Bog samo en prostor, kjer je hotel biti moljen in želel, da so mu Izraelci darovali žrtve. To je bil tempelj v Jeruzalemu. V novi zavezi pa ima Bog nov, krasnejši tempelj, kot je bil Salomonov. In v tem templju želi, da mu darujemo žrtve. To je Srce Jezusovo. Kako naj to storimo? Najprej moramo priti k Jezusu - v veri, molitvi, v zakramentih, posebno v sv. obhajilu. Kam naj usmerimo svojo vero, da pridemo čisto gotovo k Jezusu? K Mariji moramo. Študirajmo Njeno življenje. Ljubimo je z o-troško ljubeznijo in jo prosimo, naj nam izprosi ljubezen do Njenega Sina. Naj nas Ona povede k Njemu v sv. obhajilu. Naj nas Ona pripravlja na sre- sprejel, jih posvetil in jim daljPiknik’ mog°če vas bo tam na' sla. Za prazne želodce in suha grla bo vsega dovolj preskrbljeno. Kaj dobrega bomo kuhali, pa vam bo že vaš nos sam povedal, saj veste, kako lepo dišijo kranjske klobase. Torej ne pozabite 17. avgusta priti na naš piknik. V slučaju slabega vremena imamo veliko in prostorno dvorano. Torej na svidenje! Faranka ------o------ Srce Jezusovo, hiša božja i vrata nebeška, usmili se nas. s. M. Lavoslava ZANIMIVOSTI Virus je izredno majhen, živ organizem, ki ga ni mogoče videti niti z mikroskopom. Večkrat povzroča hude nalezljive bolezni. Sovjetsko časopisje priznalo nesrečo pod vrhom Leninove gore MOSKVA, ZSSR. — Agencija Tass je objavila v torek kratko poročilo o nesreči pod vrhom Leninove gore v Pamirju, kjer je zmrznila celotna gorniška odprava, ki jo je sestavljalo 8 ruskih gornic. Hud vihar s snežnim neurjem je presenetil odpravo pod vrhom gore, kjer je bila preveč izpostavljena. Vihar je odnesel šotore in nahrbtnike in članice odprave so zmrznile. Dva . dni kasneje jih je našla ameriško-japonska odprava, ko se je vzpenjala proti vrhu Leninove gore. Sovjetsko poročilo o nesreči je precej različno odi tega, ki so ga podali člani ameriško-japonske odprave. Tako pravi na primer, da je vihar odnesel toplo obleko, ko so ameriški in japonski gorniki našli članice odprave oblečene vanjo. Rusko poročilo govori o poskusih doseči odpravo tekom neurj a, pri čemer naj bi sodelovala tudi ameriško-japonska odprava. Ta o sovjetski ženski.odpravi nekaj sto metrov nad seboj ni nič vedela. MISLI POMEMBNIH MOŽ Mišljenje je ena zadnjih pustolovščin, ki nam še ostane na tej zemlji. (Thornton Wilder). * Kritika’ učinkuje najbolje, če je zavita v pravičnost (Jerome Porter). TU in de hočemo, si lahko'Čanja z Njim. Z Njo se mu tudi ^ M^^Tvostjo kujemo nebe-N bori^0’ ^Ta premagovanja; k>stan ° ae ^ako malenkostna. Hke ° V bo*zRN očeh nekaj °ltar n9* ako položimo na N Bo §a srca in Th daruie- “Jezus, to žrtvico Ti ^ P1’ ker Te ljubim,” ali pa, te r Fxesv- Srce." ’ Sni erikosti, darovane .Ui . ^------- iz iju- ^ j ib j 0 neizrečeno dragocene r akko primerjamo z ven-Tvjjjj Z’ B Jih položimo k Jezu-Sj^°sam P° Mariji, če jih ^ Za v Nji, jih ne bo obdrža-V Cv8,6 Poklonila jih bo Si- Ih ^ Ol Vse duše po vsem vse- sllub&2ni e, U ki ‘Osti kako osrečujoče je pozna samoodpoved hi ljudje iskali pri-žrtvice. Se AH’ huša, ki zna vse tež- al1 kot ’ je no- , ° ožiti k Jezusovim _ žrtev v Njegovo tein Neizrekljivo srečna že >kufetu- Cohena izguba ali ^ ^ ^ ^ Lnnrp