Ot GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LITOSTROJ LETO VI. LJUBLJANA, JANUARJA 1965 ŠTEVILKA 1 Skrajšani delovni čas si moramo prigospodariti Na kratko smo že poročali v prejšnji številki, da so 16. decembra 1964 obravnavali na seji Gospodarskega in Organizacijsko-poiitičnega zbora Skupščine SRS problematiko uvajanja 42-urnega delovnega tedna. To pot bi želeli za člane našega kolektiva zabeležiti iz te zanimive razprave nekaj misli in ugotovitev, ki naj nam pomagajo pravilno vrednotiti pomen skrajševanja delovnega časa na sedanji stopnji našega razvoja. Postopno uvajanje skrajšanega delovnega časa, ki ga določa naša nova ustava, je družbeno in gospodarsko nadvse pomembna akcija, ki pa jo je treba imeti predvsem za metodo boljšega gospodarjenja za dvig proizvodnosti kot pogoja za boljši življenjski standard. Ker gre pri tem za daljši postopek, so nenadni prehodi na skrajšan delovni čas, če niso rezultat podrobnih in natančnih analiz, zelo tvegani. Prav zaradi tega se je krajši dnelovni čas začel preizkusno uvajati samo v nekaterih podjetjih, da bi se lahko dokopali do pravih sklepov, ki jih bo potem upošteval tudi zakon o uvajanju skrajšanega delovnega časa. Medtem bo treba vse izkušnje posameznih podjetij, ki so se odločila za tak poskus, temeljito preučiti. Podjetja, ki so že prešla na skrajšan delovni čas, poročajo sicer o »več ali manj« dobrih rezultatih poslovanja v novih pogojih, toda le malo jih je, ki so podrobneje analizirala vse pogoje za tak prehod. Izmed teh pogojev bi tu navedli safno nekatere: reorganizacija dela, umnejša izraba delovnega časa, zboljšanje discipline, racionalizacija proizvajanja in poslovanja (odstranjevanje ozkih grl v proizvodnji, zboljšanje tehnike in tehnologije dela, boljše izenačenje pogojev v posameznih fazah in enotah, zboljšanje preventivnega vzdrževanja strojev, boljša kontrola kakovosti, okrepitev nekaterih strokovnih služb, zlasti razvojne službe in priprave dela, natančnejše obračunavanje stroškov po enotah, pravilnejša stimulacija zaposlenih, pritegnitev kar največ članov delovnega kolektiva k reševanju odprtih vprašanj in izvajanju potrebnih ukrepov itd.) — vse to pa z glavnim namenom, da dvignemo proizvodnost dela, kajti samo v tem primeru je prehod na skrajšani delovni čas ekonomsko utemeljen za podjetje kot celoto in za vsakega delavca v njem; samo v tem primeru lahko rečemo, da je uvajanje skrajšanega delovnega časa tudi prispevek za dvig življenjske ravni vsakega člana delovne skupnosti. Z vidika osebnega interesa prizadetih je treba še posebej poudariti tole. Objektivne težave lahko preprečijo ali zmanjšujejo subjektivna prizadevanja, vendar ne smejo nikdar biti izgovor za nikogar, ki želi delati po skrajšanem delovnem času, da ne bi storil vse, kar more, da bi z osebno prizadevnostjo prispeval svoj delež za skupni uspeh na poti k skrajšanju delovnega časa. Nekatere objektivne težave (dotrajanost ali večja ali manjša stopnja iztrošenosti strojnega parka, preobsežen proizvodni program, omejevanje investicij, pomanjkanje reprodukcijskega materiala itd.) lahko zelo neugodno vplivajo na prizadevanja za dviganje proizvodnosti dela že pri normalnem, kaj šele pri skrajšanem delovnem času. Vendar je tudi tu iskanje notranjih rezerv praktično brez meja; prav na to pa lahko vpli- vamo — in tudi moramo vplivati — edino sami. Zadnji zbori delovnih ljudi so tudi pri nas nakazali nešteto konkretnih prijemov za dviganje proizvodnosti dela, ki so navsezadnje odvisni samo od naše volje. Tu bi lahko navedli že sam proizvodni program, ki ga lahko, če nam to pokaže hladna računica, primerno zožimo, s čimer mimogrede odpravimo precej objektivnih težav (zlasti v zvezi z nabavo reprodukcijskega materiala, pa tudi druge); lahko bi navedli tudi našo maloserijsko proizvodnjo,, ki nam še vse preveč teče kot individualna in vse premalo kot serijska; lahko bi navedli izdelavo nekih standardnih ali tipiziranih elementov za posamezne individualne proizvode; lahko bi navedli ne le odpravo kasnitev dobavnih rokov, ki bi jo lahko spremenili — ob primernem prizadevanju — v predčasno izpolnjevanje rokov izdelave, za kar bi (namesto pe-nalov v prvem primeru) prejemali celo —- nagrade itd. Vse to so, mirno lahko rečemo, otipljivi primeri »prigospodarjenja« skrajšanega delovnega časa, ki je zares odvisno samo — ali vsaj predvsem — od nas. Na drugem mestu piše nas sodelavec o posebni obliki skritih rezerv, ki gre lahko mimo nas: to so neizpolnjene delovne ure, ki jih morajo v tem primeru nadomestiti —• nadure, seveda ne brez škode za našo proizvodnost dela. Odkrivati skrite rezerve povsod, kjer jih lahko najdemo, pomeni smotrno gospodariti. Smoter našega gospodarjenja je: doseči kar največje učinke s kar najmanjšimi proizvodnimi čini tel ji. Kot dobre gospodarje nas ne sme zanimati samo, koliko smo proizvedli (bruto produkt), temveč tudi, koliko časa in koliko delavcev potrebujemo za tak obseg proizvodnje. Zanimati nas torej mora proizvodnost dela (ki pomeni količino proizvodnje, deljeno s številom delavcev), nadalje ekonomičnost proizvodnje (ki pomeni količino proizvodnje v primerjavi s stroški) in rentabilnost našega poslovanja (ki izhaja iz primerjave našega dohodka z vloženimi sredstvi). Rezerve je torej treba iskati povsod tam, kjer ugotavljamo, da smo manj produktivni, manj ekonomični in manj rentabilni, kakor bi lahko bili ob popolni izrabi proizvodnih možnosti, ki jih imamo. Odkrivati in izkoriščati rezerve pomeni torej: doseči, da povečamo količino proizvodov s čim manjšo porabo delovnega časa, da torej izkoristimo rezerve pri že zaposleni delovni sili, kajti s tem povečamo proizvodnost našega dela; doseči večjo proizvodnjo s čim manjšimi stroški, tako da smotrno gospodarimo z osnovnimi in obratnimi sredstvi, pa tudi z delom — in tako povečujemo ekonomičnost ali gospodarnost; doseči večji dohodek s čim manjšimi vloženimi sredstvi, tako da dajejo vložena sredstva v manj časa več proizvodov, kar pomeni, da smo povečali svojo rentabilnost ali do- nosnost. Samo s povečanim dohodkom pa si lahko zagotovimo potrebne pogoje za gospodarski napredek, ki nam lahko omogoči tudi višjo raven osebnih dohodkov, in družbenega standarda. Če torej hočemo obdržati in si za naprej zagotoviti vse prednosti skrajšanega delovnega časa, si moramo nenehno prizadevati: — povečati količino proizvodov ob isti porabi delovnega časa; — zmanjšati količino dela, doseči pa isto količino proizvodov; — povečati obseg proizvodnje in zmanjšati količino porabljenega dela. Tako — in samo tako .— si bomo svoj skrajšani delovni čas zares in vsak dan sproti — prigospodarili. To pa bodi naš glavni napotek' v tem letu, ko si z novim proizvodnim načrtom postavljamo' nove, večje in težje naloge, hkrati pa želimo ohraniti vse prednosti skrajšanega delovnega časa. ♦ ♦ t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ I : : ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ j : NOVI TOVARNIŠKI KOMITE ZK Na letni konferenci ZKS v Litostroju, ki je bila dne 16. januarja t. 1. in o kateri podrobneje poročamo na 3. in 4. strani našega časopisa, so bili v tovarniški komite ZK v Litostroju izvoljeni tile tovariši: Janko Babič DT, inž. Marko Batista PPB, Alojz Berginc MO, Martin Einhauer PK, Anton Gosar IC, Rudi Jesenšek CTB, inž. Franc Pentek SN, Jože Popovič HS, Ivo Sabol MO, Franc Tajnikar MB, Ciril Veni-ka Spl. s., inž. Zvone Volfand MO, Peter Volk SN, Milan Vidmar, dir. in Miha Žilavec MO. V revizijsko komisijo pa so bili izvoljeni: Franc Poteko DT, Magda Kreft KS in Leopold Pirih OO. Tovarniški komite, ki je bil izvoljen na letni konferenci, je imel svojo prvo redno sejo dne 21. januarja t. 1. Na njej se je konstituiral takole: za sekretarja tovarniškega komiteja ZKS v Litostroju je bil ponovno izvoljen inž. Franc Pentek, za predsednika revizijske komisije pa Franc Poteko. Ob tej priložnosti je tovarniški komite ZKS imenoval tudi dve komisiji, in sicer kadrovsko in ideološko. Prav tako je zadolžil posamezne člane tovarniškega komiteja za povezavo z osnovnimi organizacijami v tovarni. ISKANJE SKRITIH REZERV Nadurno delo v letu 1965 Pod tem naslovom je v predlogu proizvodnega plana za leto 1965 napisanih samo nekaj besed. Prav pa je, da temu predmetu posvetimo več pozornosti. Nadurno delo predstavlja velik problem v celotnem našem gospodarstvu. Tudi tukaj se srečujemo s primerom ekstenzivnega namesto intenzivnega gospodarjenja. Kaj pa razumemo pod ekstenzivnim in kaj pod intenzivnim gospodarstvom? Ekstenzivno gospodarstvo bi lahko označili takole: Če želimo povečati obseg našega dela na ta način, da delamo ob neizpreme-n j enem načinu proizvajanja, t. j. z enakimi delovnimi postopki, enakimi orodji in enako organizacijo, moramo ob enakikh fizičnih naporih vložiti več dela, t. j. večje število delovnih ur za večjo količinsko proizvodnjo. Pod intenzivnim gospodarjenjem pa razumemo, da dosežemo večjo količino proizvodnje z manjšim številom opravljenih ur kakor pri ekstenzivnem načinu, vendar pa moramo zato izboljšati ostale elemente, kot so: racionalnejši delovni postopki, boljša organizacija dela, boljše delovne priprave in delovna orodja in seveda tudi sti-mulativnejši način nagrajevanja. Nadure, katere predvidevamo za izpolnitev proizvodnih nalog, so posledica pomanjkanja delovne sile določenih kvalifikacij, oziroma, določen del nadur predvidevamo za premostitev raznih subjektivnih in objektivnih težav. Da bo laže razumljivo, bomo našteli nekaj vzrokov za nadurno delo: bolezni, dopusti, pomanjkanje nekaterih vrst reprodukcijskega materiala, redukcije električne energije, kasnitve kooperantov itd. Vsi ti elementi nam povzročajo motnje v proizvodnem procesu. Vsem je znana kritična situacija z reprodukcijskim materialom. Zaradi pomanjkanja in nepravočasne dobave reprodukcijskega materiala kasnimo z določenimi objekti. Ko pa dobimo zaželeni material, moramo opraviti delo tudi v nadurah tako, da lahko dobavimo objekt kupcu v dogovorjenem roku oz. da je naša rokovna kasnitev čim manjša. Z nekaterimi od naštetih težav moramo računati tudi v letu 1965 in jih moramo vzeti kot dejstvo. Da bi bil učinek teh težav čim manjši, je potrebno uveljaviti določene organizacijske ukrepe. Napačno bi bilo, če bi pri obravnavanju problema nadurnega dela prezrli, da si nekateri predstavljajo nadurno delo samo kot dodaten vir zaslužka in da delajo nadure, čeprav te niso bile potrebne. S tem ustvarjajo na svojem delovnem mestu videz, da imajo ogromno dela, ki ga je nemogoče opraviti v rednem delovnem času. Taki primeri so in jih ni malo. Toda s tem je treba prenehati, ne smemo dopustiti, da bi nekateri lahko dobivali za take umetne nadure osebni prejemek. Eden od ukrepov, kateremu lahko upravičeno pripisujemo največ ji pomen, če naj prenehamo s tako prakso, je stimulativen način nagrajevanja. Prepričani smo, da ni človeka na svetu, ki mu je omogočeno, da pri večji produktivnosti dela v rednem delovnem času zasluži toliko, kakor če bi delal manj produktivno in bi si moral v nadurnem delu poiskati še dodatni zaslužek. Vedeti moramo, da je osnovno pravilo gospodarjenja (in to je tudi v podzavesti vsakega človeka), da z najmanjšim naporom in stroški ustvari večji gospodarski uspeh oz. proizvede čim več dobrin. Zakaj ne bi tudi mi stremeli za tem vodilom, da bi s čim boljšo organizacijo dela in racionalnejšim delom dosegli kar najboljše uspehe. Poglejmo, kako je bilo z našim nadurnim delom v letu 1963 in v letu 1964. Leto Urni fond Neopravljene ure plačane neplačane Skupai neoprav. ure Nadure 1963 9.550 1.144 207 1.251 857 1964 10.047 1.188 217 1.405 840 Podatki za mesec december 1964 so bili samo ocenjeni, ker ob tem času še nismo razpolagali s točnimi številkami. Iz navedene tabele vidimo, da se je število nadur v letu 1964 zmajšalo v absolutnem številu, še bolj pa, če število nadur primerjamo z urnim fondom. Neopravljene plačane in neplačane ure pa so v letu 1964 porasle kar za 154.000 ur. Z nadurami smo deloma uspeli nadoknaditi neopravljene ure. V letu 1963 smo z nadurami pokrili 63,4 “/o neopravljenih ur, v letu 1964 pa 59,7 °/o. S tem prikazom smo hoteli opozoriti na veliko notranjo rezervo: neopravljene ure. V letu 1964 je bilo neopravljenih ur v primerjavi z urnim fondom približno 11 %>. To pa so številke, ki dajo misliti. Za nadurno delo smo v letu 1963 izplačali okoli 308 milijonov din (bruto), povprečna vrednost ene nadure pa je bila 359 din. V letu 1964 pa smo izplačali na račun nadurnega dela približno 329 milijonov din (bruto), vrednost nadure pa je bila din 392. V predlogu finančnega plana za leto 1965 so nadure planirane v skupni vrednosti din 185 milijonov bruto-bruto, kar predstavlja v bruto znesku din 170 milijonov. Predvidevamo, da bo povprečna vrednost nadure v letu 1965 okoli 470 din bruto. Izračun nam pokaže, da imamo na razpolago približno 362.000 nadur. Iz prikazanih podatkov je razvidno število opravljenih nadur in zneski, ki smo jih izplačali za te nadure. Leto št. nadur din bruto 1963 1964 plan 1965 857.000 840.000 362.000 308.000. 000 329.000. 000 170.000. 000 (Nadaljevanje na 2. strani) Ameriški reviji o Litostroju Ob koncu lanskega leta smo prejeli dve ugledni ameriški reviji, ki sta nas razveselili z zanimivimi podatki o našem podjetju, povzetimi z obiskov pri nas ali po drugih virih. ,Na prvem mestu želimo omeniti tedensko revijo »INTERNATIONAL COMMERCE«, ki jo izdaja biro za zunanjo trgovino v državnem tajništvu za trgovino ZDA v Washingtonu. Pretežni del številke z dne 7. decembra 1964 (štev 49, vol. 70), ki nam jo je poslal trgovinski ataše ameriške ambasade v Beogradu, je posvečen poročilom članov ameriške gospodarske delegacije, ki se je pod vodstvom Roberta Wilbouma, pomočnika direktorja za trgovinske misije v drž. sekretariatu za trgovino, mudila pri nas meseca oktobra lani in med svojim bivanjem obiskala Beograd, Zagreb, Ljubljano in Sarajevo. Člani delegacije so si ogledali tedaj 22 jugoslovanskih tovarn in se pogovorili z več kot 300 jugoslovanskimi gospodarstveniki. S seboj so imeli 362 konkretnih ponudb raznih a-meriških tvrdk za posle vseh vrst, prejeli pa so — razen neštetih uvozno-izvoznih ponudb — tudi 33 jugoslovanskih ponudb za sodelovanje naših podjetij z ameriškimi. V omenjeni reviji objavljajo člani delegacije izčrpna poročila o tem svojem obisku pri nas, ki zajemajo kar prvih 24 strani. Iz njih vejejo zelo ugodni vtisi o Jugoslaviji in njenem gospodarskem razvoju, pridružujejo pa se jim konkretni napotki ameriškim tvrdkam za trgovanje z nami. Vsa poročila so ilustrirana in opremljena z raznovrstnimi statističnimi podatki, skicami in diagrami. V zadnjem delu revije (od str. 44 do 60) pa so podrobno našteti predmeti trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in ZDA z naslovi vseh naših podjetij, ki se za to izmenjavo zanimajo po izvozni ali uvozni liniji. V rubriki jugoslovanskih ponudb za sodelovanje z amerškimi tvrdkami, ki izdelujejo investicijsko opremo, je v celi koloni naveden tudi LITOSTROJ, in to za turbine, opremo za železarne in cementarne, za črpalke, žerjave itd. Celotna številka revije potrjuje s podatki, ki jih objavlja, vso pozornost in naklonjenost odgovornih ameriških krogov za trgovinsko izmenjavo z nami. Po- hvaliti je treba tudi hitrost, s katero so člani delegacije poskrbeli za objavo podatkov, ki utegnejo zanimati ameriške poslovne kroge. Ob naših prizadevanjih za plasiranje naših proizvodov na južnoameriških trgih pa zasluži enako pozornost tudi zadnja številka revije, ki jo izdaja Argentinsko-jugoslovanska trgovinska zbornica v Buenos Airesu (REVISTA DE LA CAMARA DE COMERCIO ARGBNTINO-YUGOSLAVA) za pospeševanje medsebojne trgovinske izmenjave pod geslom: »Jugoslavija je odličen kupec argentinskih proizvodov. Jugoslavija izvaža surovine in stroje, ki zanimajo argentinski trg.« V tej 72 strani obsegajoči številki, ki je vsa posvečena izvoznim možnostim jugoslovanske industrije, je LITOSTROJ omenjen na več straneh: na str. 17 sta na celi strani dva odlična posnetka z razstave našega podjetja na zagrebškem velesejmu (z velikim Francisovim tekačem pred vhodom v paviljon strojne industrije), na str. 41 s pogledom v strojnico HE Jablanice in nazadnje še z dolgim člankom na štirih straneh (str. 48—51) pod naslovom: »Uspehi Litostroja v gradnji turbin in drugih strojev«, povzetim po reviji »Journal« in opremljenim s tremi fotografijami (Francisovega, Kaplanovega in Peltonovega tekača). Članku dodaja še pol strani dolgo informacijo o sodelovanju Litostroja in švedske tovarne »Nohab« pri izdelavi ponudb za mehiško hidroelektrarno MAL PASO in HE NIGER DAM v Nigeriji. V glavnem članku podaja revija ne le popoln prikaz našega proizvodnega programa in naših zmogljivosti, temveč našteva vse naše dosedanje izvozne uspehe, zlasti na področju opreme za hidroelektrarne, črpalne postaje in cementarne, kakor tudi uspehe v izvozu žerjavov, viličarjev itd. Lahko rečemo, da nas je orgentin-ska revija s temi podatki iz naših izvoznih referenc in podatki o naših proizvodnih zmogljivostih odlično predstavila argentinskemu poslovnemu svetu. Dr. B. V. REVISTA DE LA CAMARA O E COMERCIO ARGENTINO -VUGGSLA VA En h Construccion aeg&n demaoda , vaciadas w fttietdkiott pri* v (tiskate* de acero, y dhrtr-de naviti para io* »rtilleras »avale* (andas, hčltee*. etc.). E« d afto prdxifiw ptisado, časi d 45^ de $a prodacctoo total de Litostroi fw eaporta-da. En e*se sev tor. Jas perspectivas pora este stiv se atiunriaa buetut*, asamJsmo; la pro* dttttten ximo. £n Ja esportacidti sigo«* domiftitodo las grua*. pero fca autnemado conddmiblrtnen-te iaroPtet ta eaportockm de turbin** hi-driutiea* de divemu tipos (a fndja. Tor-^uia, EtJorta Togo, Mamieens, ete.J m comn ta esportacJdn de bombaš («|ytpo para 3?$ eatortooe* ep el Delta del NJtn, Eglp-io >. Sc iia empezadti a esportar asimtsmo al-gniKt* uciitos artkulos (earrm a bonpijtjg) y, entre etios, se han entregado a Ja Dtitpfl So-rtetka SO pkzas de S toneladas de eapaddad de carga, v se ha regjajrado una nam de-manda dc otros 50 cam» det tekmo dpo; V ona expoftaddn indtrevta de motores sel ittstafattlos en ttavio* con*JmdcM en mtetr iros asfJtterPš navale*, prta armadores e.*-trofijem, Oeadas a la enlJdad de »us pn>-duttos, Utoalro J ha tottsegulde (detJ aeertd a to* mereados ertranjeno*. La eempetrtkia estranjerc Jut sldo mlor* titada : Jdo cottlirtitadti sttbt e itnJo, en Ja ceporta-viVm kkJ arltetilv mas : grdas 4h Tudi Litostroj je med njimi Uresničevanje sodelovanja MM-STT-TZL Sklepi oktobrskega plenuma poslovno-tehničnega sodelovanja METALNA—ST TRBOVLJE—LITOSTROJ, o katerih smo že poročali, so postali splošni akt vseh treh podjetij. Se pravi, da imajo v sleherni sodelujoči delovni organizaciji veljavo samoupravnega akta in da je njihovo izvajanje obveznost kakor vsaka druga delovna dolžnost. Za nami so tudi podrobne obravnave v svetih samoupravnih enot o pogojih tako začrtanega sodelovanja in o zadevnih nasledkih z vidika poslovne politike delovne organizacije. Novembra meseca preteklega leta so bile zadolžitve razčlenjene kot program dela in rokovnik koordinacijskih komisij oziroma komisij za posebna vprašanja. Takoj nato je celotni- organizem poslovno-tehničnega sodelovanja stekel s polnim zagonom, kakor je potrebno po okvirni pogodbi in poslovniku. Začela se je obravnava določene problematike in proučitev skupnih akcij. Decembra smo imeli že prva posvetovanja skupnih komisij za posebna vprašanja, medtem ko smo sedaj že sredi združenega dela za prvo tromesečje 1965. leta. Opravljena je tudi poglavitna naloga po sklepih IV. plenuma s postavitvijo posebnih skupin strokovnjakov, ki naj proučijo in pripravijo vse potrebno za poglobitev poslovno-tehničnega sodelovanja in nadaljnjega povezovanja naših podjetij. Prav to je naj pomembnej ši ukrep v tej mandatni dobi, ki zagotavlja, da ne bomo ostali le pri dobrem namenu in se omejili zgolj na deklaracije in priporočila oziroma na urejevanje trenutnih vprašanj. Čuti se že tudi vloga posebnih referatov plenuma za poglavitno problematiko sodelovanja in lahko pričakujemo, da bo prihodnji mariborski plenum prinesel veliko novega v nadaljnjem razvoju te oblike dela. Komisija za pravne akte je že dala nekaj pobud v tej smeri in je verjetno, da bodo za V. plenum poslovno-tehničnega sodelovanja pripravljeni osnutki in predlogi za nove pravne akte. Vedno bolj se uveljavljajo tudi tehnični sekretariati poslovno-tehničnega sodelovanja. Tehnični sekretarji so sedaj že resnična gibalna sila v naših skupnih prizadevanjih. Prvi vidni rezultati so pred nami in se kažejo zlasti v sklicevanju posvetov predsednikov komisij znotraj podjetja, v načrtnem določanju sestankov komisij po podjetjih in skupnih sej, v evidenci zadolžitev in nenehnem spremljanju njihovega izpolnjevanja. Potemtakem se lahko reče, da je sedaj vse delo smotrno organizirano in da je naša dejavnost na tem področju zares pomemben prispevek z vidika načrtne integracijske metodologije, ki utegne po svoje obogatiti splošno problematiko povezovanja in združevanja v našem gospodarstvu. POSEBNOSTI DRUŽBENO-UPRAVNEGA SODELOVANJA Glede na svojstvenost tega sodelovanja z vidika samoupravljanja in njegovega uresničevanja kakor tudi usklajevanja naj navedemo rezultate posveta predsednikov komisij za posebna vprašanja v okviru .litostrojske koordinacijske komisije za družbeno-upravno sodelovanje z dne 6. januarja letos. Tedaj je bilo ugotovljeno, da so posamezne zadolžitve po sklepih oktobrskega plenuma oziroma po rokovniku za november in december že izpolnjene ali vsaj obravnavane v skupnih forumih in pripravljene za ukrepanje znotraj posamezne delovne organizacije. Zadevne ugotovitve lahko strnemo takole: a) Opravljene naloge: — program šestmesečnega dela je določen in uveljavljen; — izvršena je razmejitev ekonomskih zadolžitev med komisijo za organizacijo in preimenovano komisijo za finančno-računska in ekonomska vprašanja; — pripravljena je končna redakcija samoupravnih aktov o stažiranju in štipendiranju; — izdelane so teze in začrtani pogoji za nagradni natečaj o oblikah in meto- • dah samoupravljanja; — sestavljen je predosnutek pogodbe o sodelovanju na področju letnega oddiha in letovanja; — dogovorjene so osnove za program in koledar športnih srečanj; — obravnavano je oblikovanje zimskih in letnih iger, pri čemer je sprejet koledar za to sezono; — opravljena je bila učinkovita objava ugotovitev in sklepov IV. plenuma v tovarniških glasilih ter tako zagotovljena obveščenost vseh treh delovnih skupnosti. b) še odprte naloge: — uveljavitev obeh samoupravnih aktov o stažiranju in štipendiranju s sprejetjem po delavskih svetih podjetij; ' — potrditev gradiva za nagradni natečaj s področja uskladitve samoupravljanja in izvršitev zadevnega razpisa; — sklenitev in potrditev temeljne pogodbe o počitniških domovih, kakor tudi sklenitev dogovora o uresničitvi zadevnih določil za letošnjo sezono; — predlog za delovna mesta, za katera naj bi se upoštevala delovna doba s povečanjem po novih predpisih o pokojninskem zavarovanju; — način vključitve draginjskega dodatka v osnove za delitev osebnih dohodkov; — analiza zaposlenosti v letu 1964 z vidikov, ki so pomembni za načrtno kadrovsko politiko in za nadaljnji razvoj vseh treh podjetij; — akcija za enotno obravnavanje izdatkov za osebno varstvo pri delu kot poslovnih stroškov; — skladnost obravnavanja kršitev predpisov o varstvu pri delu; — ugotovitev splošnih prodajnih pogojev sodelujočih podjetij zaradi njihove uskladitve in morebitne izenačitve. Kot nadaljnje naloge po rokovniku za januar in februar 1965 pa so ugotovljene: — določitev oblik za sodelovanje mladinskih aktivov; — izmenjava splošnih aktov in njihova postopna uskladitev; — proučitev načina in oblik za medsebojno skladnost poglavitnih osnov in meril za delitev sredstev, namenjenih za osebne dohodke; — metodologija izobraževanja in usposabljanja ter postopna izdelava profilov delovnih mest zlasti z vidika izobraževanja in izpopolnjevanja oziroma usposabljanja na delovnem mestu; — uresničitev skupne akcije za skladnost poslovnih stroškov s področja HTV; — sprejetje in uveljavitev samoupravnih aktov o pregonu kršitev predpisov HTV; § — uskladitev oziroma izenačitev splošnih prodajnih pogojev; — dokončna izdelava osnov za skupno periodično glasilo in sklenitev zadevne pogodbe; — nadaljnje obveščanje vseh treh delovnih skupnosti o uresničevanju sodelovanja in o zadevnih rezultatih; — začetek priprav za nameravani skupni posvet delavskih svetov sodelujočih podjetij. Kaže torej, da bo treba delo pospešiti, če naj bo predvideni delovni program do konca februarja izpolnjen. Zato so bile komisije opozorjene, kako naj se lotijo njihovega reševanja in izpolnjevanja. Ugotovljeno je, da doslej ni bilo namernih opustitev. Treba je le, da se skupne ‘komisije hitreje in z večjo odločnostjo lotijo posameznih stvari. V tem pogledu je pomembno priporočilo predsednikom komisij kot pobudnikom za skupne akcije zlasti naslednje: 1. Vsak sestanek komisij je treba dobro pripraviti in poslati poglavitno gradivo članom komisij v proučitev; sklicatelj naj skuša vselej pismeno oblikovati temeljna stališča kot podlago za obravnavo na skupnih sejah. 2. Posameznega vprašanja se je treba lotiti po prednosti glede na pomembnost in nujnost; za manj nujne probleme, ki terjajo daljše delo, se je treba omejiti na določitev načina pripravljanja in reševanja, ker bo oblikovanje šele sledilo. 3. Na skupnih sejah naj se posamezna stališča kar najbolj točno opredeljujejo, da ne pride do ponavljajočega se vračanja na izhodišče zadevne problematike. 4. Na koncu sedanje mandatne dobe naj bi vsaka komisija točno proučila in oblikovala predloge za bodoče zadolžitve z navedbo vsebine, načina izvajanja in rokov, tako da bodo programi dela po sklepih vsakokratnega plenuma kar se da smotrno izdelani in po obsegu oziroma času izvršitve v skladu z resnično zmogljivostjo komisij. -ič Pomembni sklepi DS DS je na svoji redni seji dne 15. decembra 1964 obravnaval elaborat »Ocena stanja in predlogi za formiranje poslovne politike podjetja« in sprejel nekaj pomembnih sklepov. Med drugim so sprejeli tudi naslednje sklepe: 1. zagotoviti bo treba pospešeno delo na razvoju proizvodov, NADURNO DELO (Nadaljevanje s 1. strani) V predlogu finančnega plana za leto 1965 je planirana vsota za osebne dohodke din 4.800,000.000 (bruto-bruto). V tej vsoti je zajeta poleg ostalih sestavin tudi vrednost nadurnega dela. Pri predvidenem finančnem rezultatu, ki ga moramo ustvariti z določenim številom ur, je popolnoma nemogoče, da bi lahko povečali število plačanih ur. Vsako povečanje števila plačanih ur (ali na račun nove delovne sile ali pa na račun nadurnega dela) je nemogoče, ker bi bil v nasprotnem primeru osebni dohodek na zaposlenega oz. na plačano uro nižji. To vidimo iz preprostega zaključka: s čim večjo količino opravljenih ur ustvarimo planirani finančni rezultat, tem manjši proporcionalni del ustvarjenega rezultata odpade na eno uro. Za leto 1965 je predlagano za več kot polovico manj nadur, čeprav predstavljajo te nadure večjo finančno vrednost. Tak skok v zmanjšanju nadurnega dela, ki ga moramo doseči, bo terjal od našega kolektiva povečanje produktivnosti dela, kar pomeni seveda tudi večje osebne dohodke. Da pa bomo to dosegli, moramo izvesti nekaj organizacijskih sprememb v dosedanji organizaciji. Poiskati moramo take organizacijske ukrepe, ki bodo prinesli čimvečji finančni uspeh za naše vloženo delo. In ne nazadnje, izvajati moramo vse sprejete organizacijske predpise, ker se nam v nasprotnem primeru še tako dober organizacijski predpis izrodi; namesto da bi nam pripomogel doseči boljši uspeh, povzroči le neuspeh. tehnologij'e in sodelovanja z znanstvenimi institucijami, posebno s Turboinštitutom, pri čemer bo potrebno določiti v finančnem planu ustrezajoči znesek. 2. izvajati strogo kontrolo in konsekvence, da bo zagotovljeno izvajanje začrtane poslovne politike podjetja. 3. striktno izvajati organizacijo, za kar bo potrebno najti čim agilnejše in sposobnejše kadre, kar se še posebno nanaša na ek-sekutivna delovna mesta, pri čemer se bo striktno sprovajala statutarna obveza o preverjanju strokovne sposobnosti. 4. korigirati je potrebno statut, pravilnik o delitvi čistega in osebnega dohodka in pravilnik o normah. 5. doseči pri družbenih organih ukinitev 15-odstotnega prispevka iz dohodka. 6. v najkrajšem času odobriti podjetju premostitveni kredit za sanacijo finančnega stanja v letu 1964. O DELU STATUTARNE * KOMISIJE Občinska skupščina je imenovala posebno statutarno komisijo, ki je., imela nalogo, da pregleda 135 statutov delovnih organizacij. Komisija si je predvsem prizadevala, razgibati delo statutarne komisije sleherne delovne organizacije. Za svoje delo si je izdelala poslovnik, da bi njeno delo potekalo smotrno in po določenem razporedu. Zaradi obsežnosti gradiva je svoje delo razdelila na deset podkomisij. Statutarna komisija je pregledovala predložene osnutke statutov po naslednjih skupinah: industrija, šolstvo, zdravstvene organizacije, vzgojno varstveni zavodi in krajevne skupnosti. Osnutki statutov s področja industrije so bili najbolj strokovno izdelani, medtem ko to ne moremo trditi za ostale skupine. LETNA KONFERENCA ZK LITOSTROJ RAZVOJ POSTAVLJA PRED KOMUNISTE ČEDALJE VEČJE ZAHTEVE — KOMUNISTI MORAJO RAZMIŠLJATI, KAKO REŠITI PROBLEME, KAKO PREBRODITI TEŽAVE, KI NASTOPAJO V PROIZVODNJI IN PRITEGNITI ŠE OSTALE ČLANE K SODELOVANJU — V ZK JE TREBA SPREJEMATI ČLANE, KI IMAJO POGOJE, DA POSTANEJO AKTIVNI IN ODGOVORNI DRUŽBENO-POLITlCNI DELAVCI — VSE TO SO POUDARILI NA LETNIH KONFERENCAH OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV LITOSTROJA. V prvi polovici decembra so imele vse osnovne organizacije ZK Litostroja svoje redne letne konference, ki so bile skrbno pripravljene. Po poročilih dosedanjih sekretarjev OO so sledile obširne razprave, po katerih so komisije za sklepe pripravile zaključke za prihodnje delo. Kratki povzetki z letnih konferenc posameznih OO nam povedo kaj več. SLABA POVEZAVA MED OBRATI Komunisti v OO livarne jeklene litine so največ razpravljali o delu komunistov, problemih proizvodnje in delavskega samoupravljanja. Izrazili so med drugim nezadovoljstvo nad slabimi delovnimi pogoji, slabo povezavo med obrati, veliko fluktuacijo delovne sile, kadrovanjem, obiskovanjem političnih šol itd. Kritično so spregovorili o investicijskih nalaganjih in o modernizaciji obstoječih objektov. Poseben poudarek so dali delu članov ZK na terenu, ki pa jih žal ne morejo pritegniti k sodelovanju zaradi neizpolnjevanja sklepov skupnosti, kar povzroča nezadovoljstvo med prebivalci. OO ZK v livarni jeklene litine je posvetila premalo pozornosti notranji graditvi članov ZK; zato so sklenili, da bodo oblikovali pravilne kriterije za sprejem v članstvo v ZK in kriterije, po katerih naj bi se ravnala kaznovalna politika v OO nasproti neaktivnim članom. NE NUDIJO OBLJUBLJENE POMOČI Osnovna organizacija tehnične službe se je med letom največ ukvarjala s splošnimi gospodarskimi vprašanji, problemi uvajanja statistične kontrole, nagrajevanjem, izvrševanjem planskih nalog itd. Razprave na posameznih sestankih OO niso bile najbolj plodne, morda so večkrat presegale okvire kompetenc OO. Vendar so imele te razprave določen namen: nakazovale so žive probleme, s katerimi so se srečevali člani ZK. Na težave so predvsem naleteli pri uvajanju statistične kontrole, ker jim niso nudili obljubljene pomoči in strokovnega kadra. Novemu vodstvu so postavili naloge, da podrobno ugotovi stanje kadra in naveže stike s posameznimi vodstvi EE in člani ZK zaradi uspešnejšega sodelovanja. UVESTI DRUGO IN TRETJO IZMENO Poročilo sekretarja in razprava sta resno opozorila vse člane OO ZK SN na medsebojne odnose, ki niso najboljši. Poseben poudarek so dali sodelovanju z mladinskim aktivom in vzgoji članov za vrste ZK. Živahna je bila razprava o uvajanju druge in tretje izmene, tipizaciji, standardizaciji, malo^ serijski in serijski proizvodnji ter o izobraževanju delavcev. OO mora v bodoče bolj energično ukrepati proti nekaterim članom, kar bi le okrepilo delo osnovne organizacije, medsebojne odnose in izpolnjevanje planskih nalog. OBSTOJEČO DELOVNO SILO PRAVILNO RAZDELITI V osnovni organizaciji materialnega biroja so poudarili prizadevanje podjetja za zmanjšanje režijskega kadra. Poiskati je treba tudi skrite rezerve. Disciplina je v upadanju. Želijo rešiti tudi problem prevzemnega oddelka. Sestavljena bo posebna komisija TKE in MB, da prouči poslovanje sedanjega prevzemnega oddelka, ker je sedanji način v marsičem zaviral ekspeditivno in pravilno delo MB, Mnenja so, da bi morali Prodajni oddelki tesneje sodelovati z vsemi PE/S in postavljati realne roke, ki ne bi narekovali Prenapornega tempa ob koncu le- ta. Delo v enotah naj bi teklo suk-cesivno, saj bi s tem olajšali njegov potek v zadnjem kvartalu. NI DEVIZ, NI DENARJA Živahna razprava v OO ZK Diesel motorjev je po poročilu sekretarja nakazala vrsto problemov in težav. N. pr. o skrajšanem času malice, organizaciji in pripravi proizvodnje itd. Poudarili so tudi, težji, obolenj je vse včč, oprema je zastarela, a odgovornosti in naloge so vse večje, kar je zaskrbljujoče ne samo za člane ZK, temveč tudi za vse proizvodne delavce in podjetje. ŽELJE PO KVALITETNEJŠEM PEDAGOŠKEM DELU V poročilu in razpravi na konferenci OO ZK IC so poudarili, Člani našega kolektiva na letni konferenci ZK našega podjetja da naši strokovnjaki, ki so bili v tujini, ne prinesejo v proizvodnjo zvišanja produktivnosti in izboljšanja organizacije dela. Mnenja so, da je opaziti premajhno odgovornost vodilnih ljudi, da so norme v podjetju nerealne, da je nerealno planirano kooperacijsko delo, pa tudi, da je plan nerealen (sprejeli so ga sami!). Pri nakupu rezervnih delov za viličarje in Diesel motorje dobe vedno isti odgovor: ni deviz, ni denarja! Mnenja so, da bi z boljšo gospodarsko politiko dobili devize, pa tudi mnogo strokovnega kadra, ker bi z večjim prilivom denarja narasla delovna morala, zvišala pa bi se tudi produktivnost. POOSTRITI KONTROLO ZAMUD Člani OO ZK v splošnem sektorju so razpravljali o delovni disciplini, nedoslednosti pri naročilu strojev ter delu članov ZK v samoupravnih organih. Poudarili so, da so člani DS pod vplivom šefov in da ne prenašajo svobodno misli in nalog, ki jim jih postavlja ZK in ostale organizacije. Sami bi se morali pozanimati za potrebno gradivo, da bi lahko zastopali pravilno stališče. Nujno je poostriti kontrolo nad zamudniki in privatnimi izhodi. Ugotovljeno je, da je bilo v letu 1962 manj zamud. Nad tem se je treba zamisliti in tudi kaj ukreniti. Poudarili so pomen oddelka za plan in analizo, ki bo sestavljal skupni in proizvodni in gospodarski načrt podjetja v sodelovanju z vsemi PE/S. V IBM bi nujno potrebovali za delo na področju statistične kontrole dopolnitev strojnega parka. PROIZVODNE TEŽAVE, RESEN OPOMIN Pogoj za uspešno delo in vlogo ZK je ta, da podrobno spoznamo vse materialne in družbene probleme v naši delovni organizaciji, jih analiziramo in se po sprejetih sklepih za nje zavzamemo, so poudarili komunisti livarne sive litine. Livarna se je vse leto borila s pomanjkanjem nekvalificirane in kvalificirane delovne sile, kar potrjuje 63 %> fluktuacije. Razen tega so okrnjene tudi proizvodne kapacitete za leto 1965. Delovni pogoji so iz dneva v dan da je potrebno razširiti in nadaljevati z decentralizacijo delavskega samoupravljanja, strokovnim izobraževanjem itd. Smernice nove šolske reforme so komunisti toplo sprejeli in pomagali so tudi pri sestavljanju statuta IC. Poslužujejo se tudi najnovejših pedagoških metod za dosego kvalitetnega dela. Pri pouku jim največje težave povzroča telesna vzgoja. Nimajo svoje telovadnice, a v ostalih šolah v Šiški ne morejo dobiti prostih ur za pouk, tako da so učenci čez zimo v razredih. Dejali so, da bodo v prihodnje pošiljali najboljše učence v delovne brigade, da bodo utrjevali delo domovske in šolske skupnosti in aktivizirali pasivne člane OO. ZK. DELOVNI ZBORI VEČKRAT NA LETO Komunisti v osnovni organzaciji pločeviname so zelo skrbno obravnavali vsa delovna področja, položaj, v katerem so, in tekoče naloge. OO ZK si mora prizadevati krepiti delovne odnose, stremeti za dvig produktivnosti, pravilno nagrajevanje po delu in zmanjšanje fluktuacije delovne sile, ki je največje v primerjavi z ostalimi PE/S. Kritično so obravnavali delo mladincev in informiranost delovnega kolektiva na delovnih zborih, ki naj ne bodo samo enkrat na leto. Pobudnik le-teh naj bo sindikalna organizacija. ZA VEČJO PODPORO PREDLOGOM Izboljšanje sodelovanja kadrovskega sektor j g in njegovih služb z ODS, njegovimi komisijami, oz. SPS, — posvetiti večjo skrb predlogom in njihovi realizaciji, — posvetiti večjo skrb izobraževanju članov ne samo v poli- tični smeri, temveč tudi na strokovnem področju — to so osnovne naloge komunistov v KS. « Živahna razprava je potrdila uspešno delo komunistov, ki pa se včasih medsebojno spoprimejo, kar bodo skušali v prihodnje odpraviti. Težavnost dela, ki ga opravlja KS je tudi v tem, ker PE/S običajno prepozno opozore na negativne pojave, tako da je potem težko pomiriti razburjene duhove. Poseben poudarek so dali perečemu stanovanjskemu vprašanju. Menijo, da je zaradi omejenih materialnih možnosti podjetja na eni in podražitve gradbenih storitev na drugi strani stanovanjska graditev v Litostroju v težkem položaju. V sistemu samoprispevka za gradnjo bi bilo potrebno poiskati ve.č rešitev. Nekaj takih je že dala OO ZK kadrovskega sektorja, vendar pa so ostali brez odziva. Menijo, da bi ti predlogi morali dobiti večjo podporo. Nadalje so spregovorili še o kadrovanju, reelekciji, analitični oceni itd. ODKRITA RAZPRAVA IN KORISTNI PREDLOGI Poročilo sekretarja osnovne organizacije oskrbovalnih obratov I. je nakazalo mnogo težav, s katerimi se ubadajo. Mnenja so, da bi vodilni kadri lahko bolj redno obiskovali seje ODS in se zavzemali za sklepe, ki ostanejo neizpolnjeni, kljub temu da so proizvodnega značaja. Omenili so nujnost dela na akord, kar bi bistveno skrajšalo roke in izboljšalo (Nadaljevanje na 4. strani) AKTUALNE NALOGE (Iz referata sekretarja TK ZKS Litostroja inž. Franca Pentka) V svojem referatu, ki ga je imel sekretar TK ZKS Litostroja inž. Franc Pentek na letni konferenci •'.nov ZKS Litostroja, dne 16. 1. 1965, je sekretar že uvodoma poudaril, da je bila letna konferenca ZK prav v času živahnih po-kungresnih razprav, ko se organizacije ZK, komiteji in ostali organi ZK v vsej državi trudijo, da bi čimprej uresničili sklepe 8. kongresa ZKJ. Seveda bi bilo napačno, če bi se obravnavanja in uresničevanja kongresnega materiala lotili nenačrtno. Vsak komunist naj bi se zavedal, da ima pravico in dolžnost zahtevati dosledno uresničevanje sprejetih sklepov na vseh forumih in v vseh organih. Nadalje je govornik omenil kot temeljno vprašanje v vrsti problemov, s katerimi naj bi se ukvarjali komunisti Litostroja, predvsem izdelavo takega sistema nagrajevanja, oz. razdeljevanja osebnega dohodka, kjer bi uveljavili osnovna socialistična načela pri delitvi dohodka »vsakomur po njegovem vloženem delu« oz. »več vloženega dela, večje osebne dohodke«. Že v samem poročilu TK o delu ZK Ltostroja so člani ZK samokritično priznali, da je sistem nagrajevanja tista najslabša točka v vrsti ostalih problemov, ki nam že dalj časa povzroča velike težave. Sistem nagrajevanja temelji na razvrstitvi vseh zaposlenih v določeno število obračunskih razredov ob istočasni razvrstitvi vseh del v devet grup. Višina OD posameznega delavca v proizvodnji (delavci v proizvodnji delajo po učinku — normi), je odvisna od kategorije dela, ki ga opravlja. Ni izključeno, da je njegov zaslužek v tem načinu odvisen od subjektivnega faktorja, v tem primeru mojstra, ki mu deli delo, od tod včasih nezadovoljstvo in trditve delavcev, da jim šefi režejo kruh. V glavnem sta v sistemu uveljavljeni dve konkretni obliki nagrajevanja — nagrajevanje po. času (cca 60 %> zaposlenih) in nagrajevanje po normi — po individualnem in skupinskem u-činku (40 "/o zaposlenih). Ta sistem je postal pa neustrezen, ker smo ga z raznimi dopolnitvami tekom zadnjih let (15 “/o povišanje ob prehodu na 42-urni tednik; to povišanje smo sicer ukinili, dodatek za ključna delovna mesta, itd.), v cilju, da bi zajezili fluktuacijo, še bolj deformirali. V tej situaciji predlagamo kot prvi korak strokovno podrediti tehnološke službe po PE tehnološkemu oddelku v CTB, ki naj bi na drugačnem strokovnem nivoju kot dosedaj, reševal probleme tehnologije ob tesnem sodelovanju z organizatorji proizvodnje. Pri odpravljanju dosedanje tarifne politike moramo sprejemati ustrezna merila OD po delu za sleherno vrsto kadra v delovni organizaciji, četudi bi pri iskanju najbolj objektivnih meril naleteli na določene deformacije. Glede demokratizacije samoupravljanja v naši delovni organizaciji je inž. Pentek opozoril na dejstvo, da predstavlja zapiranje samouprave izključno v ožje organe samoupravljanja ter površno informiranje proizvajalcev, sa-moupravljalcev precejšnjo nevarnost. Tak način dela samouprave v imenu samoupravijalcev hromi široko samoupravljanje in vnaša odnose, ki so nam tuji. Tudi v naši praksi samoupravljanja smo beležili take primere (sprejemanje poslovne politike). Nadalje se je inž. Pentek dotaknil tudi informiranja članov kolektiva in omenil, da so bila nekatera vprašanja, n. pr. izdelava plana proizvodnje in investiranja preveč-, krat domena strokovnih služb, kolektiv sam pa je bil o tem premalo informiran. Glede na decentralizacijo samoupravnih organov na obratne delavske svete bi lahko pripomnili, da še ni prišlo do decentralizacije tistih upravnih funkcij, ki krepijo iniciativo neposrednih proizvajalcev-upravljalcev v PE in sektorjih (n. pr. planiranje, delitev dohodka in OD z ozirom na ekonomski učinek PE in sektorjev). V naslednjem delu referata zasledimo kritično oceno delovanja komunistov v naši delovni organizaciji glede na to, da člani ZK niso znali v celoti prenesti težišče svojega udejstvovanja izven osnovnih organizacij v samoupravne organe in ostale družbeno-po-litične organizacije v podjetju (sindikat, mladinska organizacija), še manj pa izven podjetja (stanovanjska skupnost, SZDL). Javnost dela Z K v delovni organizaciji v preteklosti ni zajela širšega obsega uveljavljanja. Le nekatere OO so imele v preteklem letu sestanke, na katerih je sodelovalo nekaj proizvajalcev nekomunistov. Podoben je bil tudi primer na letnih volilnih konferencah OO ZK. Nujno je v naslednjem obdobju vabiti na sestanke OO tudi nečlane ZK. Njihova prisotnost na sestankih bo samo utrdila naša stremljenja po uveljavljanju javnosti dela ZK in na ta način tudi povečala zaupanje kolektiva v ZK. V odnosu do mladinske organizacije morajo komunisti vztrajati v svojih prizadevanjih po vse večjem uveljavljanju mladih v samoupravnih organih in druž-beno-političnih organizacijah, ker ti nastopajo ne kot predstavniki mladih, temveč kot enakopravni proizvajalci-upravljalci. Skrb za idejno - politično izobraževanje vseh, še posebno pa mladih komunistov je naloga komunistov, je naloga delovne organizacije Titovih zavodov Litostroj. KRATKI POVZETKI IZ RAZPRAVE V soboto, 16. januarja je bila v mali kinodvorani redna letna konferenca ZK Litostroja. Na njej so bili navzoči razen delegatov iz PE/S zastopnik CK ZKS Rudi Bregar, sekretar občinskega komiteja Ljubljana-Šiška Ludvik Golob, predsednik občinske skupščine Ljubijana-Šiška Miran Goslar in zastopniki Metalne iz Maribora, Strojne tovarne iz Trbovelj, Djuro Djakoviča iz Slavonskega Broda, Jugo turbine iz Karlovca, TJljanika iz Pule, Ladjedelnice Split, 3. maj iz Reke, Rade Končarja iz Zagreba, Železarne Štore in Jesenice. Po referatu sekretarja TK ZKS Litostroja inž. Franca Pentka, ki ga v povzetku objavljamo posebej, se je razvnela živahna diskusija. Pavel Perko je govoril o organizaciji in obiskovanju večerne politične šole v Litostroju. Poudaril je, da bi to šolo moral obiskovati ves perspektivni kader, obenem pa bi izbor slušateljev moral biti pravilen. Inž. Marko Celarc je razpravljal o nagrajevanju in o obravnavanju novih tarifnih postavk. Poudaril je, da je to vprašanje zelo pereče in bo potrebno obravnavi tega gradiva posvetiti vso pozornost. Jože Kušar je govoril o izvozu in nagrajevanju. Poudaril je, da se moramo zavzemati za doslednejše programiranje rokov. Te obveze bi morali tudi izvršiti, pri čemer naj bi izvoz enako prioriteto kot domača proizvodnja, toda pri izvozu bi bil potreben pravočasen dotok deviz. Rudi Jesenšek je opozoril delegate na novo organizacijo podjetja, pri čemer je upošteval proizvodni program, vrednost in obseg osnovnih sredstev, število zaposlenih, strukturo kadrov in vrednost letne proizvodnje. Ugotovitve kažejo, da moramo osvojiti takšen tip organizacije, ki bo učinkovito omogočal koordinirano delo, kontrolo procesov, potek proizvodnje in znižanje stroškov. Predlog o organizaciji podjetja je v razpravi in pričakujejo pripombe in predloge k čimboljši organizaciji v podjetju. Mirko Završnik je govoril o nagrajevanju. Rekel je, da pri novem načinu nagrajevanja pričakujemo tudi boljše proizvodne rezultate, Pričakuje, da bo analitska ocena delovnih mest zaključena sredi letošnjega leta. Inž. Anton Kovič je razpravljal o osebni odgovornosti in nadaljnji decentralizaciji. Kritično je ocenil nekatere probleme in opozoril na še večjo aktivizacijo dela nekaterih samoupravnih organov. Med drugim je dejal, da politični program ne zadostuje le na papirju, temveč ga je potrebno spro-vesti v življenje. Mihael Žilavec je predlagal, naj DOS, PE izdelajo svoje pravilnike o nagrajevanju. Razen tega je poudaril, da ima kadrovski sektor preveliko zbranega tehničnega kadra za svoje delo. Po reorganizaciji naj bi to delo opravljali sami v kadrovskem sektorju. Jože Majer iz obrata Trebnje je spregovoril o proizvodni problematiki in o delovni disciplini. Marjan Kompolšek je kritično obravnaval delo komunistov v samoupravnih organih, ki niso svoje vloge pravilno sprovajali. Posebno je poudaril odgovornost komunistov na vodilnih delovnih mestih, kakor vseh ostalih do neizvr-ševanja postavljenih nalog. Ivan Kogovšek je spregovoril o poslovni politiki podjetja. Predlagal je, naj se uveljavljajo načela, o katerih smo spregovorili še pred meseci, pa vendar so neke sile, ki vlečejo razvoj deviznega samofi-nansiranja nazaj. Še vedno se stvar ni premaknila naprej, čeprav je osmi kongres spregovoril o tem ostre besede, je zaključil generalni direktor. Janez Kralj je v svoji razpravi kritiziral delo mladih, ki niso dovolj aktivni v samoupravnih organih ali drugih organizacijah. Opozoril je, da morajo starejši člani posvečati več pozornosti vzgoji mladih upravljalcev. Štefan Jurak je med drugim dejal, da je izboljšanje organizacije dela, uvedba statistične kontrole kvalitete materiala že pokazala upravičenost njenega obstoja in uspeh. Poudaril je večje sodelovanje ostalih PE z njihovim oddelkom. Dr. Ljubinko Mijatovič je razpravljal o problemih zdravstvenega varstva. Opozoril je, da se je zdravstveno stanje izboljšalo nasproti 1963. letu, toda daje resno opozorilo glede izgube delovnega časa. Predlagal je tesnejšo povezavo med obratno ambulanto in podjetjem, ki je nujno potrebna za aktivno in koristno sodelovanje. Rudi Bregar, zastopnik CK ZKS, je pozitivno ocenil konferenco. Rekel je, da bo zastavljena politika, ki je bila začrtana na osmem kongresu ZKJ, zahtevala od nas nenehno delo in spremljanje predvsem na področju ekonomske politike. Opozoril je na osebno odgovornost v okviru kolektiva, kjer moramo člani ZK krepko »zaorali«, da jo bomo lahko uspešno reševali. nalogah objavili Resolucijo o bodočih ZK Litostroja bomo v naslednji številki. -Sil- SKRITE NOTRANJE REZERVE (Povzetek iz najnovejšega »Delovnega priročnika za samoupravne organe«, ki ga je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani za leto 1965.) V zadnjih desetih letih smo pri nas podvojili narodni dohodek, povečali industrijsko proizvodnjo za 3.5 krat, obseg zunanjetrgovinske menjave pa je zdaj skoraj 3 krat večji, kot je bil pred desetimi leti. Ti uspehi so resničen dokaz moči in sposobnosti našega družbeno-političnega in gospodarskega sistema. Industrija je postala prevladujoča gospodarska dejavnost in tako čedalje bolj zadovoljujemo potrebe domače potrošnje in se čedalje bolj in v večjem obsegu vključujemo v mednarodno blagovno menjavo. 'Z velikimi napori smo dosegli visoko stopnjo akumulacije, intenzivno vlagali sredstva in tako u-stvarili pomembne proizvodne zmogljivosti. Ker smo v svojem razvoju dosegli že tako stopnjo, smo lahko dejali, da ne smemo žrtvovati Letna konferenca ZK Litostroj (Nadaljevanje s 3. strani) kvaliteto, pri čemer naj bi se čutila tudi osebna odgovornost. Poudarili so, da delovodje zapravljajo veliko dragocenega časa za administrativna dela, pri čemer pa trpi strokovno delo. LETNE KONFERENCE SO PREVEC ENOLIČNE Osnovna organizacija oskrbovalnih obratov II'. je med ostalim dala v razpravi še posebej poudarek pomanjkanju pomožne delovne sile in porastu nediscipline v podjetju. Člani 'ZK naj bi se aktivneje zavzemali za reševanje vseh problemov in predlogov v sodelovanju s proizvajalci, ki bi morali žrtvovati' večkrat tudi svoj prosti čas. Le tako bomo lahko dosegli vse, kar želimo. Dodali so tudi, da so letne konference preveč enolične ih da se marsikaj, o čemer so med letom večkrat razpravljali, ponavlja iz leta v leto. Toda želenih sadov pri uresničevanju sklepov žal ni. Vsem zgoraj naštetim problemom naj bi novo vodstvo posvetilo večjo pozornost, kajti le tako jih bo moč odpraviti. TOVARNA NI EDINI VIR DOHODKOV Razprava na konferenci komunistov modene mizarne je bila pretežno usmerjena v proizvodno problematiko. Aktivni člani ZK vse premalo prenašajo svoje dolgoletne izkušnje na mlajše člane; pri svojem delu se spričo velikih proizvodnih nalog morajo še bolj povezati in še tesneje sodelovati, da bi biM uspehi večji. Vzrok za odhajanje kvalificiranega in viso-kokvaiifkmanega kadra je predvsem v - rimernem nagrajevanju teh č1 kolektiva. Obstoječe ljudi bodo obdržali le, če se bo sistem nagrajevanja vskladil z o-pravljenim delom. Planskih nalog ne morejo tako vzorno izpolnjevati kot so jih pred leti. Pritisk na modelno mizamo je zelo močan, a modelarji delajo le po osem ur; preostali čas, žal, prodajajo privatnikom za mnogo višje plačilo. V prihodnje bodo z vso resnostjo in delovno disciplino reševali naloge, ki so postavljene pred ZK. ZA IZPOLNJEVANJE ROKOVNIH OBVEZNOSTI Minulo obdobje v OO ZK HS je zlasti značilno po intenzivnem delu za utrjevanje delavskega samoupravljanja in razvijanja sistema delitve dohodka v pogojih novega gospodarjenja, po političnih pripravah, utiranju poti EE, analizi nalog in večjem prizadevanju za izpolnjevanje planskih nalog, zlasti zahtevnih izvoznih nalog. Komunisti naj tudi v bodoče uskladijo svoje delo s potrebami EE in celotne delovne organizacije. Postavili so si nalogo, da bodo utrjevali delovno disciplino, stremeli za večjo proizvodnjo, širšo organizacijo proizvodnje in izvoza. Prizadevali si bodo, da bodo njihovi člani aktivni v organih, kjer sodelujejo, in skrbeli bodo za njihovo rast. Ena izmed zelo važnih nalog slehernega komunista je tudi skrb za bolj ekonomično poslovanje v enoti, kot tudi v podjetju; skrbeti bo treba za izpolnjevanje rokovnih obvez, kar terja budnost vseh nas. DOSLEDNO KONTROLIRATI IZPOLNJEVANJE SKLEPOV Komunisti PPB in GRS so med drugim poudarili, da bodo v bo-' doče imeli več kratkih sestankov, na katerih bi se seznanili s tekočimi problemi. Sestanki so potrebni zaradi konkretnih sprememb v OO, predvsem pa zaradi večje aktivnosti članov, ki so kazali doslej tudi nedisciplino. V prihodnje se bodo zavzemali za aktivno sodelovanje pri reševanju vseh gospodarskih vprašanj, za vodenje pravilne kadrovske politike, za izboljšanje in izpopolnitev novega načina nagrajevanja v projekti vi in podobno. ZAHTEVNE NALOGE KOMUNISTOV Letne konference osnovnih organizacij ZK Litostroja so nakazale mnogo nalog za bodoče delo komunistov v tovarni. Naloge so v glavnem nadaljevanje že zače- , tega dela, opozarjajo pa na intenzivnejše delovanje komunistov v sindikatu in mladinski organizaciji, čemur bo treba dati zlasti večjo politično vsebino; dalje na krepitev idejno-vzgojnega dela med člani, na budno spremljanje proizvodnih nalog in na skrb za kar naj večji izvoz tovarniških izdelkov. Nadalje so predmet obravnav utrjevanje delavskega samoupravljanja, sistema delitve dohodka in socialističnih odnosov v tovarni nasploh, razen tega pa še zbujanje zanimanja za splošne probleme družbenega upravljanja v komuni. V osnovnih organizacijah pričakujejo, da bo kaj več o vsem povedala tudi letna konferenca ZK Litostroj 16. januarja t. 1. Razen novih vodstev OO ZK so na konferencah izvolili delegate za letno konferenco ZK Litostroja in za občinsko konferenco ZKS Ljubi j ana-Šiška. Sil sedanjosti zaradi prihodnosti, da moramo povečati osebne dohodke, osebno potrošnjo in družbeni standard, da bi imela tudi sedanja generacija nekaj od socializma. Gospodarskim organizacijam pa je zvezna skupščina svetovala, naj se bolj posvetijo notranjim problemom, odkrivajo skrite notranje rezerve in začnejo intenzivno gospodariti. Čeprav smo želi lepe uspehe, pa stopnja in učinkovitost izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti nista bili vedno zadovoljivi, in sicer zato ne, — ker so bile proizvodne zmogljivosti marsikdaj premalo usklajene, — ker niso bile razvite specializacija, kooperacija in integracija v proizvodnji, — ker proizvodni proces tehnološko ni bil zadosti izpopolnjen, ker ni bilo zadosti razvito znanstveno raziskovalno delo in ker organizacija dela v gospodarskih organizacijah ni bila najboljša, — ker nismo usmerili investicij v modernizacijo in jih nismo uporabili za to, da bi gospodarske organizacije v večjem obsegu uvajale sodobno tehniko in tehnologijo. Ugotovili smo tudi, da osebna potrošnja in življenjski standard ne ustrezata ravni gospodarske razvitosti. Kako se v naših razmerah dokopati do večjih osebnih dohodkov in večjega osebnega standarda? Tako se bo vprašal vsak proizvajalec, vsaka delovna organizacija, vsak občan. In če hočemo to vprašanje rešiti, moramo odkriti notranje rezerve, da bomo še bolj učinkovito gospodarili, torej moramo povečati produktivnost dela. Notranjih rezerv ni lahko odkriti, njavo itd. In še druge potrebe imamo: po zabavi in razvedrilu, po umetnosti, po družabnem življenju, po šolanju itd. Če hočemo te potrebe zadovoljevati, morajo proizvajalci izdelovati take proizvode in opravljati take storitve, ki jih potrošnik, domači ali tuji trg potrebuje. Proizvajati moramo blago, proizvode razdeljevati med člane družbe, jih zamenjavati in trošiti, toda s proizvodnjo nastajajo spet nove potrebe in te zadovoljujemo lahko tako, da povečujemo proizvodnjo. Zaradi tega je proizvodnja temelj družbenega gospodarstva in življenja, podlaga za zadovoljevanje naših potreb. Izboljšati življenjski standard pomeni povečati in hkrati poceniti proizvodnjo, da bi v večjem obsegu zadovoljevali svoje potrebe. Proizvodi in storitve so rezultat nekega proizvodnega procesa, v katerem človek spreminja naravne predmete v proizvode, ki mu lahko koristijo. iS proizvodnjo si jemljemo stvari od narave ali prilagajamo naravne predmete svojim potrebam s pomočjo dela, in sicer tako, da pridobivamo dobrine, ki jih daje narava sama (plodovi, sadeži, lov, ribolov, gozdarstvo) ali tako, da naravne predmete, surovine, predelamo in prilagodimo svojim potrebam. Proizvodnja postaja tako vir družbenega bogastva in blaginje. Zakoni proizvodnje so podlaga vseh drugih gospodarskih zakonov, saj je mogoče deliti med člane družbe, zamenjavati in trošiti le to, kar je proizvedeno. Če hočemo nekaj proizvesti, izdelati kakršenkoli proizvod, moramo v proizvodnem procesu povezati določene elemente, ki jih bomo v tem procesu trošili ali tudi porabili. Tem prvinam pravimo proizvodni elementi ali faktorji; so pa tile: smotrna člove- saj ne ležijo skrite za tovarno ali v kakšnem kotu; to bi pomenilo, da smo malomarni gospodarji. Za odkrivanje in izkoriščanje notranjih rezerv, in te so velike, je potrebna cela vrsta ukrepov, kadrov, specialistov, strokovno in družbeno ekonomsko znanje delavcev, delovna disciplina, ugodno politično ozračje, ustrezni sistem delitve. Poleg proizvodov in storitev imamo še druge potrebe: zaposliti moramo prebivalstvo, ustvariti posebna sredstva in z njimi zgraditi in razviti proizvajalne sile dežele v celoti ali posamezne komune oz. območja; v zadnjem času pa je čedalje večja tudi potreba po proizvodnji za izvoz, zato, da bi razširili mednarodno me- ška dejavnost (delovna sila), delovna sredstva, s katerimi proizvajamo, in predmeti dela (material, surovine in polizdelki), ki jih predelujemo v uporaben proizvod. Ta za nas koristna dobrina (ura, čevelj, svinčnik itd.) postane blago, brž ko ga namenimo za prodajo, menjavo, ga proizvajamo za druge, za trg. Torej — ko proizvajaš, trošiš, povzročaš stroške. O teh stroških premalo razmišljamo. Kadar govorimo o skritih notranjih rezervah, mislimo na to, da bi nam proizvodni faktorji: delo, delovna sredstva in predmeti dela, lahko dali več, kakor nam dajejo. (V prihodnjem povzetku si bomo ogledali, kaj so rezerve in kdo naj jih odkriva. Uredništvo.) ŠEST LJUDI ŠEST REPUBLIK SLOVENKE SO DOBRE GOSPODINJE Vidrovac pri Negotinu je rojstni kraj Stojana Stanojeviča, kontrolorja v TKB, ki že deseto leto dela z nami. — Kaj vas je pripeljalo v naše kraje? — V 'Ljubljani sem služil vojaški rok. Nato sem se zaposlil kot ključavničar v Ljubljana transportu. Tu v Litostroju pa sem se posvetil kontroli. Menim, da so se okusa po zemlji, ki je tako svojska za temna negotinska vina, navzeli tudi ljudje iz teh krajev. Ko pripoveduje Stojan o rojstni vasi, o dozorevajočem grozdju, njegove ognjevite oči nad črnimi brki še bolj zažive, razen ... — Vojna naši vasi ni prizanesla. Nemci so jo požgali, nas moške pa odpeljali na prisilno delo. Nekatere v Nemčijo, drugi pa smo morali pod stražo kopati rudo v borskem rudniku. — Ste v Sloveniji našli svoj drugi dom? — Poročil sem se s Slovenko in dobro se razumeva. Stanovanje imam, sin pa je tudi zdrav. — Kakšna pa je razlika med ženami iz vašega kraja in našimi dekleti? — Zenske so pri vas bolj vsestransko razgledane in boljše gospodinje. Vsak dinar dobro »obrnejo«. Če Stojana ne najdete doma, ga boste našli v prostorih SZDL krajevne skupnosti Litostroj, katere predsednik je že drugo leto. — Kot predsednik SZDL se pogosto srečujete s problemi. Kateri je trenutno najbolj pereč? — Vprašanje korotanskega naselja barak ter ureditev okolice litostrojskih blokov. Občinska skupščina Šiška je pripravljena podpreti gradnjo stanovanj za ljudi, ki sedaj stanujejo v korotan-skih barakah: s 50°/o udeležbo ne glede na višino investicije. Ne vem pa, kako bo s tisto polovico denarnih sredstev, ki naj bi jih prispeval Litostroj. — Bi lahko v tovarni nekatere stvari izboljšali? — Predvsem organizacijo proizvodnje, za to pa bi bilo potrebnih več pobud od zgoraj. S tem bi se bistveno izboljšale tudi plače. VEDNO DOLŽIJO NAS BOSANCE — Ste kdaj občutili, da vas zaradi tega, ker ste Bosanec, naši ljudje zapostavljajo? — sem vprašal Dragomira Gojiča, monterja Dieselskih motorjev. — Da, tisti Slovenci, ki ne poznajo naše zgodovine in naših industrijsko pasivnih krajev. Boli me, da za vse izgrede ljudi, ki so doma onstran Sotle, obdolžijo nas, Bosance. — Kdaj ste prvič slišali za Litostroj? — Ni mi takoj odgovoril. Morda se je v mislih preselil nazaj v revno bosansko vas Trgo-višče pri Prijedoru. Tu se je rodil on in še četvero otrok, bratov in sester. Od tod je odšel oče v partizane, vrnil se ni nikoli več, padel je. — iZe v osnovni šoli smo govorili o tovarni, v kateri sedaj delam, kot o veliki tovarni, ki izdeluje turbine. Več pa sem izvedel o Litostroju na Reki, kjer mi je ZB omogočila obiskovanje industrijske šole. Tu sem se izučil za mehanika. — Kako ste se vživeli v naš kolektiv? — Dobro se počutim med vami. Moje delo pri montaži Dieslovih motorjev je zelo zanimivo, delam pa tudi pri tovarniškem komiteju ZM. Dragomir stanuje v litostroj-skem samskem bloku. Če ne dela nadur, si krajša dneve z igranjem nogometa, večere pa preživi pred televizijskim zaslonom. Je navdušen navijač Crvene zvezde, ki je zanj najboljši nogometni klub Jugoslavije. — Ali boste ostali v Sloveniji? — Jz vaših krajev ne bi rad odšel. Tu bi si rad ustvaril družino. — Si boste tu pri nas poiskali ženo? — Rad bi se poročil s katero od slovenskih deklet, — je dejal, se nasmehnil, ter s tem skušal prikriti rahlo zadrego. — Za to je še čas. Sedaj skrbim še za mamo. Vsak dinar, ki mi ostane od plače, ji pošljem. Čvrsto mi je stisnil desnico in ne vem zakaj sem se tisti trenutek spomnil na like, ki jih opisuje Andrič v svojih delih. Morda zato, ker ima Dragomir zelene oči, svetle lase in od sonca ogorel obraz. POČUTIM SE KOT DOMA! Lazar Dobrovski, konstruktor orodja v DT, je po narodnosti Makedonec. — Star Slovenec sem že, — je dejal, ko sem ga vprašal, koliko časa je že v Sloveniji. — V Ljubljano sem prišel leta 1948, se vpisal na fakulteto, vendar sem se še pred končanim študijem zaposlil. Nekaj let sem delal v Ljubljani, potem pa sem za štiri leta odšel nazaj med svoje rojake. Star makedonski pregovor pravi: »Od koder ti je žena, od tam si tudi ti«. Slovenija me je privabila nazaj, za ženo imam Slovenko in med vašimi ljudmi se počutim kot doma. Slovenci ste prijetni ljudje. Bodisi v medsebojnem občevanju na cesti ali na delovnem mestu. Gostoljubni ste in delavni. — Lepo govorite naš jezik. Prej bi pomislil, da ste Štajerec kot pa Makedonec. — Če hoče človek spoznati ljudi v novem kraju in se jim približati, se mora naučiti njihovega jezika. Meni slovenščina ni povzročala posebnih težav. — Med Slovenci in Makedonci je neko globlje prijateljstvo. Po zemljepisni legi smo daleč drug od drugega. Kje so korenine tega prijateljstva? —• Pri nas v Makedoniji zelo cenijo vaše ljudi. Pred drugo svetovno vojno so bili naši medsebojni stiki zelo redki, po osvoboditvi pa ste bili Slovenci prvi, ki ste prišli v naše kraje. Posredovali ste nam bogate izkušnje in z vašo pomočjo smo položili prve temelje industrije. Takrat so se začele stiskati desnice naših in vaših ljudi. Lazar je preživel svojo mladost v Titovem Velesu, rojstnem kraju velikega pesnika Makedoncev Ko-ste Racina. Ko je Lazar, še mlad in neugnan, gledal v vode Vardarja, ni sluutil, da bo ta reka nekoč priča velike tragedije, ki jo je doživelo najlepše mesto ob vsem njenem toku. Žal mi je bilo, da sem ga spomnil na tisti usodni dan, ko je močan potres skoraj popolnoma porušil glavno mesto Makedonije. Žal zato, ker sem v njegovih očeh opazil solze. — Skopje je bilo srce in ponos Makedonije, — mi je dejal in nisem ga več spraševal. Ta trenutek sem spoznal, da se Makedonci ne bodo nikoli popolnoma potolažili. Potres bo z leti postal za nas »včeraj«, za Makedonce pa bo ostal »danes«. Preveč jim je vzel. RAD BI ČIMPREJ DOKONČAL . ŠTUDIJ — Ljudje radi odkrivamo nove kraje in spoznavamo nove ljudi. Nekateri, med katere prištevam tudi sebe, tam kjer jim je všeč, tudi ostanejo. Slovenci in prirod-ne lepote vaše dežele so naredili name globok vtis, pritegnili so me vaši kraji, — nam je dejal Vu-koslav Živkovič, konstruktor iz SN. — Imate radi svoje delo? — Zelo. Da bi svoje znanje še bolj izpopolnil, sem se vpisal na metalurško fakulteto. — Koliko časa ste že litostroj-čan? — Že peto leto mineva od tistega dne, ko so ,mi na ljubljanskem biroju za zaposlovanje dali listič z naslovom našega podjetja. Tukaj sem se zaposlil v konstrukcijskem biroju, kateremu mislim ostati zvest še naprej. Pritegnil me je njegov mirni, skoraj hladni način pripovedovanja. Vse na njegovem obrazu izraža, da je o tem, kar pove, tudi prepričan. — Kako bi opisali svoj rojstni kraj? — V (Plevi j ah na severu Črne gore stoji moja rojstna hiša. Kraj šteje okoli 1000 prebivalcev. Ima premogovnik, v katerem je zaposlen večji del mojih someščanov. Med kulturne zanimivosti našega mesta sodita dva samostana iz 13. stoletja. Bližnjo preteklost, našo narodnoosvobodilno borbo, pa obeležuje naše mesto z znano bitko, ki je bila 1. decembra 1941. leta. Odgovora na vprašanje o lastnostih slovenskih deklet se je izognil. Dejal je samo: — V Črni gori so lepše in boljše Črnogorke, v Sloveniji Slovenke. — Imate konjička? — Rad šahiram. — Vaše želje za prihodnost? — Dobiti stanovanje in končati študij na prvi stopnji metalurške fakultete. ŠTAJERCI SO DRUŽABNEJŠI Boris Koren, referent v materialnem biroju, je med Kranjce prišel iz Maribora. O Štajercih meni, da jih po družabnosti in pitju vina med Slovenci nihče ne dosega. Svojo prvo trditev Boris popolnoma opravičuje. Družaben fant je. Že po naravi vesel, temperamenten in vedno nasmejan. O njegovi drugi trditvi pa ne bi vedel napisati ničesar določenega, ker se »na polju pitja vina« nisva pomerila med seboj. — Zaposleni ste bili v mariborski Metalni. V čem se razen po Med litostrojčane so prišli iz Makedonije, Srbije, Hrvat-ske, Črne gore in Bosne. Poleg naših domov so si postavili svoje. Njihovi in naši otroci se igrajo med seboj, naše želje se mešajo. Radi so v Sloveniji in prijetno se počutijo med nami. Velika tovarna je povezala med seboj šest narodnosti. Jugoslavija v malem, bi lahko rekli. Nekatere med njimi sem poiskal, se pogovoril z njimi in občutil dalmatinsko sonce, bosenske gozdove, bolečino Makedoncev, želje Črnogorcev in Srbov, ter pokramljal s Slovencem. asortimentu proizvodnje razlikujeta Litostroj in Metalna? — Večjih razlik med teina tovarnama ni. Litostroj 'ma sodobneje opremljen strojni park, medtem ko ima mariborska tovarna daljšo tradicijo. Na napakah pa se učijo v eni in drugi tovarni vsi od vodstva do najnižjega delavca. — Kakšni so bili vaši prvi vtisi o naši tovarni? — Zelo dober vtis je napravil name vljuden način ob sprejemu v tovarno, pred velikostjo celotne tovarne pa sem že prvi trenutek občutil nekakšno spoštovanje. —- iS kakšnimi težavami se srečujete na svojem delovnem mestu? —• Uspeh mojega dela v oddelku kooperacije je v precejšnji meri odvisen od kooperantov samih: glede upoštevanja rokov dobave in zahtevane kvalitete izdelkov. Na skrbi imam dobavo pogonskih delov za viličarje in določenih sestavin za Dieselske motorje. Po službi rad vzame v roke knjigo, največkrat lista po knjigah o ekonomiji. S poznav-mjem te vede hoče dopolniti svoje tehnično znanje, ki si ga je nabral na strojnem oddelku ljubljanske TSŠ. — Katera je vaša priljubljena zabava v prostem času? Brez pomisleka mi je odgovoril. — Rad planinarim. Vse glavne vrhove slovenskih gora sem že obhodil. —• Katera prirodna lepota naše države vam je najbolj pri srcu? — Bosanski gozdovi in naše Julijske Alpe. —- In ljudje? ■—■ Blizu so mi Srbi, zgovorni so in dobri tovariši. In Makedonci, občudujem njihovo skromnost. Borisove želje se vrte okoli stanovanja. Rad bi za stalno ostal v Ljubljani. Priznal mi je, da ga ločeno življenje od družine, samska soba in hrana v menzi zelo utrujaj o. TUDI DALMATINEC SE V SLOVENIJI SPREMENI Mario Kovač, kalkulant v SN, je Dalmatinec, Dubrovčan. Napev dalmatinske pesmi se v njem meša z otožnim šepetom morja in divjanjem viharja. Živel je v Dubrovniku, Sarajevu, Zagrebu, Reki, Labinu, v Ljubljani pa se je trdno zasidral. Tu si je zgradil hišo, še prej pa je dolga leta slabo domoval v »korotan-skih barakah«. — Vas vleče nazaj k morju? — Lep dom imam v Ljubljani, ko pa bom upokojen, bi se rad vrnil v Dubrovnik. —■ V katerem mestu ste do sedaj najdlje živeli? — V Zagrebu sem služboval polnih 19 let, sedaj sem pa že 11. leto med Slovenci. Med vami sem si našel širok krog prijateljev. Niti zavedaš se ne, kdaj ti »Cele« Mario priraste k srcu. Zdi se kot človek, ki se mu lahko zaupaš. In ko ga bolj spoznaš, vidiš, da ni brbljač ampak mož beseda. — Kakšni ste Dalmatinci po naravi? — Pravo nasprotje Slovencev, ki ste zaprti vase in imate med drugimi dobrimi lastnostmi tudi to, da dobro pretehtate vsak dinar. Mi Dalmatinci živimo bolj za danes. Tak je Dalmatinec v Dalmaciji; v Sloveniji in drugod po svetu pa je drugačen. — Kakšna je razlika med današnjo ih prejšnjo mladino? — Bolj smo spoštovali starejše ljudi. Sliki tovarišev Lazarja Dobrovskega in Vukoslava Zivkoviča nismo mogli objaviti zaradi tehničnih težav. Prosimo za razumevanje. IZVOZNI NAČRTI V članku Gospodarskega vestnika (20. 11. 1964) z naslovom Kakšen naj bi bil obseg izvoza v prihodnjem letu zasledimo tudi vest o naši kovinski industriji, iz katere je razvidno, da bi motorna industrija dosegla vidnejše rezultate s tem, če bi razširila svoja tržišča, medtem ko strojegradnja, sem štejemo zlasti večje izvoznike, kot so Litostroj in Metalna, po sedanjem konceptu izvoza ne bi povečevala. LANSKI IZVOZ Lanski izvozni načrt v višini 262 milijard dinarjev je v celoti izpolnjen, po predvidevanjih pa je celo malenkostno presežen. To je izjavil na tiskovni konferenci, ki je bila pred dnevi v Beogradu, sekretar za zunanjo trgovino Nikola Djuverovič. Kljub temu pa ti rezultati ne zadovoljujejo, kajti notranja gospodarska gibanja — predvsem povečanje industrijske proizvodnje za okrog 15 °/o in uvoza za 26 %, sta nudila našim izvoznikom veliko večje možnosti, kot so jih le-ti izkoristili. Gospodarske organizacije SR Srbije so izpolnile letošnji plan izvoza v vrednosti 95,8 milijarde dinarjev. Računajo, da bo SR Srbija do konca leta presegla plan za 6 do 8 °/o. Presegla je namreč že plan v izvozu nafte, proizvodov barvaste metalurgije, nekovin, kemijske, tekstilne in lesne industrije, industrije gume, živilske in grafične industrije, industrije tobaka in proizvodov kmetijstva in gozdarstva. Občinske novice Naše podjetje je obiskala 12-članska romunska gospodarska delegacija. Razgovori so potekali predvsem o HE Djerdap Pogovor z romunskimi gospodarstveniki DEJAVNOST OBČINSKE SKUPŠČINE LJUBLJANA-SIŠKA Pred komaj dema letoma po sprejemu novih ustavnih predpisov so bili sestavljeni tudi organi o-blasti in organi uprave naše občine. To obdobje je bilo zelo pomembno za nadaljnjo izgradnjo socialističnih družbenih odnosov in nadaljnjo utrditev samostojnosti dela organov delavskega samoupravljanja. Ker bodo letos zopet volitve polovice novih članov, ki jim bo potekla dvoletna mandatna doba, je bila izdelana analiza o strukturi in dejavnosti, ki naj bo pripomoček v nadaljnji razpravi o izbiri in sestavi bodočih članov obeh zborov občinske skupščine. Občinska Skupščina šteje 87 odbornikov, in sicer občinski zbor 43 in zbor delovnih skupnosti 44 članov; od tega je 19 žena in 68 moških. Pri skupščini občine deluje 15 svetov, v katerih sodeluje 180 občanov, od tega je 51 članov občinske skupščine. V navedenih svetih deluje tudi 38 žena. Delo je dne 23. decembra objavilo članek, ki govori o tem, da so v tistih dneh v republiškem in gospodarskem zboru hrvatske-ga sabora obširno razpravljali o težavah pri financiranju investicij v elektrogospodarstvu, za kar bi morali zbrati okrog 2,5 milijarde dinarjev. Svoječasno priporočilo sabora, naj si gospodarske organizacije pri bankah zagotove ta sredstva, je pokazalo zelo slabe rezultate. Pismeno sprejete obveznosti gospodarskih organizacij in občin so do sedaj dale komaj 236 milijonov dinarjev ali 9,4 %> potrebnega zneska, od tega pa je doslej vplačanih 89 milijonov. Gre predvsem za udeležbo pri financiranju gradnje HE Senj in daljnovoda Jajce—Zagreb. Tudi za te najnujnejše potrebe so za sedaj zagotovljene le 3/4 sredstev. V saboru so ugotovili, da gospodarske organizacije niso dovolj poučene o resnosti sedanjega položaja glede preskrbe z električno energijo. 2e letos so potrošniki na Občinska skupščina ima tudi 26 komisij, v katerih sodeluje 207 članov, med katerimi je 27 žena. Dejavnost skupščine je bila zelo obsežna, saj je na svojih sejah sprejela 56 odlokov, 31 sklepov, 93 odločb, 35' garancijskih izjav in 42 poročil svetov in drugih organov. Kljub temu pa je treba opomniti, da se nekateri člani niso redno udeleževali sej, saj je 11 članov, ki se enajstkrat niso udeležili sej zborov občinske skupščine. In prav temu vprašanju bo potrebno posvetiti vso skrb pri izbiri novih kandidatov za člane v oba zbora skupščine. S. M. DELO IN SKLEPI ObS LJUBLJANA-ŠIŠKA Na svojih zadnjih zasedanjih so člani obeh zborov naše skupščine sprejeli naslednje sklepe in odloke: Odlok o začasnem financiranju proračuna skupščine občine Ljub-Ijana-Siška za januar—marec 1965 Hrvatskem dobili za 400 milijonov kWh manj električne energije, kakor bi jo potrebovali. Za prihodnje leto pa cenijo primanjkljaj na 700 milijonov kWh. RESOLUCIJA METALNE Delo je dne 30. 12. 1964 objavilo članek z naslovom: Pomanjkanje deviz za uvozni material ovira izvoz tovarne, kjer je govora o resoluciji Metalne, ki so jo sprejeli na seji DS ob sprejemanju plana za leto 1965. Gre namreč za to, da je Metalna letos utrpela veliko škodo zaradi pomanjkanja deviz, ker Jugobanka ni izvrševala nujnih nalogov, ki so vezani na proizvodnjo za izvoz. Proizvodnja gradbenih žerjavov je v precejšnji zamudi, saj je v podjetju za Okrog 800 milijonov dinarjev nedokončane proizvodnje teh žerjavov, in sicer predvsem zaradi pomanjkanja deviz za manjše dele in neizpolnjevanja obveznosti nekaterih kooperantskih podjetij, na katerih dobavo je Metalna vezana. s sklepom, da se sme uporabiti največ četrtina vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1964; nadalje odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka za leto 1964, ki se podaljša za nedoločen čas oziroma do sprejema novih predpisov občine Ljubljana-Šiška; o pripojitvi gostišča »Gorenje« in »Lovec« h gostišču »Pri Gustelj-nu«; podano je bilo soglasje podjetju Lek, tiskarni NB in.JŽ, podjetju za popravilo voz in strojev o prehodu na 45-umi delovni teden; odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o postopku pri prodaji stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja; razpravljali so o poročilu sveta za turizem in gostinstvo, o poročilu sveta za trgovino, o delu statutarne komisije, o poročilu sveta za obrtništvo za razdobje 1963/64, sveta za socialno varstvo za čas 1963/64 in o poročilu sveta za zdravstvo. S. M. OBRTNIŠTVO NAJ Sl ŠE BOLJ RAZVIJA Iz poročila Sveta za obrtništvo je razvidno, da je posvečal pozornost razvijanju obstoječih obrtnih podjetij in širjenju mreže obrtnih delavcev. Vseh obrtnih obratov je 631, od tega je 36 gosp. org., 21 servisov krajevnih skupnosti in 574 zasebnih obrtnikov, v vseh pa je zaposlenih 2853 oseb, od tega v gosp. organizacijah 1611, t. j. več kot polovica. V razdobju zadnjih let ni bila ustanovljena na področju občine nobena obrtna delavnica, razen nekaterih servisov krajevnih skupnosti, ki pa so le delno nadomestili zastoj v širjenju mreže obrtnih delavnic in kapacitet storitvene obrti. Delavnic družbenega sektorja obrti pa ni mogoče ustanoviti, ker ni za to potrebnih zgradb ali poslovnih prostorov. Eden izmed vzrokov močnega zaostajanja storitvenih obrti za razvojem ostalih panog je stalno upadanje števila kvalificiranih delavcev, nadalje pomanjkanje stanovanj. Tudi priliv vajencev v družbeni sektor obrti, predvsem v storitveno dejavnost še vedno upada. 15. januarja letos smo imeli v gosteh romunsko gospodarsko delegacijo pod vodstvom inž. Pavla Dima, člana' romunske Akademije znanosti. V delegaciji so bili predstavniki ministrstva za strojno industrijo, prof. inž. Andrej Berzonescu, vodilni funkcionarji in projektanti strojne tovarne Resica ter projektanti in strokovnjaki zavoda ISPH za hidromehansko in električno opremo. Gostje 'so isi najprej z zanimanjem ogledali našo tovarno, zlasti oddelek za proizvodnjo turbin in regulatorjev in hidromehanske opreme, nakar so se zadržali z našimi projektanti v večurnih raz-gbvorih, v katerih so se podrobno zanimali za naše proizvodne zmgoljivosti na področju turbin in za vse tehnične podrobnosti in karakteristike naših regulatorjev, ki bi jih preizkusno zelo radi vgradili v katero izmed njihovih hidroelektrarn, vtem ko naj bi posebna komisija preučila vse regulacijske probleme v zvezi s HE Djerdap. Zelo jih je zanimala tudi ponudba Litostroja za turbinske agregate za HE Djerdap in za tehnične podrobnosti Kaplanove turbine po naši zasnovi. Teh strokovnih razgovorov se je udeležil tudi rektor ljubljanske univerze prof. inž. Albert 'Struna kot sve- tovalec Litostroja za proizvodnjo turbin. Po razgovorih so bili romunski gospodarstveniki gostje Litostroja na kosilu, nakar so nadaljevali svojo pot proti Reki, Senju, Splitu in Dubrovniku, da bi si ogledali nekaj naših večjih hidroelektrarn. Pred prihodom v Litostroj pa so se ugledni gostje ustavili pri Energoproj ektu v Beogradu, Rade Končarju v Zagrebu ter Metalni in TAM v Mariboru. Vsi dosedanji pogovori so pokazali, da je na obeh straneh velik interes za sodelovanje med našo in romunsko strojno industrijo, ki lahko dobi v najkrajšem času konkretne oblike. Gostje so zelo ugodno ocenili kakovost naše proizvodnje, ki drži po njihovem korak s sodobno proizvodnjo v industrijsko razvitih državah. IZ TREBNJEGA V Delavski enotnosti so dne 26. 11. 1964 objavili članek ob otvoritvi zdravstvenega doma v Trebnjem, kjer omenja člankar poleg nekaj drugih gospodarskih organizacij tudi obrat Litostroja v Trebnjem, ki skupno daje tej sicer agrarni komuni industrijsko obeležje. Financiranje v elektrogospodarstvu Zanima vas . , . V mesecu decembru so PRIŠLI Jože Campelj, 'Ivan Bambič, Brane Šušteršič, Alojz Kramar, Alojzija Novljan, Anton Lesjak, Zdravko Anžin, Abid Pači, Anton Škrlj, Josip Horvat. Marjan Dom-ko, Viljem Štrbenc, Albin Sadar, Anton Pavlin, Karol Ferlin, Milan Tomšič, Martin Majer, Jože Zakrajšek, Stanislav Pekolj, Miroslav Pajkič, Janko Pihler, Anton Lesar, Oton Bačnik, Anton Babič, Vinko Zupančič, Silvester Kužnik, Venčeslav Krašovec, Branko Sekula, Peter Aljaž, Viktor Štrukelj, Alojz Vrtačnik, Franc Nose, Karol Krašovec, Janez Sadar, Mirko Radič, Viktor Kompare, Anton Rappelj, Radovan Mirkovič, Anton Mandelj, Ivica Hrže. njak, Branimir Škalamera, Milan Kralj, Jože Struna, Marjan Meglen, Anton Križman, Anton Bur-keljca, Jože Zupančič, Anton Planinšek, Anton Pograjc, Ivan Str-nišnžk, 'Pavlina jSetničar, Josip Ladašrc, Stjepan Zanko, Edvard Kovač, Albin Stopinšek, Franc Pavlin, Alojz Štih, Andrej Kavs. ODŠLI Mihael Justin, Jože Podvratnik, Franc Vodnik, Renato Racman, Pavla Stiškovsy, Viljem Lorber, Vekoslav Gregorčič, Ludvik Fekonja, Josip Bunič, Jakob Rogelj, Franjo Novak, Ivan Svoljšak, Ili-ja Ostojič, Franc Osolnik, Drago Jesenko, Jože Poljanec, Janko Horvat, Janez Smerkolj, Marija Sterban, Božidar Najdek, Božidar Kukar, Zlata Dakolj, _ Šerif Fazlija, Dragoljub Prvulovič, Peter Hribernik, Anica Heric, Mar- jan Božič, Vladimir Snoj, Jakob Šubelj, Janez Bohinc, Peter Rutar, Erik Alatič, Miha Zotlar, Erna Lešnik, Dragoslav Djurič, Olga Gričar, Filip Jamšek, Ana Založnik, Jože Lesjak, Janez Prelesnik, Ivan Šimenc, Franc Herle, Marija Košir, Rade Učukalo, Ivan Grgorevič, Vilma Čermelj, Stanislav Pečnik, Slobodan Firulovič, Naif Ademi, Jože Skurelj, Anton Drame, Dragi Frimulovič, Sveti-slav Korzanovič, Franc Godler. PREJELI SMO Tov. Justi Korošec, bivša uslužbenka Litostroja (najprej v projektivnem oddelku PPB za črpalke, nato pa TKB) nam je poslala daljši dopis, v katerem opisuje primer nepravilnih delovnih odnosov v zvezi s svojo zaposlitvijo. Ker je po informacijah iz kadrovskega sektorja imenovana prenehala biti članica našega delovnega kolektiva in ker se je njen primer pred tem obravnaval na vseh forumih našega podjetja, menimo, da bi z objavo dopisa samo pogrevali nekaj, kar je z odhodom tov. Korošec že zaključeno. ZAHVALA Podpisani Božo Lavrenčič, Ljubljana, Djakovičeva 12, se iskreno zahvaljujem sindikalni podružnici HS ter tovarišici Julči Dimnikovi in tovarišu Francu Selanu za tovariško pozornost, ki so mi jo izkazali, ko sem ležal v bolnici. Vsem svojim delovnim tovarišem ter članom sindikalne podružnice pa želim v novem letu čimveč osebnega zadovoljstva in uspehov pri delu. Božo Lavrenčič ZAHVALA Podpisani Štefan Kovač se zahvaljujem sindikalni podružnici Litostroj in upravnemu odbom Litostroja za njihovo vsestransko razumevanje. Toplo se zahvaljujem tudi dr. Alujeviču in tovarišu Vinku Kožuhu za bodrilne in to lažilne besede, ki sta mi jih izrekla ob obisku na domu. V letu 1965 želim celotnemu kolektivu Titovih zavodov Litostroj mnogo uspehov pri njihovem napornem delu. Štefan Kovač ZAHVALA Podpisana Marija Ličen, Djakovičeva 5, se zahvaljujem sindikalni organizaciji za denarno pomoč ter vsem članom kolektiva za izkazano pozornost. V novem letu 1965 želim vsem, posebno pa še mojim delovnim tovarišem, srečno in uspehov polno novo leto 1965! Marija Ličen PRAVNIKI ODGOVARJAJO Vprašanje M. N. iz PE SN in O. S. iz PE MO: Ali ima mati, ki koristi svoj redni letni dopust v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno šest mesecev po porodu, pravico izkoristiti dvojno dobo rednega letnega dopusta, odnosno koliko rednega letnega dopusta se ji lahko dovoli? Po čl. 65 zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. FLRJ št. 17/61) ima mati pravico delati skrajšani delovni čas šest mesecev po porodu; po mnenju zdravnika zdravstvene službe lahko tak skrajšani delovni čas izjemoma traja tudi dlje, vendar največ do konca osmega meseca po porodu. Tako skrajšani delovni čas traja polovico rednega delovnega časa, dosedaj praviloma štiri ure. Za tisti čas, ko mati ne dela, ima pravico po čl. 66 navedenega zakona in ;po čl. 71 zakona o zdravstvenem zavarovanju (Ur. 1. FLRJ št. 22/62) pravico do nadomestila. Mati zavarovanka ima pravico do navedenega nadomestila osebnega dohodka tudi v primeru, če v varstveni dobi izrabi redni letni dopust. Če torej mati zavarovanka koristi svoj redni letni dopust v času skrajšanega delovnega časa šest mesecev oz. osem mesecev po porodu, nima pravice do daljšega dopusta, ampak samo za toliko dni, kolikor dopusta ji pripada po predpisih zakona o delovnih razmerjih oz. pravilniku o delovnih razmerjih podjetja. Če torej pripada materi zavarovanki 14 dni rednega letnega dopusta, ga lahko izkoristi samo 14 dni in nič več. Vsako dvojno odobravanje dopusta glede na skrajšani delovni čas matere zavarovanke je nezakonito. DELOVNE IN PROSTE SOBOTE V 1965. LETU Pu ustaljenem vrstnem redu velja za leto 1965 naslednji vrstni red prostih in delovnih sobot (v zvezi s sklepom DSP z dne 26. 4. 1963), in to: Mesec: Delovne sobote Proste sobote Januar 2., 30. I. 9., 16., 23. I. Februar 27. II. 6., 13., 20. II. Marec 27. III. 6., 13., 20. III. April 24. IV. 3., 10., 17. IV. Maj 22. V. 1., 8., 15., 29. V. Junij 19. VI. 5., 12., 26. VI. Julij 17. VII. 3., 10., 24., 31. VII. Avgust 14. VIII. 7., 2K 28. VIII. September 11. IX. 4., 18., 25. IX. Oktober 9. X. 2., 16., 23., 30. X. November 6. XI. 13., 20., 27. XI. December 4. XII. 11., 18., 25. XII. Že več desetletij zahodne pa tudi vzhodne industrijsko razvite dežele razvijajo in organizirajo tehnološki proces po načelih skupinske tehnologije. Tudi v Litostroju proučujemo možnost izdelave in organizacijo tehnološkega procesa proizvodnje po teh načelih. Osnova skupinske tehnologije je standardizacija in tipizacija delov oz. elementov in proizvodov, ki temeljita na poenotenju oblike in dimenzij delov oz. elementov, poenotenju vrste in dimenzij materiala, kar omogoča poenotenje vrst in dimenzij orodja in priprav. Poenotenje oblike in dimenzij delov poveča uporabnost in omogoča univerzalnost orodja in priprav, t. j. zmanjša potrebo po večjem asor-timanu orodja. Posledica je večja izkoriščenost le-teh, kar vpliva na znižanje stroškov za orodje in priprave. Posledica poenotenja oblik in dimenzij elementov je znižanje asortimana delov in zvišanje števila delov, |s čimer spreminjamo individualno v maloserijsko in maloserijsko v serijsko proizvodnjo. Tudi to pripomore k večji izkoriščenosti orodja in naprav oz. nam omogoča uporabo orodja, naprav in priprav. Z uporabo orodja, predvsem vpenjalnega, se zniža ali popolnoma eliminira pomožni čas — vpenjanje, centriranje, odpenjanje, merjenje itd., ki ne daje efekta pa je za proizvodnjo kljub temu potreben. Njihova standardizacija poveča uporabnost ali enakih ali podobnih delov oz. elementov pri različnih proizvodih in tako zniža stroške konstruiranja. Standardizacija delov-elementov in njihova uporaba pri različnih proizvodih omogoča izdelavo delov za zalogo. Vse to omogoča razen povečane uporabnosti in izkoriščenosti orodja in priprav še poenotenje postopkov izdelave. Povečanje enakih ali podobnih delov s poenotenim delovnim postopkom omogoča organiziranje tehnološkega procesa izdelave oz. proizvodnje in razmestitev (lokacije) delovnih mest po linijskem sistemu. Tudi delna lokacija delovnih mest po linijskem sistemu vodi k znižanju stroškov materiala. Glede na količino istih ali podobnih delov oz. elementov in normativov časa za proizvodnjo teh elementov lahko vnaprej točno odločimo, na katerem delovnem mestu (stroju ali ostalih delovnih mestih) bomo izdelovali določene dele. To dejstvo omogoča uporabo sredstev za pretok materiala — vozila, palete, zaloge ali druga, kot so transporterji itd. Lokacija delovnih mest po liniji ali po delni organizaciji linijskega tehnološkega procesa skrajša pot pretoka materiala (dolžino) in zviša izkoriščenost sredstev za pretok materiala, kar zopet zniža stroške za sredstva pretoka materiala oz. notranjega transporta. Delna, kakor tudi popolna organizacija linijskega tehnološkega procesa, kakor tudi določitev, na katerih delovnih mestih bomo izdelovali iste ali podobne dele, omogoča točne j še operativno planiranje proizvodnje, centralno vodenje in razdelitev dela. Tako organizirana proizvodnja omogoča tudi boljše izkoriščenje obstoječega proizvodnega prostora in s tem znižanje investicijskih vlaganj v neefektne stavbe. Prav tako smo s tem zmanjšali asortiman delov, katere izdelamo na določenem delovnem mestu. To nam omogoča, ker smo posredno zmanjšali asortiman pomožnega in ostalega orodja, da opremimo delovno mesto s kompletnim, za proizvodnjo istih ali podobnih delov oz. elementov potrebnim orodjem (tudi z rezilnim, merilnim ali drugim) ali vsaj dostavljenje orodja na delovno mesto. Rudi Jesenšek Izdelava večjega števila enakih ali podobnih delov vpliva na hitrejše obvladanje načina izdelave, kar vpliva tudi na znižanje tehnološkega časa obdelave. Tudi čas priprave za dele se zmanjša glede na stalnejšo proizvodnjo lenakih ali podobnih delov na istih delovnih mestih in z uporabo stalnega orodja, kakor tudi z boljšo opremo delovnega mesta z orodjem za izdelavo teh delov. Znižanje časa izdelave je očitno in se suče od 30 do 50%. S poenotenjem vrst in dimenzij materiala zmanjšamo asortiman materiala in povečamo količino istega materiala, kar omogoča nabavo materiala po nižji ceni in zmanjša skladiščne stroške (evidenca in prostor). Poenotenje oblik in dimenzij delov teh vrst in dimenzij materiala omogoča poenotenje postopkov izdelave, olajša določevanje časovne ali količinske norme in tako poveča produktivnost dela tehnologov. Pripravljeni valji za železarno Jesenice Podjetje bi lahko tenižalo ceno proizvodov s pomočjo borbe proti zapravljanju. [Najprej poglejmo štiri vrste potrate: 1. potrata materiala 2. neekonomična uporaba sredstev za delo 3. potrata energije 4. potrata delovnega časa. I. Napačna uporaba materiala Kako neekonomsko ravnamo z materialom, najbolje pokažemo na naslednjih treh primerih: 1. Skladišče: Material je naložen tako, da ga ni mogoče najti takrat, kadar ga iščemo. ,N. pr. jeklene cevi različnih premerov so visoko naložene druga na drugi. Vzemimo, da potrebujemo cevi z dimenzijo 30/10, te pa so kot nalašč zložene pod tistimi, ki imajo dimenzijo 16/10. 2. Material ni vskladiščen na primernem mestu: Vzemimo primer podjetja z živilskimi potrebščinami, kjer so različne vrste hrane naložene preblizu druga drugi in se zato prehitro pokvarijo. 3. Zaščitne mere v skladiščih še vse premalo uporabljamo: Zaboje, ki bi morali biti hermetično zaprti, ob kontroli pregledajo in jih pozabijo znova pokriti, tako da vlaga ali rja lahko pokvari predmet, ki je v zaboju. Napake pri odpremi materiala: Pri odpremi materiala se pojavi potrata predvsem iz naslednjih vzrokov: — pomanjkljivosti glede kvalitete in kvantitete — nepravilno natovarjanje — zamuda roka odpreme Nekatera podjetja imajo posebne oddelke za ponovno uporabo malce poškodovanega materiala, kjer ta material predelajo za po-novo uporabo. V podjetju, kjer takega oddelka ni, lahko precej pri-štedimo s tem, da določimo delavca, ki bo pregledoval poškodovani material. 11. Neekonomična uporaba sredstev za delo Pod tem naslovom razumemo neekonomično uporabo prostora predvsem tam, kjer material zavzema prostor, ki je potreben za delo, ali pa material na kakršenkoli način utesnjuje delavnico. Prav tak kot primer s prostorom, a morda še bolj očiten je primer nepravilnega izkoriščanja strojev. To pomeni, da bodisi ne skrbijo dovolj za pravočasno nadomeščanje izrabljenih delov ali pa premalo izkoriščajo kapacitete stroja. III. Potrata energije Potrata energije se pojavi tam, kjer stroj teče, čeprav ga nihče ne uporablja. To vidimo tudi na tistih delovnih mestih, kjer uporabljajo stroj, ki potrebuje mnogo več električne energije za tako delo, ki bi ga lahko opravljal stroj z mnogo manjšo kapaciteto. V to poglavje spada tudi potrata električne energije v oddelkih, kjer gori luč mnogo dlje, kot je potrebno, kjer ogrevajo prostore tudi .takrat, ko je temperatura v prostoru zadosti visoka, ali pa tam, kjer pustijo odprte vodovodne pipe brez potrebe. IV. Potrata delovnega časa Glavni vzroki izgube delovnega časa so: 1. nepravilno planiranje 2. nezadovoljiva razlaga delovnih nalogov 3. sprehajanje med delom 4. visoko kvalificirane osebe opravljajo dela, ki bi jih lahko kdo drug, ki nima take kvalifikacije 1. Nepravilno planiranje Nepravilno planiranje lahko povzroči, da je preveliko število delavcev na enem delovnem mestu ali pa celo začasno pomanjkanje delovne sne na drugem delovnem mestu. V nekem kovinskem podjetju je moral en sam delavec delati na dveh različnih strojih. Prenašal je material od enega do drugega in s tem izgubljal čas. Poleg tega je moral večkrat ustavljati en stroj in usposobiti drugega za delo. Uspešno delo na teh dveh strojih bi dosegli le takrat, ko bi imeli pri vsakem stroju enega delavca, a tretji bi prenašal material. 2. Nezadovoljiva razlaga Poslovodja je izročil delavcu preprosto risbo in mu dejal: Izdelajte to 24-krat. Delavec je delal točno po skici, toda izdelek ni bil pravilno izdelan in so ga morali popravljati. Zakaj? Risba ni vsebovala vseh detajlov, pa tudi delovodja mu ni dal potrebnih ustnih podatkov. 3. Postajanje na delu Šef nekega oddelka ali poslovodja ne bo mogel dolgo obdržati svoje avtoritete, če bo dovolil, da se delavci ali uslužbenci med delom razgovarjajo, prepogosto telefonirajo ali zavlačujejo delo. O RAZISKAVI »MNENJA 1963« V današnjem zadnjem nadaljevanju bi si ogledali odgovore na vprašanja, ki obravnavajo tematiko organizacije dela, strokovnega izobraževanja, kadrov, premeščanja, sprejemanja funkcij in informiranosti: Kakšna se vam zdi organizacija dela v Litostroju? — dobra 35,7 "/o — niti dobra niti slaba 38,7 °/o — slaba 23,9% — ne ve, neopredeljen 1,7 % Analiza odgovorov nam pokaže naslednje: — vodstveni in nevodstveni kader je mnenja, da je organizacija dela v podjetju bolj dobra kot slaba, — funkcionarji družbeno-poli-tičnih organizacij so odgovorili, da je organizacija dela v podjetju slaba, člani dn nečlani organizacij pa, da je dobra, — člani delavskega upravljanja niso zadovoljni z organizacijo dela, nečlani menijo, da, je dobra, — z organizacijo dela so zadovoljni tudi anketiranci z osnovnošolsko izobrazbo in končano osemletko ter nekvalificirani in pol-kvalificirani delavci. Vsi ostali — tako glede šolske izobrazbe kot po kvalifikacijski strukturi — z organizacijo dela niso najbolj zadovoljni. Odločno nezadovoljstvo pa so izrazili oni z visoko in višjo šolsko izobrazbo ter kvalifikacijo. Ali se vam zdi, da ste glede na svojo strokovno usposobljenost na dovolj pomembnem delovnem me-jetju? — da 79,1 % — ne 18,4 % — ne ve, neopredeljen 2,5 % Ali bi bili pripravljeni povečati svoje delovne napore, če bi bili za to bolje nagrajeni? — bi bil pripravljen 78,5 % — ne bi bil pripravljen 1,5 % — že dajem vse od sebe 18,3 % — ne ve, neopredeljen 1,7 % Ali želite zamenjati sedanje delovno mesto? — da 63,2 % — ne 35,2 % — ne ve, neopredeljen 1,6 % Ugotoviti bi bilo treba, kdo so tisti, ki smatrajo, da so bolj usposobljeni kot zahteva sedanje delovno mesto, saj jih je v kolektivu precej —• skoraj vsak peti. Obstajata vsaj dve možnosti: ali gre za precenjevanje lastnih sposobnosti ali pa za dejansko neizkoriščen ost sposobnosti dobršnega dela članov kolektiva. Od anketiranih članov kolektiva smo dobli presenetljivo visok odstotek odgovorov, da bi bili pripravljeni povečati svoje delovne napore, če bi bili za to bolje plačani. Tako visok odstotek kaže, da je [»skritih rezerv« še precej. Istočasno pa odkriva enega od načinov za zvišanje produktivnosti dela: večje plačilo bi delavca pripravilo do intenzivnejšega, tempa dela. Kaže, da na željo po zamenjavi delovnega mesta vsaj delno vpli- va izobrazba. Iz tega pa seveda še ne sledi, da bi vsi tisti, ki so izjavili, da bi želeli zamenjati sedanje delovno mesto, delovno mesto res zamenjali, če bi dejansko res imeli možnost za to. Gre le za izjavo, ki pa bi jo bilo potrebno še podrobneje študijsko obdelati, da bi lahko postavili dokončne trditve. Ali imajo v Litostroju vsi — ne glede na položaj — enake možnosti za strokovno izobraževanje? — da 63,2% — ne 32,3 % — ne ve, neopredeljen 4,5 % Ali bi se želeli nadalje strokovno izobraževanje? — da 74,0 % — ne 24,5 % — ne ve, neopredeljen 1,5 % Tako visok odstotek anketirancev, ki soi izrazili željo po nadaljnjem strokovnem izobraževanju, je odraz teženj celotnega kolektiva po izboljšanju položaja posameznika v podjetju, ki pa bi se pokazala tudi v večji strokovni usposobljenosti kolektiva v celoti. Težnja po dodatnem izobraževanju ni specifična samo za Litostroj, ampak je značilna za naš celotni družbeni sistem. Skoraj tretjina anketiranih članov kolektiva je izjavilo, da ne smatra, da bi imeli v Litostroju vsi, ne glede na nolo-žaj, enake možnosti strokovnega izobraževanja. Le člani organov samoupravljanja so bolj optimistični, po čemer bi lahko zaključili — če smatramo, da je mne- nje odraz izkušenj — da imajo člani organov samoupravljanja privilegiran položaj pri strokovnem izobraževanju, saj jih skoraj tri četrtine trdi, da imajo vsi enake možnosti za strokovno izobraževanje. Kaj se vam zdi v zvezi z delom, ki ga opravljate najpomembnejše? — vrsta dela 65,0 % — plačilo za delo 16,1 % — sodelavci 8,6 % — predpostavljeni 3,3 % — ne ve, neopredeljen 7,0 % Ali bi bili vi pripravljeni sprejeti kako funkcijo? Če »da«, v katerih organih raje? — V samoupravnih ali družbeno-političnih organizacijah? — v samoupravnih organih 28,2 % — v družbeno-političnih organizacijah 12,2 % — vseeno kje 8,3 % — ne želim funkcije 46,8 % — ne ve, neopredeljen 4,5 % Na kakšen način najpogosteje izveste za najpomembnejše dogodke v tovarni? — v pogovoru s sodelavci 34,8% — na oglasni deski 22,1 % — na sestanku 21,3% — iz tovarniškega časopisa 13,6 % - po zvočniku - kje drugje - ne ve kako - nikjer Iz odgovorov 5.0 % 1,8 % 1.1 % 0,3 % razvidno, da ozvočenje v tovarni še ni doseglo zaželenega efekta. To ima svoj vzrok: objave po zvočniku slišijo predvsem samo v pisarnah, med- tem ko je ozvočenje v proizvodnih enotah zaradi hrupa skoraj brez uspeha. Vidimo torej, da je slaba polovica anketirancev odgovorila, da Zvedo za dogodke v tovarni najpogosteje iz razgovorov s sodelavci, le funkcionarji družbenopolitičnih organizacij na sestankih. Številčno na drugem mestu so pri NK in PK delavcih ter onih z osnovno šolo in osemletko odgovori »iz tovarniškega časopisa«, K in VK delavci pa z oglasnih desk. Raziskava je zanimiva kot redek primer organiziranega empiričnega pristopa k problemom samoupravljanja in bi lahko kot eden začetnih primerov empiričnega raziskovanja koristno služila za nadaljnje proučevanje. Z ozirom na tako širok vsebinski obseg, raziskava ne more biti poglobljena, temveč lahko omogoči le pregledno sliko. Vendar pa že taka raziskava lahko predstavlja solidno osnovo za učinkovitejše družbeno delo in planiranje v kolektivu. Z obžalovanjem pa lahko ugotovimo, da odgovorni organi v podjetju niso v zadostni meri izkoristili dobljenih rezultatov obravnavane raziskave. Upamo, da dobljeni rezultati še niso izgubili svoje vrednosti in da bodo v bodočih prizadevanjih lahko še uspešno služili pri organizacijskih in proizvodnih metodah dela v podjetju. Priredil B. M. Rešitev nagradne križanke 0 nevesti in doli Pisarju novoletne -kronike pero scedilo na -papir je kar tako, brez misli hude, bolj za šalo, da je iz Trebnjega prav malo prinesla nam nevesta v doto. S tem nehote zagrešil je pomoto: nevesta zvesta v dar prinesla je srce in z njim še svoje delovne roke, (ki vse odtehtajo v (tej naši zvezi. Zato za zadoščenje ji v njeni jezi objavljamo na mestu tem popravek kot prav umesten in pošten dostavek. V ljubezni le in v proizvodni vnemi so v zvezi takšni topli res objemi; prav grda in velika bi bila pomota, če zvezi bi določala nam —■ dota! Je prav, Trebanjci, da ste nas ošteli in zakon nam s to -jezico ogreli, saj če bilo ob tem bi vam vseeno nevesto šteli bi za slabo — ženo. Se enkrat hvala vam pa brez zamere, pa pišite še kaj — in vse bo prave mere! Uredništvo Časopis Litostroj je tvoj, zato redno dopisuj vanj o vseh zanimivostih iz svojega obrata ali pisarne. Kje pa so še kakšne rešitve? M ®M¥EPI&IIIL@ — V Litostroju lahko še podnevi z lučjo iščeš devize za reprodukcijski material — pa jih ne najdeš! Njihove lepe sanje! Danes sem obrnil vijak jaz, jutri ga bo Janez, pojutrišnjem Miha, za naprej pa se ne ve, kdo bo nadaljeval in kdo končal to edino operacijo... Do 15. januarja smo prejeli 47 rešitev naše nagradne križanke, ki smo jo objavili v dvanajsti številki Litostroja. Žal je od vseh 47 rešitev bilo nepravilnih kar 22. Zato jih pri žrebanju za nagrade nismo mogli upoštevati. Izmed pravilnih rešitev Smo izžrebali naslednje: 1. nagrado je dobil Boris Vind-šnurer, Kamnik, Trg svobode 3 2. nagrado je dobil Matevž Stanovnik, Škofja Loka, Cesta talcev številka 10 3. nagrado je dobil Kosta Dolinar, Ljubljana, Poljanska 27. Srečni dobitniki naj nagrade dvignejo v uredništvu časopisa Litostroj. STROJNIŠKI VESTNIK glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbo-stroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov SR Slovenije Prinaša aktualne članke iz strojništva, pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16. TEHNIKA Časopis »Tehnika«, organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu. Obse ga : 1. Splošni del tehnike 2. Naše gradbeništvo 3. Rudarstvo in metalurgijo 4. Strojništvo in elektrotehniko 5. Kemično industrijo 6. Prehranjevalno industrijo 7. Promet 8. Organizacijo dela 9. Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih Vsaka številka obsega približno 25 strani velikega formata 21X29 cm. Letna naročnina: 12.000 dinarjev. Posamezna številka: 1250 dinarjev. Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVACKU DELATNOST »TEHNIKA«. Beograd, Kneza Miloša 7/H; telefon 30-106, 30-057 in 30-024 Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5.500 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorni urednik Peter Likar — Telefon uredništva 33-511, telefon glavnega urednika 580, odgovornega 583 — Cena posamezni številki v prodaji 20 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna CZP »Primorski tisk« v Kopra