V Ljubljani, dne 30. novembra 1921. Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka velja K 2*—.' Leto III. Štev. 48. Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 72 K, za pol leta 36 za četrt leta 18 K, na mesec 6 K; posamezna številka 2 K. V inostranstvu razmeroma več. K, Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in upravništvo „Ljudskega glasu“, kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. Za svobodo učiteljstva. Klerikalci znajo! Pobožno zavijejo oči in naznanijo človeka, ki jim je na poti, kot državi nevarnega prekucuha. Pri komunistih hočejo veljati za revolucionarce, pri vladi pa za državotvorce. Vse jim pride prav, samo resnice se boje. „Avtonomisti" so in razlagajo vsakemu, kdor jih hoče poslušati, da hočejo potom avtonomije izročiti ljudstvu res vso oblast v roke. Kadar pa ljudstvo zahteva, da se ljudska volja res izvrši, takrat prosijo gospod župnik policijo na pomoč proti — prevratnim elementom. Kar na nagloma je bil učitelj Modern-dorfer premeščen iz Mežice v Apače. Zakaj ? Nihče ne ve! Najbrž iz službenih ozirov. Pa iz službenih ozirov se premeščajo mladi učitelji, ki jim je vse eno, kje službujejo, ne pa oženjeni, starejši učitelji, ki so navezani na stalnost. ^ Da se pojasni zadeva na javnem shodu, se je zbralo v nedeljo 27. novembra skoro vse prebivalstvo iz Mežice, nad 300 ljudi! Nihče ni vedel ničesar povedaki proti učitelju, nasprotno, vsi so zelo zadovoljni ž njim. Deputaciji delavstva je izjavil g. glavar, da ničesar ne ve. Nadučitelj in okrajni nadzornik vesta o učitelju le samo hvalo. Kdo je proti njemu? Na shodu navzoči vladni komisar izjavlja, da tudi pe ve ničesar slabega. Uradna tajnost je! Lahko si pa mislimo, kakšna je ta tajnost. Najbrž je kaka terci-jalka ali pa kak mežnar ali kaka druga taka „šolska oblast iz Šušteršičevih časov" poročala tako, da so zgoraj verjeli! Verjeli in ugodili: MOderndorfer mora proč! Pokrajinsko vlado imajo pa v rokah jede-esarji, liberalci. Ti bojujejo strasten boj proti klerikalcem in v km boju jih podpira naše takozvano napredno učiteljstvo, združeno v Udruženju jugoslovanskega učiteljstva (UJU). Tudi se silno bojujejo proti klerikalni avtonomiji, ker so strastni centralisti. Toda na klerikalno ovadbo so nasedli, ker klerikalci znajo govoritt z besedami, ki so jedeesarjem všeč: Mdderndorfer je socialist in prevratni element — cela Mežiška dolina je za njim. in ugodili so klerikalcem, svojim nasprotnikom . . . Ker so slepo verjeli, namesto da bi bili zadevo pravično preiskali. Tudi UJU je pri tem pokazalo svojo nezmožnost. Ne maramo trditi, da ni hotelo pomagati, ker je žrtev — učitelj socialističnega mišljenja, trdimo pa, da ni mogla ničesar doseči, ker je danes, ko to pišemo, Moderndorfer že prisiljen vendarle se seliti, če noče biti odpuščen iz službe! ^•i je moč 3000 učiteljev res tako slaba? 2di se nam, da manjka predvsem volje iskati resnico in pravico, spoznano resnico pa braniti jjdločno tudi takrat, če nam ni popolnoma •juba! Mežiško delavstvo je v tem oziru v resoluciji bolj odločno in jasno. Za učiteljstvo ''seh strank hoče svobode, ker ve, da mora Dhi le svoboden človek dober učitelj . . . Resolucija: Kmetsko in industrijsko delavstvo, zbrano na protestnem shodu JSDS in KDZ v Mežici dne 27. novembra 1921 v številu preko 300, odločno protestira proti nezakoniti in popolnoma neutemeljeni premestitvi tukajšnega učitelja Vinkota Moderndorferja, ki uživa splošno zaupanje vsega prebivalstva Mežiške doline, izvzemši klerikalne hujskače, dočim je dostojno prebivalstvo in sicer tudi tisto, ki versko čuti, vse za tega vzornega učitelja ter je n. pr. celo sam načelnik krajnega šolskega sveta (klerikalec!) podpisal izjavo za imenovanega učitelja. Iz tega je jasno, da so proti njemu le posamezniki, ki se boje, da bi ta dobri učitelj preveč odprl ljudem oči in jih s tem usposobil, da si v bodočnosti lažje izboljšajo svoj težki položaj. Izjavljamo, da bomo v slučaju, če bi naš protest ne bit upoštevan, dokazali, kako znamo vsi brez razlike strank svoje učitelje braniti pred samovoljnostjo posameznikov. Izjavljamo tudi, da se bomo tako postavili za vse učitelje povsod in brez ozira na strankarsko pripadnost, ker hočemo, da bodi učiteljstvo v svojem vzvišenem poklicu popolnoma svobodno. Če bi pa zagrešil kak učitelj kako kaznivo dejanje, naj se uvede proti njemu preiskava! Brez preiskave in sodnega izreka o ugotovljeni krivdi ne sme biti nihče niti najmanj kaznovan. Naša pota. (Konec govora sodruga A. Honigsmana.) Na kakšen način naj se izboljša položaj kmetskega ljudstva? Vsak član KDZ je dolžan delati na tem, da reši sebe in svoje sotrpine krivic iz strani posedujočih slojev. Sam pa tega ne bo dosegel. zato mora skrbeb, da se organizacija poveča in utrdi. Vsi člani morajo dobro poznati naše zahteve, morajo pa tudi dobro vedeti, kako bo mogoče doseči jih. Izobraževati se morajo, da bodo ob danem trenutku zmožni izvršiti najtežjo nalogo, zmožni prevzeti oblast v svoje roke, oziroma izvesti socializacijo. Toda to so cilji naše bodočnosti. Pri malem moramo začeti. Predvsem je naloga naših organizacij na kmetih, da izvojujejo kmetskim delavcem in viničarjem gmotno zboljšanje njih položaja, torej predvsem take plače za njih pridno delo, da se bodo lahko preživljali, ne da bi morali beračiti pri njih gospodarjih in poleg tega še stradati, kakor se skoraj povsod še danes godi. Samo zavedno organizirano ljudstvo bo lahko prisililo vlado, da odstrani davke na življenske potrebščine ter do gotove mere tudi zemljiški davek, da pa uvede pravilni progresivni dohodninski davek. Tako, da bodo primerno prispevali k vzdrževanju države predvsem bogatini, ne pa samo ubogo delavno ljudstvo. Za tem je eno najvažnejših vprašanj socialno zavarovanje kmetskega delavstva in malih posestnikov. Ravno bolezen požene marsikdaj posestvo malega kmeta na boben, družino pa s trebuhom za kruhom ter napravi tako iz polproletarijata popolnega. Revni stan pa pahne bolezen v največjo socialno bedo in marsikdaj privede obupance do tragičnih prizorov. Treba je torej, da se ustanovi bolniška blagajna, kateri naj bi deloma prispevali zavarovanci sami, deloma pa država. Tako, da bo imelo tudi kmetsko ljudstvo v slučaju bolezni brezplačna zdravila in zdravnika. To je najpotrebnejše zavarovanje. Potrebno je pa tudi nezgodno in starostno zavarovanje. Tako, da ne bo prisiljen kmetski delavec po 40 letnem trudapolnem delu za kapitalista izmozgan in izžet končati svoje življenje v obcestnem jarku ali pa pod kapom, kakor se to danes godi. Druga važna naloga KDZ je kmetijsko zadružništvo. Zadružništvo kot tako lahko napravi delavne sloje neodvisne od meščanske družbe in odpravi tiste ljudi, ki danes posredujejo v kupčiji med producentom in konzumentom in ki zaslužijo pri tem na račun obeh mastne dobičke. Zato bi morala imeti KDZ a) strojno zadrugo, b) nakupovalno in prodajalno zadrugo (konzum itd.), c) produktivno zadrugo in d) hranilno in posojilno društvo. Zdaj pride pa še agrarna reforma. Zahtevati in pritiskati je treba na vlado, da izvede agrarno reformo v socialističnem zmislu in ne tako, kakor je to danes zamišljeno, da se razdelijo le posestva, ki presegajo skupno z gozdovi nad 400 ha ali samega polja nad 150 ha. Tako da ostane bogatinu še vedno preveč, tisti pa, ki nima nič, dobi peščico, ki je komaj dobra za oči. Vse to so važne naloge, ki si jih bo priborilo kmetsko delavno ljudstvo samo združeno v eni močni organizaciji. Da izpopolnimo pa čimprej našo moč, je pa potrebno, da izginejo vsa nasprotna mnenja med kmetskim in industrijskim delavcem. Saj ima eno kot drugo glavne interese na tem, da se socializem čimprej udejstvi — oba se borita proti kapitalizmu. Zlasti v zadružništvu mora delati kmetsko in industrijsko delavstvo roko v roki. Izginiti morajo presodki, da dela eden za nizke cene, drugi za visoke, kajti to je samo parola, katere se poslužujejo delavski nasprotniki samo zato, da se jim posreči razbiti delavske vrste in jih tako oslabiti v lastno korist. Da pa vse naše načrte dosežemo in da se obranimo vseh neprilik, potrebujemo delavnih, vztrajnih in požrtvovalnih sodrugov, ki jim je zboljšanje gmotnega položaja revnih slojev res na srcu. „Slovenski gospodar« duševni bratec „Straže«. Iz gole zavisti išče klerikalna zgaga vse mogoče načine, samo da ruvari v naših vrstah. Toda namen se ji ne bo posrečil. Dobro vemo, da ne razburja taka podlost, kakor jo prinašata „Slovenski gospodar" in „Straža", nobenega naših čitateljev. Ptič se pozna po petju, človek po govorjenju pravi „Slovenski gospodar“ v uvodnem članku iste številke (z dne 24. novembra), v kateri rabi tudi zopet tiste stare obrabljene lesene sablje kot orožje, da blati našo stranko. V prvih vrsticah pripoveduje, kako strašno nezadovoljni so viničarji in drugo delavno ljudstvo z nami, Tisti gotovo ne, ki čitajo in torej dobro vedo. da se je KDZ prva resno zavzela za zboljšanje bednega položaja delavnega ljudstva na kmetih, zlasti viničarjev. Dalje pride zopet Tone Kristan na vrsto. Kako zavistni so ti ljudje! Kako je prišel Tone Kristan do tega mesta smo že opetovano povedali. Pridenemo samo še to, da je SLS prav žal, da ni upravitelj v Belju kak njen pristaš, ki ima ši premajhen trebušček in prepričani smo, da tudi ta z vso ljubeznijo do bližnjega ne bi odstopil tistih milijončkov, ki jih očitajo Tonetu, niti stranki, niti državi. Za klerikalno „Avtonomijo" se pa socialisti gotovo ne bomo trgali, saj nam zadostuje slučaj v Mežici, kjer vlada sedaj klerikalna oblast. Pod klerikalnim vodstvom ni dovoljeno ljudstvu na Koroškem niti voliti si svoje zastopnike v občinsko upravo! Tako tudi dobro vemo, da bi klerikalci radi ogradili s svojimi gardisti marsi-kako občino ali pa kar celo Slovenijo, samo da bi tam lahko paševali in kratili revnim slojem še tisto senco svobode, ki jo še imajo. Socialna demokracija pa nima niti od Beljskih niti od podobnih virov nikakih dohodkov. Neče gospodovati proti volji ljudstva, temveč vzgaja ljudstvo k samostojnosti in ga uči sodelovanja v organizacijah, ki slone na načelu resnične samouprave ljudstva. V takih organizacijah spoznava ljudstvo, da je res vsa oblast od njega, da pa mora zanjo tudi skrbeti, drugače mu jo iztrgajo iz rok razni posvečeni in neposvečeni proroki. To je tisto čudno dejstvo, ki daje našim organizacijam rasti, čeprav straše klerikalci pred njimi s peklom in hudičem. Poizkus velike goljufije. Vojni minister Zečevič je poslal na Dunaj komisijo za nakupovanje vojnega materijala. Kot načelnika te komisije je postavil polkovnika Vašiča. Ta je hotel zopet enkrat dobro zaslužiti. Toda tokrat se mu ni posrečilo. Aretirali so ga v pravem času. Uvedla se bo obširna preiskava (mogoče — op. ur.). Če bi se bila Vašiču ta goljufija posrečila, bi bil profiliral nad 80 milijonov kron, ki bi jih moralo seveda plačati zopet ljudstvo. Polkovnik Vašič je vodil po prevratu tudi nekdanjo avtodelavnico v Ljubljani in imel takrat odločevati deloma tudi o demobiliza-cijskem blagu. Dobo njegovega paševanja v istem času so si prav dobro zapomnili ljubljanski kovinarji. S podrejenim delavstvom je ravnal surovo, nečloveško. Delavce je metal brezobzirno na cesto, najemal pa ruske profesorje in podobne ljudi kot kvalificirane kovinarske delavce. Prikrajšal je delavcem zaslužke in marsikdaj jim ni hotel izplačati mezd kar po 14 dni. Delavstvo ga je takorekoč moralo sovražiti. Avtodelavnice, ki so imele takrat vse predpogoje, da uspevajo in se dvignejo na veliko podjetje, so pod njegovim vodstvom propadle. Mogoče poizvemo še več o mnogih nečednih Vašičevih manipulacijah z avtomobili, ki so bili last erarja. Dobro bi bilo, če bi se preiskalo Vašičevo gospodarstvo tudi v tem oziru. Toda Vašič je vedno imel pri vladi protekcijo — mogoče jo še ima. Prav nič se ne bi čudili, če bi ta afera tudi zaspala. Saj je naš „Naprej" že tudi poročal in dokazal, da prodaja polkovnik Vašič demobilizacijski materijal. V narodnem predstavništvu se je vložila interpelacija, toda Vašič je dobil od vlade zaupnico. Taka je bila naša vlada, tak je človek, ki je član belgrajskih porodic. Iz stranke. Vsi, ki dopisujejo v strankinih zadevah, naj ne naslavljajo dopisov na posamezne osebe, temveč vedno na: Centralno tajništvo J8DS in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168. Mnogokrat se takojšna rešitev kake zadeve zadrži, ker naša pisarna ne odpira na osebe neslovljenih dopisov, temveč taki dopisi leže neodprti, dokler se vrne naslovljenec. Vse krajevne organizacije, ki niso prejele naše okrožnice glede „Agrarne reforme", naj to takoj javijo Centralnemu tajništvu JSDS in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168. Celje. V nedeljo dne 4. decembra se bo »ršil v Celju ob 9. uri v hotelu „Unionu javen ljudski shod. Poročal bo poslanec sodrug Josip Kopač. Odbor. Ponikva. Krajevna organizacija KDZ v Ponikvi sklicuje za dne 8. decembra 1921 svoj občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo starega odbora. 2. Načrt nadaljnega delovanja. 3. Kazni predlogi (slučajnosti). 4. Volitev novega odbora. Vsi sodrugi naj prinesejo svojo izkaznico s seboj. Sprejemali se bodo tudi novi člani. Odbor. POZOR! Organizacije mariborskega okrožja, v nedeljo dne 4. decembra se bo vršila v Mariboru okrožna konferenca JSDS in KDZ ■ sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo okrožnega tajništva. 2. Strankin zbor. 3. Naše časopisje. 4. Zaupniški sistem. 5. Kazno. Samo tisti člani, ki imajo plačan prispevek za oktober, smejo biti zastopani na tej konferenci. Okrožno tajništvo bo razpošiljalo še posebna vabila. Okrožno tajništvo JSDS in KDZ v Mariboru, Ruška cesta 5. Ježica pri Ljubljani. Krajevna organizacija KDZ vabi vse člane na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 4. t. m. ob 14. uri pri sodrugu Francu Kmestelju v Stožieah št. 59. Ker je dnevni red zelo važen, med drugim tudi priprave za strankin zbor, prosimo vse člane, da se sestanka polnoštevilno udeležijo. Odbor. Dopisi. Vrhnika. Dne 18. novembra je imel občinski odbor sejo. K proračunu so predlagali naši sodrugi povišanje užitnine na vino na 500/o občinskih doklad, kar odgovarja 70 v na t liter vina. Na ta način bi prejela občina okroglo 150.000 K, katere tudi nujno rabi za kritje dolgov. Temu bodo javno ugovarjali gostilničarji, po tihem med seboj se pa smejali, ker bo zopet prilika zvišati ceno vinu — tako seveda tudi dobiček. Nimajo še dovolj dobička, če prodajajo vino po 40 in 60 K liter. Pričakujemo, da bo deželna vlada njih eventuelno pritožbo odločno zavrnila. Med drugimi so predlagali naši občinski odborniki ustanovitev občinskega sodišča za pobijanje draginje. Na dnevnem redu gosp. župana smo sicer to točko pogrešali. Gosp. župan se briga seveda za tako ministrsko naredbo kakor za lanski sneg, kaj njega brigajo berači, saj ima vsega dovolj. V raznoterostih je podal eden naših sodru-gov predlog, naj se ustanove na Vrhniki različni odseki, kar je pa gospoda župana tako razkačilo, da je ukazal odbornikom svoje stranke (SLS), naj se odstranijo, na kar je bila seveda seja nesklepčna. Priporočamo, da skličejo naši sodrugi občinsko sejo, ter na tej svoj predlog ponove. Očka župan so pa potem lahko zadovoljni, ker jim z ustanovitvijo odsekov odpade — razen podpisovanja — vsako delo. Griže. Naši klerikalci ustanavljajo organizacijo, ki naj bi nastopila zoper one brez vere, ki hočejo odpraviti krščanski nauk iz šole. Ti možički sicer dobro vedo, da take organizacije ne potrebujejo, ker imajo njih zahteve itak za-sigurane v ustavi, toda mislijo si, dobri so prispevki, dinarji, to je nekaj, kar jim nad vse ugaja tem „nematerialistom". Vendar je pa tudi še nekaj backov, ki jim bodo za to organizacijo dajali denar. Nam socialistom je sicer vse eno, na kak način izmolzgavajo klerikalci od svojih backov denar, vsekakor bi nas pa zanimalo, če bi nam povedali, koliko uspehov ima o razen svetovne vojne po 2000letnem poučevanju Kristovih naukov. Te nauke sicer vsi že p znamo, toda po njih se ravnajo najmanj klerikalci s svojimi duhovniki. Kar mika me, da bi vsaj približno izračunal, k marveč tudi pravice! Pomni pa, d* si J11 raš šele priboriti. Priborila pa ai jih boš m boju pod zastavo socialne demokracije! Ježica pri Ljubljani. Iz naše ob«1 ^ prav malokdaj oglasi kdo, dasi n. v*« in bi bilo mnogokrat potrebno malce sumi ali drugega, da se spomni, da ne del .F , Imamo zvestega pristaša SLS, ki y1»da P . za župana. Imamo pa tudi delavci in , sestniki šest obČin.kih odbornikov, le® r. pa goapod župan nagajati. Tako si J zadnji čas izmialil sklicati sejo na delavnik popoldan, ko ve, da so vsi naši odborniki na svojem delu. Prvič je storil to 18. novembra, ko je sklical sejo za 14. uro. Drugič pa dne 34. in sicer zopet ob 14. uri. Zdaj so pa naši občinski odborniki rekli: „čakaj spaka, danes pa pojdemo!u Šli so in uredili, da bodo odslej seje vedno v nedeljah in praznikih. To vse na zapisnik, da jim gospod župan ne bo mogel nagajati. Pri tej seji se je razpravljalo tudi glede tukajšnje ljudske šele. Dosegli smo, da se ta izpremeni iz trirazredne v štirirazredno ljudsko šolo. Naši zahtevi in utemeljitvi, da je potrebna šestrazredna ljudska šola, se ni ugodilo. Klerikalci imajo pač vedno rajši opravka s „pepčkiu, kakor pa s pametnimi ljudmi. Na dnevnem redu je bil tudi proračun za leto 1922, ki izkazuje 28.000 K primanjkljaja. Ta se bo kril z 80°/o trošarino na vino, pivo in žganje. Vse razprave v Občinskih zadevah so važne, vendar ni bilo, kakor vidite, dragi čitatelji, take nujne potrebe, da bi se morala vršiti seja na delavnik. Samo aagajivost je bila to, pa to smo pri gospodu županu že odpravili. Ljubno. Mobilizacija, demobilizacija in klerikalno farizejstvo. Da so bili naši vpoklicani možje in mladeniči zopet izpuščeni, se imamo zahvaliti antanti, ki je proti naši mobilizaciji odločno nastopila. Naši farizejski klerikalci se pa bahajo, da se ima ljudstvo zahvaliti edino kaplanu Korošcu za demobilizacijo, ki je tako korajžno in energično stopil pred vojnega ministra, daje ta padel nezavestno za zeleno mizo. Dr. Korošec je pa med to nezavestjo vojnega ministra vse mobilizirance brzojavno izpustil. Kdor tega ne verjame, naj čita „Stražou, „Domoljuba11 ali pa vpraša našega modrega kaplana Verhnjaka in par tercijalk, ti vsi se pridušujejo, da je dr. Korošec mobilizirane vojake izpustil in pregnal največjega klerikalnega zaščitnika Nj. apostolsko veličanstvo Karla Habsburškega iz madžarskega prestola na otok Madeiro. Sicer pa vse kaže, da vladajo klerikalci kljub liberalno-radikalni večini, ter da igrajo prvi samo slamnatega moža. Ne, ne, klerikalci nas ne bodo več farbali, preveč smo skusili njihovo farizejsko politiko, v propali Avstriji. Ravno smo čitali še v zadnjem mobilizacijskem razglasu, da so vsi duhovniki, celo mlečo-zobni bogoslovci od mobilizacije oproščeni. In kdor je sam vojske oproščen, ta se ne bo za druge nič brigal, ker ga tuja rana nič ne boli. Tako je in nič drugače, pa če klerikalci še tako farizejsko lažejo. Politični pregled. Med nadaljnim razpravljanjem o razorože-vanju na washingtonski konferenci so se pošteno sklali. Angliji nikakor ni povšeč, da bi omejila oboroževanje na morju, ako tega ne stori Francija na kopnem. Anglija zahteva, da ji dovolijo v Sredozemskem morju dvakrat tolikšno brodovje, kakor ga imata Francija in Italija skupaj. Francija navaja v svojih zahtevah, da bo s svojo vojsko čuvala Evropo pred nevarnostjo novega imperializma, Italija se pa huduje nad Jugoslavijo, češ, da nas je premagala. Da pri tem ne gre za interes ljudstva omenjenih držav, je odveč omenjati. Jasno pa je, da ima tu svoje roke vmes kapitalizem, ki si še ne da iztrgati nadvlade nad vsem svetom in ki zakriva svoje namere z lepimi plašči, kakor so človekoljubje, narodnost, krščanstvo itd. * V Londonu se je mudil nemški velekapitalist ^tinnes. Pravijo, da je hotel dobiti denarja za n#u>ške obnovitve, a da se mu to ni posrečilo. Njegovemu potovanju pa pripisujejo tudi poli-tično-gospodarski pomen. Stinnes ima doslej v rokah skoro ves nemški kapital ter ima v nemškem gospodarstvu toliko moč, da je preprečil, '*a bi iskala nemška vlada posojilo v inozemstvu, temveč da je bilo to poverjeno njemu in njegovim pristašem. Ker ima tudi angleški zasebni **pital interese na nemškem imetju, bi bila t'nnesova pot v London lahko razumljiva. ,. Franciji to ni prav in ravno te dni franco-1 listi silovito napadajo angleškega ministra a zunanje posle, ki je poživljal vse zavezniške ave k slogi in k skupnemu postopanju zoper Očitajo mu, da se Anglija sama ne ** te politike. — Zbornica je izrekla te dni vladi svojo zaupnico. Ista komedija povsod: vsaka vlada dobi zaupnico! V Nemčiji je medzavezniška kontrolna komisija razpustila razne monarhistične organizacije, ki so bile v zvezi s krogi bivšega cesarja Viljema. Italijanski vojni minister je določil, da bo znašalo mirovno stanje italijanske vojske 150.000 mož in da bo trajala službena doba 12 mesecev. Samo kdaj bo še to in kdo jih bo posnemal ! Koncem meseca se bo vršil na Deškem sestanek med češkoslovaškim predsednikom Ma-sarykom in nemškim predsednikom Hainischem, kjer bodo v navzočnosti nekaterih drugih državnikov razpravljali o splošnih političnih in gospodarskih vprašanjih na podlagi sklepov portoroške konference. Na dunajski borzi so se vi’šile razne nerodnosti in je končno izbruhnila stavka. Iz tega vzroka , je finančni minister razi'ešil borzno zbornico poslovanja in izročil vodstvo zbornice novi upravi. Madžarske železniške oblasti so vzpostavile potniški promet v Zapadno Madžarsko. Anglija je izjavila, da bo takoj, ko bo končana konferenca v Washingtonu, jela posredovati v grško-turškem sporu. Na Portugalskem je izbruhnila revolucija, kar kaže, da so tam ljudje prav tako nezadovoljni, kakor povsod drugod. * Pri petkovi seji zakonodajnega odbora je bil sprejet zakon o trošarinah in taksah. Da ni preveč mil in prijazen, si lahko mislimo. Vladna „kriza11 je bila rešena tako, da Pašič ostane in da bo vodil sestavo novega kabineta. Načeloma se je sklenilo, da se stvar uredi v notranjosti političnih klubov, ki naj odločajo, kdo od njihovega kluba naj stopi v vlado in kdo ne. Tedaj zopet nova krpa na stari vladi. Dočim je pahnila nastopivša zima in vedno hujša draginja večino delavnega ljudstva v glad in pomankanje vsega, kar je količkaj potrebno za dostojno življenje, slavi korupcija v Beogradu svoje zmagoslavje. Živina, ki prihaja v našo državo iz inozemstva kot vojna odškodnina, prodajajo ljudje, ki imajo itak vsega preveč in so le v tem pred drugimi, da so v sorodu z mogočnimi gospodi, ki sede na ministrskih stolčkih. V te sramotne kupčije je zapleten tudi Pašičev sin, znan kot milijonar in verižnik. Špekulacija brezvestnih ljudi bo tudi kriva, da se ljudstvo ni moglo preskrbeti s kurivom in da bo moralo pozimi prenašati poleg lakote še mraz, da bo bolj navdušeno. Ministrski svet je sklenil, da podaljša proračunske dvanajstine za mesece januar, februar in marec 1. 1922, ako do 15. decembra t. I. ne bo rešen proračun, kar je zelo verjetno. * V Ljubljani se je ustanovila delavska zbornica za Slovenijo. Ministrstvo je imenovalo vanjo 50 članov, od katetih pripada po političnem prepričanju 26 soc. demokratski stranki. Klerikalci so pa hudi, da nimajo oni večine. Naj pokažejo rajši, kje imajo svoje organizacije! Po svetu. Japonska in Rusija. Japonci na vvashing-tonski konferenci so izjavili, da ne bodo preje zapustili Sahalina, preden ruska vlada ne povrne japonskim državljanom škodo, ki so jo utrpeli. Tudi Amerika je mnenja, da je nemška vojna odškodnina previsoka in da se nemška republika popolnoma uniči. Zanimiv plebiscit se bo vršil v kratkem ▼ Švici. Vlada namreč namerava po vzgledu vvashingtonske vlade prepovedati uživanje alkoholnih pijač, vendar pa ne na svojo roko, temveč s pomočjo ljudskega glasovanja. Ljudje bodo po občinah in kantonih glasovali za švicarski prohibicijski zakon ali proti njemu. Poljska reakcija. Poljska vlada je prepovedala ustanovitev delavskega pomožnega odbora za stradajoče v Rusiji. Nemiri na Portugalskem. Na Portugalskem preti nova revolucija. V glavnem mestu ao čete konsignirane. še vedno navzgor. 11. novembra je bilo na Angleškem 1,720.000 nezaposlenih delavcev, in v preteklem tednu so narasli na 1,795.000. Mirovno Nobelovo nagrado podelije, kakor poročajo razni listi, švedskemu sodrugu Brantirigu. Izvrševalni odbor druge internacijo-nale je pod predsedstvom Vanderrelda sprejel resolucijo, po kateri naj se skliče mednarodna socialistična konferenca v to svrho, da bi vzpostavila edinost internacijonale in ki naj deluje na razorožitev Evrope ter za utrditev miru. Koliko imajo plače delavci po raznih državah? Naslednja statistika, preračunana povprečno v švicarske franke, nam pove naslednjem na Angleškem 2,10, na Švicarskem 1'77; Francoskem DIO, Belgijskem DOS, v Italiji 0’55, v Nemčiji 0'55, v Avstriji 0\53. Ampak značilno je, da je naša država, če bi jo bil* treba med drugimi tudi kaj omeniti, med zadnjimi, ali pa je sploh nič ni. Da, statistika! Ostre kazni v Rusiji. Revolucijonarno sodišče je 200 nameščencev na vladikavkaškik železnicah obsodilo na smrt, ker so plenili železniške pošiljke. Kraja državnega imetja se na Ruskem sploh kaznuje s smrtjo. Nezaposlencev v Italiji je 473.216, med temi 94.914 žensk. Velika kriza vlada posebne v Lombardiji. Na Poijskem so našteli 28,940.000 prebivalcev. Tedenske vesti. Sodrug Etbin Kristan zopet doma. V soboto zjutraj je prispel sodrug Etbin Krista* v Ljubljano. Njegov prihod iskreno pozdravljamo. Posvetil se bo v prvi vrsti parlamentarnemu delu našega kluba. Na Savi in Donavi potopljeno brode be neka privatna družba z dovoljenjem prometnega ministrstva izvlekla na dan. Potopljene ladje predstavljajo veliko vrednost. Saj drugače bi jih ministrstvo ne oddalo privatni družbi v roke ! • Maksimalnih cen ne bo. Ministrstvo za soc. politiko v Belgradu je pri posvetovanjih • vprašanju pobijanja draginje življenskih potrebščin prišlo do zaključka, da se maksimiranje cen ne da vzdržati. Zato se v bodoče ne bodo določevale maksimalne cene, pač pa se bodo preganjale one osebe, ki brezvestno navijajo cene. — S tem je toliko rečeno kot: ne moremo izvesti maksimalnih cen, ker se to ne sklada s kapitalističnim načelom svobodnega izkoriščanja in svobodne trgovine. Po veroizpovedi je v naši državi po zadnjem štetju 5,459.212 pravoslavnih, 4,474.867 katolikov, 1,343.370 muslimanov, drugih veroizpovedi pa 9 odst. Po narodnosti je 9,546.000 Jugoslovanov, 190.191 ostalih,Slovanov, 508.494 Nemcev, 494.163 Madžarov, 479.890 Arnavtov, 178.315 Rumunov in 9585 Italijanov. Neslovanskih narodnosti je torej za 16 odst. Za invalide, v ministrstvu za socijalno politiko se ustanavlja fond, iz katerega bodo dajale podpore invalidom. Plačevanje davkov. Od 1. januarja 1919 do 10. oktobra 1921 sta imeli plačati Srbija in Črna gora 149,137.610 din. davkov, Slovenija 145,909.750, Bosna in Hercegovina 134,025.000, Hrvatska s Slavonijo 167,320.000 in Dalmacija 9,645.820 din. davkov, dočim iz Vojvodine ni natančnih podatkov. V tem času je plačala Srbija 155,113.000 din. davkov. Toliko je bil* vplačano doslej v 73 finančnih upravnih okrožjih, dočim so rezultati iz 16 upravnih okrožij še neznani. Slovenija je vplačala 97,407.650, Bosna in Hercegovina 89,588 560, Hrvatska s Slavonijo 136,879.500, Dalmacija 9,652.500, Vojvodina 143,543.790 dinarjev. Kar se tiče davka na zemljišča, je vplačala Srbija leta 1919. 6,438.178 dinarjev, nove pokrajine pa 1,632.128 dinarjev. V letih 1920. in 1921. je plačala Stara Srbija 103,187.160 dinarjev. Politične beležke. Litvinov P"jde v Washington na konferenc* zastopat „republiko Daljnega Vzhodau. Tako vsaj sam pravi, toda Litvinov je desna roka Čičerinova, sovjetskega zunanjega komisarja, in sovjetska Rusija v Washington ni bila prav nič povabljena. Radi česar je tudi protestirala in povedala, da zanjo sklepi washingtonske razo-rožitvene konference niso obvezni. Sedaj pa pošilja, kakor vidite svojega zastopnika v Ameriko pod pretvezo „Daljuovzhodnerepublikeu. Litvinov je izboren diplomat in gospodje veleburžuji na konferenci bodo še grenko občutili njegovo izbornost. Kako visoki so ruski državni dolgovi? Tišina ruskih državnih dolgov, radi katerih je pri antanti tako velik hrup, ker jih boljševiki doslej nišo hoteli priznati in so se zato razbila vsa pogajanja med antanto in sovjetsko vlado, znaša 12,,749.000.000 rubljev. Angleška je pri terjatvah soudeležena s 5 milijard 595,000.000, Francoska s pet milijardami in Zedin. države s 322,000.000 rubljev, seveda carskih. iz buržujskih Časov. Pri italijanskem socialističnem glasilu „Avantiju‘! so oblasti obsodile njegovega karikaturista na devet mesecev ječe, ker je narisal karikaturo, „katera preveč izziva mržnjo med razredi1*. — S tem so mu dali vsaj imenitno priznanje, da je bila karikatura dobra. Splošna stavka v Italiji v Liguriji je končana. Začela se bodo nova pogajanja o odpovednem roku na podlagi kolektivnih pogodb. Splošna stavka v Trstu, katero so uprizorili kovinski delavci, bo torej tudi samo malo časa trajala. Gospodarstvo. Naše rečne vodne sile znašajo po katastru, ki ga je izdalo ministrstvo za poljedelstvo po dosedanjih cenitvah 3,507.790 konjskih sil pri nizkem stanju vode, kar pa se dvigne na dvakrat toliko pri srednjem stanju. Da to število ni majhno, lahko razvidimo iz naslednjih izvidov za dve drugi industrijalni državi in sicer: za Francosko pri nizkem stanju 4,600.000 konjskih sil (ob visoki vodi 9,600.000) in za Italijo 4,650.000 konjskih sil (7,350.000). Majhna pa je uporaba naše vodne moči v industrijalne svrhe in sicer 160.000 konjskih sil. Naš vojni dolg Ameriki znaša 51,153.160 dolarjev, kar pomeni po današnjem kurzu 3.539,798.762 dinarjev ali štirikrat toliko kron. Žalostni razgledi za bodočnost. Na račun vojne odškodnine dobimo v dveh obrokih, in sicer meseca marca in meseca junija iz Nemčije 400 velikih in 30 malih lokomotiv, razen tega pa še 3900 zaprtih in odprtih železniških voz. Skupna vrednost tega železniškega materijala znaša 1.000,000.000 mark. UVoz cigaretnega papirja je vlada prepovedala, ker domače proizvajanje tega izdelka popolnoma zadošča našim potrebam. To je res, nič manj pa ni res, da je vlada s tem dejanjem zopet enkrat priskočila na pomoč domačim zajedalcem, katerih izdelki so v državi vsaj petkrat dražji kot tuji. Agrarna reforma v Južni Srbiji. Doslej je ministrstvo za agrarno reformo razdelilo v Južni Srbiji 57.500 ha zemlje. Na razpolago je še 40.000 ha. Izdajatelj: Zvonimir Bernot. Oblastem je odgovoren Andrej Svetek. Tiska: Tiskarna J. Pavliček v Kočevju. LEPOTA kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellerja: .Elsa" lilijno mlečno milo najbolje blago, najfinejše „milo lepote"; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 K. „Elpa" obrazna pomada odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore itd., naredi kožo mehko iožnato-telo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 K. „Elsa“ tanochina pomada za rast las krepi kožo glave, preprečuje! zpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 K. Prodajalci ako naročijo najmanj 12 kosov od jed-nega predmeta dobijo popust v naravi. Razno: Lilijno mleko 15 K; BrkomazSK; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v velikih originalnih škatu-Ijah 30 K; najfinejši. Hega zobni prašek v patent škatljah 30 K; puder za gospe v vrečicah 5 K; zobni prašek v škatljah 7 K, v vrečicah 5 K; Sachet diševa za perilo 8 K: Schampoon za lasi 5 K; rumenilo 12 listov 24 K; najfinejši parfem po 40 in 50 K; močna voda za lase 58 K. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebej računa. EUGEN V. FELLER, lekarnar Stnkica donja, Elsatrg it. 358, Hrvaško. Čitajte naše brošure! „Pot k socializmu" Spisal Dr. Oton Bauer. • Prepel Iv.ilratnlR- Cena samo 2 K. Naroča se pri „Centralnem tajništvu JSDS v Ljubljani, poštni predal 168“. Edini list, ki brezobzirno zastopa Vaše koristi, ki neustrašeno brani Vaše pravice, je: A delavski dnevnik NAPREJ Zatorej sezite po njem! Oklenite se ga! Naj se naroči po več somišljenikov na en Naprej! Le „Naprej" spada v naše družine! R E J Proč z meščanskimi listi! Mesečno stane 24 kron. Naroča se pri upravi „Naprej", Ljubljana, Frančiškanska ul. 6. Splošno kreditno društvo V Ljubljani, registrovana zadruga z omejeao zavezo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih i*r 4 % -&m Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti sc kapftalizirajo Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. — “roti vknjiž4*’ polletno. ■■■i VBpplIpp i proti vknjižbi n.t osebni kredif proti 'poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice Posojila daje svojini zadružnikom se eskomtujejo po bančni obrestni meri. Edini, res delavski denarni zavod.' Konzumno društvo za Slovenijo Ljubljana Poštni prtdal št. 13. Telefon inter. št. 178. Poštni čekovni urad št. 10.532. Brzojav, nasl.: Kodes Ljubljana. Wm~ HRANILNI ODDELEK sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po Ali 01 večje vloge proti K01 12 lo Dolletniodnovedino 2 |0 polletni odpovedi po Hranilne vloge sprejemajo osebno ali po položnicah: Centrala v Ljubljani ali pa podružnice 6 v Ljubljani, dalje Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Sava, Kor. Bela, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pahorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Črna I, Črna II. Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes nad 3 milijone kron. Član društva postane lahko vsak. — Pristopa se lahko v vseh gori imenovanih podružnicah. Pristopnina 10 K. Delež 200 K. & P & I I I P P P P P P P P 'P S- p I nakupovalna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani. Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno, špecerijsko blago, spi-rituose, mast, slanina, mesni izdelki. - - - - Uvoz Izvoz Telefon internrb. 13,213.365. „Brzojavni naslov Nakupovalna Ljubljana", ja Čekovni račun štev. 10.473. Miši, podgane, stenice, ššurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva n. pr.: proti poljskim mišim K 16'—, za podgane in miši ^O1—; za ščurke, a posebno močna vrsta stane K 26<—; posebno močna tinktura za stenice K 15’ —; uničevalec moljev K 10‘—; prašek za uši v obleki In perilu K lO1— in 20' - j proti mravljam K 10-—; proti ušem pri perutnini K 10; prašek proti mrčesom K 10— in 20 —, proti ušem pri ljudeh K 10' —; mazilo za uši pri živini K 10-—; tinktura proti mrčesu na sadju in z«' lenjadi (uničevalec rastlin) K 10- . Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. JUnker, Zagreb 45, Petrinjska uh COSULICH-LINE = TRST — AMERIKA = New-York — Buenos-Aires — Rio di Janeiro — Santos Montevideo Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike za Slovenijo edinole pri: SIMON KMETEC, Ljubljana Kolodvorska ulica 26. boj za občino." ca „V boj za občino" vsebuje olilni red za občinsko zastopstvo. ^ la tudi praktična navodila. C®0* Jl.ie,,nz-se pri Centralnem tajništvu J SD m