Za poduk in kratek čas. Božična zvezda. (Restiična dogodba.) (Dalje.) V. Po maogih Bevaraostib priplujemo v Novi York. Tamkaj sem bil prijazilo vzprejet. Zima me zadržuje v piaarai; a kedar je prišla spomlad, ae je poreklo: ,,Le aazapad!" Z merami iB različaimi iastrumeati; z riaalaimi mapami ia oraljem; z živežem, culicami ia odejami ter z 12 pomočaiki ia delavci se odpravimo 4 zemljomerci, da izmerimo aačrt aovi železaici. Meaec dai potujemo. Naj ae razlagam, kako ae je vse godilo, samo, da sem v verakih rečf;h postal zmiraj bolj _alomarea. Blago zvoai po divjiui glas zvoaa z bližajega zvoaika; a ai bil dovolj močea. da bi me potegail k cerkvi, od koder je glaa prihajal. Prišla je zopet jeseB, meaeca viaotok ia liatopad — ,,iadijaaako leto" —... V gruduu aehamo z aašiai delom ia odpošljemo aaše delavce v bližaje mesto; a zemljomerci ostaaemo v malem selu. da dokoačamo aaše risarije itd. V arediai male občiae stoji dvoje poslopij: cerkev ia farovž, kjer živi častiti katoliški, sčri dubovnik, o katerem ae je govorilo, da bi v domoviai labko postal grof; a zapustil je raje oeeta, mater ia vse, da služi Jezušku. Bil je od faraaov, kakor oče češčen. Ker je pa č. g. župaik tudi še alužboval v drugih bližajih občiaab, ia bil z večiuoma od doma, aisem prišel ž ajim v dotiko. Dae 24. grudaa je prišel o. g. župaik zopet domu. Imel se je obhajati v preljubi obciai velik prazaik. V av. aoči 1. 1874 ae misli aikdo v oai mali občiai aa spaaje. Ob polaoči hiti v cerkev. Tudi jaz. Bila je lepa aoč. Svitla luaa stoji aa aebu ia lije bledo Iu5 aa hiše ia polje, a aa vejicah drevesaib 8e avetlika roaa, jedaako večim milijoaom dijamaatov. Tu ia tam se vidi luč obdaaa od gruče ljudi, ki ae bližajo po pragozdih k cilju avojemu. Cerkvica je tukaj, prazaičao okiačaaa z jelčjem ia drugim zimskim zeleajem ter obdaaa z maogimi lučicami. Ob polnaoči se je obhajala slovesaa alužba božja. V priprosti cerkvici je bilo, kakor bi se nahajali v hlevcu pri Betlehemu. Ko je sv. meša miaola, se g. duhovaik pokrižajo ia prečitajo čudoviti evaagelij sv. Ivaaa. Potem se prikloaijo ia izgovorijo z velikim gla- ,,Et verbum caro factum eat:" ,,Et babi- aom: tavit ia aobia", je odgovoril strežaik. Tibi izdihljeji so 8e slišali v skupšeiui. Pri mogem tujcu so se vzbujali spomiai aa miaole prazaike v domoviai. Tudi meui tek6 aolze. Potem se zapoje lepa pesem. Ta božičaa slavaoat v ubogi cerkvici, tukaj v divjiai, spomiaja aa alužbo božjo kedaj — v katakombah. Smešnica 7. Vaški faatje ao se pogovorili, da se zbero aa večer v vaški krčmi. Ko pride pa v večer edeu v krčmo ter še ae aajde oadi aobeaega tovariša, vpraša krčmarico: nKaj, mati! Ali še ai bilo aikogar aaših tepcev pri Vaa?" — »Ne", odvrae mu krčmarica, ,,ai ga še bilo, ti si prvi".