G L A S l L O , O S V,O B O D j; L N E1: F ,R;p;N f% O K R A 4-A; T R BO'V A < H Leto Ul. Trbovlje, 6. oktobra 1950 Slov. 40 Poštnina plačana v gotovini Cena X <04 VOLITVE SKUPIN LJUDSKE INŠPEKCIJE MORAJO BITI DOBRO PRIPRAVLJENE Mandatna dobu ljudskih inšpektorjev je potekla, zato morajo še v letošnjem letu bitj nove volitve. Najprej so bile volitve predvidene ob koncu zadnjega tromesečju, ker pa so pred nami še volitve v osnovne organizacije OF, je predvideno, da morajo volitve ljudskih inšpektorjev biti do konca oktobra končane. Priprave za volitve naj bodo V skladu s tekočimi nalogami političnih organizacij v okviru Fronte. Skupine ljudskih inšpektorjev bo najbolj prikladno izvoliti na predvolilnih sestankih osnovnih organizacij OF. Odbori osnovnih organizacij in upravni odbori sindikalnih podružnic bodo sestavljali kandidatne- liste in izvajali volitve. Za ljudske inšpektorje naj elani izberejo najboljše člane OF in sindikatov. Da bi novoizvoljene skupine ljudskih inšpektorjev čimprej začele delovati, morajo odbori OF in sindikalnih podružnic zagotoviti, da ostane v novoizvoljenih skupinah vsaj ena tretjina starih inšpektorjev, seveda le najboljši. Ljudske’ inšpektorje bomo volili na sestankih osnovnih frontnih organizacij ali sindikalnih podružnic, s tajnim ali javnim glasovanjem. Vsekakor je treba na teh sestankih predhodno obrazložiti pomen in naloge ljudskih inšpektorjev, ker večina ljudi tega še do danes ne ve in seveda tega organa ljudske oblasti ne zna ceniti niti uporabljati. Nadalje je treba ob izvolitvi inšpektorjev gledati tudi na to, da bodo izvoljeni taki ljudje, ki bodo voljni delati v korist skupnosti in ne bodo zanemarjali svojih dolžnosti, kakor se je zgodilo lani, da sploh legitimacij niso dvignili. Take volitve bi dosegle le polovičen uspeh. Dosegli bi predvideno število inšpektorjev, koliko teh izvoljenih ljudi bi res izpolnjevalo dolžnosti, pa bi ostalo vprašanje. Ljudski inšpektorji dobijo po izvolitvi legitimacije, katere jim izstavijo okrajni ali mestni odbori OF in kontrolne komisije. Pri razdeljevanju legitimacij morajo kontrolne komisije biti elastične, ker morajo izvoljeni inšpektorji dobiti legitimacije osem dni po izvolitvL Uslužbenci uprave rudnika Trbovlje bodo tudi tekmovali Razvili s« sindikalni prapor Sindikalni podobor uprave rudniku Trbovlje je v soboto na slovesen način razvil svojo sindikalno zastavo. V dvorani CRD so se zbrali člani sindikata ter gostje, člani upravnga odbora rudnika Trbovlje in zastopniki pododborov Po odigranj,u himne »Hej Slovani!« je spregovoril predsednik pododbora, ki je pozdravil vse navzoče in podal besedo članu upravnega odbora podružnice rudarjev tov. ing. Pintariču, ki je nakaza! zgodovinsko vlogo sindikata in orisal poliitčni položaj doma in v svetu Predsednik pododbora sindikata na upravi rudnika je nato razvil zastavo, ki jo je sprejel tov. Dolanc; ta je obljubil, da jo bo zvesto čuval in nosil v čast kolektiva. Pododbor uprave rudnika je nato sprejel načrt šestmesečnega tekmovanja v počastitev desetletnice OF Slovenije. ki so ga vsi sprejeli z odobravanjem. Slovenski rudarji so sprejeli poziv izvršnega odbora OF Slovenije na 6-mesečno tekmovanje v počastitev 10. letnice OF Na širšem sestanku funkcionarjev in delegatov rudarskih sindikalnih podružnic, ki se je vrši! v četrtek, dne 28. septembra v Zagorju so sklenili navzoči delegati rudarskih sindikalnih podružnic Slovenije v imenu Po obravnavanju poziva Izvršnega odbora OF Slovenije in GO ZSS nu 6-mesečno tekmovanje v počastitev 10. obletnice OF so navzoči delegati poročali o pripravah na to tekmovanje Tako je delegat rudnika Idrije poročal, da bodo idrijski rudarji v čast 10. obletnice ustanovitve Osvobodilne Ironte izvršili petletni plan do 27. aprila 1951. V tem tekmovanju bo kolektiv rudnika Idrije izvršil še druge naloge; tako bodo na rudniku Idrija pritegnili v članstvo OF vse člane sindikata, ki še niso člani Šestmesečno tekmovanje Trboveljski rudarji bodo pričeli s tekmovanjem 1. oktobra t. 1. V ta namen so že razširili dosedanjo tekmovalno komisijo, ki bo vodila računa o tem tekmovanju. Tekmovanje sindikalnih pododborov podružnice sindikata rudarjev v Trbovljah bo usmerjeno v cilju dosege vseh 13 točk dosedanjega tekmovanja z natančno evidenco izvršenih obveznosti, hkrati pa bodo vršili ti sindikalni pododbori stalno propagandno agitacijsko delo, da zainteresirajo in pridobe posamezne člane sindikata in celotni kolektiv za vsakodnevno tekmovanje v delu kot trajno obliko tekmovanja brez kampanjskih tekmovalnih naskokov. svojih kolektivov šestmesečno tekmovanje v počastitev 10. obletnice OF. Zborovanja se je udeležil poleg delegatov tudi član IO OF Slovenije, tov. Bore Mavricij. Fronte. V PAZ bodo vključili vse tovariše. bi niso vojaški obvezniki. Poživeti hočejo kulturno-prosvetno delo ter priredili enomesečni sindikalni tečaj. Izvedli bodo vse ukrepe za zaščito rudarjev ter dogradili 1 ambulanto. Za ureditev obratovalnih poslopij in stanovanj so formirali posebno brigado pleskarjev, zidarjev in mizarjev, ki bodo med tekmovanjem uredili vse te objekte. V spomin padlim borcem v narodnoosvobodilni borba bodo na rudniku odkrili spominsko ploščo. TRBOVELJSKIH RUDARJEV 6. v stanovanjski koloniji Limberk bodo v prostovoljnem delu položili cevi za vodovod od rezervoarja do hiš; izmenjali bodo nadalje v prostovoljnem delu 600 m cevi dosedanjega vodovoda za pitno vodo; obstoječe obratne menze se bodo prečistile, prostori pa olepšali t slikami ln primernimi parolami; 7. v načrtu je vsako-mesečen obisk bolnikov in tovariška pomoč. Tudi v vseh ostalih rudnikih se pripravljajo na tekmovanje v počastitev 10 letnice OF. ki bo trajalo od 1. oktobra t. I. dalje. Le na rudniku Velenje so vse priprave še na mrtvi točki; temu se pa ni čuditi, saj že ves mesec niso imeli seje upravnega odbora podružnice. Vsi rudniki Slovenije bodo do 6. oktobra izdelali v podrobnosti tekmovalne načrte in jih vposlali Republiškemu odboru sindikata rudarjev Slovenije v Ljubljani ter pristojnemu okrajnemu odboru OF. Po sprejetju tega tekmovanja so delegati rudnikov Slovenije razpravljali še o volitvah ljudskih’ inšpektorjev, ki bodo v oktobru t. 1. — V diskusiji so posamezniki poročali, da so se pri lanskih volitvah godile napake. Tako so bili ljudski inšpektorji, ki so jili delavci izvolili na volitvah, črtani in je okrajha kontrolna komisija postavila druge. Primer v Trbovljah na sektor-, ju Zagorje! Tamkaj je bil prirejen tečaj za ljudske inšpektorje in v tečaj niso bili poklicani izvoljeni tovariši, marveč oni, ki jih je postavila okrajna kontrolna komisija, zaradi česar tudi udeležba ni bila zadovoljiva. Delegati so diskutirali o kulturno-prosvetnem delu v rudarskih sindikalnih podružnicah, To delo ni na ustrez-, ni višini. Sprejeti so bili sklepi za po-življenje tega dela kakor tudi dela na ostalih sektorjih. Ob zaključku konference so delegati storili sklep, da takoj skličejo širše konference vseh sindikalnih funkcionarjev in grupnih poverjenikov ter upravnih odborov vseh SKUD, nakar so napravili na osnovi storjenih sklepov konference potrebne zaključke. PRODUKCIJA RUDNIKA TRBOVLJE V SEPTEMBRA RUDARJI RUDNIKA ŽIVEGA SREBRA V IDRIJI BODO IZVRŠILI PETLETNI PLAN DO 27. APRILA 1950 K dosedanjim tekmovalnim točkam dodajajo trboveljski rudarji še sledeče: X. v obratih oz. pododborih bodo priredili 12 političnih predavanj; - 2. v okviru SKUD bodo priredili 12 gledaliških predstav, 4 pa na vasi. Pododbori bodo priredili doma in na vasi 6 kulturnih prireditev (4 doma. 2 na vasi); štiri pevske koncerte, od teh 2 doma, 2 na vasi; rudarska godba pa bo priredila 2 koncerta; poleg tega bo SKUD sodeloval s svojimi sekcijami na vseh proslavah; 3. v narodnoosvobodilni borbi padlim borcem-rudarjent bo Vzhodni obrat rudnika Trbovlje postavil spomenik; za postavitev spomenika v letu 1924 padlim borcem proti lašizmu (Orjuni) bo sindikat rudarjev opravil 450 prostovoljnih delovnih ur; 4. da se okrepi skrb za varnost delovnega človeka, se priredi 16 predavanj o higieni in tehnični zaščiti dela; v rudniku se bo izvršila kontrola varnostnih naprav, hkrati pa popravile in nadomestile neustrezne in pomanjkljive zaščitne priprave; očistile In dezin-f kihale se bodo obratne kopalnice in delavnice; po progah in ostalih jamskih prostorih se bo pobral ves odvečni jamski les in ostali material; za ureditev stanovanj je v načrtu izvršitev 6000 prostovoljnih delovnih ur; počitniški dom *a Partizanskem vrhu bo do 31. marca dograjen v surovem stanju; 5. na rudniški ekonomiji je v načrtu izvršitev 600 prostovoljnih ur. na fizkulturnem igrišču v Trbovljah pa dograditev doma ln garderob (500 prostovoljnih ur); bednik Trbovlje je v minulem mesecu svoj proizvodni plan dosegel in ga prekoračil za 0.4 %, ni pa dosegel operativnega produkcijskega načrta; ostal je za 3.2 % pod njim. Vzhodni jamski obrat rudnika je imel primanjkljaj za 0,3 %, zahodni obrat 4.8%, dnevni kop za 5 %. Vzrokov za to je več: so objektivni, so pa seveda tudi subjektivni. Med objektivne vzroke bi šteli poslabšanje odkopnih razmer v septembru v zahodnem obratu, n. pr. nastop hribin-skega pritiska v polju VII, nadalje skončavanje izkopanin in začetih novih odkopnih etaž v minulem mesecu, kar ima pač zaradi prenosa transportnih agregatov iz ene etaže na drugo za nekaj dni za posledico slabšo dnevno produkcijo, — nadaljnji vzrok, da rudnik ni mogel doseči operativnega plana 100 odstotno, je pa nastop plazov ja na dnevnem kopu Dobrna zaradi jesenskega deževja. Deževno vreme je na dnevnem kopu zablatiio premog, kar je povzročilo težkoče in zastajanje pranja premoga na separaciji. to zastajanje v pranju in sepa-riranju premoga pa je imelo za posledico zastoj v cirkulaciji praznih vozičkov, kar zopet kvarno vpliva na jamske odkope, ki čakajo na prazne vozičke. Med subjektivne vzroke, da rudniku ni uspelo doseči planirane proizvodnje, je pa poslabšanje delovne discipline. Neopravičeni Izostanki so v septembru zopet porasli za 0.1 %, pa tudi opravičenih izostankov je bilo več kot v avgustu, kar ni ostalo brez vpliva na reden potek vseh del na rudniku, zla- sti še v proizvodnji. Opravičenih izostankov je bilo v septembru več kot prejšnji mesec, ker so na rudniku zaposleni Uidi delavci iz kmečke okolice, kjer se v jeseni kopičijo poljska dela. Kar se tiče neupravičenega izostajanja od dela, bo treba tako s strani rudniške uprave same kakor tudi sindikata in Partije truda, dela in prei pričevanja, da se delovna disciplina zopet dvigne. Prepričani smo, da ta trud in prizadevanje ne bosta ostala brez uspeha, saj premaga resno hotenje vse težkoče. Spomenik žrtvam fašizma Zveza borcev NOB Trbovlje si ja zadala nalogo, da v leujšnjem letu vzida na mestu, kjer je padel 1. juaija 1924 kot žrtev fažizma tovariš Fakin, spominsko ploščo. Na tem mestu so pričeli pred 14 dnevi člani ZB in ostalih množičnih organizacij s potrebnimi deli. Uredila se bo ob cesti lepa fasada v dolžini 15 metrov, na vogalu pa vzidala spominska plošča. Dosedaj je bilo izvršenih že nad 200 prostovoljnih ur; vsa dela se bodo opravila na prostovoljni bnzi. — Idejni osnutek za ureditev tega prostora je napravil gradbeni tehnik rudnika, tovariš Zupan Zdenko, material in ostalo pa je obljubil MLO Trbovlje. Tako bo v kratkem času ns mestu, kjer je padel Fakin, vzidana spominr.ka plošča v trajen spomin revirskim žrtvam okrutnega fašizma, »HUiin ..... .............. ... Ponosni smo, d« imamo Partijo, ki se ne boji nobenih težavi . Kotiček za naše kmetovalce ODKUP MLISKA IN MASTI NI ZADOVOLJIV PRIPRAVE ZA DRUGO STRO-KOVNO POSVETOVANJE RUDARJEV IN METALURGOV V SARAJEVU Meseca septembra lanskega leta se }e vršilo v Ljubljani prvo strokovno posvetovanje rudarsko-metalur.ške sekcije Zveze društev inženirjev in tehnikov (DIT) Jugoslavije. — Na tem prvem posvetovanju so pretresli vrsto važnih in aktualnih vprašanj ter je bil sprejet sklep, da se bo II. strokovno posvetovanje te sekcije vršilo letos jeseni v Sarajevu. Ob tej priliki so se sestavili začasni odbori rudarske in metalurške stroke z nalogo, da izvrše vse priprave za naslednje posvetovanje. Oba odbora sta imela več sestankov v Beogradu, na katerih so se ugotovili najaktualnejši problemi iz področja rudarstva in metalurgije, o katerih bo treba razpravljati. Na osnovi teh ugotovitev so se odbrale prioritetne teme in določeni so referenti iz vrst naših najboljših strokovnjakov in sicer za 20 rudarskih in 16 metalurških tem. Najvažnejša vprašanja, o katerih se bo razpravljalo so: mehanizacija površinskih odkopov, problem preskrbe soli iz domačih ležišč, geološki problemi mineralnih ležišč v Srednji Bosni, pridobivanje koksa iz domačih premogov in rezultati poizkusov, pridobivanje vanadiuma iz aluminijskih lugov, najnovejši rezultati iz področja priprave in koncentracije mineralnih sirovin, sestavljanje rudarskih in metalurških kadrov, transport v rudnikih, problem tekočih goriv jz domačih sirovin itd. ,Vsi referati o teh vprašanjih bodo razmnoženi v zadostnem številu ter se bodo dostavili pred posvetovanjem v Sarajevu vsem rudarsko-metalurškim centrom, da jih bodo zamogli delegati proučiti in se pripraviti na diskusijo, ki je glavni cilj tega posvetovanja, ki Daj služi za nadaljnje direktive. II. strokovno posvetovanje rudarjev In metalurgov v Sarajevu bo ob koncu meseca oktobra t. 1. in bo trajalo 3 dni ,(od 23. do 25. oktobra). Razpored predavanj in diskusij predvideva 4 sekcije In je urejen tako, da bodo mogli delegati čuti tudi referate drugih strok in sodelovati v diskusiji. Ob priliki tega posvetovanja rudarjev in metalurgov v Sarajevu bo tudi razstava o varnosti dela v rudnikih in to za delegate kakor tudi za širšo javnost. Poleg tega se bo prikazalo delegatom večje število strokovnih filmov, ki so se naročili izrecno za to prireditev. Teme, ki so si jih izbrali naši rudarji, metalurgi in geologi, da jih obdelajo in pripravijo za II. strokovno posvetovanje v Sarajevu, so zelo realne in aktualne, kakor je to razvidno že iz navedenih primerov. Posamezni referati so že gotovi In dostavljeni strokovnim odborom, medtem ko so drugi še v delu. Glede na mnoge naloge, ki so pred nami in ki jih je treba rešili z uspehom, je število rudarjev in metalurgov še vedno zelo majhno. Naši strokovnjaki iz teh področij se zavedajo v polni meri, da je od rešitve problemov, ki se bodo obravnavali na II, strokovnem posvetovanju v Sarajevu, odvisen nadaljnji napredek našega rudarstva in metalurgije. V Tednu Rdečega križa Mladinska dramska sekcija SKUD »Lojze Hohkraut« bo priredila v petek. 6. oktobra t. 1. ob 19. uri v dvorani Delavskega doma v Trbovljah igro »Rdeča kapica«, katere čisti dobiček je namenjen v korist »Tedna Rdečega križa«, ki se vrši v času od 1. do 8. oktobra 1950. Vobimo vse prebivalstvo Trbovelj, Bu se igre polnoštevilno udeleži. OBVESTILO Stanovanjski urad Mestnega ljudskega odbora Trbovlje sporoča vsem interesentom', da se bodo odslej dalje vršile uradne ure za stranke ob torkih, četrtkih in sobotah od 8. do 12. ure. Razen v zgoraj na vodnih dnevih se »tramke ne bodo sprejemalo.. MLO Trbovlje Znano je, da nam dajejo naše kmetije premalo pridelkov. V.ečkrat smo že brali v našem listu, kako je potekal odkup živ v našem okraju. Imeli smo priliko oceniti zavednost, delavnost in trud posameznih KLO na področju teh odkupov. Res je, da se dogajajo v naših KLO razne nepravilnosti, vendar ne v toliki meri kot pri kmetov samih. Naši kmetje še danes ne razumejo ali pa nočejo razumeti, kako važen je odkup kmečkih pridelkov. Odkup žita se bliža koncu, vendar še nismo dosegli zaželenega uspeha. Postavljenega plana večina naših KLO še ni dosegla in to v glavnem zaradi mlačnosti in popuščanja pri večjih kmetih, kjer prednjačita KLO Vrhovo in Dobovec. Naši krajevni ljudski odbori prav tako še danes ne razumejo velikega pomena odkupa masti in mleka. Kako važni so ti pridelki za prehrano industrijskega in mestnega prebivalstva, ve sleherni naš državljan. Maščobo potrebuje naš delavec-rudar, mleko pa naši najmlajši in starčki. Razumemo in vemo, da je bil naš kmet v preteklih mesecih za mnoge poljske in druge pridelke v stiski, vendar ne smemo dopuščati še naprej, da bi zaradi tega odkupi slabo potekali. V tem mesecu ne more biti več izgovorov, da ni maščobe. Vsekakor moramo nadoknaditi vse zaostanke, da bomo lahko nudili našemu delovnemu človeku v industriji potrebno količino živil. Dolžnost naših krajevnih ljudskih odborov je, da kmetom, ki so 2 oddajo maščob še v zaostanku, s pravilnim tolmačenjem obrazlože in dokažejo važnost teh odkupov, ki so se s novo, v mesecu septembru izišlo uredbo zelo izboljšali. Ta uredba daje kmetom široko možnost,vzreje živine in prašičev. V prihodnje ne more in ne sme biti problemov in zadržkov, ki bi ovirali in onemogočali odkup mleka. Da se je v zadnjih mesecih stanje odkupa mleka poslabšalo, je do neke mere opravičljivo, ker vemo, da je primanjkovalo krme, kmetje pa so morali z živino opravljati tudi poljska dela. Glavna dela na polju so sedaj skoraj končana; krma je tu, poleg tega tudi še dobra paša, zaradi česar ne sme in Pretekli teden je bilo že ves teden živahno govorjenje med mladinci aktiva Ivana Kešeta Trbovlje - Bevško o prejemu novih mladinskih legitimacij. A končno je napočil zaželeni dan. Vsa mladina se je zbrala v mali mladinski dvorani skupno s predstavniki masovnih organizacij in staršev ter pionirjev že eno uro pred pričetkom. Zvoki radijskega aparata so se slišali skozi okno mladinske dvorane takoj po peti uri in naznanjali slavnost v mladinskem dimu, Slovesni sestanek je začel sekretar aktiva tov. Zibert Ivan in hkrati orisal borbo mladine v NOV in Po osvoboditvi ter podal zunanji in ne more biti izgovorov, da mleka ni zaradi tega in onega. Naši KLO naj store v pogledu teh odkupov vse potrebno, prav tako ne smejo biti proti kmetom, ki odkupa ne izpolnjujejo, premehki in preobzirni. Ne smejo se več ponavljali primeri, ki bi oškodovali in ogrožali garantirani fond mleka. Preprečiti morajo, da bi kmetje z mlekom, ki je uporabno za ljudsko prehrano, krmili prašiče, ker je mleko pač nujno potrebno za kritje garantiranega fonda. Krajevni ljudski odbori, ki z oddajo masti in mleka do sedaj še niso na tekočem, ponovno opozarjamo na ta nedostatek. Storijo naj vse potrebno za dosego potrebnega odstotka realizacije teh odkupov. Našemu delovnemu človeku v industrijskih krajih in našim najmiajšim moramo preskrbeti in zagotoviti nujno potrebna živila: to je ena naših glavnih državljanskih dolžnosti. Poverjeništvo za državne nabave OLO Trbovlje, Dobro delo — lep uspeh V trboveljskem okraju deluje le 5 kmečkih delovnih zadrug, med katerimi je najboljša KDZ Trojane. Ustanovljena je bila v mesecu novembru lanskega leta ter je delovala zelo slabo, Njen prvi predsednik je bil tovariš Novak, ki pa ni izvršil v celoti svojih nalog, vendar ne Zadene krivda toliko njega, temveč so bili vzrok slabemu delovanju zadruge nekateri veleposestniki, ki so zavirali delo te zadruge. Letos je bil izvoljen nov predsednik in sicer tovariš Smrkolj France, ki se je zavzel za delovanje zadruge in dosegel lepe uspehe. Pridelek žita je bil zaradi suše in lege njiv, ki niso pripravne za žitarice, slab. Prav dobro pa je obrodit krompir ter je bil dosežen največji pridelek v okraju in sicer 40.000 kg na hektar; krompir je bil prav debel in lep. Tudi hektarski donos krmne pese je bil dosežen z 1500 centi na 1 ha. Plodovi so veliki in lepi in tudi 3 do 4 kg težki. Dobremu delovanju zadruge je pripisati tudi dober pridelek in uspeh pri organizaciji zadruge, ki je na ta način postala v našem okraju najboljša. notranji politični pregled. 7,a sekretarjem je poročal o delu mladinskega aktiva tov. Strumelj Franc. Po tem obširnem referatu o delu mladine je tov- sekretar MK LMS Trbovlje tov. Ozis Martin razdelil nove mladinske legitimacije, ki jo je vsak mladinec in mladinka sprejel z veseljem. Za uspešno delo po mladinski liniji in vestno izvrševanje nalog je tovariš Strumelj javno pohvalil v imenu aktiva 7 mladincev in mladink in jim razdelil knjižne nagrade. Med vsemi mladinci je najboljši mladinec Zibert Anton, ki ima v cktivu največ zaslug. Po razdelitvi legitimacij se je mla- dina obvezala in sprejela 10 sklepov, ki jih bo izvršila do dneva rpffldlike 22. novembra t. 1. Pred zaključkom prvega dela slovesnosti je podal k ra* tek referat tov- predsednik OF XV. terena ter se zahvalil mladinskemu aktivu za vso pomoč, ki je bila skozi vse leto zelo velika, z željo, d!a so še v nadalje v pomoč piri izpolnjevanju nalog po liniji OF. Na koncu Je pripomnil, da se bo trudil, d» bo mladina prejela od organizacije OF XV. te-rena čim več pomoči. Za besede tov. Cekada Franca, predsednika terenai* se je zahvalil sekretar aktiva Zibert Ivan, hkrati pa začel drugi del slovesnosti kjer so nastopili mladinci in pionirji z recitacijami, fizlcidturoimi točkami, s kitarami in kratkim »skečem«. Na koncu proslave so mladinci po-slaii resolucijo CK LMS Trbovlje in CK LMS Ljubljana. S. F. v Zagorju so ustanovili gospodarski svet Pri KLO Zagorje so ustanovili gospodarski svet. V svet so vključeni člani IO KI.O, zastopniki obrtnikov in trgovske mreže, sekretar mestnega in rudniškega komiteja KiPS, zastopniki množičnih organizacij, kmetov in predsednik Delavskega svetal. Naloge sveta so: boljša povezava med IO KLO in podjetji ter ustanovami, izboljšanje gospodarstva v KLO, brezhibno in hitro reševanje komunalnih problemov v okviru KLO Zagorje, izboljšanje preskrbe itd. Člani sveta kažejo veliko vnemo do dela ter so že na prvi sej,i dne 30. septembra t. 1. osvojili važne sklepe. Odločili so se, da so že v tem letu d< 'končajo dela na novem vodovodu, ki je zagorskemu prebivalstvu tako nujno potreben. Glede stanovanjskega problema je bilo sklenjeno, da se uvede po* Stopek za razlastitev zemljišč, lsi pridejo v poštev za gradnjo stanovanjskih hišic za brezobrestnlke. Postopek se bo uvedel proti tistimi lastnikom zemljišč, ki nimajo razumevat)ja za to vprašanje in nočejo prodati ali dati zakup zemljišč za potrebna slavbiš&a Svet je obravnaval še o izboljšanju cest, o razširitvi krajevnih podjetij in o drugih problemih. Z gospodarskim svetom srno dobili forum, ki bo uspešno reševal vse te-koče naloge in s tem pomagal k hitrejšemu gospodarskemu in Iculturn-emiU dvigu km ja. Pomembna gasilska slavnost v Zagorju V soboto 23. septembra ao gasilci prostovoljnega gasilnega društva v Zagorju dali v promet lep prenovljen avtomobil. K tej slavnosti so se zbrali vsi elani društva. Slovesnosti se Je udeležil tudi tajnik K 1.0 Zagorje tov, Taufer, ki je društvu čestital k pridobitvi in mu obljubil nadaljnje podja.ro od KLO. Čestitkam sta se pridružila tudi tajnik OGZ tov. Ilurkeijc in sekretar OF tov. Močljtn ildar. Prepričani smo, da bo novo prevozno sredstvo delovanje društva zelo poživilo. Prostovoljno gasilno društvo v Zagorju je eno ianedl na j agilne jši h društev v trboveljskem okraju. Društvo je pokazalo vse razumevanje tudi pri vpisu drugega ljudskega posojila, saj je iz svojih skromnih sredstev dalo 5000 dinarjev. U. R. Nova menza v Trbovljah Uprava CRD Trbovlje sl zelo prizadeva, da svojim delavcem nudi razna ugodnosti. V nedeljo 1. oktobra je odprla svojemu kolektivu delavski>-usluž-bensko restavracijo v prostorih bivše gostilne Zavrašek. ■— Restavracija je okusno in lepo urejena, kar napravi nn abonente in ostale goste dobe r vtis. Prostori obsegajo lepo urejeno kuhinjo in dve prostorni sobi za menzo, kjer se bo lahko hranilo dnevno 80 do 100 oseb. Otvoritev nove menze je velikega pomena za ves kolektiv CRD, ki je bil doslej navezan na prehrano v drugih menzah. Nova menza se bo oskrbovalo na osnovi potrošniških kart in z dodatki iz ekonomije podjetja. USLUŽBENCI MESTNIH GOSPODARSKIH PODJETIJ SO POSTALI LASTNIKI V soboto 30. septembra t. 1. so imeli delavci in nameščenci mestnih gospodarskih podjetij v Trbovljah svoj praznik: prevzeli so ključe svojih podjetij. V sestavu MLO Trbovlje je bilo že pred 10 dnevi izvoljenih več delavskih svetov, tako da si je vsako podjetje, ki ima več kot 30 delavcev, izvolilo svoj delavski svet. Manjša podjetja so se združila in izvolila svoj svet. Skupno je bilo izvoljenih 6 delavskih svetov-— Čevljarji so si Izvolili za predsednika tovariša Spala Martina, krojači in šivilje tovariša Jelenca Slavka, pri brivcih je bila izvoljena za predsednika tovariša Spnna Martina, krojači in podjetja tov. Crnkovič Dušan, za komunalna podjetja pa tov, Aškerc Karl. mu kulture v Trbovljah k slovesni predaji ključev. Po besedah predsednika sindikata krajevne industrije in obrti tov. Bizjaka Alojza je spregovoril o delu in aktivnosti podjetij v sestavu MLO Trbovlje upravnik tovariš Peter Adlešič, za njim pa tajnik MLO tovariš Škrinjar Jože, ki je poudaril pomen tega zgodovinskega dne, ob zaključku pa pozval vse v delavske svete izvoljene člane k aktivnemu delu in predal predsednikom delavskih svetov ključe podjetij. — V imenu delavskih svetov se je zahvalil tov. Crnkovič Dušan in obljubil, da bodo vestno izpolnjevali svoje naloge. Slovesnemu delu je nato sledila kulturna prireditev, kjer so sodelovali »Fantje na vasi« ter član ljubi jamske Minulo soboto so se zbrali vsi v Do-1 opere basist Lado Korošec. Mladinski aktiv LMS »Ivana Kešeta« XV. teren Bevško prejel legitimacije LMS Stran 1 Nekaj o naših prvih farnih Kultura in prosveta Trboveljski kino in še kaj Ko pišemo te vrstice, stopa trboveljski kino s svojim poslovanjem v zadnje četrtletje svojega letošnjega plimskega leta. Kino Trbovlje zaznamuje letos v gospodarskem pogledu dober uspeh, saj je — kakor čujemo et že 23. septembra dosegel svoj letošnji finančni plan. Izgleda, da bo ta kino verjetno eden izmed prvih v Sloveniji, ki so svoje letos planirane dohodke dosegli tako zgodaj. Trboveljski kino je predvajat letos Vrsto dobrih filmov, ali pa z drugimi besedami rečeno: filmov, ki so bili občinstvu všeč in biii dobro obiskani. Odtod tudi lep finančni uspeh kinematografa. Kakor v drugih krajih in mestih — menda je bilo tako tudi v Ljubljani Cz je imel tudi pri nas največji obisk film »Ali-Baba«. Ali ga je v resnici zaslužil, so mnenja deljena. Tako pač je. — Kateri filmi so tako imenovani zahtevni publiki najbolj ugajali? — Mnogo je bilo govora v naši dolini n. pr. o angleškem filmu »Brata«. Ta film je močno kinematografsko delo. Prav tako je gledalcem ugajal Chopinov film »Nepozabna pesem«, »Plinska luč«, »Njen obraz«, Sirota iz Lowooda«, »Po ljubezni«, »Domovina«, »Surabanda« in še drugi. Iznenadenje je bil za Trbovlje pred kratkim igrani angleški film »Bianche Fury«, ki je menda eden izmed najboljših v zadnjem času. — Skoda pa je, da n, pr. odličen film po romanu Viktorja Hugoja »Nesrečniki« (Les Miserables), čeravno ga je videlo dosti ljudi, ni imel večji obisk, zlasti še zaradi glavnega igralca v tem filmu, slavnega Harryja Baura. Silna, sugestivna je njegova igra, a vendar tako preprosta, kakor so preproste vse velike stvari. Neka slutnja, neko spoznanje se poraja nehote v človeku ob gledanju tega znamenitega francoskega .umetnika, spoznanje namreč: velik odrski ali pa filmski igralec je lahko samo tisti človek, ki je tudi v življenju — velik človek! Odlična, sijajna je bila nadalje kreacija glavne igralke v angleškem filmu »Bianche Fury«. Zal nam je ime te umetnice nepoznano. Videli smo jo v tem filmu prvikrat. — Močan, velik Umetnik je Pierre Blanchar, ki smo ga videli v dveh francoskih filmih »Po ljubezni« in »Domovina«. — Ljubka, mila je bila igralka Joan Foanta-jiova v filmu »Sirota iz Lovvooda«. Zelo je ugajala igra Charlesa Boyerja y filmu »Plinska luč«, kakor tudi njegova partnerica v tem filmu, slavna Ingrid Bergmanova. V filmu »Njen obraz« smo videli po dolgem času zopet ameriško igralko in lepotico Jceno Cratvfordovo, nadalje Conrada Veidta in Alberta Basser-manna. Zal, da niso prišle igralske zmožnosti obeh teh znamenitih nemških umetnikov v filmu do takega izraza kot v njihovih nekdanjih evropskih, zlasti še nemih filmih. Čudovita je igra Paula Munija v filmu »Nepozabna pesem«. Ta igralec je, kakor znano, danes eden izmed največjih umetnikov sveta. Videli smo ga pred vojno v filmu »Dobra zemlja«. Kaj bt dejali še o filmih, ki smo jih gledali letos v Trbovljah? — Skoda je, da ni imel večjega obiska italijanski film »Tatovi koles«, ki ga je ustvaril znani režiser Viltorio de Sic-ca. Menda je bilo tudi v Ljubljani tako. Ta film je preprosta, vsakdanja zgodba brezposelnega delavca v kapitalističnem svetu, a vendar velika, pretresljiva umetnina. Morda je to kinematografsko delo eno najboljših v zadnjem času. Všeč je bil seveda tudi film »Zimska zgodba« s Sonjo IIeny in njenim lepim plesom na ledu, le žal, da je bila jazz godba v prvem delu tega filma, četudi je igrala v njem slavna ameriška jazz kapela, nemogoča, neprebavljiva. Ali je ta godba sploh še muzika ? Ali ni ta nova godba maličenje, spakovanje muzike — recimo pobliže: že dekadenca v tej tako lepi umetnosti? Kam plove blazirani, nad vsem lepim na svetu naveličani civilizirani človek v muziki? Ali nima ta moderna godba morda globlje vzroke, namreč: da je eden izmed žalostnih refleksov velike duhovne in moralne krize, ki jo preživlja moderni, nad vsem razočarani razumski človek Zahoda tudi v literaturi, v slikarstvvo, kiparstvu in še drugod? Pa nehajmo z našim modrovanjem, prepustimo ga drugim bolj poklicanim, da nam o teli stvareh spregovore. Ob teh bežnih glosah in meditacijah seveda nismo našteli vseh filmov, ki smo jih videli letos v našem kinu, rečemo pa lahko, da je imela uprava kinematografa pri izbiri filmov še dokaj srečne roke. Nekaj uspelih filmov je videla naša imblika tudi v reprizah, ki so bile dobro obiskane, želi si pa, da se ponovijo med drugim sledeči premierni filmi: »Brata«, »Sirota iz Lovvooda«, »Nepozabna pesem«, »Po ljubezni«. »Domovina«, »Močvirje«, zlasti še film »Bianche Fury«. V bližnji prihodnosti ima naš kino — kakor čujemo — na programu an- Trboveljski filmski krožek preboleva prve težave v vseh svojih sekcijah: projekcijska skupina se prebližuje resničnemu kinu, foto sekcija je dobila material itd., snemalna sekcija pa sestoji iz samih mladih ljudi, torej mladih ustvarjalcev filma. V naslednjem bi hotel govoriti o delu na naših prvih štirih filmih. Ko se je zbirala prva snemalna skupina za film »Rudar v Zasavju«, sem avtomatično postal njegov režiser. To pač najbrž zaradi tega, ker sem prebral največ filmske literature in imel najboljši vpogled v realizacijo nekega filma. Opravil sem tudi že režiserski tečaj v Mariboru. Priprave za prvi film niso trajale dolgo. Zato smo se nanj vse premalo pripravili. S nem at el j Janez si ni preskrbel niti vozička niti merilca za svetlobo. Z menoj ni bilo nič bolje. Scenarij filma sem napisal sam. Bil je seveda pomanjkljiv: mislil sem pač, da imam vse prizore filma v glavi. Ko pa. smo prišli na teren in nisem imel tudi snemalne knjige, sem seveda na marsikaj lepega pozabil. Tako smo bili bolj podobni cirkuški kot pa siremalni skupini. Prve posnetke smo napravili v rudniku, in sicer na Neži. Na terenu so nastajali problemi, ki smo jih reševali, kakor smo vedeli in znali. Člani lu-ož-kn so nastopali kot rudarji Snematelj Janez je pripravljal kamero za prvi posnetek- Ne vem, čemu se nam je tako mudilo. Ce bi delali brez naglice, bi bilo vse skupaj dosti boljše. Rudarji so nas gledali precej nezaupljivo. Nekdo je celo pripomnil: »Precej mladi fantje so še; ne vem, kako bo vse skupaj izpadlo!« Po dveh dneh smo s snemanjem končali in kmalu smo si lahko ogledali, kaj srno napravili. Snemalelj je opravil svoje delo ustrezno: slike so bile svetle, izrezi dobri, zasuki mirni. Igralci so se izkazali zadovoljivo. Težave je imel le »Rudar Franci« z motorjem, ki se je na njem prvikrat vozil. Film med dejanji nima povezanosti in pozna se mu začetnišlvo. Videli ste ga v našem letnem kinu. Za film »Izlet na Mrzlico« je napisal scenarij Jože. Snemalna skupina je ostala ista. Tu se že opazijo iz- gleške filme »Daj nam danes«, »Lju-bavna zgodba«, »Rdeči čeveljčki«, ameriške filme »Večna Eva«, »Tarzan zmaguje«, »Ljubavna pesem« ter »Major in frkla«, italijanska filma »Rigo-letto« in »Sevilski brivec«, holandski film »Blagoslov« ter naš film »Jezero«. — O uspehu teh in drugih prihodnjih filmov bomo svoječasno še poročali. kušnjc, ki temo si jih pridobili pri prvem filmu. — Pri tretjem filmu, ki se bo predvajal 15 minul, so bile priprave že bolj resne. Dolgo smo študirali, kakšno snov bi obdelali. Sprejeli smo Jožetov scenarij »Po trbo veljski cesti«. ~ Film pripoveduje o dveh potnikih, ki st,a prišla v Trbovlje z vlakom: ker ni avtobusa, gresta a p staje peš; med potjo se jima pripetijo razne, za nas vsakdanje nezgode ... Pri lem filmu smo že posnemali potujoči kader. Posnetkov na zasuk pa je precej. Hkrati smo posnemali kriv-tek reportažni film »Dom kulture m Trbovljah je dograjen«. Film bo prikazoval obnovo tega doma, njegovcl otvoritev in gledališko predstavo »Celjski grofje«. Nekdo mi je dejal, naj M snemiaM čim več reportažnih filmov. Naša naN loga in želja pa je, da v filmih »igra« čim več~ ljudi, da se spoznajo s to umetnostjo. Pri filmu moramo imeti dovolj časa, da sproti študiramo, pri reportažnih filmih pa to ni mogoče. Vzgajati moramo mlad filmski kader. Vsi filmski krožki naj bi se ukvarjali na podoben način s snamen jem in filmanjem, da bo »Triglav film« lahko ponosen na svoj mladi naraščaj in črpal iz njega potrebne moči. Slovenska in sploh jugoslovanska filmska produkcija mora ustvariti čim več dobrih, t. j. idejno in tehnično zadovoljivih filmov, da ne bo več po trebno, da bi se razni nemoralni ameriški fjlmi šopirili v tolikem številu V naših kinematografskih dvoranah. Pozdrav iz JA kolektivu CRD Tov. Jere Leopold, ključavničar iz CRD Trbovlje, ki služi svoj kadrovski rok v naši JA, čestita kolektivu CRD Trbovlje k zgodovinskem dnevu, ka so delavci prevzeli vodstvo podjetja. V svoji čestitki nam dalje piše, da v JA budno spremljajo vse uspehe delovnih kolektivov. »Moja želja je, tovariši, da bi imelo vaše delavsko vodstvo pri svojem delu kar največ uspehov, prav tako vaš celoten kolektiv pri izvrševanju planskih nalog. KINEMATOGRAFI Kino »Triglav« Zagorje predvaja od sobote do ponedeljka 9. oktobra ob 5. in 7. url zvečer angleški barvni film »Rdeči čeveljčki«. Y sredo in četrtek 12. oktobra bo pa na sporedu ob 5. in 7. uri zvečer sovjetski film »Prva raka vica«. • Kino Trbovlje predvaja ameriški zabavni film »Večna Eva«. Predstave od četrtka do ponedeljka. CCn»: Šepavec Tisti čfts sem bil zelo bolan na srpu iin zdravnik mi je predpisal bolniški dopust in nakazal zdravljenje V manjšem zdravilišču na Gorenjskem. Tu sem se spoznal z mnogimi tovariši iz vseh republik, posebno pa sva se sprijateljila z mojim Sobnim tovarišem, rudarskim inženirjem iz Zasavja. Bil je duhovit, razgledan človek, star okrog 35 let, in na moje začudenje prav dober poznavalec literature našega juga ki se je z njo seznanil v letih pred drugo svetovno vojno, ko je prestajal kazen zaradi takrat pratidržavnega političnega delovanja. Pred vojno je sam pisal Hlerame sestavke vendar sla mu pozneje študij in efelo onemogočila delovanje v tej smeri. Bila sva mnogo skupaj. Hodila sva na krajše in daljše izlete v širne smrekove gozdove. Tedensko enkrat ali dvakrat sva se povzpela na kak bliž.nji gorski vrh, od koder sva imela prijeten razgled; na severno ležeče Karavanke, na zahodu pa na proti jugu .segajoči masiv Julijskih Alp in zelenin gričevje predgorja, ki se izteka ob jasnih dneh zelo vidno v Ljubljansko kotlino. Na sprehodih sva se ojpnsila na kaki ob f>oti ležeči kmetiji, izpila merico sadnega mošta ali pa lntvieo mle- ka in se na večer vračala v okrevališče. Jože M., kakor mu je bilo ime, je odšel iz okrevališča teden dni pred mano. Ob slovesu sva povabila drug drugega na obisk in obljubila, da si bova pismeno izmenjavala misli. Do obiska ni prišlo, pač pa sem dobil večkrat kako pismo ali kartico, iz katere sem razvidel, da je prijatelj mnogo na zdravljenju. Zadnje leto je najina korespondenca ponehala. Ker na več pisem nisem dobil odgovora, sem prenehal pisati tudi jaz. Vzrok nenadnega prenehanja pisanja se mi je pojasnil pred par tedni, ko sem v novinah med osmrtnicami bral njegovo ime. S tem bi bilo moje poznanstvo z. njim končano. Toda iz skupnih sprehodov se spominjam na marsikatero njegovih življenjskih zgodb. Danes, ko ga ni več, bom neko teh zgodb napisal, da set oddolžim njegovemu spominu. Napisal jo bom, kot mi jo je sam pripovedoval: »Imam prijatelja,, s katerim sva mnogo skupaj- Ze najina živi jenska pot jei nekako usodno združena. Fred vojno sva. skupaj študirala, dokler me niso aretirali in obsodili nia internacijo. ", ' ' Po štirinajstih dneh sem bil izpuščen in uspete mi je pred nemško-itnlijunskun napadom dokončati študije, Moj prijatelj Mirko je končal svoj študiij eno leto pred menoj; bil je nameščen v večjem rudniku v Zasavju. Politično ni bil nikdar aktiven, toda kot rojenemu Primorcu mu je grozil Izgon v Hrvatsko, ki pa se ga je rešil s pobegom v Ljubljano. Tu seveda boljših možnosti zn življenje ni imel in se je že jesenii pridružil prvim partizanskim edinkam, kjer sva se zopet *ešla. Opravljala sva različne naloge skupno, pozneje ločeno, dokler nisem bil nekega večera v pozni jeseni pri prehodu čez Savo na nemško zasedbeno ozelmlje ranjen in ujet. Po dolgem zasliševanju, mučenju, prevažanju iz zapora v zapor so me v prvih zimskih dneh odpeljali v Mauthausen. Življenja v tem taborišču smrti vam ne bom opisoval. Videli ste gotovo filme, brali knjige, pa tudi v časopisju so bila dnevna poročila o sod-nijskih razpravah proti obtoženim vojnim zločincem iz tega taborišča. Pripomnil bi samo, da. je resnično trp ljtfije včasih mnogo večje, včasjji pa najdem v trpljenju mnogo človeške dobrote. Vsa nato. Utežna sredstvu so pač skromno, in morda je že v n»-ra.vi človeka, da vidi žalost odeto le v črnino. Poleg vsega po, so laki opi- si podani po spominu, čas pa zabriše seveda najznačilnejše ostrine živi ljenja. V domovino sem prišel kmalu po osvoboditvi. Telesno sem bil) zbit, duševno utrujen. Osvobrdilev Je vplivala na moje duševno stanje nedvomno pozitivno, toda večletno telesno tn duševno mučenje in ločitev od ostalega sveta zapustijo v človeku težke posledice. Prvih šest mesecev sem bil na zdravljenju, poleni pa sem nastopil lažjo službo v domačem kraju. Tu je bil uslužben moj prijatelj Muko. Omenil sem vam, rta so noju že v študijskih letih družili isti nazori. V tem času sem že močneje potreboval resničnega prijatelja. Oba sva bila še neporočena, kar naju je družilo še bolj. Maj prijatelj je bit sice-r pred vojno že zaročen, toda vojna in bog sta mu preprečila poroko. Družina njegove znročefnke, ki je živela v takratnem obmejnem pasu, je bila izseljena, in dekle se je pri nekem letalskem napadu smrtno ponesrečilo. Oba sva imela iste cilje in nič čudnega ni, d,a so bili najini odnos a ji prisrčni. V prvih letih po osvoboditvi so razni najini stanovski tovariši prirejati! ob rojstnih dnevih svojih družinskih članov domačo zabave, kamor sva. bila redno vabljena- (Dalje prihodnjič? — Glas naših čitateljev = VESELICA NA DOLU IN SOCIALISTIČNA MORALA Ko je bilo delo krajevnih odborov v vseh krajih Slovenije za čim večji vpis ljudskega posojila v najširšem razmahu, smo tudi iz Dola pri Hrastniku prejeli razveseljivo vest, da Gor-nji dol (Gmajna) pripravlja ljudsko veselico, katere čisti dobiček je bil naraen;ea za ljudsko posojilo. Vsekakor te zamisli ne moremo grajati, , vso pravico pa se lahko zgražamo nad potekom te veselice, ki je pokazala mnogo nezdravih, nekulturnih in za ugled Dolčanov kvarnih znakov, ki bi v primeru ponovitve utegnili povzročiti slab odmev in upravičili mnenj« redkih ijudr o kulturni zaostalosti našega Zasavja, ki je lahko ponosno na svoje velike uspehe in delovne zmage v našem petletnem gospodarskem načrtu. Toda preidimo k dejstvom. Najostrejše kritike, ki jo je v podobnem primeru dolžan izreči sleherni kulturni človek, je vredna takoimenovana »šaljiva pošta«, ki je na naših veselicah precej udomačena in je umestna le takrat, kadar z raznimi lascivnimi, poltenimi slikami in banalno vsebino ne ponižuje človeka in ne krati njegovega dostojanstva. Del kritike je namenjen tudi vodstvu veselice, ki bi se moralo zavedati njenega pomena ter ostro nastopiti proti prodaji omenjenih spolzkih slik, ki so med večino spodobnih gostov te veselice utrdile mnenje, da taka ogabna pornografija ne more in ne sme služiti kot opora kampanji za čim večji odziv pri vpisu ljudskega posojila. Žalostno in inteligentnega človeka sramotno in ponižujoče pa je dejstvo, da moramo avtorja teh slik iskati v vrstah mlade inteligence ter pokazati nanj s prstom, če nočemo žaliti ostalih mladih ljudi, ki zavzemajo do morale bistveno drugačno stališče. Kot obtežilna okolnost je dejstvo, da tovariš K., ki se šteje za steber inteligence na Dolu, uporablja svoje »slikarske sposobnostim v katere je vodstvo veselice toliko zaupalo, v ogabne pornografske namene, ki zdaleč n'so in ne smejo postati odraz življenja kulturnega človeka. Žalostno je nadalje, da se te njegove risarije na tej veselici niso pojavile prvikrat. Podobna izživljanja mladih ljudi v umazanih risarljah moramo ostro obsoditi, celo pa v takih okolnostih, kot smo zgoraj navedli, kajti upoštevati moramo, da ima precejšnja večina ljudi do morale bistveno drugačen odnos, kot ga ima tovariš K., čigar | prva dolžnost korenini v poravnavi njegovega nezdravega spora z moralo in ostalimi upravičenimi predsodki spodobnega človeka. Ko bo njegov spor z moralo rešen in rešitev dokazana, ga bomo eventuelno šteli za in-teligenta, — preje pa nel KAJ BO IZ TEH OTROK? Neka mati nam piše: Mnenja sem, da bi bila dolžnost skrbstva za matere in otroke, da se malo bolj pozanimajo za nekatere otroke, ki jih pijani starši držijo in trpinčijo cele noči na raznih mitingih in to kljub temu, da otroci jočejo in silijo domov vsi premraženi, ker so noči za te še ne šoloobvezne otroke zelo mrzle. V naslednjem navajam primer, ki sem ga sama videla na nekem zadnjem mitingu v Trbovljah: Starejša ženska, ki jo Trboveljčani dobro poznajo, in njeni dve hčerki z možem in otroki so bili na neki zabavi. Vse tri ženske so bile pijane; ker so otroci silili domov in jokali, jih je ena teh mater začela tepsti. Starejša, stara mati teh otrok, je šla z zetom plesat in ker sta bila oba pijana, sta padla po tleh, da so se jima ljudje smejali. Take in podobne prizore gledajo ti otroci in to na vsakem mitingu. Tako torej te surove in brezvestne žene trpinčijo svoje male otroke Ker ti ubožci s prošnjami niso ničesar dosegli, so šli na travnik ln si tam z dračjem zakurili ogenj, da so si pogreli premražene ude. Mislim, da bi bila dolžnost skrbstva za matere ln otroke, da napravijo red, če pa to ne bi pomagalo, naj se jim otroci odvzamejo. Pripomba uredništva: Najbolje bo, če tukaj poseže vmes oblast ln napravi konec temu početju. Fizkuhufa in šport KOŠA RK AltSKfKEl 15 V TRBOVLJAH JE IMEL ŠIRŠI ,dUši~ SESTANEK V nedeljo TKnSalrkaški klub »Rudar« širši sestanek. Prisostvoval mu je tudi tov. Ravnikar, član uprave SSD Rudar. Ce pogledamo kritično, je bil ta sestanek pripravljen nekoliko pomanjkljivo. Vodil ga je tov. Mahkovec in sicer s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo o dosedanjem delu; 2, poročilo o dohodkih ih izdatkih; 3. bodoče delo; 4. volitve novega odbora, zadnja točka pa: razno. O delu trboveljskih košarkarjev se je že veliko pisalo, zato bi morda kdo dejal, ko bi spet bral podrobno poročilo, da je sama hvala. Med poročili je bilo tudi ugotovljeno, da je delo za dokončno ureditev igrišča trenutno zamrlo. To je pa povsem razumljivo in delno tudi opravičljivo. Saj so se mladi košarkaši že naveličali dela in spet dela. Marsikdo je pustil velik delež počitnic na tem športnem objektu in se mu kar prileže malo prenehati z delom in po-skusiti svoje zmožnosti na koš. Kajti koš stoji ie precej visoko, poleg tega pa je še majhen. Zato bo treba resno upoštevati besede tov. Ravnikarja, ki je dejal na sestanku: »Ce boste hoteli doseči kakršnekoli uspehe, bo treba pristopiti k delu sistematično.« S tem je hotel reči, da bodo morali biti naši treningi vestno pripravljeni in disciplinirani. In samo k takšnemu klubu bodo Imeli voljo pristopiti še ostali interesenti v Trbovljah, kajti med večjim številom je več izbire, pa tudi kvaliteta Igre se bo dvignila. Vsakemu v Trbovljah, ki se zanima za športne igre, je gotovo do tega, da bi Rudar igral čimprej v republiški ligi. Vse take, čeprav še danes nedosegljive reči pa bo mogoče doseči takrat, ko bo imel klub vse vrline, ki jih je navedel tov. Ravnikar: »Nujno je. da se vsak član kluba športno in duhovno dviga.« S tem je mnogo povedano. Naj ob tej priliki objasnim še nešportni primer tov. P., ki ga je objasnil tudi tov. Mahkovec v svojem izvajanju Ta tovariš se je namreč v času gradnje igrišča držal proti klubu zelo rezervirano. Ko so pa prišli rekviziti, je bil med prvimi. Ko mu nadalje upravni odbor ni ugodil, je hotel z nekim tovarišem kar fizično obravnavati. Ta primer naj bi služil v ilustracijo, kajti vsak klub v današnji socialistični stvarnosti mora postati vzoren. Samo tako športno življenje nam bo omogočilo uspehe na terenu. Za vzor naj nam bodo košarkaši ljubljanskega Železničarja, ki so se zbrali leta 1947 in začeli v največjem prijateljskem s*>de-lovanju sami trenirati. Niso imeli do nedavnega nobenega trenerja in kam so prišli? — Na tretje mesto državne lestvice! Na tem sestanku je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo kluba — upravni odbor. Bivši predsednik tov. Mahkovec je moral zaradi odsotnosti odložiti funkcijo predsednika. Vsekakor bo moral novi odbor storiti vse, da se zaključki in predlogi sestanka uresničijo. Poskrbeti bo moral tudi za primerne treninge košarkašev v zimskem času. Zelja upravnega odbora ASD Rudar, predstavnikov vsega športa v Trbovljah pa je, da bi zgradili novo igrišče in sicer na štadionu. Prav gotovo pametna ideja in tudi izvedljiva. Na sestanku je bilo načeto tudi vprašanje ženske ekipe. Na to vprašanje je že tudi zveza opozorila upravo kluba. Razumljivo je: če obstoji klub košarke. mora obstojati tudi ženska ekipa, Da ne moreš postati košarkašica in košarkaš zato, ker ne poznaš te igre v podrobnosti, vsekakor ni nobena ovira, kot to nekateri mislijo. Tudi naša publika to igro še premalo pozna. Nič čudnega, saj je ta igra v Jugoslaviji še mlada in še ni prodrla med široke ljudske množice v toliki meri kot n. pr. nogomet, ki ga pozna že vsak najmanjši in že ob malih napakah kliče sodnika. — Sestanek je bil zaključen z najvažnejšim sklepom: posplošiti košarkaški klub. —!*• Državno prvenstvo v nogometu — III. liga VELE2 : RUDAR PO SVETU JE .MARSIKAJ ZANIMIVEGA Zopet so nekaj pogruntali. Tank. gosenice, oklep in motor oklopnega vozila je’ baje iznašel Rus. Tako je izjavil maršal sovjetskih oklopnih sii Bogdanov dopisniku Tassa. — Upamo, da to ni zadnji izum ruskih iznajditeljev, ki bodo kmalu trdili, da je bil tudi prvi človek na svetu Rus- Ne bodo več zakrivale obraza. V ljudski republiki Bosni in Hercegovini je ljudska skpuščina sprejela zakon 0 prepovedi noše žare in feredže. S tem bo stoletno znamenje zaostalosti odpravljeno tudi pri nas. kar so storili v Turčiji že prej. Skadrslto jezero Ima mnogo rib. Samo v prvih osmih mesecih letošnjega leta so zadružni kakor tudi privatni ribiči ujeli v tem jezeru nad 150.000 kilogramov rib Ponarejevali s« kmečke bone. V go- riški oblasti je bilo obsojenih več ljudi, ki so ponarejevali kmečke bone ln se z njimd okoriščali. Pošlovodkl-nja v KZ Vipolže je dobila za to 2 leti odvzema prostost! s prisilnim delom, Lukan Cilka v KZ Hotederščica pa 1 leto in 6 mesecev. Poznale pajka, ki lovi ribe? »Tata-sius« je pajk, ki* živi na obalah rek in močvirij v Južni ln Severni Ameriki, v Indiji, v Novi Zelandiji in v Južni Afriki. Skrčen plava po vodi in preži na svojo žrtev. Na listu, ki atojl nad vodo se ta pajk upre z zadnjimi nogami. ko se žrtev bliža, kar »pozna po gibanju vodne površine, »e nato naglo potopi in zahrtno napade manjšo ribo ali žabo, ki jo z ugrizom zastrupi in nato odnese na suho, da ji počasi izsrka kri. S strupenimi plini... V Ameriki uporabljajo pri zatiranju vrtnih in poljskih škodljivcev zelo hud strup, nazvan »parathion«. Snov je tako nevarna, da morajo imeti ljudje pri tem poslu plinske maske. »Parathion« uniči vse škodljivce, ki ogrožajo sadno drevje in poljske sadeže. Na toplokrvnih živalih in ljudeh po. vzroči »parathion«, če prodre v večji količini skozi dihalne organe ali skozi kožo, močne zastrupitve. Strup otež-koča že v nekaj minutah dihanje ln povzroča silno trzanje mišic in krče. PREKLIC Podpisana preklicujem kot neresnične vesti, ki sem jih širila o tovarišu Zupanu Lojzetu,. Priznavam, da sem nasedla drugim ijudem ter sem spričo dokazov spoznala, da sem bila v 2moti. Tov. Zupanu Lojzetu »e tozadevno zahvaljujem, da je odstopil od tožb«. Vrtnik Fani, Zagorje 42- PREKLIC Preklicujem besede, ki sem jih izrekla o tovarišici Jožefi Zupan iz Toplic št 100, Zagorje ob Savi, dne 28. maja letos, kar je bilo v navedenem času še nemogoče Ržičnik Zinka. Podkraj 25. Zagorje-ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem tov. dr. Krasniku Virgilu, primariju bolnišnice v Trbovljah, za požrtvovalno skrb in nego ter za vso pomoč, ki mi jo je nudil za časa mojega zdravljenja. — Prav. tako tov. dr. Cebohinu in vsemu osebju. Zibert Miha, Bevško 112, Trbovlje. V V. kolu nacionalne lige je trboveljski Rudar odigral v nedeljo prvenstveno tekmo v Mostarju proti tamkajšnjemu Veležu. Moštvo Rudarja je zaigralo prav dobro ter je tesen rezultat 2:1 prav za prav presenečenje, vendar bi po poročilu, ki smo ga prejeli, moštvo Rudarja z malo več sreče lahko odneslo iz Mostarja vsaj eno točko. — Kaj hočemo: žoga je pač okrogla. - -V nedeljo 8. X. bo igral Rudar v Banjaluki proti tamkajšnjemu Borcu, ki je trenutno na III. mestu prvenstvene tablice. Spomladansko srečanje med Rudarjem ln Borcem se je končalo z visoko zmago Borca 5:0, Upajmo, da se bodo fantje iz revirjev v nedeljo častne je odrezal 11. Slovensko prvenstvo v nogotneft* KLADIVAR (Celje) : PROLETAREC (Zagorje) 6 :0 Izpred sodišča v Trbovljah Prejšnji teden sta se zagovarjala pred okrajnim sodiščem v Trbovljah Kralj Franc in Urankar Anton. S svojo malomarnostjo sta povzročila požar barake vrtalne skupine v Smučidolu ob koncu meseca junija na ta način, d« »ta pri prelivanju bencina postavila nezavarovano svetilko v neposredno bližino bencina, ki se je vnel. Pogorela je baraka z vso zalogo bencina, olja In različnim orodjem v vrednosti 35.810 din. Kralj je nadalje namenoma uničeval bencin, ko Je vrgel gorečo vžigalico v vedro, polno bencina. Zaradi teh dejanj je bil Kralj Franc obsojen na 9 mesecev odvzema prostosti, Urankar Anton na 4 mesece poboljševalnega dela, oba skupno pa na povračilo povzročene škode. Med delavci se še vedno dogaja, da nekateri nimajo pravilnega odnosa do premoženja v tovarnah in se ne zavedajo, da je to last skupnosti To je pokazala sodna razprava proti Račiču Ivanu, ki je kot delavec v cementarni Trbovlje med letošnjim letom po kradel večjo količino materiala, ki je izredne važnosti za tovarno, kot n. pr. pogonski jermeni in električni material, poleg tega je »e pokradel oblačila štirim delavcem v tovarni. Ukradene stvari je nosil v okolico Krškega, kjer jih je zamenjaval za živila in pijačo, to pa nato nosil v Trbovlje in jih prodajal delavcem- Za ta dejanja je pretekli teden prejel pred sodiščem zasluženo kazen In sicer 1» mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom, cementarni in delavcem pa mora povrniti vso škodo. Kazenska obravnava, ki »e je vršila proti Gergec Cilki in Petak Alojziji, obe kmetici iz Hrvatske. je pokazala, da )e v naši državi plačilno sredstvo, v katerega ima delovno ljudstvo zaupanje. — dinar. Na trboveljskem trgu sta namreč obe prodajali kupcem olie in Jajca na ta način, da s*a zahtevali od kupcev industrijske 'očke in sicer za liter olja 12 točk. 7,a ta način »ve-zane« trgovine sta prejeli zasluženo plačilo, in sicer Gergeč Cilka 8000 din. Petak Alojzija pa 4000