STUDIJSKA KNJ'ŽN:CA V CELJU
Zasavski
»Zasavski tednik- ]e glasilo SZDL obtlnsklh odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik In Zagorje - Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik Stane SuStar - Naslovi Uredništvo ln uprava »Zasavskega tednika«, Trbovlje, Trg revolucije 28 - Telefon 80-191 - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-114-1-146 - List izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Četrtletna 120 din, mesečna 40 din -Cena Izvoda v kolportažl 10 din - Tiska: Tiskarna Časopisnega založniškega podjetja »DELO- v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov tn fotografu ne vračamo.
Štev. 9
TRBOVLJE, 24. februarja 1960
LETNA KONFERENCA SZDL TRBOVELJSKE OBČINE
Industrijski razvoj in družbeni standard - vzporedni nalogi
Sedme letne konference SZDL občine Trbovlje so se razen delegatov in gostov občine udeležili tudi predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije tov. Miha Marinko, organizacijski sekretar Glavnega odbora SZDL Slovenije tov. Mirko Zlatnar, član IK CK ZKS in predsednik OLO Ljubljana tov. Franc Popit ter član CK ZKS in sekretar občinskega komiteja ZKS Zagorje tov. Rudi Bregar.
Letno konferenco Socialistične zveze trboveljske občine je vključiti med konference, ki so pokazale naloge naše množične politične organizacije v okviru komune s polno osvetlitvijo kompleksa problemov, ki jo je s svojo bogato razpravo še izpopolnil predsednik GO SZDL Slovenije tov. Miha Marinko. Njegova uvodna ugotovitev, da smo v našem družbenem življenju napravili pomemben korak naprej, ko je primerjal razprave 10 let nazaj, s tem, da smo prešli od razprav o tonah premoga, ki jih bomo nakopali, do osvetlitve številnih problemov komune, dokazuje naše bogato življenje.
Konferenca je opravičila paralo »Od prizadevnosti nas vseh je odvisen napredek naše komune«, že uvodni organiza-cljsko-politični referat je ob-konkretni analizi problemov delovanja SZDL v občini tudi podčrtal osnovne naloge na področju vse bolj samostojne gospodarske in politične skupnosti -r komune. Prva ugotovitev je, da postaja SZDL na terenu vse bolj ljudski parlament, preko katerega ljudje izražajo svoja mišljenja. Tudi predloženi program dela, ki načenja široke razprave okrog družbenega plana občine, do
, USPEL LITERARNI VEČER
V soboto zvečer so se številnim mladim Trboveljčanom predstavili sodelavci mladinske literar. revije »Mlada pola« ln gimnazijskega glasila »Mi mladi«. V prijetnem in uspelem literarnem večeru so brali dela Vido Korar, Ervin Fritz, France Anžel, Elza Budan in Fanca Hočevar kot gostje ter Dolores Pečar, Rado Palčič in Jože Medija s trboveljske gimnazije. Večer sta pripravila občinski komite mladine in gimnazijski literarni- klub.
Kopec tedna je literarni klub iz gimnazije ponovno izdal svoje glasilo, ki je že tretje v tem šolskem letu. Prispevki so zanimivi, list pa skrbno urejen.	—po—
gospodarjenja v podjetjih, do nadaljnjega razvijanja in izpolnjevanja družbenega upravljanja hišnih svetov, potrošniških svetov, do vzgoje kadrov in skrbi za delovnega človeka, nakazuje vrsto problemov, ki so jim dali poseben poudarek v razpravi številni diskutanti. Razprava je načela in osvetlila razgibanost delovnih kolektivov ob lanskem sprejemanju tarifnih pravilnikov. Poseben poudarek je bil dan nadaljnjemu izpopolnjevanju tega siste-
SEM1NARJ1 ZA HIŠNE SVETE V TRBOVLJAH
Pretekli teden je ob sodelovanju občinskega ljudskega odbora Trbovlje Delavska univerza izvedla 4 enodnevne seminarje za predsednike, tajnike in blagajnike hišnih svetov, ki so bili pravkar izvoljeni. Nad 200 novoizvoljenih funkcionarjev se je udeležilo teh sem.narjev, na katerih so obravnavali konkretne naloge hišnih svetov, tako na področju upravljanja, kakor v praktičnem delu pri razpolaganju z razpoložljivimi sredstvi.
Prepotreben seminar je uspel in razjasnil vrsto problemov, s katerimi so se že ali se bodo spoprijeli hišni sveti v letošnjem letu.
ŠIRŠI SESTANEK OBČINSKEGA KOMITEJA ZK V HRASTNIKU
Občinski komite ZK v Hrastniku je organiziral sestanek z vsemi direktorji in vodilnimi činitelji posameznih gospodarskih organizacij. Na njem so obravnavali konkretno produktivnost dela v posameznih kolektivih, nadalje stimulativno nagrajevanje proizvajalcev.
Na konferenci so nadalje razpravljali o vprašanju dajanja pomoči društvom in družbenim organizacijam. Pristojni činitelji so se obvezali, da bodo določen del uspešno izvršene realizacije plana odstopili v pomoč tem organizacijam.
Posvetovanje je doseglo svoj namen. Koristno bo take sestanke organizirati tudi v bodoče.
ma, ki se ne sme zadržati le na razpravah o ekonomskih enotah, temveč mora iti dalje v skladu z notranjimi posebnostmi posameznega podjetja, brez določenega koncepta, ki naj bi ga kopirala vsa xijet-
ja. Oddih delavcev je ',udi stvar SZDL, kakor tudi skrb za znižanje bolezni in nezgod, ki so napravile samo na rudniku za 63,000.000 din izgube narodnega dohodka. Osnovnim organizacijam so potrebni tudi ustrezni prostori, so poudarjali drugi diskutanti. Tov. Gosak, predsednik ObLO je nakazal ogromne naloge, ki čakajo komunalno skupnost v teku leta
V svoji plodni ln bogati razpravi je tov. Miha Marinko še posebej podčrtal, da je potrebno pri reševanju kompleksa problemov „ komune, ki jih ni malo, vedno povezovati življenje ljudi na terenu, t. j. komune kot celote s problemi in potrebo razvijanja podjetij. Vedno je potrebno obravnavati ti dve vprašanji, če hočemo, da se bo realna plača delavcev dvigala. Poseben poudarek je dal tudi raznim potrebnim gradnjam, ki se jih moramo lotevati v okviru naših finančnih sposobnosti in v skladu s potrebami celotne skupnosti. Naloga SZDL je, da koordinira uporabo sredstev tako gospodarskih organizacij kot komune, naloga podjetij pa je, da kljub investicijskim nalogam ne pozabljajo na potrebe komune in v okviru potreb tudi prispevajo svoj delež za komunalne gradnje. Stvar SZDL je torej, da sinkronizira svojo gospodarsko politiko v komuni. Notranji odnosi v komuni in znotraj gospodarske organizacije so tudi področje dela SZDL, je dejal tovariš predsednik, zato moramo skrbeti, da razvi. jamo stvarno in konstruktivno
sodelovanje vsakega, da upoštevamo zdravo kritiko ter razgalimo vsako neopravičeno kritikanstvo. Vzgajati je potrebno ljudi, ki bodo na vsakem koraku znali pravilno ob-jasnjevati, kaj lahko rešimo, kaj pa ne zmoremo in zakaj ne.
Ce ponovimo osnovno ugotovitev, da je konferenca dala bogate napotke za nadaljnje delo in če upoštevamo vidne rezultate komune in SZDL, velja, da čaka novoizvoljeni 37-članski občinski odbor SZDL in 5-članski nadzorni odbor naloga, kako uveljaviti vse napotke konference in diskutan-tov, kar bo mogoče Izvesti z začrtano politiko tako na gospodarskem in političnem področju ob vključitvi širokih množic v razprave o vseh problemih.
Letna konferenca je Izvolila tudi 2 delegata za V. Kongres SZDLJ, in to tov. Slavka Borštnarja, predsednika občinskega odbora SZDL in tov. Antona Vengusta, rudarja -kopača iz jamskega obrata Trbovlje, predsednika osnovne organizacije SZDL, Partizanska cesta,
itn**s- i ~».
50 LET MEDNARODNEGA ŽENSKEGA GIBANJA PRI NAS
Pred 8. marcem
Letošnje praznovanje 8. marca bo imelo tudi pri nas svoje posebno obeležje, kajti letos poteče 50 let, odkar so napredne žene sveta proglasile 8. marec za mednarodni praznik žena. To ppsebnb obeležje se odraža v tem, da so se naše žene odločile izvajati program dela, ki bo trajal skozi celo letošnje jubilejno leto. Dosedanje skrbne priprave žena v revirjih nam to potrjujejo. Načrt dela je zelo obsežen ter obsega naloge, ki imajo predvsem namen, kako delovno ženo razbremeniti raznega vsakdanjega drobnega, vendar potrebnega gospodinjskega dela. Pomagajmo ženam v tem njihovem prizadevanju, da se bodo žene potem lahko vključevale v vso naše družbeno in politično življenje. Ta pomoč naj ne bo samo skrb organizacij SZDL, ZK in sindikatov, temveč naloga tudi vseh ostalih društev in organizacij, skratka: naloga nas vseh.
Letošnje proslave 8. marca naj potekajo v znamenju solidarnosti vseh naprednih žena v svetu. Saj so bile tudi naše žene tiste, ki so sodelovale po svetu zaradi svoje borbenosti, in to že v časih stare Jugoslavije, še posebno pa v časih NOV, kakor tudi v sedanji veličastni graditvi socializma, v kateri so žene vedno podrejale svoje osebne koristi velikim in plemenitim ciljem socialistične revolucije.
Izvršitev programa naših žena naj bo skrb nas vseh, ker je žena enakovreden sodelavec v vseh oblikah javnega in družbenega dela.
iiuuuuumiiuimiiHiuim
DA BO DELO USPEŠNO
in še v letu 1961
pri čemer bo za pravočas-izvršitev in--
potrebno skrbeti no in predčasno vesticijskih programov. Obrt, uslužnostna dejavnost, trgovina, turizem, preskrba prebivalstva so bila osrednja vprašanja, ki so bila sprožena tako v referatu kot v razpravi.
Za pravilno rešitev teh nalog pa bo morala biti osnovna dejavnost SZDL usmerjena na vključitev vseh držvljanov v reševanje teh nalog, preko vseh organov delavskega in družbenega upravljanja kakor tudi zborov volivcev. Kajti zraven gospodarskih nalog bo-potrebno sporedno v enaki meri razvijati objekte družbenega standarda, ki za razvojem industrije in mehanizacije obratov ne smejo zaostajati.
Razmišljanje na začetku
-■=«=. ,,
1
Januar novega leta je za nami. Mimo je že občinska konferenca in prav tako tista živahnost, ki je včasih prehajala že v mrziičnost in je značilna za vsako konferenco. Z njo smo pa podali tudi obračun našega dela. Kolikšen je kup tega našega dela, smo najbolje videli iz poročila na konferenci. Pri tem nas je prevzemal nekak ponos, zdelo se nam je, da je bilo res veliko storjenega. Dejstva in številke iz poročil so tudi uledežence
mm
konference prepričale in padla je enoglasna ocena: Delo je bilo uspešno!
To je bilo za takrat dovolj. Res smo bili nekako samozavestni, toda tudi nekako praznih rok. saj smo se od vsega tega poslovili in ostala je samo želja po novem, uspešnem delu.
Po konferenci smo stopili zopet na realna tla novega dela. Uspehi se nam ne zdijo več tako veliki, začutili smo tudi, da so nam ostale pri na-
šem delu sence, ki pa jih razen bleščečih uspehov verjetno nismo opazili. Ze takoj na začetku našega dela smo se začeli zopet srečavati z njimi. Zdijo se nam celo večje, kot so bile lansko leto, postajajo take, da se na koncu ne bodo dale več tako lahko skriti. Toda za sedaj še samo ugotavljamo, da bo končno treba najti luč, ki bi jih pregnala. Naše delo pa ne bo nič manj uspešno, če na te pomanjkljivosti odločno pokažemo.
VREME
ZA C AS OD 25. FEBRUARJA DO 6. MARCA:
Zelo nestalno vreme s pogostimi padavinami in spremenljivo temperaturo.
Dr. V. M.
z.1g
■
13
ES
OBČINSKA KONFERENCA SZDL V HRASTNIKU
. /
Priznanje za delo
Nobene svobode
za spise in umetniška dela, 'k: poveličujejo vojno ali govore o vojni, kot o nečem, česar ni moč preprečiti. Nobene svobode za dela, ki izzivajo sovraštvo med rasami in ljudstvi .... je napisal Brecht malo pred svojo smrtjo (umrl Je 16. avgusta 1956). Brecht, ta največji proletarski, umetniški ustvarjalec tega stoletja je med drug. mi delj napisal oziroma priredil Haškovega Vojaka Svejka v Svejka v drugi svetovni vojni. V tej satiri nekateri imenujejo to delo tezno komedijo, ki brez usmiljenja žigosa in razgalja nacistične
vrhove in s prefinjeno Ironijo biča takratne razmere tako na Vzhodu kol na Zahodu. Zato sta ga odklanjala Vzhod in Zahod, vendar sta morala oba kloniti pod veličino njegovega duha. Brecht ni samo pisec protivojnih dram. Napisal je tudi vrsto pesnitev in mu dajejo že velika priznanja, tako da ga imenujejo ponovno rojenega Shakespeara. V petek, dne 26. febr. 1960, ob 19.30 bomo lahko videli Brechtovega Svejka v drugi svetovni vojni v izvedb:	našega	gledališča
Svobode - Center
GLEDALIŠČA SVOBODE—center TRBOVLJE, Delavski dom
BERT0LT BRECHT
ŠVEJK V DRUGI SVETOVNI VOJNI
Režija: KARLO MALOVRH	Glasba: J02E ŠKRINJAR
Scena: JELO POTOČAN
'Premiera: petek, 26. februarja 1960 ob 19.30 Vonovitev: nedelja, 28. februarja 1960 ob 16. url „ Ponovitev: ponedeljek, 29. februarja 1960 ob 16. url Ponovitev: torek, 1. marca 1960 ob 18. url Vstopnice od četrtka, 25. februarja 1960 dalje pri gledališki
Hrastnik, 21. februarja. — V dvorani TVD »Partizana« je bila letna konferenca SZDL hrastniške komune. Konference se je udeležilo 167 delegatov iz 23 osnovnih organizacij. Med gosti je bila članica Zveznega izvršnega sveta, tovarišica Lidija Sentjurčeva, članica GO SZDL Slovenije Mirna Zupančičeva ter ostali gostje. Po bogatem poročilu sekretarke občinskega odbora SZDL Hrastnik, tovarišice Juste Vizovišek. je bila razprava, v kateri je sodelovala tudi tov. Lidija Sentjurčeva. Na konferenci so izvolili nov 37-članski plenum SZDL, poslanko Mimo Zupančičevo in novega predsednika občinskega odbora Socialistične zveze tov. Franca Grešaka pa za delegata V. kongresa SZDL Jugoslavije. Dolgoletnemu predsedniku občinskega odbora SZDL Hrastnik, tov. Jožetu Klanšku so za njegovo delo poklonili spominski album 40-letnice KPJ ln SKOJ.
Iz organizacijskega poročila Je bilo razvidno, da so se skoraj vse osnovne organizacije SZDL zavedale vloge, ki jo odigravajo tako v vsakdanjem življenju kot v gospodarjenju hrastniške komune. Socialistična zveza je bila tista, ki je nenehno bdela nad problemi, ki so tako tesno povezani s komuno. In uspehi niso izostali. Kažejo se povsod: v industriji, kjer danes lahko govorimo o rekonstrukcijah starih obratov Steklarne, Tovarne kemičnih izdel-
kov in Tovarne papirja, večanju bruto proizvoda v kmetijstvu, kjer kmetijske zadruge iz dneva v dan tesneje sodelujejo s proizvajalci in obratno. Tako sodelovanje postaja oblika, ki si nenehno utira pot na našo vas. Konservativni, pogledi nekaterih na vse, kar je novo, pa zahtevajo popolno pozornost osnovnih organizacij SZDL na vasi, ki jih je v hrastniški občini 18. Obe kmetijski zadrugi, ki delata na območju občine, sta imeli predvideno, da bo v sodelovanju med kmetijskimi proizvajalci in KZ posejanih oz. obdelanih 450 ha površin. Do danes je plan realiziran z 72,75 odstotka. V sodelovanje je zajetih 443 kmetijskih proizvajalcev, kar pomeni precejšen odstotek članov kmetijskih zadrug, ki sta jih usmerjala dva zadružna sveta. Delo organizacij Socialistične zveze na vasi pa ni bilo omejeno le na Izključno kmetijska vprašanja. Mnogi odbori so uspešno reševali in sodelovali pri urejanju raznih gospodarskih in komunalnih vprašanj ter organizirali v ta namen razne prostovoljne akcije, v katerih je sodelovalo veliko število prebivalcev.
Kot je znano, bo aprila V. kongres SZDL Jugoslavije, v jeseni pa V. kongres SZDL Slovenije. Zadnje volitve v osnovne organizacije SZDL ln udeležba na njih so bile najboljša priprava ln počastitev za ta dva kongresa. Dobro obiskani ln pripravljeni občni zbori, preko 600 no-
vih članov in 96-odstotna udeležba je pokazala visoko socialistično zavest članov SZDL.
Seveda pa delo SZDL v Hrastniku ni bilo samo omejeno na omenjena vprašanja. Vrsta je bila še stvari, kjer je bilo čutiti delo in vlogo te pomembne organizacije. Toda o teh prihodnjič.
Naj se ustavimo še pri programu dela SZDL, ki ga bodo skušali v občini še podrobneje izdelati. Zavzeli so se, da bodo z delom in smernicami temeljito seznanili članstvo, posvetili skrb rekonstrukcijam v skladu z mehanizacijo in avtomati-zacijo, kmetijski proizvodnji, zdravstveni službi, družbenemu in delavskemu samoupravljanju ter ostalim organizacijam in društvom v občini. Seveda pa bo nadaljnje delo SZDL v Hrastniku slonelo tudi na utrjevanju osnov. org. s seminarji, posvetovanji ln novimi oblikami in metodami dela ter vzgoji članstva in organizacije, ki postaja ne zgolj obveščevalec, temveč tudi analitik ln tvorec aktivnih upravljavcev, ki morajo soodločati ln razumeti posamezna vprašanja.
V razpravo Je posegla tudi članica Zveznega izvršnega sveta in hrastniška rojakinja tov. Lidija Sentjurčeva, ki je opozorila na nekatere bistvene značilnosti našega razvoja. O razpravi ln še nekaterih vprašanjih, ki so povezani z njeno razpravo, bomo poročali v prihodnji številki našega časopisa. — pb —
Zdi se mi, da smo se čutili pri svojem delu osamljeni. Kljub mladostnemu navdušenju nas je bilo nekako strah pred problemi, ki niso samo naši. Nismo se bali posledic, strah nas je bilo neuspeha, na katerega bi lahko naleteli.
Konferenca je določene probleme točno analizirala in nakazala pravilno rešitev. Iz te pa zasledimo, da bodo tudi druge organizacije morale voditi malo več računa o delu mladine in ji posvetiti nekoliko več pazljivosti. Sedaj mladina pri svojem delu ne išče koristi zase, temveč, dela za skupen interes, in prav pd mladini vidimo največ idealizma in včasih tako potrebnega delovnega poleta.
Lanskoletno delo nam je pokazalo samo smer; po kateri naj bi mladina še naprej hodila in nam odkrila dei tiste pomembne vloge, ki bi jo mladina danes morala imeti.. Mladina sama je tu že napravila določen korak, pričakuje pa še, da ji nekdo ponudi krepko roko, da se nepravilnosti odpravijo in da hpmo na koncu leta lahko ugotavljali res še lepše delovne uspehe, gaj jih ne bodo motile sence naših slabosti.	Cu
OSMI MAREC V HRASTNIKU
V hrastniški občini se posamezne organizacije SZDL že pripravljajo na proslavo 8. marca, praznika naprednih žena. Letos bodo ob 50-letnici Dneva žena dali praznovanju še večji poudarek. Tako bodo po vseh kolektivih, kakor na primer Steklarna, (d ima nad 50% ženske delovne sile, nadalje v Papirnici, »Peti«, »Izo-lit« ter Tovarni kemičnih izdelkov organizirali posebne obratne konference z zaposlenimi ženami. Glavna tema teh razprav bo — kako razbremeniti zaposleno ženo v gospodinjstvu.
Predsednik občinskega LO bo ob tem prazniku priredil sprejem najbolj aktivnih žena v hrastniški komuni, pa tudi direktorji posameznih podjetij bodo pripravili sprejem najboljših tž'S. v proizvodnji, • Vse priprti» so v teku.
slušatelji večerne ekonomske šole v trbovuah
Pred. odskočno desko
Pred nekaj dnevi tem hodil po Trbovljah in občudoval lepote tega revirskega kraja. Za kratek čas sem se ustavil pred velikim poslopjem z napisom GIMNAZIJA, kjer je tudi sedež Ekonomske srednje šole. Vstopil sem v poslopje. Šolski zvonec je naznanil konec šolske ure. V razredih je oživelo in dijaki osemletne šole, ki gostujejo v tem poslopju, so veselih obrazov v gručah zapuščali ta dan šolske klopi.
Prijetno je bilo gledati razigrane obraze dijakov. Stopal sem počasi po širokem stopnišču in prišel v prvo nadstrop. e. Na hodniku sem opazil skupino starejših ljudi, a iz njihovih obrazov sem razbral resnost in nič drugega. Čudil sem se temu, a nazadnje sem se le odločil. Pristopil sem k njim in pazljivo poslušal.
— Kaj mislite, kako se bo obneslo diplomsko delo zdaj, ko je matura odpravljena? sem slišal.
Vsi so nemo gledali predse in razmišljali.
— Srečno, tovariši, sem jim zaželel.
— O, da bi Ze bilo srečno! se je oglasila črnolasa tovarišica.
— Kaj pa vas tako tare? sem jo spoštljivo vprašal.
— Kako nas ne bi! Pred nami so izpiti za četrti letnik■ in diplomsko delo.
— A, tako, potem je pa res vredno razmišljati, sem ji odgovoril. — Oprostite mi, tovarišica, kakšno šolo pa obiskujete v teh letih?
— Večerno srednjo ekonomsko! mi je odgovorila.
— A, tako, hvala! — Koliko pa je slušateljev na tej šoli, od kod so in kaj so po poklicu? sem jo vprašal.
— Solo obiskuje trikrat na teden 27 slušateljev, od tega 23 moških in štiri ženske.
— No, potlej je pa nežni spol •štiriperesna deteljica« med njimi! sem se pošalil in nasmejal.
Pripovedovala mi je, da so to večinoma ljudje, ki so zaposleni v tovarnah in ustanovah kot knjigovodje, komercialisti, tajniki, referenti in pisarniški uslužbenci, fci
si hočejo s pridnim učenjem pridobiti kvalifikacijo popolne strokovne srednje šole. To pa terja obilo truda in trdne volje, ker opravljajo redno službo na svojih delovnih mestih, precej slušateljev pa se vozi v šolo iz Zagorja in celo iz Brestanice. — Štiriperesna deteljica, ki ste jo prej omenili,. pa razen svoje službe opravlja doma še gospodinjska dela, je pristavila.
— To pa res ni enostavno, sem ji odgovoril. — Kako rešujete probleme in kakšni so učni načrti?
— Probleme, ki nastanejo, rešuje tričlanski razredni odbor, ki je p stalnem stiku z ravnateljstvom in profesorskim zborom. Učni načrti so pa pop 4norna isti kakor na redni srednji ekonomski šoli — le da nimamo stenografije in strojepisja.
— Ali mi lahko poveste, kakšni so bili dosedanji uspehi slušateljev?
— Uspehi slušateljev v vseh treh te opravljenih letnikih so bili kar dobri. Predavatelji so z nami zadovoljni, mi pa z njimi.
— Kakšna pa je preskrba z učbeniki?
— O teh bi se lahko dosti pogovorila Za nekatere predmete jih ni bilo! Držali smo se pregovora, ki pravi: .Znajdi se.'* No, in res smo se znašli Ustanovili smo majhno tiskarno, kije na veliko razmnoževala naša skripta in Xako je lila tudi ta težava premagana.
— Tovarišica, gotovo boste mislili, ta človek bi pa res rad vse zvedel. Zanima me namreč še, kakšne perspektive imajo slušatelji?
— Sodeč po razgovorih ima skoraj polovica slušateljev namen nadaljevati študij na visokih šolah, kot so ' višia komercialna šola v Mariboru, pravna in ekonomska fakulteta.
— No, zdaj sva pa že tam!
— Kje? me je začudeno vprašala.
— Pred odskočno desko! Potreben je samo še zalet in odskok, in skrbi bodo za vami.
Slušateljem večerne ekonomske šole pa želimo obilo uspeha in sreče pri diplom-
Za večji razmah turizma
PRED BLI2NJ0 TURISTIČNO SEZONO 1960 JE TURISTIČNO DRUŠTVO V ZAGORJU OB SAVI SKLICALO TURISTIČNO POSVETOVANJE, KI SE GA JE MED DRUGIMI UDELEŽIL TUDI PREDSEDNIK TURISTIČNE ZVEZE JANEZ
PIRNAT
Zagorje ob Savi, v februarju 19ti0. — Iz leta v leto vedno znova ugotavljamo, da bi bilo vsekakor mogoče, da -bi se na območju ObLO Zagorje začel tudi turizem bolje razvijati, kot se sicer. Vendar doslej še n: bilo mogoče najti z vsemi zainteresiranimi krogi .skupnega sodelovanja in prizadevanja. Turizem bi lahko tudi v Zagorju postal gospodarska veja, od katere bi imeli lahko koristi prav vsi. Ta trditev sloni na dejstvu, da ima območje Zagorja z bližnjo in daljno okolico toliko možnosti za razvoj turizma. Zaradi tega se je Turistično druš.vo v Zagorju tudi odločilo, da skliče pred nastopajočo poletno turistično sezono 1960 širše posvetovanje v zvezi z nalogami ■ in možnostmi, čimbolj o gan z rati in koordinirati nastop vseh zainteresiranih.
gospodarskim organizacijam — v njem pa bo sporočalo razpoložljive prenočnine in penzi-onske kapacitete; spremembe vbznin redov na^progah, ki jih v zdi žu jo zagorsko Avtopre-vozms.aj podjetje -Avtopre-voz-; omenjati pr.reditve, zabave itd. V Zagorju pa že mislijo v zvezi s širšo afirmacijo zagorskega turizma navzven izdajo turističnega propa-
gorje — Celje. Končno bi bilo treba razmišljati še o uvedbi nedeljskih sezonskih prog. V ostalem bi .bilo treba v lokalnem prometu uvesti režim, da bi vozil k vlakom od 5. ure zjutraj do 22. ure redno avtobus, šoferji pa naj bi bolje upoštevali vozne rede.
gandnega lepaka Zagorja on Savi. S.cer pa ima zagorsko turistično društvo še nekaj drugin načrtov za poživitev turizma.
skem delu, da bi odskočne deske.
vsi srečno
odskočili R. C
SLUŠATELJI IN PROFESORJI VEČERNE EKONOMSKE SOLE V TRBOVLJAH
PRAKTIČNA NOVOST DRUŠTVA - INFORMATIVNI BILTEN
Turistično društvo se je v okviru možnosti pripravilo na bližnjo poletno tuiis ično sezono. Te dni bo začelo redno 14-dnevno izhajati c k ostirana publikacija -Informativni bilten- Turističnega društva v Zagorju. Turistično društvo bo bilten razpoš ljalo vsem potovalnim agencijam, turističnim društvom in nekatirim večjim
IZBOLJŠANJE AVTOBUSNEGA PROMETA Sedaj pa nekaj diugin problemov, ki bi jih bilo treba začeti reševati s skupnimi močmi. Pivič: mreža avtobusnih prog še vedno ne ustreza vsem zahtevam in potrebam osebnega prometa. Zaradi tega bi morali v Avtoprevozu več razm.Sijati o uvedbi novih av-tobusnin prog. Predvsem bi bilo treba razmotrivati o uvedbi še ene avtobusne proge Ljubljana - Trojane - Zagorje in obratno. Avtobus naj bi odhajal Iz Zagorja okoli 11. do 12. ure, iz Ljubljane pa bi se vračal okoli 20. ure. — Druga možnost za izboljšanje medsebojnega potniškega prometa pa bi bila vzpostavitev vsaj sezonske avtobusne proge Za-
KAKO JE Z GOSTISCI?
Obseg gostinske mreže ni zadovoljiv, predvsem kar zadeva kapacitete in, ureditev takih gostinskih obratov, v katerih bi bila mogoča tudi prehrana gostov. Razen adaptacije hotela Kum, s č mer bo Zagorje samo pridobilo več tujskih sob, bo treba tudi v okolici povečati zmogljivosti za oddajanje zasebnih sob. To pa bodo morala temeljito proučiti področna turistična društva Mlinše, Sentgotard, Izlake. Cemšenik. Senožeti, Tirna in Podkum. V sezonskih mesecih je potrebno poskrbeti za stalno, a kulturno zabavo gostov in domačinov. Izboljšati pa bo treba še založenost gostišč in poskrbeti za vljudno postrežbo v gostiščih. Ob Medijskih toplicah bo treba dokončno urediti sanitarije, garderobe, okolico novega olimpijskega plavalnega bazena, športna igrišča itd.
ZNAMENITOSTI V OKOLICI
Letos, veliko bolj kot vsa leta doslej, izostopa v ospredje tudi ureditev rekreacijskega središča za zagorsko občino. Po mnenju Turističnega društva v Zagorju bi prišel za to v poštev GAMBERK, oddaljen komaj tričetrt ure hoje od Zagorja. Lega in mir, ki je tam, bi samo ugodno vplivala na obiskovalce. Leios bi bilo treba urediti v Gamberku nedeljsko turistično gostišče ter začeti privabljati tja gosie. V ostalem pa j« treba temeljito in podrobno proučiti možnosti za zgraditev dnevnega in tedenskega rekreacijskega središča Zagorij. Nedeljsko turistično sred šče bi nadalje kazalo urediti tudi v dolini Sklen-drovca ob cesti iz Zagorja na Podkum.
f
'1
*
ZNATNO POVEČANE MATERIALNE PRILIKE HIŠNIH SVETOV
Več sredstev za vzdrževanje
S seje ObLO Zagorje ob Savi
Polagoma postaja znano, s kolikšnimi sredstvi bodo v bodoče raznolagali hišni sveti za svoje delo. Vsepovsod tam, kjer so napisane odločbe za nove stanovanjske najemnine, so sveti za stanovanjske zadeve že izračunali. kolikšna sredstva bodo Imeli v tel ali oni občini na razpolago ti organi upravljanja. Pred dnevi pn so pristojni organi izdali odločbo o tem, kako naj ravnajo hišni sveti pri finančnem poslovanju. Občinski ljudski odbori morajo 1« Se določiti. kako razpolagati a sredstvi. ki,so bili najračunih jušnih svetov na dan 31- decembra lani. torej pred uveljavljenjem stanovanjske reforme, in kako razdeliti sredstva z® hišno upravo ln vzdrževanje stanovanjskih hiš.
polaga, kaj je treba pri hiši najprej obnoviti in popraviti, in kal lahko počaka na ugodnejši čas. Povsem razumljivo je, da so tisti organi družbenega
V sredo, 10. t. mje bila v Zagorju 20. seja oočinskega jjuasKega odpora. Na skupni seji »ta ooa zbora gprejeia s kit p o imenovanju prsdiedaikov in članov svetov občinskega jud-skega odbora, o Imenovanju članov upravnih komisij, Imenovala upravnika trg. podjetja »Povrtnina« v Zagorju ter poslušala poročilo predsednika »veta za blagovni promet, gostinstvo in turizem o reorganizaciji gostinske mreže ter o perspektivah razvoja trgovlte v občini.
Ker je dosedanjim predsednikom in članom svetov potekla mandatna doba, so 111 za predsednike posamezntp *ve* >v .z-voljenl; Miha Ribarit v svetu za splošno 'upravo in notranje zadeve; Nat j a Bregar v svetu za družbeni plan in finance; Franc Kojnik v svetu za industrijo in obrt; Justi Kozinc v svetu za blagovni promet; Janez Razpotnik v svetu za kmeti|»'vo in g'-zdarstvo; Inž. Branko HočevsT v svetu za komunalne zadeve; Julij Pilih v svetu za stanovanjske zadeve; inž, Rudi Ahčan v svetu za urbanizem; Mirko Draksler v svetu za delo; Milan Vidic v »vetu za prosveto In kulturo. Inž. Stefan Mozer v svetu za zdravstvo; Ana Soper v »vetu za socialno varstvo; Ki rei Klanjšek v svetu za varstvo družine; Jože Hauptman v svetu za telesno vzgojo In šport.
Občinski ljudski odbor je potrdil na skupni seji nekaj sprs-memb v odbornlSklh In upravnih komisijah, na novo pa je f.hM-viVi	imervva]
komisijo za kadrovska vprašanja, komisijo za odVitevan'« ter komisijo za popij kmečkih gospodarstev.
Na ločenih sejah sta občinski zbor in zbor proizvajalcev izvolila predsednika zborov. 7. a predsednika občinskega zbora
Ib Ml »vmovio i-v-'1''*. 0'-nsr
Pečar, za predsednika zbora proizvajalcev pa je bh Izvoljen inž Drago Borlšek. Na točenih selah sta zbora sprejeta naslednje odloke: odlok oj oh-
Pričakujejo, da bodo dohodki Iz tega naslova za leto 1960 prinesli 11 milijonov dinarjev. Prav tako odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku v višini 10°/«, In sicer tako, da se ta dopolnilni proračunski prispevek obračuna v bruto plače ter da ne gre v breme čistega dohodka delavcev In uslužbencev.
Razen tega je občinski zbor Izvolil za odbornika okrajnega zbora OLO Ljubljana Janeza Razpotnika, Zbor proizvajalcev pa je sklenil sklicati »kuono sejo zbora proizvajalcev In predstavnikov gospodarskih organizacij v zvezi z obravnavanjem predloga družbenega p a-na občine za leto 1960.
Kazino je, da se mnogi hišni sveti že resno pripravljajo na to. da bodo sestavili podrobne načrte vzdrževanja hiš, ki jih upravljajo, In kako najbolj smotrno uporabiti sredstva, ki Jim ostanejo za vzdrževanje ln za hišno upravo. Takšna usmerjenost Je razumljiva, saj bo vsak dober gospodar napret izračunal. s kolikšnimi sredstvi raz-
upravljanja na tem področju, ki Imajo opraviti z novejšimi stanovanjskimi hišami, nekoliko na boljšem, ker bodo razpolagali z večjimi sredstvi, da pa bodo imelt mnogo več skrbi tisti hišni sveti, ki bodo upravljali starejše hiše. Zato tu še bolj izstopa vloga servisne službe v stanovanjskih skupnostih-Podoba je, da stanovanjske skupnost*-* tem nekoliko zavlačujejo: težave so ponekod resda sila velike, ker nimajo skupnosti najosnovnejšega, namreč \prostorov, v katerih bi lahko začeli s to dejavnostjo, ne potrebnega orodja in vsega ostalega. kar je potrebno za to delo. Občinski ljudski odbori bi morali v tem pogledu skupnostim bolj pomagati Iz zadrege. Zna-no je namreč, da so številni hišni sveti skoro celo leto čakali s popravili, zanašajoč se na skorajšen začetek servisnih
V Zagorju so na primer že izračunali, s kolikšnimi sredstvi bodo razpolagali hišni sveti. Vsega skupaj bodo imeli ti organi upravljanja na leto skoro dvanajst milijonov din. kar je za več kot polovico, več kot
obratov in na nekoliko ugodnejše finančno stanje.
pred uveljavljenjem stanovanj ske reforme. Razumljivo je, da tako povečana materialna osnova nudi večje možnosti, zlasti tistim hišnim svetom, ki upravljajo večje in novejše stanovanjske hiše. Vendar bi kazalo na tem področju več skupnega sodelovanja- Morda bi stanovanjske .skupnosti, v bližnji pri*-, hodnosti dale slabše situiranim' hišnim svetom nekakšne kredite. v kolikor gre za manjša popravila. ali pa da pri občinskem stanovanjskem skladu formiramo nekoliko višja sredstva za popravilo oziroma vzdrževanje stanovanjskega fonda. *0 vsem tem kaže resno razmisliti, glavna naloga svetov pa bo, kar najbolj smotrno gospodariti s sredstvi ln skušati s čim manj denarja čim več storiti. Resna pomoč pri delu hišnih svetov je tudi lahko prostovoljno delo. ki ho bržčas v novih pogojih igralo pemembno vlogo.
REŠITEV OSTALIH VPRAŠANJ
V Zagorju bi morala biti v času sezone odprta kakšna prodajama tobaka, ki bi prodajala tudi časopise. Izboljšati pa bo kajpak treba ceste, ki so v slabem stanju in ravno tako slabo vzdrževane, predvsem še cesta Slačnik - Zagorje ter cesta Zagorje — Izlake. V samem Zagorju bo treba posvetiti več pazljivosti ureditvi ulic in cest med novimi stanovanjskimi h šami. Vso skrb je treba posvetiti urejevanju zelenih površin.
Stanovanjske skupnosti v kraju naj si prizadevajo, da bo Zagorje postalo dolma zelenja in cvetja z lepo podobo.
V tej akciji pa bodo morale tudi zagorske gospodarske organizacije storiti svoje za lepše lice okolice svojih obratovalnih prostorov.
Zaželeno bi bilo, da Zagorje dobi končno tudi svoje turistične originalne spominke. V ostalem naj pridejo v predajo res slike kraja, ki bodo kazale njegove lepote, napredek in razvoj, ne pa raznih neuspeli poskusi šušmarjev. Turistično društvo pa naj bi uredilo reprezentativni album Zagorja ob Savi.
Na posvetovanju so končno tudi sklenili, da se v nsjbližjih tednih skličejo posvetovanja o posameznih panogah zaradi priprav za turistično sezono 1960; sklicali bodo zastopnike vseh turističnih društev v območju zagorske občine; 'zdali Turistični informator zagorske občine ter skušali v sodelovanju s pododborom okrajne obrtne zbornice oiganiziratj v poletju* turistični gospbd. tfjskl sejem.
Skoda je le, da se je posvetovanja, ki je bilo prvo na področju ljubljanske Turistične podzveze, udeležilo malo povabljenih. Sicer pa je posvetovanje povsem uspelo.
(ma)
Novo
poslovno združenje »Rudis« v Trbovljah
pMniHiiKHiMiniiiiniiiiiiiniiiMMiiiiiK
o,
PO SVETU
milili
■iiiiiininiiii
■IIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIi!
člnskem prometnem davku In 1« v glavnem sestavljen iz odlokov, ki so bili že snseieti v LO In predstavila preučeno oese-dHo teh od'0-knv ‘tnr^memba jf samo pri stoonM prometnega davka od naravnata vina kjer se Je stoipnta znižata od ntviš-njlh J2 na T>/». Nadaile odtok o prometnem davku na maloprodajo, ki predpisuje I* tega naslova 3®/» prometnega davka.
Glavna protagonista bližnjega seli Stanka -na vrhu- — premier Hru-§ ščev in predsednik Eisenhower — sta na potovanju; prvi je že več kot teden dni na obisku po štirih azijskih državah: Indiji, Burmi, Indoneziji ln na koncu bo obiskal še Afganistan, drugi pa je te dni odpotoval v Latinsko Ameriko:	v Brazilijo,
Argentino in Urugvaj. Namen obeh visokih popotnikov je približno enak; utrditi si zaledje, pridobiti si prijateljev, oziroma zagotoviti, da se le-ti ne bi preveč oddaljili.
Kot smo že ob neki priložnosti omenili, gre pot sovjetskega ministrskega predsednika po državah, ki imajo, tri od štirih (Indija. Burma in Indonezija), sitnosti s svojo veliko sosedo Kitajsko. V tej zvezi ne gre prezreti, da je Hruščev doslej v vseh treh prestolnicah, »osebno v Delhiju, izrekel priznanje za izvenblo-kovsko politiko. V Indiji, ki je bila v času -živega- spora s Kitajsko večkrat predmet hudih kitajskih napadov, češ. da je -imperialistična-, -ekspanzionlstična- i. pd.. Je bil Hruščev v tem pogledu zelo radodaren s pohvalami. Indiji Je priznal njen veliki pomen v naporih za ohranitev In utrditev miru, o njenem ministrskem predsedniku Nehruju pa je dejal, da Je ena od tistih močnih državniških osebnosti, ki je posvetila vse sile za mir In za pro-cvit svoje domovine.
Toda ob Hruščevem potovanju po azijskih državah je prišel do izraza tudi drugi element njegovega potovanja. Kot gost v tujih državah je večkrat napadel -zahodni kapitalizem- in pomoč, ki jo zahodne države dajejo azijskim ^ržavam, na vso moč pa je hvalil sovjetsko pomoč kot edino -zares iskreno in nesebične-, ter sovjetski sistem, ter povabil gostitelje, »naj ga preizkusijo in potem sodijo o njem-.
Kljub nekaterim spodrsljajem, do katerih je prišlo spričo njegove govorniške vneme (gostiteljem, posebno tistim v Burmi niso bili najbolj po volji), pa je bilanca njegove dosedanje poti pozitivna, saj Je na sam večer pred sestankom -na
vrhu- kot šef vlade ene od dveh najmočnejših držav še enkrat poudaril potrebo po miroljubni koeksistenci, po mirnem reševanju sporov, 'poudaril je dolžnosti, ki jih imajo razvite države do nerazvitih, in kar je izredno važno, dal je priznanje izvenblokovski politiki, ki jo vodijo Indija, Indonezija, Burma in druge bandunške države.
Seveda bi sl ob tej priložnosti lahko zastavili naslednje vprašanje; kaj je iskrena misel in kakšna je
Ameriki, ki je bila vedno šibka točka ameriške zunanje politike, bodisi, ker zaradi drngih mednarodnih dogodkov, bolj dramatičnih in bolj perečih, ZDA niso nikoli utegnile resno proučiti dejanskega razvoja na tej celini, bodisi, ker so ji ozki interesi vsiljevali kratkovidnost, ali pa. ker so se vse preveč zanašale na ugotovitev, da je to področje -s krščanskimi tradicijami Id krščansko kulturo- tako in tako zaveznik Zahoda.
pogovarjala z Amerike.
Združenimi državami
DVE POTOVANJI
iskrena orlentaolja sovjetske vlade? Tisto, kar pravi sovjetski premier v Aziji, ali tisto, kar govore nekateri politični voditelji lagerskih držav v odnosu do Jugoslavije. Med tem namreč, ko je daja' premier Hruščev Indiji polno priznanje za njeno politiko aktivne koeksistence Izven blokov, so nekateri voditelji vzhodnoevropskih držav In Klta*ske zno* va hudo napadli Jugoslavijo, ki že leta in leta vodi prav enako ooii-tlko, ne da hi bili s čimerkoli deza-vuiranl od političnega vodstva Sovjetske zveze, se pravi, ne da bi kateri koli politični ali državni predstavnik Sovjetske zveze povedal, da-se sovjetska vlada s tem ne strinja. -Sovjetska zveza Je dosledni borec za mir in za koeksistenco med državami z različnimi družbenimi sistemi,- smo večkrat slišali od različnih visokih voditeljev Sovjetske zveze. Toda kot mir tudi doslednost ni deljiva. Nedosledno pa je. hvaliti politiko koeksistence v Indiji, Ignorirati pa jo pri Jugoslaviji In brez pojasnila dopuščati nanjo najbolj grobe napade. Vprašanja v enakem in podobnem smislu sl je zastavil tudi tisk tistih držav, ki se prištevajo v bandunško skupino.
Predsednik ZDA Eisenhower pa se je podal na turnejo po Latinski
Vrsta dogodkov v južni Ameriki je zbudila Američane iz sanjarenja. Zavedli so se, da je Latinska Amerika kontinent, nerazvit kot Azija ali Afrika, kontinent, z enim od najnižjih narodnih dohodkov, celina najbednejših mest — Izredno visoke stopnje umrljivosti in majhnega odstotka pismenih, toda tudi kontinent, ki se je tega začel zavedati in hoče sedaj nadomestiti, kar mu je bilo v sto petdesetih letih formalne neodvisnosti prikrajšano
Kako to doseči je vprašanje, ki sl ga zastavljajo vse južnoameriške države. Po odgovoru na to vprašanje, lahko rečenir da sta sc Izkristalizirali dve pojmovanji, ki ji uradno stojita na čelu dve državi: Brazilija In Kuba Brazilska misel, ki Jo je oblikoval predsednik Kuhitschek in ki Je dobila ime -Panamerlška operacija-, je: vse Južnoameriške države naj v skupni akciji -pritisnejo- na ZDA, da bi le-te spremenile svoj gospodarski odnos do južne Amerike: v 5 letih naj bi dale blizu 40 milijard dolarjev za gospodarski razvoj zaostalega kontinenta. T' 'rt te akcije ostaja torej v strogo regionalnih okvirih severne in Južne Amerike: južna Amerika naj bi se kot celota
Kubanska misel se od brazilske precej razlikuje; južna Amerika je zaostal kontinent, kot sta Azija In Afrika. Zato je njeno mesto med azijsko - afriškimi državami. Latin-sko-ameriške države nal ne rešujejo svojih težav v ozkem okviru Latinska Amerika — severna Amerika, marveč v širšem okviru vs<''- nerazvitih dežel na svetu in 'N. Skratka, latinsko ameriške države naj bi skupno z drugimi nerazvitimi deželami na svetu -pritisnile- na OZN, da leta stori potrebne in odločilne korake za razvoj nerazvitih področij na ■vetu.
Obe koncepciji sc na videz ne razlikujeta veliko, toda vsebinska razlika je precej globoka. Med tem ko ostaja Latinska Amerika po koncepciji -Panameriškc operacije- še naprej v sferi tako imenovanega zahodnega sveta, bi po kubanski kon-cepcijpprešla v tako imenovano ban-duško skupino držav, ki ji je lastna izvenblokovska politična orientacija.
Elsenhowerjevo poslanstvo v južni Ameriki, ki je antiamerlško razpoložena približno tako, kot dežele Azije in Afrike antikolnnli>,Mj‘’.no, je torej dokaj delikatno. Razvoja pri južnih sosedih, ki se začenjajo zavedati sami sebe, ni mogoče preprečiti; tak poskus bi utegnil pomeniti katastrofo. Toda rešiti, kar se rešiti da. je še vedno možno. In v opisanem položaju Je rešitev rešljivega v -Panamcrlški operaciji-, ki so jo ZDA spočetka zelo odklonilno sprejele In niso hotele o njej nič slišati, ker so raje urejevale svoje odnose z latinskoameriškimi državami bilateralno, to je z vsako posebej. Da bi se VVashlngton izognil možnosti, da se ves kontinent slej ali prej -Izmuzne- iz zahodnega bloka med bandunške nevtrallste, bo po vsej verjetnosti pripravljen popuščati »Panameriški operaciji-, ki zagotavlja vsaj to, da bo južna Amerika vsaj za sedaj še ostala v okvirih zahodnega sveta.
V Trbovljah so se dne 18. februarja sešli izvoljeni zastopniki delavskih svetov zainteresiranih podjetij1 ter konstituirali rudarsko industrijsko skppnost -RUDIS-. Glavni predmet poslovanja tega združenja bo projektiranje in izgradnja novih rudarskih objektov v državi.
Na tem posvetovanju so se pogovorili o svojih nalogah ter izvalili za predsednika odbora tega združenja tov. Franca Slapnika, direktorja Strojne tovarne v Trbovljah.
Upravni odbor je na svoji prvi seji sklenil, da bo povabil v članstvo novega združenja Rudnik lignita v Velenju, Rudnik rjavega premoga v Zagorju, podjetje -Varnost- v Zagorju ter podjetje -Eleklro-signal- v Ljubljani, ki so že načelno privolili v teku pred-bodn.h razgovorov, da bodo pred svojimi organi delavskega upravljanja razpravljali o pristopu k združenju.
Nadalje je upravni odbor razpisal mesto direktorja ko-mcrcialno-tehničnega biroja in sprejel več pomembnih sklepov.
O nalogah novega združenja bomo še poročali.
TRIDELN. LADJA
V sovjetskem rečnem pristanišču Gorki so preizkusili novo vrsto tovorne ladje, ki se odlikuje po nekaterih konstrukcijskih posebnostih, kakršne doslej še nismo srečali.
Ko se Je nova ladj« bližala pristaniškim pomolom, j« enostavno »razpadla« v trt dele
—	krmo, pramec ln srednji del
—	posamezne dele pa Je potem vlačilec hitro potegnil do pristaniških pomolov, Ko so če* nekaj ur tovor Izkrcali, je vlačilec ladijske dele spet sestavi; v ladjo, da je lahko odplula.
Ladijski strokovnjaki pravilo da takšne ladje lahko to* vor hitreje naložijo ali raztovorijo, kar je še posebno važno rečnih pristaniščih, ki pona-
vadi niso velika.
niiniiiiaHniiiiHiiiinHaiiiiiiiitimiiiHUBnniiuuHiiinmiun
iiiimniiiiinniiiiininiminmiiiiiiiRiiniminiiiminiii.mnnmmiHiiiiini.
Naročajte se na »Zasavski tednik«
10 LET PLODNEGA DELA
(Razgovor z direktorjem Jožetom Kianškom)
Malo je delovnih kolektivov, ki jih vodijo direktorji po deset let . Hrastniška steklarna je v teh dneh praznovala kar dva jubileja — to je 10-
JOŽE KLANSEK
letnico upravljanja podjetja Po delavskem svetu ter 10 let plodnega dela direktorja tovarne Jožeta Klanska. Kaj Pomeni deset let življenja in dela, pričajo uspehi in seda-
palnic. Vso skrb usmerjam v to, da ta vprašanja v najkrajšem času rešimo. Računam, da nam bodo odobrili sredstva za tretjo etapo rekonstrukcije tovarne, v kateri so predvideni tudi ti prostori.
Kateri dogodek ti je v tem času ostal posebno v spominu?
Z nasmehom je odgovoril: — Tisti, ko je v tovarni stekel prvi avtomat v proizvodnji, kajti s tem je tudi v našem kolektivu nastala prelomnica, da prehaja od obrtniškega dela na industrijsko proizvodnjo. — Tovariš direktor je poudaril, da bo hrastniška steklarna v nekaj letih postala ena izmed najbolj sodobnih steklarn v Srednji Evropi, kar predvideva že način proizvodnje.
Kakšna je bila pomoč in sodelovanje delavskega sveta in upravnega odbora v teh letih?
Vsekakor je moje desetletno delo tesno povezano z 10-letnim poslovanjem delavskega sveta in upravnega odbora. Ze pri prvem delavskem sve-
svetiti delu komisij pri delavskem svetu, kajti na ta način bo lahko sodelovalo v upravljanju še več članov kolektiva.
Kaj pa sodelovanje s sindikalno podružnico? ’
Odnosi so bili vedno pravilni. Na vseh sestankih delavskega sveta ali upravnega odbora je bil navzoč predsednik ali tajnik sindikalne podruž-
nice. Manjka pa še v sindikalnem delu širšega političnega dela s članstvom.
In tvoje delo po službi?
Prizadevam si, da bi izpopolnil svojo lastno izobrazbo. Največ prostega časa, kolikor ga imam, pa porabim za delo v društvih in političnih organizacijah.
Naš komentar: 10-letno delo in skrb direktorja Jožeta
Klanška se izražata predvsem v rekonstrukciji tovarne, v kateri so se delovni pogoji izboljšali za 100 odstotkov, nadalje v skrbi za gradnjo stanovanjske kolonije preko Save, prav tako v skrbi za ugled kolektiva na domačem in tujem tržišču. — Naša želja je, da nas tovariš direktor še nadalje tako uspešno vodi.
V.
Start je bil dober
Nekaj zapiskov z zasedanj delavskega sveta in upravnega odbora
Leto 1959 je za nami. Kljub vsem težkočam in tehničnim oviram, ki jih je imel delovni kolektiv steklarne, lahko rečemo, da smo v proizvodnji dosegli zadovoljive rezultate. Zato smo pogumno stopili v novo leto 1960.
Januarski plan je bil v primerjavi z lanskim zelo visok, vendar ga je kolektiv dosegel. — Start je bil dober — so rekli na zasedanju upravnega odbora, za mesec januar smo planirali, da bomo napravili kar 25.208 kg steklenih izdel-
Glede na to, da se iz kolektiva pošiljajo tovariši na razne strokovne tečaje in šole, je bilo sklenjeno naslednje: 1. če je slušatelj poročen in ima več članov družine, se mu tedaj plača cela plača (po ta-
rifni postavki); 2. če je poročen in je zaposlena tudi žena, dobi 10.00 din mesečno; 3. če je neporočen, dobi 50 odstotkov plače po tarifnem pravilniku.
R. V.
Poročilo o izvedbi inventure
V centralno inventurno komisijo tovarne jfe bilo določenih 7 članov, ki so pregledali inventuro materiala, surovin, zgotovljenih izdelkov,
znaša 63.660 kg. Krivdo za to je treba iskati v tem, da je bilo treba lani vso zalogo steklenih izdelkov dvakrat seliti. S tem v zvezi so se poKazale še
ZGODOVINSKI HRASTNISK1 G KAD - V NJEM JE. SEDEŽ UPRAVE STEKLARNE
Organiziranje centra za izobraževanje
STEKLAR V NOVI OBLEKI
.ni> rezultati hrastniške stek-
hrne.
Iz razgovora s tovarišem Kianškom ob tej desetletnici •»oremo sklepati, da je bila “ajvečja skrb tovariša direktorja, da se kolektiv hrastni-»ke steklarne uveljavi na domačih in tujih tržiščih. Razgovor je potekal takole:
Kaj je bilo zate, tovariš direktor, najbolj razveseljivo v času tvojega desetletnega dela v naši tovarni?
Velika skrb za perspektive steklarskega kolektiva, ko Mam je uspelo po več letih dobiti sredstva za rekonstruk-c»io tovarne in da se rekonstrukcija tako uspešno razvila. Razen tega je moje največ-Je veselje, da se naš kolektiv s svojimi izdelki (poudaril je: kvalitetnimi izdelki) na doma-®em in tujem tržišču tako dveljavlja.
Kateri problemi kolektiva so te pri tvojem delu najbolj mučili?
Največja skrb je še sedaj, da odpravimo probleme, ki še v,edno tarejo naš kolektiv, pa Mišem mogel nuditi kolektivu dovolj pomoči v skrbi za samega človeka. Naši delavci še vedno nimajo primernih prostorov za malice, nimajo ko-
tu sem spoznal funkcije direk. torja v podjetju.. Nikoli nisem imel spornih vprašanj z delavskim svetom in upravnim odborom.
Sodim pa, da se delavci zelo zanimajo za upravljanje. Vendar so se pojavile tudi slabosti, tako na primer, ko se je bilo treba odločiti o vprašanju rekonstrukcije. — Vendar se ta stvar sedaj bolj-ša, —	j?« treba po
JEKLENI OTOK
V Mehiškem zalivu, nekaj deset kilometrov daleč od obale, menijo odpreti pivi rudnik žvepla na sve'u, Tamkaj zato gradijo Judi doalej največji jekleni otok, ki bo omogočal izko. riščanje žvepla na morskem dnu. Otok, oblikovan kot črka »V«, bo dolg 1600 m In bo na najnlžjl točki še vedno 18 m nad morsko gladino.
Na otoku bo stalno zaposlenih 250 ljudi, zvezo z obalo pa bodo zagotovili helikopterji. Razen dveh velikih ploščadi za pridobivanje žvepla In helikopterskega vzledšča, bodo pretežni del otoka zavzemale delavnice, skladišča In stanovanjski prostori.
kov na dan. Do sedaj' si še nismo zadajali takšnih nalog v proizvodnji. — Pa vsaj predvidenih 7.000 ton steklenih izdelkov bo treba napraviti do konca leta, potem je kar prav, da smo plan v januarju dosegli skupno s 109,4 "/o.
Za izdelavo teh količin je bila potrebna dobra organizacija proizvodnje, nadalje smo v januarju delali tudi ob nedeljah, da izpolnimo obveze do kupcev, predvsem za živilsko industrijo.
Inž. Edu Birsi je upravni odbor odobril službeno potovanje v Nemčijo, kjer je razpravljal o nadaljnji dobavi avtomatov za našo tovarno, kakor tudi o nadaljnji gradnji druge etape rekonstrukcije naše steklarne.
Upravni odbor podjetja je razpisal mesto tajnika podjetja, šefa kadrovske službe, gradbenega in strojnega teh-nka. Mesto tajnika je zasedel tov. Franc Sergan, mesto v kadrovski službi pa je prevzel tov. Stane Cvelber.
Upravni odbor Je nadalje obširno razpravljal o potrebi prisvojitve splošne in širše izobrazbe posameznih članov v kolektivu. Postavil je komisijo, ki bo pripravila programe za razne tečaje.
nadalje inventuro menze in bifeja.
Pri popisu pomožnega materiala se je pokazala minimalna razlika v vrednosti 11.582 dinarjev, ki Je nastala pri vračanju materiala in kartonov.
Tudi pri popisu surovin so nastale razlike, ki pa so majhne. Nekaj večje so pri pesku, ker je težko ugotoviti dejansko zalogo peska v teži ni okoli 600 ton.
Inventurni popis zgotovljenih steklenih izdelkov izkazuje nekaj večje razlike med dejansko zalogo in knjižnim stanjem. Lom v skladišču
nekatere pomanjkljivosti, tako da je delavski svet na predlog komisije sklenil:	1. skladišče
za dražje steklene izdelke je treba ločiti od ostalih skladišč in ga tudi zapirati; 2. odnašati se mora cela skupina izdlekov po 1 tekočem listku; 3. kar se odnaša, mora biti po pomočniku skladišča redno kontrolirano; 4. v skladišču se morajo redno inventirati predvsem dražji izdelki; 5. na tekočem listu mora biti natanko označeno število prevzetih kosov.
Komisija je mnenja, da je lom v primerjavi s prejšnjimi, normalen in da ni prevelik, z inozemskimi normativi pa je lom prevelik.	R. V
Eno izmed velikih letošnjih vprašanj je izobraževanje delavcev v podjetjih. Da bi to delo čimbolje potekalo, bo treba organizirati centre izobraževanja. Pri nas je bil tak center za steklarno in kemično tovarno skupaj.
Združenje steklarske industrije je sprejelo sklep, da se organizira seminar v Arand-jelovcu, ki se ga udeleže direktor, predsednik DS, sekretar TK, predsednik sindikalne podružnice. Seminar predvideva obravnavo teme, kako organizirati kadrovsko službo v podjetjih in kako izvesti izobraževanje. Naš kolektiv Je imel lani v fondu za kadre 3,029.418 din; šolnina za učence (steki, šola v Rogaški Slatini) je znašala 1,61.093 din, v druge svrhe je bilo porabljeno 318.042 din, tako da znašajo neuporabljena sredstva iz leta 1959 še 1.078.283 din. Predviden sklad za kadre v letu 1960 pa določen s 3,419.626 din.
Člani upravnega odbora so v zvezi s tem sprejeli sklep, ki naj zaščiti sredstva za tečajev okviru centra za izobraževanje. Najprej naj bi se organiziral v podjetju tečaj za to-pilničarje, ki naj bi bil obvezen za vse, kakor tudi za kurjače generatorjev.
Mnenje upravnega odbora je bilo, da se v podjetju organizira kadrovska služba ter center za izobraževanje. Izvolil se bo upravni odbor, ki ga bo nadziral kadrovski oddelek.
V zvezi z razpravo o Industrijski steklarski šoli v Roga-
ški Slatini se predlaga, da bi šola šolala tudi srednji strokovni kader za steklarne. Sola naj bi se v tem pravcu razširila. kolektiv pa Di prispeval v ta namen potrebna denarna sredstva..
Ker 2. in 3. letnik te šola izdelujeta steklarske izdelke in z njimi konkurirata na trgu, je UO mnenja, naj šola ceno izdelkov prilagodi cenam same tovarne.
Pri obširni razpravi o tem vprašanju je UO sprejel naslednje zaključke:	i. UO se
načelno strinja z ustanovitvijo sklada za kadre, združenje pa naj pripravi program dela in predračun; 2. organizirati je nujno treba kadrovsko službo v podjetju; 3. po nKjžnosti seta center organizira skupno s kemično tovarno; 4. več poudarka je dati v podjetju izobraževanju. V izobraževanju naj se dela sistematično; 5. združenje pa naj organizira take tečaje, ki so širšega pomena, stroški tečajev pa bi bremenili podjetje, procentualno s številom tečajnikov, ki jih posamezna podjetja pošljejo na izobraževanje. — Združenje naj določi organizacijsko obliko in program dela.	R. V.
KUPUJTE IN NAROČAJTE
..ZASAVSKI
TEDNIK"
Disciplina - pogoj za uspešno delo
Po vseh naših podjetjih v povoj-Mih letih govore in delajo za večjo Produktivnost in pocenitev proizvodnje. Vse to delamo zato, da bi zadostili vsem potrebam potrošnikov, to je, da bi zboljšali življenjske pogoje delovnih ljudi. Mnogo so pri tem dosegli vsi delovni kplektivi širom po naši domovini tn tudi v naši to-varni nismo v tem prizadevanju zaostajali; povečali smo proizvodnjo. Izboljšali pogoje dela, prav tako izboljšali kvaliteto naših izdelkov ter tudi asortiman teh Izdelkov približali trgu ln njegovemu povpraševanju, tako da nekako le gremo v korak z ostalimi našimi gospodarski-»ni organizacijami. Vendar še nismo zadovoljni. Mislimo in se trudimo še za boljšo organizacijo dela, za sodobno mehanizacijo, preiti pa želimo tudi na izdelavo steklarskih predmetov, ki jih še primanjkuje pri Mas in jih moramo še vedno uvažati. S tem bomo precej pripomogli k večjemu in hitrejšemu gospodarskemu napredku.
Za vse uspehe, ki smo jih dosegli ln jih še bomo. se pa moramo v prvi vrsti zahvaliti ljudem, ki so pravilno razumeli težaven gospodarski položaj nate mlade države in so zato
dali vse iz sebe, kar so mogli — ljudem, ki so celo pozabljali na svoje osebno udobje, saj jim je bilo jasno, da če bo družba več imela, bo tudi posameznik več Imel, ne da bi postavljali zase kakšne posebne zahteve, kar se danes že kaj rado dogaja. V socialistični družbi si proizvajalci sami delijo to, kar ustvarjajo, za to delitev tudi ni treba nobenih posredovalcev ali intervencij drugih.
Kljub raznim pozitivnim rezulta-
staviti nove ljudi, namreč takšne, ki še 7 dni izrednega dopusta, ki ga kakšna finančna škoda nastane, če niso bili vajeni dela v steklarni in vsakdo lahko izkoristi v določenih samo ena delavnica dve uri ne dela jih je bilo treba na delo šele uva- primerih, potem pač marsikdaj ne in da je takih primerov, zlasti ob dne-jati. Koliko je bilo nadalje treba bi bilo treba iskati izrednega nepla- vih plač ali praznikov največ, kar dela za odjavljanje in priglašanje čanega dopusta temu ali onemu, ka- se posebno občuti pri izvršitvi plana novih delavcev, in koliko je spet dar koli bi se mu zljubilo, kajti za- določenega dne, potem nam mora dela, da se nov delavec privadi svo- vedati se mora vsak količkaj trezno biti pač do tega, da tudi s to navado spet lahko dobili zaposlitev,	saj so	mu delu! Vsak tak delavec seveda	in pametno misleč človek, da s tako	prenehamo. To početje ni koristno,
se zavedali, da primanjkuje	delav-	ne more storiti toliko, kot tisti, ki	zahtevo otežljoča začrtano proizvod-	niti za prizadetega niti za skupnost,
cev, zlasti pa strokovnih. Posamez- je nekega dela že vajen. - So pa še njo, slabi pa s tem tudi finančni V novi, moderni tovarni, je pa sploh niki so bili celo ošabni ter so se druge težave. Tudi nezgod je pri efekt podjetja.	nedopustno, da bi dovoljevala tako
vedli, kakor da se htv tovarna usta- novih delavcih več kot pri starih, Neopravičeni Izostanki od dela so početje, kajti to ne povzroča samo vila, če jih ne bo.	tako da razen podjetja trpi pri de- spet napaka in slabost, ki se je ne slabitve proizvodnje in finančnega
Mlajši delavci so spet odhajali ]0Vnih nesrečah še socialno zavaro- morejo in nočejo znebiti posamezni efekta podjetja, ampak je tudi res, zato, ker niso takoj prišli na delov- vanje Upajmo, da bo prekomerna delavci, in to zlasti taki, ki jim je da se je že marsikatera nesreča pri-no mesto z boljšo plačb, in šli 'skat	fjuktuacija delovne sile polagoma	napredek In uspeh skupnosti deveta	petila zaradi tega, da ne omenjamo
zaslužek drugam, namesto	da ti	ponehala, vsaj pri starejših moških,	briga. To lahko imenujemo težko	prepirov in celo pretepanj, kar je
malo potrpeli, saj bi tudi pri nas kar se de,nQ žg opazi Sprejetje skle- opravičljivo sebičnost takih ljudi, skrajno nekulturno in civiliziranega prišli do večjega zaslužka. — °Pej pa, da tovarna določen čas ne sprej- ki jim ni mar, kako bodo njihovi člo_veka nevredno.
sti, ki nam ne morejo biti v ponos in so tudi gospodarsko zelo škodljive. Predvsem naj tu omenim fluk-tuacljo delavcev, ki je zelo značilna prav v naši tovarni, bila pri nas
ni delavci zahtev «1 cdpiist zaradi kakšne malenkosti, mnogokrat zaradi hipne razburjenošti, spet drugi z željo, da bodo kje drugje več zaslužili, pa tudi zaradi družinskih prepirov ln podobnih vzrokov. Mnogo med njimi je bilo tildi takih ki so že vnaprej povedali, da se bodo še vrnili, da gredo drugam za nekaj časa za spremembo, kajti prepri-
■ i 'it i	, |	»	ua tuvdl Ilci UU1ULCU	lic	cj	j4 ‘	* • j ** * v-' *
drugi pa so prihajali v tovarno	iskat	me t y de]o takih	jjudjj ki	sa_ zaVedni	in marljivi tovariši opravili	Ce primerjamo današnje stanje v
tom pa	v	našem	podjetju	zaznamo-	dela zato, da bi si	opomogli z	oble-	movolino zapuste delo	brez odpo- svojo dolžnost brez njih. Tudi ta po- naši tovarni z nekdanjim, vidimo,
jemo	tudi	pomanjkljivosti	in	slabo-	ko, nato pa nehajo	in odhajajo	delat	vetjneRa roka ,e Drecej	pripomoglo, jav je zelo škodljiv v proizvodnji in da smo že marsikaj slabega odpra-
*" i.i	"o	ki«	drugam ali pa se gredo učit kakšne da delavcj daaes ne odhajajo več tudi v skupnosti, najbolj pa takemu vili, vendar je še toliko pomanjklji-
y** -s* m	s san. ?«“ i«stxtis stot
Zsst sfflt s tafrmrss ssjuaaii^ažs ms ssasst asm
™ In iZriS' do™ M.vcl - ti “ sprejema več nar.,. Tn bo vpil- Prave te velo nelepe navade dole- odpravo v,eh teh slabosti pa Im. no In ostanejo aoma. ueiavci re- va]o	. Qne delavce da čenlh posameznikov.	razen vodstva podjetja tudi Stadl-
er1 le” tpžaško° del o ki Pni \valifTcI- bodo dobro premislili, preden bodo Drug velik prekršek delovne disci- kalna organizacija ter nazadnje rano1 slabše Dlačlno so na pri vsem opustili delo v svojem podjetju. pline je pitje alkoholnih pijač med sleherni član delovnega kolektiva, fznostavllenl tud	lažnim vremen-	Spet druga stvar, ki	slabi uspeh delovnim časom, s čimer bo treba Ako bomo odpravili te napake, bomo
E nenrUlkam	podjetja, je to, da številni delavci nehati, saj so ga drugod že skoro kulturno dvignili prizadete, jih
Zaradi navedenih ln še drugih hočejo Imeti neplačan dopust za povsem odpravili. Sicer ta slaba na- marsikdaj obvarovali revščine, v k*.
vzrokov 1e samo lansko leto v naši vsako malenkost. Ce pomislimo, da vada ni razširjena med vsemi de- tero pogosto zabredejo taki PO8» tovarni zapustilo delo 225 delavcev ima danes vsak delavec reden pla- lavci, ampak spet pri določenih po- mezniki, hkrati pa izboljšali stod|» in delavk, starih in mladih. Na nji- San dopust, da ima razen tega še sameznikih, rekli bi, da so skoraj nost dela in proizvodnjo, od katera
K«	v	P^Kv ,n vedno eni in ML ce »»Hira** odvisno naše boljše življenje.
STEKLARNA V HRASTNIKU LANI IN LETOS
Preteki« leto je bilo delo v hrastniški steklarni zelo težavno. Lani smo namreč v tovarni izvedli del njene obnove, pri čemer pa ni smela trpeti redna produkcija za leto 1959, predvidena v družbenem planu. Med letom so se stare proizvodne naprave v tovarni rušile, nove pa začele sredi leta obratovati. Delovni kolektiv je začel delati pri novih kadnih pečeh in z drugimi novimi napravami brez vsake poizkusne dobe. V vseh mesecih lanskega leta je kolektiv razen v maju postavljeno proizvodno nalogo izvršil.
Po pred nekaj leti izdelanih načrtih naj bi obnovljena steklarna v Hrastniku letno proizvedla okrog 6000 ton steklenih izdelkov. Medtem so pa potrebe po steklu mnogo hitreje naraščale, kot je bilo predvideno. Na povečanje povpraševanja in porabe steklenih izdelkov vplivajo povečana kupna sredstva, nadalje uvedba bolniškega zavarovanja kmetov, a tudi velik potrošnja sadnih sokov ter velik izvoz.
Obnovitev steklarne je bila razdeljena v tri faze. Lani je bila skončana prva faza rekonstrukcijskih del in je proizvodnja že presegla prvotno predvidene količine steklenih izdelkov.
Delovni kolektiv steklarne je po svojem delavskem svetu prevzel obvezo, da bo v letu 1959 izdelal 6.570 ton steklarskih izdelkov, katero količino naj bi tovarna tudi prodala. Kolektiv pa je izdelal lani 6.924 ton stekla, a prodano je bilo 7.004 ton (razlika iz zalog). Polovico vse produkcije so lansko leto predstavljale razne male embalažne stekenice ter kozarci za vlaganje sočivja in sadja, ostalo pa steklarski izdelki za gospodinjstvo in gostinstvo.
V	primerjavi z letom 1958 se je proizvodnja lani dvignila za 8,48 odstotka. Število povprečno zaposlenega osebja pa je bilo lansko leto za 3,37 odstotka večje kot predhodno leto. Minulo leto so v hrastniški steklarni pričeli obratovati razni novi stroji in naprave, tako da je del povečanja proizvodnje pripisati novim strojnim napravam, ostalo pa je uspeh večje delovne storilnosti. Ce upoštevamo težave, ki so nastale v tovarni v produkciji zaradi njene rekonstrukcije, da je nadalje primanjkovalo skladišč in da je bilo treba ljudi navajati na nov način dola, so lanskoletni proizvodni uspehi hrastniške steklarne zadovoljivi.
Cene steklenim izdekom se niso spremenile. Povprečno so bile le za 2, — din večje pri 1 kg steklarskih izdelkov kot v letu 1958.	,
Prispevki družbene skupnosti so bili za lansko leto predvideni z 217 milijoni dinarjev in jih je delovni kolektiv v tej višini tudi dosegel.
Razlika med lastno in prodajno ceno, ki se je prejšnja leta Izkazala kot dobiček, je bila lani predvidena z zneskom 285 milijonov dinarjev, dosežena pa z 278 milijoni.
V	zadnjih mesecih preteklega leta je delavski svet v imenu kolektiva sprejel obvezo, da bo tovarna dala v letu 1960 7.150 ton steklarskih izdelkov. S predlogom so soglašali tudi pristojni oblastni organi.
Dela v drugi fazi rekonstrukcije tovarne so medtem napredovala. Sklenjen je nakup novih strojev, predvideva se pa tudi večja proizvodnja zaradi uvedbe nagrajevanja kolektiva po ekonomskih enotah. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je bila proizvodnja dobra. Vse to narekuje povečanje proizvodnega načrta. Pristojni odbori in -lprava razpravljajo, da se proizvodni načrt steklarne za leto 1960 poveča od 7.150 ton na 7.500 ton.
Povečanje proizvodnje pri enakem številu zaposlenih pa je nujno, ker se bodo proizvodni stroški v tovarni zvišali. Tako je na primer rudnik v Pulju, ki pošilja steklarni glavno surovino — pesek, povečal njegovo ceno za 20 odstotkov. Povečali pa so se tudi stroški ostalih surovin in še drugih potrebščin. Predvsem pa sili k povečanju proizvodnje veliko povpraševanje po izdelkih Steklarne Hrastnik na domačih in tujih tržiščih.
S predvidenim povečanjem produkcije pa tovarna ne bo mogla zadovoljiti vseh zahtev, ker so te večje kot pa zmogljivost tovarne. Delovni kolektiv bo skušal doseči še večjo proizvodnjo, kot je predvidena, zlasti še, da doseže še letos v petletnem proizvodnem planu predvidene količine.	Makovec
KAKO KREPITI IN UREJATI SODELOVANJE DELOVNEGA KOLEKTIVA KOT NOSILCA UPRAVLJANJA
Krepitev vloge delovnega kolektiva kot nosilca upravljanja je v prvi vrsti odvisna od odnosov med delovnim kolektivom in organi delavskega samoupravljanja, zlasti delavskega sveta.
Neposredno aktivno sodelovanje delovnega kolektiva so odraža pri urejanju temeljnih organizacijskih vprašanj, v skrbi za dobro gospodarjenje pri upravljanju družbene lastnine, v skrbi za smotrno razpolaganje s sredstvi in izkoriščanju le-tah po njihovi namembnosti s tem. da prinašajo čim več koristi družb; In delovnemu kolektivu samemu-Poglavitna pravica in odgovorna dolžno6t delovnega kolek-
tiva je voliti in razrešila delavski syet, zato ima tudi kolektiv edino pravico, da izvoli ali raareši člane Delavskega sveta, ne da bi storil to delavski svet, kot se ie že zgodilo.
Delovni kolektiv tudi neposredno sodeluje pri urejanju delovnih razmerij, pri urejanju o osnovah tarifne politike in plačevanja v gospodarski organizaciji. Tudi pravila podjetja predstavljajo važno listino v posameznem podjetju, saj bi pravilnik lahko imenovali notranjo ustavo gospodarske organizacije. Zaradi take pomembnosti mora sodelovati piri tem delovni kolektiv tako, da pove o stvari svoje mnenje, kalko naj bi se urejala posame-
TELEVIZUSKI PIRATI POD MODRIM NEBOM
Čeprav na splošno menijo, da je oddajanje TV-programov iz letala predrago, krožil je nekaj tednov po nekaj ur dnevno nad morjem pred skandinavskimi državami letalo DC-3 z močnim televizijskim oddajnikom, ki mu pravijo — televizijski pirat!
Razlogi bega so kaj enostavni. V Skandinaviji je televizija monopol v rokah-velikih televizijskih družb:	Sveriges Radio,
Norsk Rlkskringkasting. danski in finski radio. Vse pa so načelno proti reklami, ki jo ln-drustrlja uporno zahteva.
Tovarne so zato ustanovile posebno družbo — Swedish Com-mercla] Television Company — ki je kupila star DC-3, montirala vanj 10 kw televizijski oddajnik z napovedovalnico vred in poslala vse skupaj nad morje, ki je že izven teritorialnih voda skandinavskih držav. Družba je mednarodna, in ker je morje razen tri milje širokega obalnega pasu prosto, so vsi protesti radijskih in televizijskih družb zaman.
Zanimivo je, da so 10 kW oddajnik sestavili iz vrste podse-sitavov, ki tehtajo le 50 kg; oddajnik z vsemi kontrolnimi aparaturami tehta 800 kg, napajalne naprave pa 300 kg.
Ker se DC-3 lahko dvigne le 4000 m visoko, ima za sedaj piratski oddajnik domet 100 km; družba pa je že naročila dve
ŽARNICA ZA 800D m2~
Velika dvorana berlinskega Deutschlandshalle meri v tlorisu 80x100 m, visoka pa je 22 metrov. Znana firma Osram je Izdelala zanjo posebno ksenem-sko žarnico z močjo 65.000 W, ki menda razsvetli velikansko dvorano tako, da lahko na vsakem sedežu čitaš časopis.
ENO
IZMED
ZASEDANJ
DELAVSKEGA
SVETA
STEKLARNE
HRASTNIK
novi letali tipa Metropolitan 440, ki letita 7000 m visoko. Tako se bo domet piratskih oddajnikov povečal na 250 km. Denar res povsod najde poti
zna vprašanja, ki se pojavljalo v gospodarski organizaciji.
Pri krepitvi sodelovanja delovnega kolektiva je posebne važnosti pravica, da ga organi delavskega samoupravljanja povprašajo za mnenje, preden odločijo o tem in onem, ter ga obveščajo o svojem delu. Delavsko samoupravljanje je sistem, kjer mora priti do veljave bogata ustvarjalna pobuda delavcev. Predvsem ie važno, da se kolektiv posvetuje o vprašanjih kot na primer: o predlogu letnega proizvodnega plana, o predlogu investicijskega programa. o predlogu za uporabo posameznih skladov, o predlogu za preusmeritev proizvodnje. za razširitev asortimenta m podobno. Pomembno je tudi, da delavec kot upravljavec zve, za-kal je bil sprejet posamezni predlog oziroma iz kakšnih razlogov njegov predlog ni mogel priti v poštev.
Posebna, važna oblika sodelovanja v določenih vprašanjih je tudi referendum, ki se ga
sploh ne poslužujemo. S to obliko dela lahko dobi Delavski s ve; mnenje kolektiva o določenih vprašanjih in je izid referenduma za delavski svet obvezen.
Z navedenim načinom ureditve odnosov med kolektivom in organi upravljanja v podjetjih se tarei še bolj krepi vloga delovnega kolektiva. Delavci se vnaprej in sproti seznanjajo z najvažnejšimi vprašanji svojega podjetja, vnaprej se seznanjajo z nameravanimi ukrepi, s predvidenimi namerami. Sezna- . njajo se pa, da lahko povedo svoje mnenje, prinesejo svoje predloge, da lahko s svojimi izkušnjami sodelujejo In pomagajo najti najprimernejšo ureditev.
Tako se Interes delavca dviga. njegovo obzorje in znanje širi, njegova pobuda Pa - uveljavlja.
V takih odnosih pa se končno tudi vedno bolj sproščajo delovne in ustvarjalne sposobnosti delavcev, do Izraza pa pridejo
njihove izkušnje in napredna prizadevanja. To je torej najboljša pot za razvoj delavskega samoupravljanja, za nenehno rast delovne storilnosti, za uresničevanje družbenih odnosov; za uveljavitev razgledanega de-lavca-upravljavca in izvrševalca.
Za uvajanje takih odnosov p« so seveda v polni meri odgovorna tudi politične organizacije Te so predvsem dolžne skrbeti za stalen medsebojni stik med delavskim svetom in kolektivom. Ob sedanjih občnih zborih sindikalnih podružnic, ob volitvah vodstev osnovnih organizacij Zveze komunistov., ob volitvah novih organov samoupravljanja je potrebno kritično oceniti, kako se rešitev raznih problemov sprovaja v življenje. Rekli bi, v nekaterih podjetjih več. v nekaterih spet manj, v konkretnih prilikah pa prepustimo, da vsak kolektiv sam odloči, kako to sprovede in reši v svojem okviru.
KAJ PRIČAKUJEMO OD LETOŠNJIH 0RCNIH ZR0R0V SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Nove pobude za gospodareče
Tale čas vodstva sindikalnih organizacij v številnih zasavskih podjetjih začenjajo s prvimi pripravami na bližnje občne zbore. Po podatkih, ki jih imamo pred seboj, je glavna skrb vodstev sindikalnih organizacij vsebina teh občnih zborov. Podoba je, da se domala vse organizacije zavedajo, da bodo morale dati letos članstvu odgovore na številna vprašanja, ne načelno, marveč podrobno. Pismo Centralnega sveta zveze sindikatov, v katerem opominja na veliko odgovornost sindikalnih organizacij ob pripravah in izvedbi občnih zborov, je vsepovsod imelo velik odmev, in zelo malo je organizacij, ki doslej niso začele posvečati vso pazljivost vsebinski plati bližnjih občnih zborov.
V prvi plan priprav na bližnje občne zbore lahko štejemo priprave za ocenitev lanskoletnega gospodarjenja in začete akcije za uvajanje stimulativnejšega nagrajevanja. To sta dve izhodiščni točki, ki-se ena z drugo prepletata in ki trenutno delavce najbolj zanimata. Okrog tega pa se bo, razumljivo, odprlo še obilo drugih vprašanj, ki so v najtesnejši zvezi z vsakodnevnim življenjem delavcev. Ocena gospodarjenja naj odpre vrsto pobud in nasvetov članstva za sedanje in bodoče delo v gospodarskih organizacijah. Vendar moramo opozoriti sindikalne organizacije na nekatere slabosti, ki so se pokazale na lanskoletnih občnih zborih. Nekatera vodstva sindikalnih organizacij so namreč prišla pred občne zbore z zelo pavšalnimi ugotovitvami in prikazu o gospodarjenju v podjetjih, drugod pa so spet enostavno prepisali zaključne račune, koder so jih že imeli pri roki in jih objavili članstvu. Ravno novost, da naj Imajo sindikalne organizacije gospodarskih organizacij letos občne zbore po zaključnih računih, odpira nove in zelo velike možnosti, da so prikazi gospodarjenja in sploh poslovanja podjetij letos mnogo bolj tehtni, utemeljeni in bolj razumljivi članstvu. To je treba jasno in odločno
povedati pred občnimi zbori, da ne bo kasneje različnih očitkov članstva, da občni zbori niso prinesli celovitih prikazov gospodarjenja in razvoja podjetij. Če smo se odločili, da naj bodo občni zbori posvečeni med drugim tudi vsem tistim problemom, ki odpirajo perspektive za nadaljnje in predvsem izboljšano gospodarjenje, potem ni dvoma, da je odvisno tudi od sindikalnih vodstev, kako sprostiti v članstvu pobude in nasvete.
Drugo vprašanje, ki je ozko povezano z gospodarjenjem, je nagrajevanje. Nekateri trdijo, da je bilo o tej zadevi napisanega in izrečenega že vse preveč besed in porabljenega preveč časa. Ne bi mogli reči, da imajo prav. Ravno nasprotno; v marsikaterem podjetju mnogo premalo. Iz prakse lahko povem primer, ko v neki ustanovi člani kolektiva sploh niso dobili vpogled novega tarifnega pravilnika, oziroma so' posameznim članom kolektiva pokazali samo tiste stvari, ki se jih osebno tičejo. Razumljivo je, da so na občnem zboru člani -kolektiya ostro nastopili proti takšnemu pojmovanju in energično zahtevali, naj v bodoče igrajo v vodstvu z odprtimi kartami. Razprav o nagrajevanju, zlasti o možnostih uvajanja še stimulativnejšega nagrajevanja naj bo na občnih zborih čim več. Ni dvoma, da bodo sindikalna vodstva prišla na občne zbore z nekaterimi analizami o stanju stimulativnega nagrajevanja in da bodo razvili še nekatere načrte, ki jih imajo organi upravljanja na tem področju. Kaže, da bodo ocene dosedanjega uvajanja stimulativnejšega nagrajevanja dale vrsto snovi za razprave. Ponekod bodo delavcem na občnih zborih dali celo prve informacije o pripravah na uvajanje nagrajevanja po enoti proizvoda ali gospodarskih enotah. Drugje bodo prišli z načrti o tem, kako stoodstotno uvesti nagrajevanje po učinku. Skratka: ni dvoma, da nagrajevanje ne bo našlo potrebnega prostora v poročilih dela sindikalnih organizacij. In prav bi
bilo, da bi prišle od članstva še ne-1 katere nove pobude.
Tretja stvar, ki jo pričakujemo od letošnjih občnih zborov, so načrti za uvajanje stalnega strokovnega izobraževanja. Zdi se, da zdaj ne more biti nobenih dvomov več, kaj pravzaprav želimo doseči na tem področju. Nedavno plenarno zasedanje Republiškega sveta sindikatov za Slovenijo, in zlasti referat člana tajništva republiškega sveta tovariša Iva Tavčarja o bodočem strokovnem izobraževanju v naših kolektivih, je bil tako izčrpen in podroben, da bi morali občni zbori nekatere pobude tega referata in posvetovanja že praktično uresničiti. Vsakršno odlašanje ali celo zavlačevanje bi se utegnilo ne le maščevati, marveč bi bilo politično škodljivo. Sindikati so najbolj poklicani, da dajo vse potrebne pobude za vsestransko in poglobljeno strokovno izobraževanje v kolektivih, in tu jim nihče ne sme odreči podpore. Seveda je treba vse to temeljito pripraviti; ne gre za to, da bi na vrat na nos ’ začeli brez slehernih načrtov izvajati nekakšno, izobraževanje, ki ni skrbno preštudirano in ki ne bi v končni fazi dalo nobenih rezultatov. Sindikalne organizacije bi morale skupno z organi upravljanja kar najbolj skrbno pretresti, kaj hočejo doseči na tem področju in kam usmeriti poglavitno skrb. Občni zbori so najboljša prilika, da o tem delavci razpravljajo in dajo svoje mnenje in izrazijo svojo pripravljenost vložiti vse napore za izvedbo tega, pravzaprav dolgoročnega plana strokovnega izobraževanja.
Zgrešeno bi pa bilo, če, bi občni zbori govorili samo o teh zadevah. Skoroda ni področja, o katerem ne bi znali občni zbori izreči svoje oc.e-ne ali svoje mnenje. Od občnih zborov pričakujemo, da bodo vsestranski, ne samo načelni, marveč da bodo zadeli v živo, kot pravimo, in dali vrsto pobud za bodoče, še tehtnejše uveljavljanje našega gospodarskega in družbenega sistema.
PROGRAM DELA SINDIKALNE P0DRU2N1CE STEKLARNE HRASTNIK ZA LETO 1960
Zopet je leto dela za nami in sedaj ocenjujemo uspehe, ki smo jih dosegli, pa tudi stvari, ki smo jih pustili vnemar, ali iz objektivnih vzrokov ali so nam ušle zaradi obilice drugih skrbi. Na podlagi take analize začnejo po navadi delati vse organizacije načrte za prihodnje leto, da ne bi izpustili kaj, kar je za člane določene organizacije koristno in pomembno. Tako se tudi naša sindikalna podružnica ukvarja že dalj časa s pripravami za izvolitev novega upravnega odbora podružnice, ki naj bi se letos pomladil z novimi člani. Ne smemo tudi pozabiti, da je v našem podjetju zaposlpna približno polovica žensk, ki morajo tudi imetj svoje zastopnice v sindikalnem odboru, kar pa žal vsako leto le s težavo dosežemo, in to s pomočjo posameznih moških, namesto da bi se za to same ženske borile in zahtevale.
Tudi mladina naj ima primerno število zastopnikov v upravnem odboru, saj je tudi ta v našem podjetju številna in v proizvodnem procesu enakovredna. Posebno važno je tudi pri izbiri kadrov za vodilna mesta, da izpustimo take, ki že več let opravljajo funkcije, čeprav zadovoljivo, vendar postanejo taki ljudje po več letih nedojemljivi za nove stvari in nove naloge, ki se postavljajo pred nas vsako leto v novih okoliščinah našega gospodarskega razvoja. Pa tudi zato je potrebna zamenjava starejših ljudi z mlajšimi, da bomo na ta način usposobili čim več mladih delavcev v zavestne in napredne ljudi, ki bodo razumeli našo preteklo in sedanjo borbo delavskega razreda. V funkcijah pa se bodo tudi najprej seznanili z delavskim in družbenim upravljanjem, kar jim bo v bodeče koristilo.
Razen nalog, ki so jih izvršile sindikalne organizacije v preteklih letih in ki zanje vemo, da so bile potrebne in koristne, pa se bo v letu 1960 treba lotiti tudi nalog, ki so bile nakazane na IV. kongresu ZSJ, VII. kongresu ZKJ in IV. kongresu ZKS ter na II. plenumu CK ZKJ. Delati bo treba v smeri, ki so se delovni ljudje ob tej priliki zanjo odločili za čim uspešnejšo socialistično graditev.
Da bi čim uspešneje premagovali naše težave na gospodarskem področju, bo prizadevanje sindikalne po- ' družnice tudi v letu 1960 usmerjeno na problematiko produktivnosti dela. Da pa bomo imeli tukaj čim večji uspeh, bo treba usmeriti vse sile v izpopolnjevanje našega sistema nagrajevanja, ki ima še določene hibe in še ni dovolj stimulativen za nekatera dela. Sistem nagrajevanja po učinku pri nas ni nov, vendar so nekatera podjetja dosegla zadnja leta, posebno lani, znatne uspehe tako, da moramo tudi mi začeti z reorganizacijo nagrajevanja. Skrbeti bo treba za to, da ne bo delavca ali uslužbenca, ki bi še delal za enostavno urno ali mesečno plačo, ampak da bo vsak zainteresiran na uspehu svojega dela. Da pa bomo to nalogo čim pravilneje opravili, bo razen političnih priprav treba poskrbeti tudi za strokovne ljudi, ki bodo kos tej težki in odgovorni nalogi. Te naloge smo se že lotili in sedaj je potrebno, da vsak po svojih močeh pripomore, da bo to delo čim popolneje opravljeno.
DRUGE VAŽNE NALOGE
Več pozornosti bo treba v bodoče posvčttf! vprašanju racionalizatorstva
in lznajditeljstva v naši proizvodnji. Sicer že imamo nekaj primerov, ko so posamezniki dobili priznanje za odkritje novih možnosti v proizvodnji, nekaj pa smo jih spregledali, kar ni koristno, ampak škodljivo za podjetje. V naši tovarni je še vse polno možnosti za razne izboljšave.
Ce bomo to pravilno nagrajevali, bomo na tem področju še več dosegli. Ker je v naši tovarni mnogo različnih polavtomatskih strojev, sedaj tudi že avtomatskih, in še več jih bo, so tukaj razne možnosti za izboljšave ,pa tudi za očuvanje in podaljšanje življenja teh strojev. Ce bomo pravilno ocenjevali in nagrajevali tiste, ki bodo pripomogli k znatnim izboljšavam, bomo imeli veliko koristi od tega. To velja za očuvanje surovin in raznega pomožnega materiala, s katerim se mnogokrat dela .kakor da je zastonj.
Strokovno izobraževanje delavcev za čimuspešnejše odstranjevanje ovir v proizvodnji, ostane še naprej ena od zelo važnih nalog sindikatov. ,V letošnjem letu bo treba dati vso podporo organiziranju Izobraževalnega
centra v naši to_varni ter obiskovanju članov kolektiva predavanj, ki jih organizira Ljudska univerza vsak teden pri nas za širše izobraževanje. Namen vseh teh ustanov je, izoblikovati industrijskega delavca, ki mora čim več znati na svojem delovnem mestu, hkrati pa, da bo delavec
tudi ekonomsko in politično tako izobražen, da bo laže razumel svoje naloge in aktivno sodeloval v delavskem in družbenem upravljanju.
Tudi kulturnemu in prosvetnemu delu ter delavskemu športu mora sindikalna organizacija posvečati vedno več pozornosti. Kulturnoprosvetnego in tudi zabavnega dela in življenja mora biti vedno več med delovnimi ljudmi, kar naj postane sestavni del družbenega standarda. Da pa bi to dosegli, moramo delavce usmerjati v aktivno delo društev Svobod, Partizana in drugih organizacij in društev, kjer najdejo kulturno razvedrilo in zabavo po d^lu. Zelo potrebno je tudi misliti. na zgraditev primernih športnih objektov v bližini naselij, kar smo pri nas delno že napravili, vendar bi bilo dobro misliti
Seznanimo se tudi s tem
še na to, da bi se športna dejavnost razširila še na druge discipline.
SKRB ZA DELOVNEGA ČLOVEKA
Velika potreba pri nas v Hrastniku je širjenje objektov družbenega standarda ter nudenje pomoči novoustanovljenim stanovanjskim skupnostim, toda težave so v tem, da v kraju nima nobeno podjetje večjih. sredstev na razpolago, ker so vsa v obnavljanju in Širjenju, tako da trenutno ne morejo dati izdatnejše pomoči v ta namen. Upamo, da se bo to nezadovoljivo stanje v nekaj letih Izboljšalo.
Izkorlščenje letnega dopusta je v našem kolektivu še kar dobro organizirano, misliti pa bo treba na to, da bi posamezni člani lahko menjali kraj letovanja z drugimi podjetji, ki imajo tudi svoje počitniške domove. Kar se pa tiče sodelovanje s počitniško skupnostjo, pri občini, je to koristna stvar, vendar so pri nas ovire, ker imajo vsa večja podjetja že svoje domove, v katera so vlagala sredstva in jih sedaj ne kaže kar pustiti, sredstev pa tudi nimajo toliko, da bi Jih dala na razpolago za ustanovitev novega doma počitniške skupnosti, za kar je prav lepa prilika v Pulju.
Skrb za človeka na delovnem mestu, zaščitna sredstva in podobno — vse- je bilo pri nas mnogokrat na dnevnem redu sindikalnih sej in tudi na množičnih sestankih kolektiva so večkrat obravnavali ta vprašanja, vendar JS še vedno toliko pomanjkljivosti, dB mora ta naloga ostati še vnaprej ena od najvažnejših. Ko bo naša tovarna v celoti obnovljena, se bo ta skrb znatno zmanjšala, se-
veda bomo morali za to primerno vzgojiti ljudi, kajti slabo vzgojen človek lahko sam sebi škoduje in tudi drugim, pa četudi delajo v najsodobnejših prostorih.
Pred nami so volitve novega delavskega sveta, ki jim mora sindikalna podružnica posvetiti vso pozornost Od izbire kadrov je odvisno, kakšen bo novi delavski svet in upravni odbor, ali bo težil za napredkom kolektiva in istočasno komune, ali pa bo ozko gledal le za svoje osebne koristi, kar se zelo rado dogaja pri nezavednih ljudeh. Taki ljudje ovirajo delo upravnih organov in jim mnogokrat skoro onemogočajo sprejeti pametne in koristne sklepe. — Kot kaže, bomo morali letos glede na prehod na ekonomske enote formirati sindikalne odbore po teh enotah, kako bo treba delavski svet prilagoditi novim razmeram, pa še ni znano.
Razen teh konkretnih nalog so pa še druga vprašanja, ki delajo ljudem težave, namreč ne preveč dobro urejena trgovina, gostinstvo in obrt v komuni. Tudi tukaj je dolžnost sindikalnih odborov, da preko svojega članstva analizirajo stanje, kakršno je, ter prinašajo predloge, kaj bi lahko izboljšali In popravili. Marsikaj se da z dobro voljo in razumevanjem izboljšati, za večje izboljšave pa so tudi tukaj potrebna znatna sredstva. Ljudje pa bi bili zadovoljni, če bi videli, da so se njihovi skromni predlogi uresničili in izvršili. — Obrtno dejavnost bodo skušali rešiti v okviru stanovanjskih skupnosti, vendar bo treba tu kon* kretne pomoči naših podjetij.

:
Sindikalna podružnica pred obračunom svojega dela
Nekako neobičajno pozno bo letos občni zbor sindikalne podružnice, ki je predviden za 6. marec 1960. V teku so vse priprave za izvedbo' občnega zbora, kar aadaja odbornikom obilo dela in skrbi.
Da pa kolektiv ne bi mislil, da je to zakasnitev zakrivila podružnica, ker da ni uspela pripraviti vsega potrebnega materiala že prej, moramo pojasniti, zakaj je do tega prišlo.
2e dolgo časa ugotavljamo in praksa prav tako po-kazuje, da je tudi delo podružnice vse bolj povezano s proizvodnjo in njenimi uspehi, kakor tudi neuspehi. V današnjih pogojih ni dovolj, če podružnica poda obračun svojega dela, ne oceni pa istočasno tudi gospodarskega uspeha svojega podjetja. Vse bolj jasno postaja, da za dobro gospodarjenje v podjetju ni odgovor samo delavsko-samoupravljanje, ampak da so za to odgovorni vsi člani kolektiva in tudi vsa člani sindikalne podružnice. Zato so naši nadrejeni forumi izdali priporočilo, naj podružnice izvedejo svoj občni zbor takoj po izvršenem zaključnem računu podjetja, ki ga pa tudi ni mogoče napravita takoj ob koncu leta, ampak je to izvedljivo šele po določenem času. Tako tudi v našem primeru.
Vse bolj jasno, nam postaja, da je tudi naše življenje v prostem času odvisno od proizvod j e in njenih uspehov. Ne more nam biti vseeno, koliko smo proizvedli in kakšna sredstva smo ustvarili za fond skupne porabe. Tudi delo podružnice je v celoti odvisno od tega, kajti le-ta ne dobi od kolektiva dovolj sredstev, akc mu ni uspelo jih ustvariti, potem podružnica ne more organdzirati cenenih letnih oddihov za svoje člane, ne more pomagati razvijati kulturne in fizkulturne dejavnosti v kolektivu, ne more organizirati poučnih in drugih izletov itd. Pa tudi vprašanje izgradnje toliko potrebnih stanovanj za delovne ljudi je v celoti odvisno od gospodarskega uspeha naših podjetij, nadalje vsa komunalna dejavnost in še drugo.
Zato smo dolžni, da v ospredje poročil In obravnave občnega zbora sindikalne podružnice potisnemo gospodarjenje v podjetju, kateremu bomo dodali še delo podružnice same in ostalo. Poročila o vsem tem bodo po vsebini in obsegu večja kot sicer ter se bodo razdelila na tisti del, ki ga bodo delegati dobili že pred občnim zborom na vpogled in tisti, ki ga bo prinesel sam občni zbor.
Kakor prejšnja leta, tako bomo tudi letošnji občni zbor izvedli na delegatski način, le z večjim številom delegatov, in sicer smo izvolili na vsake 4 člane enega delegata. Seveda pa vabimo na občni zbor tuda ostale člane, ki niso delegati, da s svojimi predlogi in pripombami v razpravi doprinesejo svoj delež k boljši izvedbi občnega zbora.
Občni zbor bo prinesel obilo opravkov, ker bo moral, oceniti dosedanje delo in prinesti svoje pripombe, še bolj pa, ker se moramo zavedati bližnjih, še bolj zahtevnih nalog, ko prehajamo in iščemo boljše in popolnejše oblike nagrajevanja in gospodarjenja v podjetjih, tako na primer nagrajevanje po ekonomskih enotah in enotah proizvoda.
Predvsem nam prostor v listu ne dopušča, da bi v tem sestavku obširneje obravnavali vso problematiko v preteklem letu, kakor tudi ne bližnjo, zlasti ko smo sredi priprav ra občni zbor podružnice.
Vendar sodim za umestno, da se dotaknem nekega, v našem kolektivu še vedno perečega vprašanja, to je vprašanje v naši tovarni zaposlenih tovarišic. V našem podjetju je precejšnje število žena, skoraj polovica. Ce pa pogledamo, kako so le-te zastopane v naši podružnici ali pa v delavskem samoupravljanju in še drugod, vidimo, da to razmerje še zdaleč ni pravilno in gre v .njihovo škodo. Se vedno nismo pri mnogih ljudeh uspeli doseči tega, da bi se otresli zastarele patriarhalne miselnosti, češ da ima žena samo pravico da dela, nima pa pravice, da soodloča v vseh življenjskih vprašanjih, in da je to stvar moških, ki da se na to bolje razumejo. Mnogi še vedno ne razumejo, da žena najlaže razume ženo in tudi zastopa njene upravičene težnje, ne pa moški. Se vedno ne razumejo, da so tudi one dolžne v enaki meri sodelovati z moškimi. Zato po tej poti apeliramo na vse tovarišice, da bolj globoko razmišljajo o teh svojih problemih, da se kljub pomanjkanju časa, ker. so preobremenjene z delom, bolj aktivno vključujejo v enakopravno soodločanje - predvsem pa, da pri volitvah opustijo, kot je to že stara praksa, da žena črta ženo in voli moškega
Z željo, da nam tega očitka, tovarišice, ne boste zamerile, saj je v resnic) dobronameren, tudi vas kakor tudi osta’e člane podružnice še enkrat vabimo, da se v čim večjem številu udeležite občnega zbora, ki bo dne 6. .narca 1960 ob 8. uri v kino dvorani Svobode II.
/	S. Radej
Zanimalo vas bo!
(Z zapisnlco skozi obrate)
V	mesecu januarju je naša steklarna izvozila 11 vagonov steklenih izdelkov, in to v naslednje države, v Zahodno Nemčijo kar 7 vagonov raznih kozarcev, razsvetljavnega in stiskanega stekla; v Egipt parfunke, v Sirijo valjčke, V Italijo razno stiskano steklo, na Malto in v Libanon pa tudi razno stiskano steklo.
Zaradi velikeg.i povpraševanja po barvastem steklu smo dosedanjo I. a banjo prebarvali od dosedanje rjave na -šampanjsko- barvo. Pozneje se bo prebarvala še na modro, zeleno in verjetno tudi na rožnato barvo.
S tem ukrepom bomo zadovoljili domač kakor tucu inozemski trg, ki išče barvaste izdelke.
V	mesecu februarju smo že začeli z večjo proizvodnjo raznih tulp za električno razsvetljavo, in to predvsem za izvoz v Zahodno Nemčijo. Do sedaj smo Izvozili že 3 vagone razsvetljavnega stekla, predvsem steklenih krogel od 150-180 mm premera. In vagon brizganih tulp. - Vsekakor je to za kolektiv velik uspeh ker je na nemškem tržišču zelo velika konkurenca s steklenimi izdelki.
Dosedanjo 4. banjo smo prebarvalo na rjavo barvo.
S tem bo mogoče zadovoljiti potrebe trga z izdelki iz rjavega stekla. Največ od teh Izdelkov produciramo za potrebe zdrastva, laboratorijev in vojne industije. Povpraševanje po izdelkih iz rjavega stekla je zelo veliko.
Tudi avtomatska proizvodnja se bo zelo razširila. V kratkem bomo pričeli s proizvodnjo steklenic za penicilin. Za te steklenice je veliko povpraševanje na domačem tržišču. Tudi Inozemsko tržišče se zanima za tovrstne Izdelke.	v
Dosedanja proizvodnja na avtomatu obsega le izdelavo medicink od 20-100-gramskih steklenic, za Btol-Celje od 15 g. Avtomat dosega tudi že 60.000 kosov v 24 urah. Razen tega so bile v proizvodnji 100-grarmke rt*, klenice za Tovarno Luksol — Zrenjanin, V te steklenice polnijo nov preparat za nego lasišč.
V	drugi polovici leta bomo tudi v našem kolektivu prešli na obračun po ekonomskih enotah in
Po enoti proizvoda. Predvideno je. da bo v naši tovarni 10 ekonomskih enot. O uspehih po novem obračunavanju bomo še pdsali.
Po operativnem planu je predvideno, da bomo v mesecu februarju izdelali dnevno 23.532 kg steklenih izdelkov. Mesečni plan ^ predvideva, da bomo v 24 delovnih dneh napravili 565 ton steklenih izdelkov.
Pred dnevi Je obiskal našo tovarno kupec Rosse iz Homberga (Zah. Nemčija). Zanimal se je za razsvetljav-no steklo. Sklenjena je bila pogodba za izdelavo preko 150.000 kosov raznih lestenčnih krogel in tulp. Predvsem le ugodno za nas, da kupec želi steklo v prozorni beli barvi, katere proizvodnja je pri ras na precej visoki •topnji.	R- v-
m
m
OBČINSKA KONFERENCA ZB NOV V HRASTNIKU
Prostori muzeja so premajhni
V okviru občinske organizacije Zveze borcev NOV v Hrastniku delujejo njene krajevne organizacije Hrastnik, Dol, Zidani most ln Kad ».V Delo občinskega odbora, je pokazalo. č)a je doseglo prav lepe uspehe Pred organizacijo ZB so stale lani orav rv-ne uatog* Tako je bilo treba poskrbeti, da so bila vsem upravičenim priznana leta za sodelovanje v NOV, treba je bild urediti Muzej NOV, grobove padlih borcev ter spomenikov, prav tako je morala organizacija skrbeti za 94 otrok padlih borcev narodnoosvobodilne vojne.
Preteklo leto se je vključilo v Zvezo borcev 71 novih čla-
nov, V okviru občinske ZB je delovalo 8 komisi', spiski -•a-dalje pokazujejo, da IS odstotkov članov ZB NOV de a v političnih organizacijah.
Pohvale vredno je nadalje delo organizacije z mladino. Tako Je Zveza borcev priredila več Dogovoro- s šoVko ml-ritno. kateri so posamezni borci pripovedovali svoje zanimive doživljale iz partizanskih časov. V razpravi so na občinski konferenci ugotovili, da bo treba to obliko dela v letošnjem letu še bolj gojiti. Nadalje so na konferenci ugotovili, da so muzejski prostori NOV premajhni prav tako resen problem predstavlja v Hrast-
Kaj pa turizem v Hrastniku?
Zadnji plenum občinskega odbora SZDL v Hrastniku je obravnaval vprašanje, ki v poslednjih letih vedno bolj stopa v ospredje, namreč razvijanje turizma v hrastniškl občini.
O tem problemu je povzel besedo tovariš Hudoklin, ki je dejal, da sicer že obstaja turistično društvo v Radečah, vendar je priporočljivo razmišljati tudi o ustanovitvi turističnega društva v Hrastniku. To nalogo bi najlaže prevzelo a primernim razširjenjem odbora Olepševalno društvo v kraju. Očitno Je v Hrastniku, da so v njem dani pogoji za razvoj turizma, da se pa pospeševanja te važne gospodarske veje v kraju doslej še ni nihče pobliže lotil. Trenutno stanje v Hrastniku je v teuf pogledu takšno, da tamkaj ni mogoče dobiti sobe za tujce, postrežba v gostinskih lokalih je Pa sedal tudi taka. da težko dobiš toplo hrano- To stanje bo treba vsekakor čimprej izboljšati. potrebno pa se bo tudi lotiti ureditve vseh krajevnih cest ter izboljšati avtobusno zvežb med bližnjimi in daljnimi kraji. V sedanjih prilikah bi prišel v poštev turizem na planinske Izletniške točke v okolici, predvsem na Kum. Kal [n na Gore, ki že razpolagajo z lepo urejenimi planinskimi domovi s primernimi prenočišči tn tudi zadovoljivo hrano. Ce se na primer na Gore uredi cesta. potem bo mogoče priti na to izletniško točko z vsakim vozilom.
Nadalje se odpira vprašanje, ali ne bi kazalo, da se prične razmišljati o gradnji primerne vzpenjače na planino Kal, ki je hrastnišklm domačinom posebno priljubljena ter številni delovni ljudje radi prežive svoj letni dopust na tej prikupni planini, ki bi pa z izgradnjo vzpenjače na njo privabljala tudi številne turiste Iz drugih krajev.
Nadalje so v hrastniškl komuni dani vsi pogoji, da se za turiste organizira dober ribolov, tako v potoku Bobnu v Hrastniku kakor tudi v Bralci na Dolu ter Sopoti v Radečah, kjer 1e dovolj postrvi.
Občinski družbeni načrt predvideva znatne postavke za ureditev turističnih postaj. Prvenstveno bi bilo treba adaptirati hotel »Jadran« v Radečah. V samem Hrastniku so dane možnosti. da se uredi in primerno opremi Izletniška postojanka v Pnapretnem z adaptacijo tamkajšnjega zadružnega doma.
Na plenarnem zasedanju s-o napravili o tem vprašanju primerne zaključke. Tako naj se svet za blagovni promet pri ObLO razdeli na dva sveta, od katerih bo eden deloval lcot svet za turizem in gostinstvo Nadalje naj se v družbeni plan občine vnese ureditev ceste na Gore, Prav tako Je priporočljivo. da se izdela razvojni plan turizma v občini Hrastnik za nadaljnjih 5 let
R- V.
PLANINSKA POSTOJANKA V GORAH - SPREDNJI DEL JE 2E ZGOTOVLJEN TER SLUŽI SVOJEMU NAMENU
Pravilnik o oddajanju stanovanj v hišah, s katerimi razpolaga tovarna
Upravni odbor in delavski svet steklarne sta obširno razpravljala o izdelavi pravilnika, ki določa, kako se oddajajo stanovanja, s katerimi podjetje razpolaga. Pravilnik navaja način dodeljevanja stanovanj za člane delovnega kolektiva. DS je po predlogu na. pravil že nekaj popravkov. V pravilniku se glasi, da imajo pri dodeljevanju stanovanja prvenstveno pravico:
1. delavci in uslužbenci podjetja. ki so zaposleni na visokokvalificiranih delovnih mestih in kvalificiranih mestih več kot 5 let, borci NOV, ki so stopili v NOV pred 1. januarjem 1944, ter vojni invalidi NOV; 2. delavci in uslužbenci na polkvalificiranih delovnih mestih, ki so v podjetju zaposleni več kot 10 let, ter borci NOV, ki so odšli v NOV po 1. jatluarju 1944; 3. vsi ostali delavci in uslužbenci, ki so v podjetju zaposleni več kot 5 let.
Člen 13 pravilnika določa, da o dodelitvi stanovanj odloča 5-članska komisija za dodeljevanje stanovanj, ki jo imenuje DS. Predsednik te komisije mora biti član delavskega sveta.
Prošnja za dodelitev mora vsebovati naslednje podatke:
1. ime in priimek _ prosilca;
2. število družinskih članov ter njihovo starost, poklic ter število otrok; 3. dobo zaposlitve pri podjetju; 4. poklic in delovno mesto, na katerem je prosilec zaposlen; 5, kakšno stanovanje mu je potrebno ln Iz kakšnih razlogov.
Člen 20 pravilnika pravi, da mora komisija odločbo o dodelitvi stanovanja objaviti na trdil.
niku glavni spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, za katerega bo treba najti kak drug prostor ali p« ga urediti na dosedanjem mestu tako. da bo v okras kraja ln s svojo okolico dostojen žrtev, haterim je bil postavljen.
Občni zbor ‘ je z zadovoljstvom ugotovil da. je bila skrb za partizanske sirote lani uspešna. Vsi ti otroci so materialno preskrbljeni, med njimi jih 38 obiskuje strokovne šole, 10 osnovno šolo, 7 univerzo. 2 vojaško šolo. 5 pa jih študira v gimnaziji-
V razpravi so člani ponovno ostro obsodili v raznih krajih ln državah sveto pojavljajoči se antisemitizem, ki ga zavrača celoten kulturni svet.
Omenili smo že. da Je morala ZB skrbeti za priznanje .«t prosilcem, ki so se udeležili narodnoosvobodilnega boja. V zadevi je bilo 43 prošeni ugodno rešenih, pet pa zavrnjenih.
Letos bo morala organizacija ZB skrbeti tudi za strokoven dvig članov, ki to žele. Društvo teži za tem. da se člmveč članov priglasi za dovršdtev osemletke, saj od skupno 778
članov 351 še ni »končalo 8-razrednega osnovnošolskega študija. — Iz zapiskov 'e nadalje razvidno, da je 240 članov ZB naročeno na revijo »Borec«. Akcijo za razširitev vrste naročnikov te revije bo treba pospešiti.
V razpravt Je povzel besedo še okrajni sekretar tov. Vrbovšek ter dal za bodoče delo organizacije ZB NOV več napotkov. — Na občnem zboru so končno izvolili nov občinski odbor Zveze borcev ter delegate za okrajno konferenco ZB.
R-V.
MUZEJ NOV V HRASTNIKU IMA NAD 700 DOKUMENTOV
r
oglasni deski v tovarni oz. v posameznih obratih. Člen 32 govori, kdaj preneha veljavnost pogodbe za stanovanje. Tu je rečeno:	nosilcu stano-
vanjske pravice sme hišni svet odpovedati stanovanje v naslednjih primerih: če nosilec stanovanjske »'ravice ali član njegovega gospodinjstva namerno dela škodo v stanovanju in ga uporablja v nasprotju z določili stanovanjske pogodbe; če nosilec te pravice ali pa član gospodinjstva uporablja stanovanje tako, da mot) druge stanovalce v mirni uporabi stanovanja; če nosilec stanovanjske pravice 3 zaporedne mesece ne plača stanarine ali ne plača v tem času stroškov za uporabo naprav za skupno uporabo; če nosilec sta. novanjske pravice ne plača upravnih in vzdrževalnih stroškov; v drugih primerih, ki, jih določa zakon o stanovanjskih razmerah.
Stanovanjske pogodbe	po
tudi v tehle primerih: če je prenehalo njegovo delovno razmerje samovoljno ali	po
lastni odpovedi; če je prenehalo delovno razmerje po disciplinski sodbi; če Je prenehalo njegovo delovno razmerje zaradi obsodbe za kazniva dejanja, ki ima z posledico prenehanje delovnega razmerja.
Stanovanjske pogodbe	po
prednjem odstavku ni ..mogoče odpovedati, če Je .nosilec stanovanjske pravice več kot 10 let uporabljal stanovanje.
Pravilnik regulira tudi vsa ostala določila, skladna z ostalimi predpisi stanovanjskega zakona.
Pravilnik je DS v celoti po-
Kakšno je zdravstveno stanje steklarjev
Ko me je uredniški odbor »Steklarja« naprosil, naj opišem ter analiziram zdravstveno stanje steklarskih delavcev, sem z veseljem obenem pa z nekim strahom prevzel to nalogo. Zavedam se, da je ta opis ter analiza le mišljenje enega, čeprav zdravstvenega delavca ter ne more biti popolnoma objektivna in ne prenese vso kritiko, ker je gledana iz zornega kota zdravnika, ki ne upošteva vseh subjektivnih in objektivnih težav ljudi, ki so odgovorni za produkcijo v tovarni. Pričujoči članek je plod šestletnega dela ter opazovanja v ambulanti, napisan z najboljšo voljo prikazati vse pomanjkljivosti ter pokazati odgovornim faktorjem pot, ki drži do zboljšanja zdravstvenega stanja naših delavcev. Zavedati se moramo, da prvenstvena naloga zdravnika in ostalih zdravstvenih delavcev ni zdravljenje (kurativa), temveč preprečevanje bolezni (preventiva). V tem smislu in s tem namenom je napisan ta članek.
V	naši tovarni je zaposlenih cca 1300 ljudi. Njih zdravstveno stanje ni najbolj razveseljivo, čeprav je glede na dnevni stalež bolnikov videti drugače. Kljub vsakoletnemu počasnemu, vendar stalnemu padanju bolniškega staleža opažamo, da določena obolenja (mimogrede povedano — problem tovarne) ne padajo, temveč so deloma celo v porastu. V prvi vrsti bi omenil tuberkulozo. Povprečni dnevni stalež tuberkuloze znaša cca 15 bolnikov ter se njih število v zadnjih letih namesto, da bi padalo, počasi dviga. Res je, da so nekateri od teh bolnikov danes dediščina starega kapitalističnega sistema, brezobzirnega izkoriščanja delovne sile v službi kapitalističnega sistema, brezobzirnega izkoriščanja delovne sile v službi kapitala, vendar opažamo na žalost večji procent obolelih med mlajšimi ljudmi. Vzrokov za to je več. V prvi vrsti mislimo, da so posledica slabega onesnaženega zraka (Cementarn;. in Elektrarna Trbovlje, Kemična tovarna, deloma tod) Steklarna), Nadalje nezadostna skrb za njihov način življenja. Vemo, da so v zadnjih letih v večjem številu obolevali za to zahrbtno boleznijo samci v samskem domu. Vzrok za to je iskati v navedeni prehrani, ki niti kvalitetno niti kvantitativno ni ustrezala. (Sami so si kuhali — dnevno enkrat, največ dvakrat jedli). Stanovanjske razmere v samskem domu so nemogoče. Higienske prilike so Izpod kritike Itd. Prav tako so v izredno slabem in higienskim prilikam neustrezna ostala stanovanja delavcev. Kot primer naj navedem samo kolonijo. V nemajhni meri pa ima soodločujoči vpliv alkoholizem, ki je v naši dolini in med našimi delavci na žalost zelo razbohoten ln je povzročil že marsikatero tragedijo. Vendar o tem problemu nimam namena tokrat pisati obširneje, ker bi presegel okvir tega članka.
Drugo važno obolenje je silikoza, z vsemi svojimi posledicami (sekundama okvara srca in ožilja, sekundarno nastala tuberkuloza, tako imenovana silikotuber-kuloza ter predčasna invalidnost). Razvita je pri steklobrusilcih kot posledica dela s kremenčevim peskom. Pripomniti pa moram, da z zboljšanjem delovnih pogojev v novi brusilnici ta problem odpada. ’ .ko smo n. pr. v zadnjih treh letih imeli en sam primer obolenja. Vsi silikotičarji so pod stalno in redno kontrolo ambulante za profesionalno obolenje v Ljubljani.
Poseben problem predstavljajo prehladna obolenja, predvsem prehladna obolenja dihalnih ter prebavnih organov. Okrog tretjino delavcev v staležu bolnikov je zaradi influence, akutnega katarja sapnika ter akutnega pljučnega katarja. Prav tako boleha veliko število delavcev, posebno v poletnih mesecih, za akutnim želodčnim In črevesnim katarjem. Vsa ta obolenja Imajo delno skupni imenovalec, In to pitje velikih količin tečnosti, posebno vode. Delavci pri pečeh delajo pri temperaturi 30—40 in več stopinj. Njihova telesna temperatura je dvignjena, kot so meritve pokazale, na 38 do 38,5° C. To je zunanja telesna temperatura. Notranja telesna temperatura je za C 1° C višja. Lahko sl predstavljamo, kak napor ln udarec Je za tak organizem hladna voda. Nastanejo večkratni akutni katarji, ki preidejo sčasoma v kronične katarje ter dovedejo do predčasne Invalidnosti. Omenim naj še, da niso redki delavci, ki popijejo v teku 8 ur tudi do 10 ali več litrov vode. Lahko si predstavljamo torej, kako škodo povzročajo s tem svojemu organizmu, ne glede na to, da taka ogromna količina tečnosti močno obremenjuje tudi srce, ožilje ln ledvice, ter sčasoma povzroči obolenja teh organov. Res je, da se delavci posebno pri pečeh potijo, s tem izgubljajo telesno tekočino ter soli, katero morajo nadomestiti, vendar ne smem pozabiti eno resnico, in to je: Več ko piješ, bolj se potiš. Odsvetujemo torej pitje hladnih pijač, posebno v večjih količinah.
Drug najden faktor pri obolenjih dihal so različni prehladi. V novem delu tovarne je problem prepiha ln velikih temperaturnih razlik ln podobno odpadel. Ostal pa je problem, pomanjkanje kopalnic ter delovne (šihtne) obleke. Naši delavci se danes kot nekdaj preoblačijo doma, gredo. na delo ln po delu prepoteni ali še vroči v isti obleki domov. Od tovarne so oddaljeni različno. Nekateri po več kilometrov. Vozijo se s kolesom in vlaki, ali pa hodijo celo peš. Jasno je, da so tudi v teh primerih prehladna obolenja na dnevnem redu. Vsi ti faktorji povzročijo oslabelost in neodpornost organizma ter preidejo sčasoma do nepopravljivih poškodb.
Velik problem so mladi delavci in delavke. V steklarno sprejemajo delovno silo, staro 15 let. Obstaja namreč popolnoma napačno mišljenje, da so pomožna dela v steklarni lahka, ln se tretira steklarna kot lahka Industrija. S tem sicer rešuje steklarna socialni problem, vendar prevzema na sebe veliko odgovornost pred skupnostjo ter zavarovanci. Petnajstletno dekle ali fant niti kot odnašalec, posebno če je fizično slabše razvit, nima kaj iskati v steklarni, ker je vsako delo, katero opravlja, za njegov organizem silno škodljivo. Tu ne smemo imeti nobenega izgovora. ne sme biti nobene polipragmazlje glede na oomanjkanje delovne sile, pa čeprav pomožne.
V	pričujočem članku sem imel namen opozoriti na vse tiste subjektivne vzroke, ki obolelost v steklarni dvigujejo in ki se dalo s pravilno oziroma boljšo organizacijo dela, s pravilnimi ukrepi zmanjšati. Hote se nisem dotaknil profesionalnih obolenj steklarjev, ker medicina odpravo le-teh še raziskuje in proučuje. Ce na kratko sumiram vse te subjektivne vzroke obolenj, sodim, da je za zboljšanje zdravstvenega stanja naših delavcev neogibno potrebno:
1.	Sanacija ozračja v Hrastniku.
2.	Večja skrb za samce v samskih domovih, skrb za njihovo kulturno razvedrilo. Urediti ilm boljše življenjske pogoje.
3.	Porušiti sedanji samski dom. ki ne ustreza osnovnim higienskim načelom, ter zgraditi nov samski dom.
4.	Pospešiti gradnjo novih stanovanj za delavce.
5.	Pri gradnji tovarne upoštevati mnenje zdravstvenih delavcev.
6.	Zapreti vse vodovodne pipe v tovarni, ki jih uporabljajo delavci za pitje vode.
7.	Ureditev kopalnic v tovarni. Nakup delovnih oblek.
8.	Urediti prevoz vseh oddaljenih delavcev na delo ln z dela.
9.	Na delo naj se ne sprejemajo ‘delavci pred dokončanim 17. ali vsaj 16. letom.
dr Jote Toplak
SSD BRATSTVO IZ HRASTNIKA OB SVOJEM OBRAČUNU DELA
Poročila poslušajte vsak tšt<n ob 6.05, 6.00 7.00, 8.00, 10 00, 13.00, 15.00,
17.00	in 19.30 v radijskem dnevniku ter oto 22.00. »Kmetijske nasvete. vsak delavnik ob' 12 15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah ob 14.35, ob nedeljah pa ob 12.00 in 14.15. Oddajo »Dobro jutro dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak deilavnlk od 5.00 do 7.00.
SREDA, 24. FEBRUARJA
8.05	Mladi talenti Srednje glasbene šole v Ljubljani pred mikrofonom; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15 Zvočni spektrum; 10.35 Na obisku pri čeških zabavnih ansamblih; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Trio Avgusta Stanka; 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja: 12.45 Zabaval vas bo pianist Toni Ene h; 13.30 Partizanske pesmi; 13.45 Marjan Vodopivec: Jesenski ognji — štirje orkestralni pasteli; 17.10 Sestanek ob petih; 18.46 Domače aktualnosti; 20.00 Ples ob osmih.
ČETRTEK, 25. FEBRUARJA
8.35 Poje pevski zbor »Slavček« lz Trbovelj p. v. Jožeta Skrinar-Ja; 9.25 Kadeidoskop za zabavo; 10j10 Glasba rdeče zemlje, u.oo Pol ure z evropskimi plesnimi orkestri: 12.00 Kvintet bratov Avsenik; 13.30 Igra pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča; 13.55 Zabavna ruleta; 16.40 S knjižnega trga; 16.30 Popevke se vrstijo; 17.10 »Ena ptička priletela. — slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Si/koška; 18.00 Turistična oddaja,
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
PETEK, 26. FEBRUARJA
8.06	Glasbeno popotovanje; 9 40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Majhen koncert Dunajskih pevčkov; 10.40 Godala v ritmu; 11.30 Družina m dom; 11.« Poje Ljubljanski ženski kvartet; 12.25 Drobne skladbe — majhni ansambli; 13.30 Panorama popevk; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Meh za smeh; 16.40 Lz svetovne književnosti — Italo Gal vino: Steze k pajkovim gnezdom; 17.10 Razgovor z vollvoi; 17.40 Poje vokalni kvintet Kranjčani; 18.00 Človek In zdravje; 18.lo Vedri zvoki; 20.16 Tedenski zunanjepolitični pregled.
SOBOTA. 27. FEBRUARJA
8.06	Za vsakogar nekaj; 10Jj0 AH vam ugada? (Popevke in ritmi; 10.40 Pesmi in priredbe Zorka
Frelovca poje Ljubljanski zvon p. v. Jožeta Hanca; 11.50 Deset minut z Beneškimi fanti; 12.00 Havajski napevi; 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 12.45 Ansambel Mojmira Sepeta; 13.30 Arije z znanimi pevci, 14.05 Od polke do kola, 14.20 Zanimivosti iz znanosti In tehnike; 15.40 Na platnu smo videli; 17.10 Dunajski valčki; 18.00 Jezikovni pogovori;
20.00	Spoznavajmo svet in domovino.
NEDELJA, 28. FEBRUARJA
7.35 Popevke za nedeljsko Jutro;
8.00	Mladinska radijska Igra — Anton Ingolič: Tajno društvo PGC 8.45 »V Afriki je reka NIL. . « (šaljive otroške pesmi); 9.00 Matineja za zabavo; 10.00 Se pomnite tovariši; 10.50 »Hopsasa, rajsasa, pustna nedelja!«; 11.30 Stefan Kuhar: iz malega raste veliko (reportaža); 13.30 Za našo vas; 15.44 Klavir in hammond orgle; 16.00 Humoreska tega tedna — Mirko Trlšler; Kritik; 16.30 Šestdeset minut športa In glasbe; 18.40 Kvintet bratov Avsenik in Gorenjski vokalni kvintet; 20.05 izberite melodijo tedna; 21.00 Kaj veselil bi ne peitl?.
PONEDELJEK. 28. FEBRUARJA
8.05	Virtuozi pri klavirju; 8.40 Umetne in narodne pesmi poje Planinski oktet iz Maribora; 10.10 Iz filmov ta glasbenih revij ll.oo Kalejdoskop vedrih zvokov; 11.30 Oddaja za otroke; 12.00 V dvoče-trtinskem taktu z ansamblom Horst Wende; 12.25 Štorje fantje in kvintet Niko Štritof: 12.« Fol-če, valčki ln kola; 13.55 Popevke se vrstijo; 14.20 Zanimivosti lz znanosti ln tehnike; 16.00 v svetu opernih melodij; 1.10 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot); 18.30 Sportnj tednik; 20.00 Mozadk za zabavo.
TOREK. 1. MARCA
8.06	Iz skladateljske popotne torbe; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Brez naslova; 10.10 Izberite melodijo tedna ( ponovitev); 1L30 Panorama melodij; 12.00 Kmečka godba; 12.45 vesele narodne domače viže; 14.06 Radijska šola za višjo stopnjo — Čudežno zdravilo; 16.00 »Komar pa z muho pleše. ..« Okrogle m poskočne za pustni torek; 18.40 V plesnem ritmu z orkestrom Hans Carste; i7.io Razgovor z volivci; 18.00 Iz zbornika spominov; 18.46 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Za urne pet*; 20.15 Frane Milčinski: Vsi smo šeme — brez izjeme!; 21.15 Melodije godal.
Pretekla sezona Je bila za Sindikalno športno društvo »Bratstvo« Iz Hrastnika leto, v katerem Je društvo doseglo prav lepe uspehe, tako n-' zelenem polju kakor tudi pri gradnji lastnega športnega doma. Slabosti v društvu so bile le v tem, da razen nogometa ne razvija zanimanja za ostale veje telesnovzgojne dejavnosti. Vse •* kor bo potrebno, da društvo v tem pr— prihodnje več dela.
Najbolj delaven Je bil gradbeni odbor, ki se je redno shajal ter tudi z organizacijo dela uspel, da je dom te pod streho. Letošnje leto ga bo treba dograditi, da bo lahko že služil svojemu namenu.
Društvo Ima razen podpornih članov sedaj 41 aktivnih Igralcev. Samo lansko leto se Je m novo vključilo ll Igralcev, Ima pa tudi 26 članov - pionirjev, ki aktivno nastopajo. Posebno pohvalno je, da se je preteklo leto disciplina v društvu zelo popravila, saj je bil med letoo' storjen samo en prekršek, ki se Je obravnaval interno, dva prekrška pa sta bila kaznovana po podzvevl.
V spomladanskem delu Je nogometno moštv Bratstva nastopalo v Celjski nogometni podzvezl ln doseglo 2. mesto, v jesenskem delu tekmovanja,pa v ljubljanski podzvezl. V tej skupini ■ • moštvo Bratstva zasedlo L mesto, kar je nedvomno zelo lep uspeh. - Razen ostalih tekmovanj je bilo uspešno tudi tekmovanje za občinski pokal, ki sl ga je nogometna ekipa Bratstva priborila v trajno last. Ti uspehi so bili doseženi predvsem zaradi tega, ker je moštvo
skozi vse leto marljivo vadilo, saj Je Imelo preko leta kar 71 treningov, kar Je mnogo. Tudi udeležba vaj je bila zadovoljiva.
Kaj pa razprava na občnem zboru društva? - Ta Je med drugim nakazala razna vprašanja, med njimi problem pomoči od sveta za telesno kulturo Ob LO Hrastnik, katere ni bilo. Kakor kaže, se v svetu ne zanimajo posebno za delovanje tega športnega društva. Vsekakor je razprava opozorila na razne probleme, zlasti na nezaželene odnose med Bratstvom in Rudarjem v Hrastniku. Bilo je precej grobih Izpadov. Disku-tanti so nakazali, da se morajo taki odnosi nehati, vendar je predvsem potrebna dobra volja pri funkcionarjih Rudarja. Vsekakor bi z drugačnimi medsebojnimi odnosi bolj afirmirali ln zastopali barve hrastnlškega kraja.
Med letom Je bilo sproženo vprašanje združitve športnih društev, v katero pa nogometno društvo Bratstva ni privolilo. V teku leta se Je pokazalo, da je storilo prav. Seveda ne moremo trditi, da ne bi bilo mogoče ustanoviti enega moštva za cel Hrastnik, ln to brez kakšne obveznosti za enega ali drugega. Na drugi strani pa je konkurenca le uspešna, samo odnosi morajo postati boljši.
V nadaljnjem delu društva Bratstvo so največji problem finančna sredstva. Društvo pričakuje, da bo deležno večje podpore po Steklarni, Tovarni kemičnih Izdelkov In tudi Ob LO, da bo Bratstvo lahko skončalo svoj dom.
Na občnem zboru so sprejeli smernice za nadaljnje delo društva ter izvolili nov odbor z dr. Jožetom Toplakom na čelu. R. V.
SKUPINA ČLANOV DRUŠTVA SD BRATSTVO
KRIŽANKA
ZAKAJ NISI TUDI Tl SODELOVAL?
Pri reševanju novoletne križanke je za prvič kar dovolj reševalcev sodelovalo ter je bilo od skupno 43 poslanih rešitev 34 pravilnih. Žreb je bil takoj v začetku bolj tovariši-
cam naklonjen, saj so bile izžrebane nagrade podeljene le njim. Prvo nagrado je prejela Milena Kmetič, drugo Homana Savanovič. tretjo pa Marta Strašek.
Vsi ljubitelji križank so se zavzeli za to, da se nagradne križanke nadaljujejo. Uredništvo je to željo upoštevalo, tako da bo pri vsaki novi številki tudi nagradna križanka.
Uredništvo želi, da bi v prihodnje sodelovalo še več reševalcev križank, saj si vsak reševalec pridobiva s tem večje obzorje v splošni razgledanosti in izobrazbi.
OP VSEP0
1	2	3	k		X	s	6	7	8		X	9	to	11	tl	ti
Ik				X	IS	X	16			X	(7	X	18			
n			X	2.0		21	X		X	22		23	X	2*		
is		X	It,					X	2 f					X	28	
	X	29	X	30			X	it	X	Sl .			X	33	X	
X	19		3f	X		X	36		il	X		X	31		39	X
ko					X	kt				ki	X	93				•ik
kS				X	kk							X				
ki			X	k<l	x	So					X	Sl	X	«		
ib		X	Sk		ss	X	n			X	S7		H	X	S9	
	X	6»				M	X		X	u				6i	X	
X	M							X	iS							X
Navpično:
1. Romunski plemič - veleposestnik 2. Mesto na arabskem polotoku. 3. Reka v Zah. Nemčiji. 4. Inicialki Imena in priimka upravnika muzeja NOV v Hrast nlku. 6. Veznik 7. ime srbskega pisatelja (1787—1864)	8 Igralna
kart«. 10. Inicialki Imena in priimka člana uredniškega odibora časopisa »Steklar«, ll Maščoba. 12. Bivši predsednik vlade zahodno evropske države. 13. Sejmišče (na Vzhodu). 15 Posebna gliina te katere Izdelujejo nezgorljivo opeko. 17. Sadra. 20. Vrsta plesa. 21. Odrevenel 22. Sad Ustovca 23. Tovarna zdravil v Sloveniji. 29. Količina. 35. Veznik. 36. Mesto v NR Hrvartski — znano za časa NOV. 37. Dirkanje. 38. Oziralni zaimek. 39. Kalup. M. Pogumno 41. Orožje Martina Krpana. 42. Več (nemško, fonetično) 44, Neumnež. 48. Moško Ime 51. Overilo. »4. Kurir. 55. Kazailni zaimek. 57 Prebivalec Jugoslavije 58. Pritr-dHivloa. 68. PritrdtUnloa. 60 Ka-
zalni zaimek, bi. Nikalnica. 62. Znamenje lahke kovine. 63. Predlog.
Vodoravno:
1. Surovina, ki se uporablja v steklarski industriji. 5 Majhno zavetišče na prostem. 9. Vrsta elektrode 14. Del gledališke dvorane. K. Serija valjčnih ležajev. 18. Isto kot 1. vodoravno. 19. Denar daljnovzhodne države. 20. Del bencinskega motorja. 2. Medmet. 24. Zapora. 25. Predlog (nemški). 26, Malik 27. Isto kot 1. vodoravno. 28 Predlog 30. Naselje v občini Hrastnik 32. Pregovor. 34. Ime znane filmske Igralke 36 Umik. 38. vprašalni zaimek 40. Upognjena. 41. Opravljam kmečko delo. 43. Prva stopnja plemstva. 45. Partizansko Ime kot pod 4. navpično. 46 Delavec v steklarski industriji 47. Moško Ime. 48. Obdobje 50. Tovarn« vezanih plošč v Sloveniji. 52. Veznik 53. Varnostni organ (kratica). 54. Dobro podložen. 56 Zamašek 57. Mlečni
izdelek. 59. Prltrdulnlca 60. Kraško vino. 62 Bistrilo (kemikalija), ki se uporablja v steklarski industriji. 64. Isto kot l. vodoravno. 95 Mesto v Albaniji.
LL0YD V FRANKFURTU
Nemška tovarna Lloyd je na zadnjem frankfurtskem avtomobilskem sejmu presenetila s svojim novim modelom osebnega vozjla »Arabella«, za katerega pravijo, da bo na tržišču močno konkuriralo DKW »juni-orju« in cnalolitražnemu osebnem avtomobilu BMW »700«.
»Arabella« je opremljena s štlrlcilindrekim, štiritaktnim motorjem z delovno prostornino cilindrov 891 ccm in močjo 38 KM. Samonosna karoserija je štlrisedežna limuzina Izredno lepih oblik.
LEKSAN ZA KOVANJE
Ameriška General Electric Corporation izdeluje novo vrsto plastičnih cevi, ki jo lahko obdelujemo ln oblikujemo s kovanjem. Snov so imenovali lek-san in menijo, da bo lahko na številnih področjih nadomestila kovine in različno keramiko.
S področja industrije plastičnih snovi naj omenimo še leče za naočnike, izdelane Iz posebne plastične gmote, k! jih prav tako proizvajajo v ZDA. Takšne leče se ne razbijejo, so mnogo lažje od steklenih leč.
NAŠE LOKOMOTIVE
Pri podjetju »Djuro Djakovič« je Direkcija jugoslovanskih železnic naročila več kot 100 sodobnih Diesel in električnih lokomotiv. Zato v omenjenem podjetju že pripravljajo prvih
40 Dl esej lokomotiv, ki jih bodo izdelali v sodelovanju z nekaterimi drugimi našimi podjetji. Diesel lokomotive te serije bodo zmogle hitrost do 60 km-h in naj bi služile za maneverskl prevoz na železniških vozliščih. Za elektrificiranje proge pa bo podjetje »Djuro Djakovič« do konca leta 1962 izdelalo vrsto velikih električnih lokomotiv z vlečno močjo po 3000KM In hitrost 120 km-h.
POROKE
Iz kolektiva Steklarne Hrastnik so se poročili:	Franc Zupanek,
steklarski pomočnik, z Zofijo Jaz-binšek, uslužbenko; Mimi Lazar« kuharica, z Ludvikom Španom, delavcem; Jožefa Hohkraut, lzpl-halka, s Stanislavom Ravnikarjem, nabiralcem; Jožefa Laznik, delavka, z Villjemora Račkim, steklar, pomočnikom; Hedvika Mlinar, od-našalka, s Karlom Polšakom, železničarjem, Frančiška Vidmajer, delavka, z Ivanom Pircem, kovinarskim delavcem; Inge Drolc, brustlka, z Jožetom Leskovškom, steklarjem; Anica Umek, delavka, z Zvonimirjem Klančarjem, steklarjem; Stefanlla Osenjak, delavka, z Maksom Kaluderjem, krogll-čarjem; Silva Sketako, transportna delavka, z Ivanom Božičem, zidarjem.	B. J.
STRAH GA JE
— Zakaj si pa tako potrt?
— Potresli: nekaj strašnega se je zgodilo Moja žena se ni vrnila z vlakom, pri katerem sem jo čakal.
— No, in kaj bi bilo pri tem strašnega?
— Bojim se. če se žena ni že včeraj vrnila domov.
NEKAJ MISLI 0 DELU NAŠIH ŽENA
Naš list »Steklar« je že večkrat izšel, vendar smo v njem opazili zelo malo člankov o delu naših zena v tovarni - lahko rečemo, da nič. Te krivde pa ne smemo pripisovati moškim tovarišem, ker imamo same pravico v časopisu sodelovati.
Ce pomislimo, da je v našem podjetju skoro 48% ženske delovne sile, imamo toliko problemov, da je o
njih kaj napisati.	___
Ne smemo poudarjati naše enakopravnosti samo takrat, kadar je stiska v naših denarnicah, ampak smo doline skupno z moškimi tovariši sodelovati v družbenem in delavskem samoupravljanju.
Marsikatero stvar bomo bolj preudarile kot matere, posebno kadar gre za družino, za srečo naših otrok.
Poglejmo nazaj 'v staro Jugoslavijo, kakšna je bila borba naših žena - mater! Ko njihovi možje niso več mogli prenašati krivic in izkoriščanja kapitalistov predvsem se je to odražalo v rudnikih, pa tudi tovarne niso dosti zaostajale za njimi — so žene budno sta .e na straži, pomagale stavkajočim in jih s svojb vztrajnostjo bodrile. Prišlo je usodno leto 1941. Tudi takrat žene niso držale križem rok; mnogo jih je odšlo v partizanske vrste, kjer so enako kot moški tolkle oku-patorja, mnogo so jih pogoltnili krematoriji v kon-centracijskih taboriščih.
Umirale so zato, ker so hotele živeti svobodno in so ljubile svojo rodno grudo.
Drage tovarišice! — Stotisoči teh življenj, darovanih za svobodo, nas opominjajo, in če bomo stale vedno ob strani, nas bodo žrtve začele obtoževati.
Ze zgoraj sem omenila, da imamo pri nas v steklarni velik odstotek ženske delovne sile. Ce pa pogledamo organe delavskega upravljanja, pa je njih števili neznatno. Vsakokrat, ko se voli nov delavski svet alt sindikat, se izprašujemo, zakaj ne bi pritegnili v sodelovanje več tovarišic. Pregledujemo imena, pri vsaki se ustavimo in tudi pri večini najdemo ouire. nekatere se izgovarjajo na družino, druge na oddaljenost od tovarne, tretje spet mislijo, naj kar moški odločajo, češ »da so ženske za k štedilniku«.
Ce boste še dolgo tako mislile, boste nekega lepega dne res lahko ostale samo pri štedilniku.
Gotovo ste že slišale, da bo treba odpraviti nočne delo žena. Ali veste, da je v našem podjetju takih, ki delajo v treh izmenah, več kot 250? O tem bi morale tudi same razmišljati in razpravljati, kje naj bi se v primeru prepovedi nočnega dela žena te ženske zaposlile — ne pa, da stvar prepuščate samo delavskemu svetu in upravi podjetja.
Vem, da boste rekle: — Ta, ki je to pisala, gotovo nima nobenega dela!
Verjemite mi, da imamo vse, ki imamo družino, dosti dela, vendar bi z našo večjo aktivnostjo raz bremenile tovarišice, ki se zraven svojega dela v družini tudi politično udejstvujejo in imajo po več funkcij. Razumem pa, da tista, ki dela 8 ur v osnovni proizvodnji — pri strojih, bolj trpi kot ostale, ki so zaposlene pri drugih delih. Vem pa tudi to, da lahko vsaka izmed nas žrtvuje po nekaj uric za skupnost.
S samim udejstvovanjem v družbenem in političnem življenju bi si razširile obzorje malo dlje, kot je delo pri štedilniku. Najprej bi spoznale probleme v tovarni, jih pomagale reševati. In če bi bila vsaka dosledna na svojem delovišču in na napake opominjala druge, bi stopila že velik korak naprej.
V tovarni obstaja tudi komisija za ženska vprašanja. Ce ta ni aktivna, ste krive tudi same, ker niste z njo v neposrednem stiku, čeprav so njene čla.Uce in člani med vami.
Ko bomo v letošnjem letu volili nove organi družbenega in delavskega upravljanja, aktivno sodelujte pri izbiri kandidatov, da bo med njimi več žena kot jih je bilo do sedaj.	B. J.
NEZAKONSKI OTROK
Pri srcu mi postane mehko in toplo, kadar Ju gledam — mater in njenega sina, njenega nezakonskega otroka. Vem, da je teh mnogo, ki imajo očeta in mater ter žive v boljših gmotnih razmerah a nimajo tako dobro vzgojenih otrok, kakor je ta Miti čuti, da ji je otrok Izpolnil smoter njenega življenja. C ok tudi ne pogreša očeta. O njegovi ljubezni pripoveduje mati otroku in opisuje mu njegov značaj. Vojna vihra ga je zanesla daleč preko morja.
Nekoč ji je bilo silno težko. Ni imela službe in tudi ne strehe nad glavo. Zatekla se je k svojim sorodnikom ter sebe in otroka preživljala z dninami. Njena močna volja ni poznala popuščanja, ni trepetala pred žrtvami v silni ljubezni je premagala vse težave Pozneje je dobila službo in danes je njen sin že vajenec v večjem podjetju, kjer ga imajo vsi radi, ker je priden in ubogljiv. Ob dela prostih dnevih sin radostno prihaja k njej, saj mu je mati najdrožje bitje in najboljša-, svetovalka. Ni ji žal dela in navorov, ker je sin ni razbčaral, ampak bo skušal izpolniti vsa njena vri-čakovanja. Hoče ga očuvati lahkomiselnosti in viharjev. ki so vrtinčili njeno mladost in jo potegnili na nepravo pot.
Toplo mi je pri srcu. kadar jv gledam. Takrat vidim, da nezakonski otrok ni nobeno zlo, ako je njegova mati pripravljena zanj živeti, se žrtvovati in ga vzgajati v značajnega, dobrean človeka Njena edina želja je, da bi bil njen otrok srečen in pošten on pa želi, da bi se čtmpre) izučil, in dobil službo, da bi z materjo lahko živela skupaj.
Dvoje bitij, eno srce, ena misel.	M. B.
Še več takih strojev
Vzporedno z razvojem in povečanjem steklarske industrije postaja nujno, da se v tej industriji razvijajo in povečavajo tudi pomožni obrat). Razen sposobnega kadra je nadalje nujno, da je tudi strojni park v pomožnih obratih brezhiben in popoln, zlasti v oddelkih, ki so v neposredni zvezi s proizvodnjo steklenih izdelkov. Tak oddelek je na primer »clzelerski«. Do nedavnega so clzellranje opravljali Izključno na roko, danes pa tudi v to področje že posegajo moderni stroji, tako imenovani KOPIRNI REZKALNI STROJI. Tudi Steklarna Hrastnik ima ie tak afcroj, ki Je postal prepotreben za cizelirska dela.
Stroj je Izdelala Tovarna Friedrich Deckel v MUnchenu.
Tehnični podatki kopirnega rezkalnega stroja KF 1:
Moč pogonskega motorja............ 0,85 kW
Število obratov motorja.......... 1400 obr./mln.
Brzostopenjska menjava od ....	350 do 2200
ln od............................160$ do	10.000 obr./mln.
Razdalja med rezkarjem ln vodilom .	450 mm
Delovna miza ..........	450 X 450 mm
Dolžina in širina stroja......... 1200 X 1500 mm
Celotna višina stroja............ 1920 mm
Teža stroja...................... 1450 kg
Delovni prostor s strojem........ 2450 X 2000 mm
Prednost stroja je v tem, da lahko napravimo po 1 vzorcu več modelov, ki pa so popolnoma enaki. Prav tako se tudi modeli hitreje izdelujejo. Da »o modeli popolnoma enaki, Je posebno važno pri avtomatski proizvodnji steklarskih izdelkov, pa tudi pri polavtomatski. Seveda je treba končna dela na ■delku opraviti Se vedno na roko, kar bo tudi ostalo.
Želeli bi še več takih strojev, da bi lahko zadostili potrebam obrata, ki so čedalje večje.
F.
NA TEMO
MEDSEBOJNIH
ODNOSOV
Z ljudmi je križ
Naneslo je, da sva z dobrim znan- I cem — po poklicu javnim uslužben- I cem — načela vprašan’ dela z ljudmi. Po prvih pavšalnih ugotovitvah, kako težko Je danes občevati in sploh imeti opravka z ljudmi, ker jih ne moremo v vsem zadovoljiti, ali pa, ker so njihove želje včasih neuresničljive, sva pri!,,'i na konkretno področje. Predvsem sva ugotovila, da odnosom med ljudmi posvečamo mnogo premalo skrbi in pozornosti, da v silnem tempu vsakdanjega življenja pozabljamo na človeka ln ga često obravnavamo kot surov objekt. Pripovedoval • mi je nekaj primerov iz svoje vsakdanje prakse.
Ni dolgo, ko Je prišel v urad, kjer dela, prileten možak ln ga poprosil za neko uslugo. Zadeva ni sodila v njegovo pristojnost, kot temu radi pravimo, a si je vendarle vzel toliko časa, da ga je poslušal, mu razložil, kaj manjka na njegovi prošnji, kako naj jo izpolni in kam naslovi. Ker mu je mož povedal, da ne pozna nikogar, ki bi mu lahko prošnjo napisal na pisalni stroj. Je vzel kos papirja ln mu jo sestavil. Mož se mu je toplo zahvalil in odšel. Ko ga je nekaj dni kasneje zanesla službena pot v tisti kraj, kjer je bil možak doma, je vsa srenja vedela, da je brez pomislekov pomaga) starčku. Njemu' je bilo močno nerodno, ker je že pozabil na tisti dogodek. Toda ko Je o teh zadevah govoril z ljudmi vasi, so mu pripovedovali, kako drugače je v nekih drugih ustanovah, k1er Rh uslužbenci dostikrat niti poslušati nočejo. Ob pomenkih z državljani se je prepričal, da ljudje navadno niso zahtev?
ni, vendar jih silno .noti, če opazijo pri ljudeh, h katerim pridejo, da nočejo niti pozorno poslušat1, ali pa to delajo malomarno in nekako neprizadeto.
Iz svoje bogate prakse opravkov z ljudmi mi je povedal še nekaj drobtinic. Ob uveljavljanju stanovanjske reforme sta prišli v njegove delovne prostore dve ženski. Brez vsakršnega uvoda sta se začele ihtavo razburjati nad delom ocenjevalne komisije in se pridušati, da bosta odločbe o novi najemnini enostavno raztrgali. Prva je začela divje udarjati z roko po mizi in druga je pritrjevala. Brž ko je pojenjal vihar, jima Je mirno povedal, da sta se za ena 'vrata zmotil5 ju povabil s seboj in pokazal moža, h kateremu sta bili pravzaprav namenjeni. Tu sta povsem mirno izpovedali svoje težave ln poprosili uslužl/ nca naj jima pomaga popraviti krivico. Preden sta odšli, sta uslužbenca poprosili, naj onemu uslužbencu pove, da jima ne sme zameriti, ker nista hoteli izsiljevati. Hudo nerodno jima je bilo, da sta se tako spozabili.
Iz svoje bogate prakse občevanja z ljudmi mi je povedal še marsikaj. V tej praksi se je naučil spoznavati ljudi. Venomer pa si prigovarja, da jih mora potrpežljivo poslušati pustiti, da povedo vse, kar jim leži na srcu, in ko se mu zdi, da |e primerno, vpade v besedo ih skuša prijazno in uslužno odgovoriti ali pojasniti. Resda ljudje vedno z odgovori niso zadovoljni, toda ker vidijo resno prizadevnost, pomagati, odhajajo s prepričanjem, da niso prišli zaman. Priznal je, da njegovi soto-varišl v ustanovi ne ravnajo zmeraj
podobno, vsaj vsi ne. Nekateri se težko obvladajo, posebno če imajo opravka s strankami, kjer je vsaka pomirjajoča beseda zaman, ali nočejo razumeti, da ni moč nemudoma ustreči njihovim željam ali potrebam. Včasih se je res težko zadržati, toda priznal mi je, da tak uslužbenec ne bo veljal pri ljudeh za pravega uslužbenca. Ljudi, ki prihajajo po najrazličnejših opravkih na to ali ustanovo ali urad. moti tudi to, da uslužbenci kažejo navadno hudo zaposlenost in se jim zdi, da jth samo na pol poslušajo. Najbolj Jim ljudjt zamerijo, da se niti ne potrudijo poglobiti v primer, s katerim imajc opravka, pa kar v naglici nekaj obljubijo, česar kasneje ne morejo praktično izpolniti. Zato Je drugič ogenj v strehi in zaupanje ljudi v urad ali ustanovo in sploh ljudje ki t8m delajo, na mah Izgube vsakršno veljavo ln ugled. Dostikrat jim uslužbenci niti stola ne ponudijo nekateri pa niti ne odzdravijo.
Soglašala sva, dB so ljudje včasih preveč vročekrvni, zlasti če vedo da morajo doseči tisto, kar Jim pri pada, pa ne morejo takoj uveljaviti svojih pravic. Dosti ljudi pa niti ne ve, da bi lahko marsikatere zadeve uredili pri drugih organih Mnenje In sodbe, da morajo svojo zadevo izpovedati najprlstnjnejšemu oziroma šefu urada ali celo pred sedniku občine in drugih uradov ln služb, je tako močno uveljavljeno ravnh zavoljo tega, ker ponekod lemljejo pravice in pristojnosti nižjim organom, in ker nekateri višji uslužbenci sami rešujejo stvari, ki bi jih ne smeli. Skratka; takšno uveljavljanje nekaterih višjih organov
lahko samo škoduje, ker se bo pri ljudeh utrjevalo prepričanje, da na drugih, edinole pristojnih krajih, ne bodo ničesar dosegli. To velja zlasti za nekatere organe družbenega upravljanja. Ni udno, če so na mnogih občnih zborih osnovnih organizacij Socialistične zveze mnogo govorili o teh zadevah, priznavajoč nujno potrebo po uveljavljanju so-lidnejšega dela doma vseh organov družbenega upravljanja.
In še to: sila nevaren pojav, ki mu nikakor ne smemo dovoliti razmaha. je urefunje določenih stvari in zadev preko »dobrih zvez«. Mnogi naši delovni ljudje postajajo že Prepričani, da brez takih zvez ne morejo ničesar opraviti. Deloma Je njihovo prepričan le včasih kar točno, saj skorn vsak dan naletimo na oojave uveljavljanja tako imenovanih zvez, zato se bo treba z vso močjo in vsepovsod boriti proti taki škodljivi in za naš družbeni sistem nemogoči praksi. Največjo vlogo imajo tu organi upravljanja. Le-ti Imajo vse možnosti in pogoje, da se takim pojavom odločno uprejo, ne glede za koga in za kaj gre. Mnogo več skrbi pa Je treba posvetiti medsebojnim odnosom Mudi, vsepovsod, kjer Je to mogoče. Ni In ne more biti res. da ie z Hudml težko imeti opravka. To le zraslo v glavah nekaterih ljudi, ki zelo radi pozabljajo, do opravi tajo določeno delo oredvsem zaradi Mudi In njihovih ootreb. Treba bo krepkeje uveljav-linti tisto znano In preizkušeno načelo: Dobra beseda dobro mesto najde. Včasih morda re,s nekoliko teže, najde pa ga vendar.	M. V.
(fataCci
• v
nam pt&ejo
V NEDELJO BO V LITIJI VESELO
' VSI NA KURENTOV AN JE V LITIJO I
Litijanl sc vneto pripravljajo na veselo pustno rajanje. Karnevalska prireditev bo v nedeljo, 28. februarja popoldne po prihodu ljubljanskega vlaka ob 14,15.
Tedaj bo orlspela z ljubljanskim vlakom v Litijo k-aljlca karnevala'« svojim spremstvom. Na železniški postaji bo slavnostni sprejem. Zatem se bodo zvrstile skupine mask v karnevalski sprevod.
Zbirališče mask no pred tem na prostoru nekdanje topilnice na Ljubljanski cesti, v bližini litijskega kolodvora.
Kakor so bili pisani ln slikoviti vsi dosedanji litijski pustni obhodi, tako bo pisan 1.1 Vesel tudi letošnji karneval v Litiji. Vodstvo sprevoda bo Imel v rokah odbor POPRL (prn , dltvenl odbor pustnega rajanja v Litiji), ki Je Poseben odsek litijskega Turističnega društva.
V letošnjem pustnem sprevodu bodo po dosedanjih Informacijah sodelovale kar 4 godbe. Red bo vzdrževala posebna maskirana policija POPRL (33 mož). Med večjimi skupinami, ki Jih bodo pripravili razni delovni kolektivi, Litije ln drugod, bo posebno privlačna skupina Pobeglih letnikov lz svetovno znane tetnisnlce »Stag-sing-. Na karnevalu bo razpečavalo karnevalske čepice, ki Jih je Izdelala tovarna
POPRL, kar 20 letečih trgovcev - torbarjev, v domačem jeziku znanih kot -plčkurlni*.
Za najlepše skupine Je določenih več nagradi I. nagrada 15.000 din. II. nagrada 10.000 din, IIL nagrada 5.000 din. Maske bo ocenjevala posebna strokovna komisija, v njej bo samo en zast' -> nlk litijskega turističnega društva, ostali člani pa bodo 'z Zagorja, Trbovell In drugih zasavskih krajev, Ljubljane In drugod.
Lanskega karnevala se Je udeležilo nad tuo sodelujočih Litijanov. Letos pa bo še več maskiranih udeležencev, ker bodo prišle na ta dan skupine tudi ur drugih zasavskih krajev, pa tudi iz Ljubljane in drugod
Poslužite se nedeljskih vozovnic! Po karnevalskem obhodu bo v Litiji več družabnih prireditev. med drugim tudi v sindikalni dvorani na Stavbah
Ob lepem vremenu bo karnevalsko rajanj-kar na prostem, na glavnem Valvasorjevem trgu, kjer bodo takoj po zaključenem obhodu razglasili rezultate ocenjevalne komisije in razdelili nagrade.
Turistično društvo Litija bo tudi letošnjo karnevalsko prireditev posnelo na filmski trak
Prosimo vse udeležence, da se ravnalo po navodilih prometne policije POPRL, ki bo odredila tudi potrebne prostore za parkiranje avtomobilov.	(-jž-l
IZ ZAGORJA
Trgovino na -Križišču« urejujejo - Pred kratkim Je trgovsko podjetje -Potrošnja- v Zagorju začelo ureiatl trgovino -Na križišču«. Dosedanjo prodajalno, ki je bila v teh prostorih, so preselili v bivšo trgovino KZ Zagorje, v preurejeni, bolj sodobni trgovini, pa bo speciall-Hrana prodajalna.
Seminarji zrn šolske odbore. - Pred dnevi •o se začeli seminarji za člane pred kratkim Izvoljenih šolskih odborov v zagorski občini. Na lijih so obravnavali delo šolskih odborov v pogojih reformirane šole tn v pogojih tesnejšega Sodelovanja družbene skupnosti z vzgojnimi Ustanovami.
Predavanje Staneta Vilharja v Zagorju. -
Pred kratkim Je bilo v dvorani kina -Triglav« v Zagorju zanimivo zunanjepolitično predavanje, ki ga je imel zunanjepolitični urednik RTV Ljubljana, tovariš Stane Vilhar. 2al je bilo zelo Zanimivo predavanje slabo obiskano zaradi naglih priprav.
Sestanek vlsokošolcev-štipendlstov - SVet za prosveto pri občinskem ljudskem odboru v Zagorju je pred kratkim organiziral razgovor z vtsokošolci-štlpendtsti. Govorili so o življenjskih ln drugih pogojih študentov ter o možnostih ustanovitve kluba študentov v zagorski obilni. Pogovorili so se tudi o njihovem delu v Uctivnem družbenem življenju. Ko »o obravna-
vali štipendije, so se študenti Izrekli za bolj življenjsko podeljevanje štipendij, zlasti tistim viso-košolcem, ki v redu Izpolnjujejo svoje študijske naloge.
Kultiirnozabavna revija verjetno v drugi polovici aprila. - Na zadnji seji občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev sb med drugim obravnavali kulturnozabavno revijo, ki naj bi bila v dvorani TVD Partizan v drugi polovici aprila, sodelovale pa naj bi vse kulturnozabavne skupine iz zagorskih društev. Govorili so tudi o udeležbi zagorskih kulturnoprosvetnlh amaterjev na letošnjih tečajih v Kopru, ki jih prireja Zveza Svobod Slovenije.
Priprave na letne konference OO ZK. - Na sestanku sekretarjev osnovnih organizacij ZK pred nedavnim so govorili o sklicanju letošnjih konferenc članstva osnovnih organizacij ZK. Vodstva organizacij bodo največjo skrb posvetila vsebinskim pripravam za konference ln skušala oceniti svojo dejavnost v minulem, obdobju, glavno skrb pa bodo posvetili utrjevanju samostojnega dela OO ZK.
Obravnava družbenega načrta. - Te dni bodo v občini začeli obravnavati osnutek družbenega načrta za leto 1960. Najprej bodo o planu govorili predsedniki svetov prt občinskem ljudskem odboru, kasneje pa še zbor proizvajalcev. Sledile bodo obravnave v občinskih političnih organih ln končno še na zborih volivcev.
IZ KOPRIVNICE
V letošnjem letu smo doživeli dvoje prijetnih gostovanj. Šolski otroci lz Podsrede so priredili pravljično Igrico Pavla Golie -Uboga Ančka«. Otroci so zelo lepo ln prisrčno zaigrali, tla so gledalcem, otrokom kakor odraslim pripravili resničen umetniški užitek.
Obiskali so nas Brestanlčanl s kulturnozabav-
nlm sporedom. Gledalci so se od srca nasmejali ln pozabili na vskadanje težave. Tudi potujoči kino nas Je že nekajkrat obiskal.
Tamburaši so nastopili na Senovem v tednu kulture, nadalje Igralci z enodejanko -Ljub sumnost«. Sedaj se pa bodo pokazali na domačem odru.
IZ TRBOVELJ
Otvoritev knjižnice v Svobodi II. - V četrtek, 18. t. m. so v Svobodi II v Trbovljah odprli novo knjižnico, ki deluje v klubskih prostori društva. Knjižnica bo odprta vsak četrtek od 17. do 19. ure ln vsako nedeljo od 9. do 11.. ure. Trenutno razpolaga knjižnica s preko 600 leposlovnimi knjigami odlične vsebine.
Rekordni obisk kina Svobode II. - V letošnjem januarju je kino Svobode II v Trbovljah doživel doslej največjt obisk. Na sporedu Je bilo 13 filmov z 71 predstavami, ki sl jih Je ogledalo 19.128 ljudi. Povprečen obisk na l film je znašal 1.471 oseb. NalboUšl obisk le Im * ameriški film -Arrivederccl, Roma!« ki s! ga Je ogledalo 4.103 ljudi. Sledi film -Slepi potnik*. (2660). -Ljubezen opoldne (2651). Naimsmlši obl je Imel drugače odlični francoski film Iz kinoteke (185 obiskovalcev v dveh predstavah).
Občni zbor RK v Zg. Trbovljah. - Preteki četrtek je bil v domu Svobode II v Zg. Trbovljah občni zbor rajonske organizacije Rdečega križa, ki se ga Je udeležilo preko 200 članov. Po obširnem poročilu tn razpravi je bil ponovno izvoljen za predsednika tov. Adoli Hvala. - Po občnem zboru so v dvorani predvajali kratk. filme, in sicer o Francetu Prešernu, o Post omaki Jami ter lz življenja v Industriji.
Predavanje o razvoju kmetijstva. — Ideološka komisija občinskega komiteja ZK Trbovlje ln Delavska univerza sta priredili širše predavanje -O problemih socialistične politike na vasi«, ki so se ga udeležili slušatell! večerne partL-k šole, mladinske politične šole ln sekretarji OPG ZK. - Snov sta obravnavala predavatelja Miha Ripic In Ado Naglav.
Z IZLAK
DELO DEBATNEGA KLUBA
Mnogo zanimanja Je vzbudila tema o zabavni ln resni glasbi med rednimi ln drugimi obiskovalci kluba Svobode na Izlakah. Toda s teir žal ni bilo mogoče ustreči poslušalcem. Magnetofon smo dobili, le predavatelja ni bilo lz neznanih vzrokov. Ta tema je zato v sredo odpadla. zamenjalo jo 1e pa predavanje o nastanku zemlje.
Tudi to predavante so navzoči z velikim zanimanjem sprejeli. Zato. ni bilo zategadelj nobenega razočaranja. Kljub temu pa vendar želimo slišati predavanje, ki le bilo predvideno, a le odpadlo.
Upamo, da nam bo vnaprej občinski svet Svobod pomagal ter nam že za to sredo zanes-
ljivo preskrbel vse potrebno za ta razgovor. Saj snovi za debatne klube je dovolj, vprašanje so le predavatelji. Domači prosvetni delavci se trudijo in dajo vse, kar Je v njihovih močeh, da bi bil debatni klub res zadavoljtv. Za večino tem. ki so na programu, se sami prosvetni delavci pripravijo, vendar se 1e treba obrniti tudi drugam za pomoč,
NOVA GLEDALIŠKA PREDSTAVA Dramska sekcija Svobode na Izlakah bo pa v kratkem uprizorila prvo dramsko delo -Cvr-ček za pečjo«. Res, da Je to edino delo, ki ga bo dramska sekcija naštudirala v tej sezoni, bo pa zato kvalitetno ln nikomur ne bo žal, če si ga bo šel ogledat.	M. M. G,
IZ BREŽIC
PUSTOVANJE V BREŽICAH
Kakor vsako leto bo tudi letos tradicionalno pustovanje v Brežicah. Ta v začetku skromna prireditev se vsako leto bolj širi ter prehaja že v karnevalsko stopnjo.
Na pustovanju bo sodelovalo staro ln mlado. V torek bo zbirališče na stadionu ob 15. url, nato pa se bo razvil sprevod mask in drugih skozi mesto, zaključek pustnih slovesnosti pa bo na veliki maškaradi zvečer v prostorih don,i JLA.1
Brežicah, d« bi mogli vsi sodelovati Pravijo, da bo to vrzel za sedaj rešil nov Prosvetni dom rt ga bodo pričeli preurelatl.
v četrtek, 3. marca pa bo običajni pogreb Pusta oz.. Kurenttf. Ta običaj je zelo popularen, saj privabi na stptlne gledalcev, ki se od srca nasmejejo pustnim šegam ln navadam.
Kakor v drugih krallh, na primer v Litiji, naj bi tudi v Brežicah organiziralo tako prireditev Turistično društvo, za otroke pa Društvo prijateljev mladine, tako da bi stare slovens*«-obtčaie ob pustu praznovali ln Izvedli na čim kulturnejš! način.
V GALEKIK1 — PLEKSIGLAS!
Zemunsko tovarno »Galentka« poznamo bolj kot proizvajalca farmacevtskih, ne pa kemičnih proizvodov. Velja pa omeniti, da se zadnja leta uspešno uveljavlja tudi na slednjem področju. Pred kratkim je na priliko začela izdelovati akrilne plošče, ki smo jih doslej kupovali v tujini, ln jih poznamo pod različnimi Imeni (pleksiglas per-pleks Ipd.), Akrilne plošče na veliko uporablja letalska Industrija in industrija motornih vozil, rabimo pa jih tudi za armaturo fluorescenčnih svetilk.
Skoda, da ni več primernih prostorov v
NATEČAJ
Turistično in olepševalno društvo v Trbovljah razpisuje natečaj za najboljše fotografske posnetke Trbovelj in okolice.
Natečaja se lahko udeležijo posamezniki — amaterji in foto krožki trboveljskih šol in podjetij.
Fotografije s šifro v velikosti 18X24 cm v dveh Izvodih je treba poslati najkasneje do 1. maja 1960 na Turistično in olepševalno društvo v Trbovljah.
Najboljše fotografije bodo nagrajene:
1 nagrada po 15.000 din
1 nagrada po 10.000 din
3 nagrade po 5000 din
Izid natečaja bomo objavili do 1. junija 1960 v Zasavskem tedniku.	Odbor
NOGOMET
RUDAR : R. I-Z. 2:2 (2:0)
Prijateljska trening tekma ■ pr-dostitrat obotavljali, berz potze-vakom zagrebške cone Radie Industrijo — Zagreb Je bila na pomožnem Igrišču, kjer se Je ob barteri zbralo okrog 500 gledalcev. Moštvi »ta nastopili z naslednjimi, igralci:	ZRILJC. SINČEK, BU-
CVlC, ORSAK, CERNI, CULEK. BEVC GLAZER. DOLOVCAK, FREST m BUR1C za R1Z, za Rudarja pa: HAUPTMAN, LUKANČIČ, STOSICKI. LAMOVŠEK, PRISTOV, MREŽAH, PERC, Zl-BRET, IRT. JERSE ip OPRES-NIK.
Za to tekmo pomožno Igrišče ni bilo najbolj primemo, m to predvsem zaradi dimenzij, Ker je po dolžini ln širini premajhno. Zato moštvi nista mo-gli pokazati prave igre. Toda kljub hitri ln , dobri Igra gostov v prvem polčasu je Rudar pokazal več, saj so napar delci večkrat uprizarjali nevarne napade in tako je moral sicer odlični vratar gostov ZRELlC kar dvakrat kapitulirati. Gostje so se izkazali predvsem s starti na prvo žogo. medtem ko je pri Rudarju motilo to. da so se igralci dostikrat obotavljali, brez potrebe preigravali in tudi premilo streljali na gol.
V drugem polčasu je trener poslal v boj spremenjeno enajsterico. Kar 6 novih Igralcev se je pojavilo na Igrišču:	SUŠNIK;
BREZNIKAR. MOLNAR GRADI. SEK. MAK in vratar KARABOS. Ta sestava je zaigrala slabše in to predvsem zaradi nevlgranosti, kar so gostje izkoristili in izenačili. Toda njihova premoč ni bila trajna, saj so domači počasi prihajali v napad tn bi z malo. več pazljivosti gotovo dosegli zmago. Za-lenjave posameznih igralcev proti koncu tekme pa so pokazale, da bo vsekakor treba več pozornosti posvetu« vigravanju igra JA, cev, zlasti v napadu, in pa poskrbeti za primemo kondicijo. Razen tega pa bo res treba odpraviti napako »stalnega omahovanja« m pa to, da igrale! ne startajo na prvo žogo. Za Rudarja je bil dvakrat uspešen OPRESNIK, za goste p« FREST in BURIC.
Mladinci so v predtekmi s težavo premagali Kladivarja iz Celja. Vse preveč so se izgubljali v kompliciranih , kombinacijah, netočno podajali' in slabo streljali, kar je dajalo videz precej slabšega nasprotnika. In tudi v resnici so igrali precej slabše kot prejšnjo nedeljo v Celju. Rezultat te tekme 3:2 (1:1) pa ustreza vsaj po poteku tekme, kajti nekateri Igralci so s požrtvovalno igro go. tOvo Zaslužili zmago.
Naročajte se na »Zasavski tednik«
OD SREDE DO SREDE
ROJSTVA
TRBOVLJE; Frančiška POSLEK
Trbovlje, hčerko; Terezija LES-KovslK, Hrastnik, sm;a Frančiška VODEB, Hrastnik, sina; Milena ŽUPANČIČ, Trbovlje, hčerko; krika PTLNAVEK, Hrastnik, sina; Antoa ZAJC Zagorje, hčerko; Terezija BREČKO, Hrastnik, hčerko; Ivana DOLINAR, Zagorje, hčerko; "kijzija VIDRIH, Trbovlje, hčerko; Viktorija KOZAR iz Hrastnika,
BREŽICE; Branka HALER te Gregovc 10, »tara 30 let; Franjo PIRC iz Krške vasi 11, star 60-let; Andrej KRALJ lz Sentlenarta 65, star 72 let; Cvetka SUSTERlC iz Bukoška 10. stara 1 dan; Ana SOTLER IZ Pohance 47, Stara 67 let.
MALI OGLASI
i
POROKE
Svet Svobod in prosvetnih društev obč!ne Trbovlje razpisuje občinsko
KULTURNO ZABAVNO REVIJO
ki bo dne 19. marca 1960 v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah.
MTJwN»0inH^°	Na tej. reviji imajo pravico
kestrl, manjša zasedba godb na pihala in podobno), solisti, tako pevci in godbeniki, recitatorji, humoristi, baletne in plesne skupine itd.
Ansambli in skupine, kakor tudi solisti naj se priglasijo Svetu Svobod in prosvetnih društev občine Trbovlje do vključno 5. marca 1960
Radeče, hčerko; Marija ŽIBERT, Zagorje, sina; Stanislava TAUSEL, Trbovlje, sina; Manja SENČAR, Hrastnik, sina; Jožica ŽVANUT, Trbovlje, hčerko; Alojzija COP, žagorje, sina; Marta MATUL, Trbovlje, hčerko; Majda ZORE, Zagorje, hčerko; Marij« STR.MLJAN Zagorje, sina; Jožeta KOS, Zagorje. hčerko; Ljudmila BRICELJ, Zagorje, hčerko; Stanislava KAMNIKAR, Trbovlje, sina; Majda 9CHNE1DER-REZUN, Trbovlje, hčerko; Cirila POTRPIN, Trbovlje, sina; Marldl PRAŠNIKAR Zagorje, alna; Alojzija KE-hLE. Trbovlje, hčerko; Ivanka PUSTOTNIK, Zagorje, hčerko; Hilda KOKALJ. Zagorje, hčerko; Julijana KIRN, Hrastnik, hčerko; Reta KIC Zagorje; hčerko.
Brežice: v Dragica JANC1C, Hi'astma .3. hčerko; Marica beljak, vrbovec 28, sina; Olga Zl-voder, Velika vas M, sina; Marija JALOVEIC. Kraška vas 10, liha; Terezija DIMIC. Artiče 6, hčerko; Ana SAVNIK, Bukošek 23, hčerko; Veronika KERK, Vrbina 9 *taa; Darinka STOK1N, Gregovce H. sina, Danica KRU SLIN, Ključ 7> sina; Marija BOGOVIČ, Ravne Ji), ama, Darinka POSAVEC, Mi-hainovlč dol 18, hčerko, Veronika PRISTOLIČ, Orešje 20, sina; Ana HICTALER. Koprivnica 28. hčerko; Marija KODRIČ Senožete 2, sna, Antaca IVANUŠ, Kraljevec «. hčerko; Manja C1RNSKI, Mata dolina 4, hčerko; Julijana ZUPAN, Brezovica 27. sina; Marija GOLOB. Globoko 50, sina; Ivanka "OČAK. Trstemk 8. sina; Marija HUCALO, Čerina 21, hčerko; Zlata PEI-I, Sibice 44. hčerko; Matrija HoCek, Globoko 13 sina; Marija fURKAT. Stara vas ob Sotli, sina; Karolina MEDVEŠEK Doviko 21. hčerko:	Josipa VUGRINEC,
Kraj Donit 38, hčerko; Amalija SUSTERlC, Bukošek 10, hčerko; Ana JURATOVEC, Mali vrh 9, hčerko; Marija NOVAK. Kvemen hčerko; Marija KOZMUS. Lon. čari e v dol 11, Bina, Jožefa ZOR-?IC, Žejno 17. sina; Rozalija “TRASER, Sela S, sna; Barbara "HTRih, Bizeljsko 107, sina; Ljubica TOPOL Draže I, sina; Ana LUBSiNA, Gaberje 15, hčerko; Ana KOMOČAR, Ribnica 1, hčerko.
Trebež 49-s, pošta Artiče, v4lasžovatj instrumentalne In Nastopajoči bodo nagrajeni« ugodno prodam. Cena po do- vokalne skupinc (zabavni or- praktičnimi darili.
ugodno prodam. Cena po dogovoru. — Vlado Germovšek, Trebež 49-a, Artiče.
ALI V EŠ...?
— da se Gina Lollobrigida namerava za stalno preseliti v Hollywood. Taiko piše list »Daily News«, ki Je ob tej priložnosti objavil tudi veliko fotografijo Gline Lollo-brigide v barvah. Filmska igralka je izjavila, da namerava svojo vilo v Rimu ohraniti, vendar se preseliti v Ameriko, kajti tam da bo Imela verjetno več sreča kot v domovini.
PIONIRSKI KOTIČEK
REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 7. ŠTEVILKE
Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata lz 7» številke našega lista se glasi (vodoravno in navpično): 1. KOST. 2. OKNO. 3. SNOP, 4. TOPI.
Žreb Je tokrat prisodil nagrado za rešitev uganke Franclju KLANClSARJU, učencu 6. razreda osnovne šole Senožeti pošta Zagorje ob Savi, Knjižno darilo mu bomo poslali po Pošti.	UREDNIŠTVO
NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE
KINO
»DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 24. in 25. februarja ital. film »KONTE MAKS«; 26. do 29. februarja amer. vistavisen film »TETOVIRANA ROZA«; 1. — 3. marca amer. barvani film »POT NA ANTARKTIKO«. »SVOBODA« TRBOVLJE II: 24. in 25. februarja amer. barvani cinetnascope film »PREKINJENA MELODIJA«; 26. do 29. februarja franc, barvani film »ZENA IN NJENA IGRAČKA«. •SVOBODA - ZASAVJE« V TRBOVLJAH: 27. do 29. februarja nemški film »LETEČI RAZRED«; 5. do 7. marca amer. barv. cinem. film »BELO PERO«. — Predstave: Sobota ln nedelja ob 17. ln 19.15 uri, v ponedeljek ob 17., za mladino v nedeljo ob 15.
OBVESTILA
Avto - moto društvo Trbovlje, komisija za izpite mopedistov obvešča vse kandidate, ki še niso opravili izpita, da bodo ie-ti v soboto, 27. febr. 1960, in sicer od 15. do 18. ure v društvenih prostorih Avto -moto društva v Trbovljah.
Tovarna ZLATOROG obvešča vse dosedanje in bodoče potrošnike detergenta OSKAR, da velja za
BREZPLAČNO POTOVANJE NA 0LIMPIAD0 V RIM
tudi slika bakle, ki jo tu objavljamo.
BESEDE (vodoravno in navpično): 1. križanec osla In kobile; 2. danes zelo iskana ruda; 3. nestrokovnjak (tujka); 4. naše žensko ime (ljubkovalno).
ČRKE: AAAAA, 1, KK, LL, M, NN, R, UU
Opozarjamo potrošnike, naj pri odpiranju zavitka OSKAR pazijo na vložene slike. Kot smo že večkrat objavili, je v vsakem zavitku detergenta OSKAR po ena športna slika. Vsakdo, ki zbere deset različnih športnih slik, sodeluje v veliki nagradni Igri. Tovarna ZLATOROG vas bo pravočasno obvestila o bogatih dobitkih, ki , jih bo prineslo žrebanje v Mariboru.
Sliko bakle ali zbirko' desetih različnih športnih slik pošljite na naslov: Tovarna ZLATOROG, Maribor, Klavniška ulica 23.
Tudi za rešitev te uganke Imamo pripravljeno 1 lepo knjižno nagr -do, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba.
Rešitve nam pošljite čimprej na uredništvo. — Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega Imena in priimeka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ate doma.
Obilo sreče pri reševanja magičnega kvadrata!
UREDNIŠTVO
Komisija za »klepanje ln odpoved delovnega razmerja pri podjetju
»MEHANIKA« - TRBOVLJE
razpisuje naslednja delovna mesta
L Delovno mesto ELEKTROINZENIRJA za razvojni •ektor, lahko začetnik.
2.	Delovne mesto KONSTRUKTORJA, šolska Izobrazba — tehniška srednja šola — strojni tehnik — z enoletno prakso.
3.	Delovno mesto TEHNOLOGA-NORMIRCA, šolska izobrazba — tehniška srednja šola — strojni tehnik ali delovodska šola, z dveletno prakso.
4.	Mesto HIŠNIKA v počitniškem domu v Crikvenici. Zaželen Je zakonski par — mlajši upokojenec.
Plača po pravilniku o nagrajevanju po enoti proizvoda. Prošnje za nastop službe se sprejemajo v tajništvu podjetja do 29. februarja 1960, kjer se dobe tudi ostale informacije. — Nastop službe je možen takoj.
-Trbovlje:	alojzij gun-
JrAR. si vtdma-Krškega in DA-JJIJELA-EMILIJA ASKF.RC IZ Trbovelj. ALOJZ FRECE Iz Trbo-ta RIKA GORIŠEK iz Trbo-y«J: KAREL DORNIK te Trbovelj •h Marija korosec iz Trbovelj
JOŽEF SAKELJSEK te Trbovelj 51 GABRIJELA DERNOVSEK lz Irbovelj; MARIJAN VIRT te Tr-E°velj in MARIJA KLEMEN Iz Trbovelj; RADOSLAV ŠUŠTAR tz tatao-velij tn IVANA ADLER lz Tr-£»yelj; RAJMUND ROZMAN te *rbovelj ;n ALOJZIJA LEDINEK Trbovelj; MILAN GREGORC Iz 'rbovelj In ALOJZIJA METELJ-£2,ta Trbovelj; MARIJAN DRO-e®* lz Trbovelj ta MARTA SIR-|® ta Trbovelj; MARTIN KORO-RvC» ,z Trbovelj ta MARIJA KvAs roj. KLOPČIČ te Trbovelj.
^REŽICE; JOŽE' DERZlC, Zl--1 -Domočn k Iz Rukoik« 22 ta RAnCiRka KAVČIČ, pol jedel ka
“Ukovika »5.
SMRTI
-JtaOVUE. Ivan ŠKRINAR i* KSSJtaJl. Ktur »1 !et; Franc KO-ta Trbovelj, star 47 let; U^tnir ciraR iz Zagorja, »ta* tat; Manja SU8NIK lz TTbo-»taira 74 let.
97. Ko Je prišel Poljak z ženo domov, je zvedel, da ao vojaki in čuvaji že odšli. Bil je močno razburjen, kajti če je bilo tisto pismo od rokovnjaškega poglavarja, potem je bil ta — njegov brat. — Ob enajstih so prišli vojaki s svojimi ujetniki. Poveljnik Je Poljaku natanko popisal nocojšnje dogodke in oskrbnik je velel odgnati ujetega rokovnjača v pisarno, da ga bo takoj zaslišal.
98. Ko sta bila sama, je Stefan ves trepetajoč pogledal svojega jetnika. — »Ferdinand!« vzklikne zamolklo. —'•»Da, jaz sem!« reče mirno on. — Stala sta tri korake narazen, tiha in nema. — »Odveži ml roket« reče Nande, »potem pa poslušaj, če hočeš!« — Brat je za trenutek pomišljal, nato pa je stopil k njemu in mu potegnil vezi z rok. Ko se je Nande odžejal, je rekel Stefanu: »Veš, kaj mi groši. Zato mo izpusti! Nihče razen tebe ne ve, kdo aem jas.
99. Nande je slutil, kakšen boj s« odigrava v bratovih prsih. Zato mu je podrobno govoril o dogodkih od obtožbe v Celju dalje. Povedal mu je tudi, da J« svoje maščevanje Izvršil in zdaj odhaja, če ga brat ne bo pognal pod strel. Ko ga je Nande spomnil na mater, ga Je Poljak odpeljal v ječo ln mu dal pod zglavja pilo. — Bratovsko čustvo je eb epominu na mater zmagalo. Podala ata tl reka — morda poslednjič.
IM. Drugo jutro navsezgodaj je vzdramil Poljaka krik v spodnjih prostorih, čeprav je vedel, kaj to pomeni, sta z ženo (ki ji je Stefan vse povedal) odhitela dol. Povedali so mu, da je ujetnik prepiiil železno mrežo na oknu in ušel. — Poslal je vojake za njim; a želfcl je, da bi bila te zaman. — Ko ao se opoldne vrnili s neuspešnega lova, so vojaki povedali, da je izginila tudi Poloniea, Pavlek pa umira saradi udara poglavarjeve roke.

USPEŠNO DELO ‘iVD PARTIZANA V RADEČAH
Primanjkuje pa vaditeljev
Pred dnevi so tudi pri Partizanu v RadeCah polagali obraCun svojega dela v preteklem letu. Po poročilih na občnem zboru smo lahko ugotovili, da Je malo telovadnih društev pri nas, ki hi v razmeroma kratki dobi enega leta opravijo toliko dela kot ravno radeSki Partizan. Naj naštejemo le nekaj najbolj vidnih uspehov.
Glavna naloga, ki so si jo zadali na lanskem občnem zboru društva, Je bil« povečati število aktivnih telovadcev ter oživiti tudi tiste oddelke, ki še ne vadijo. Ravno to nalogo pa so v društvu opravili zelo uspešno. Danes namreč vadijo že vsi oddelki, od naimlajših cicibanov do članov in članic, in telovadnica, ki jo uporablja tudi osemletka, je zasedena skoraj v celoti od sedmih zjutraj do sedmih zvečer. To Je verjetno največji uspeh društva v minuli sezoni. Tudi aktivnih članov, ki Jih Je sedaj 110, je obilo, saj delujeta v neposredni bližini še društvi Parti/sr, Radeče - Papirnica in Radeče - Hotemež. Vendar pa se le s tem porastom aktivnih članov pojavil bolj kot doslej neki drug problem, s katerim se menda bore vsa telovadna društva širom po Sloveniti, to Je pomanjkanje vodnike” V celem vodniškem zboru ni niti enega, ki b’ imel prednlaški izpit. To bo naloga bodočega odbora, da sedaj ko je društvo uspelo povečati kvantiteto, izboljša tudi kvaliteto, kajti le društvo z ustreznimi vodniki lahko vzgoli res dobre telovadce. Kljub pomantkanlu vaditeljev pa Je, kot že rečeno, društvo doseglo zadovoljive uspehe. V minulem letu so se v društvu pridno pripravljali za zvezni zlet Partizana ter sta si dve telovadni 'Tsti priborili pravico nastopa v Beogradu. Tu so bile najbolj uspešne mladinke, ki so za svoje dosežke dobile srebrno plaketo in
diplomo. Razen priprav za to osrednjo prireditev jugoslovanskega Partizana pa je društvo sodelovalo s svojimi točkami skoraj na vseh domačih prireditvah, letos pa se telovadci že pripravljajo. da bodo s svojimi vrstami nastopili na tekmah v partizanskem mnogoboju.
Ni pa telovadba edina delovna če j a v društvu. Vsak telovadec se lahko Izživlja še v drugih športnih disciplinah. Tako delujejo v društvu že dal) časa odbojkarji in igralci namiznega tenisa, lansko leto pa sta v Partizanu oživeli še dve športni veji - rokomet in košarka. Posebno rokometaši so pričeli zelo pridno delati ter Imajo lepe perspektive. V leseni so rokometaši že lahko prvič tekmovali In celo začeli nastopati v dolenjski rokometni ligi. Akoravno so to ekipo sestavljali sami mladinci in celo dva pionirja, so se že večkrat uspešno postavili v bran Starejšim Igralcem. Rokometaši so odigrali 16 tekem, od katerih so jih osem dobili, osem pa zgubili. Pozitivno sanje je, da so si za nasprotnike izbirali močnejše ekipe, kajti le v borbi s takimi lahko nekaj pridobe. Trdno so odločeni pridno vaditi tudi letos, saj so bili lani najboljši oddelek v društvu. Misliti pa bodo morali tudi na dobrega trenerja. To ne bo težko, saj se danes prireiajo širom po Slovenili razni trenerski in sodniški tečaji ter bo društvo omogočilo igralcem, da se še bolj izpopolnijo.
Tako deluje in vadi radeški Partizan. In kje Je ključ za njegove uspehe? V društvu pravijo, da je to dosegljivo le z marljivo vadbo in po-žrtvovalnostio vodnikov. To pa Je gotovo naj-močnelšl adut, ki ga imajo v rokah radeški telovadci.	-ar
V vse bolj ostri bitki s televizijo si kinematografija pomaga z vedno novimi sistemi snemanja in prikazovanja filmov. Danes jih je že toliko, da se med cinemascopom, vista-visinom in drugimi novostmi filmske tehnike v resnici težko znajdemo.
Klasični zvočni film z dvojno preforiranim 35 mm širokim filmskim trakom poznamo od 1929. leta naprej. Standardni format tega iilma z razmerjem stranic 1 : 1,37, na katerem je razen slik, velikih 16-krat 22 milimetrov še 2,5 mm širok trak za zvok, se je potem obdržal vse do ieta 1952. Od takrat naprej pa ga vsj novi sistemi neprestano spreminjajo.
C1NERAMA
Njen iznajditelj je Fred VValler in cineramo je najprej uporabljala ameriška armada pri pouku v svojih šolah, prvič
pa so jo javno pokazali 1952. leta vNew Yorku. Za sistem je značilno, da sliko projicirajo trije projektorji na najmanj 1 m široko usločeno »platno«, sestavljeno lz poševno položenih kovinskih trakov. Zvok je zapisan na posebnem traku, zvočniki pa so za platnom in v dvorani. Plastični učinek zvoka je tolikšen, da ga doslej še niso prekosili z nobenim drugim sistemom razen s cine-miraolom.
CINEMASKOPE
Iznajdba francoskega profesorja Henryja Chretiena, da z anamorfotskim objektivom lahko »stisnemo« sliko, pri projekciji pa jo z ustreznim nastavkom na objektivu spet zjasnimo, je samo osnova drugega sodobnega sistema za predvajanje filmov — cinema-scopa. Pri cinemascopu snemamo sliko na normalno širok trak, zvok pa lovijo štiri magnetne proge, tako da so
LETNI OBRAČUN K1S0VŠK1H NOGOMETAŠEV
Naloge so velike
V dvorani DPD Svobode je bil prejšnjo nedeljo občni zbor NK Svobode - Kisovec.
Čeprav si je društvo priborilo le 9. mesto na lestvici, lahko opazimo, da Je le bilo nekaj pozitivnega, s čimer lahko rečejo: borili smo se ln delali, vendar ne gre brez težav ln problemov. Tako je v marsikateri organizaciji.
Društvo še vedno nosi tradicionalno Ime Svoboda po stari Svobodi lz predaprilske Jugoslavije, ki Je žrtvovala številna življenja za svetlejše čase. V spomin na 32 padlih borcev - športnikov so v društvu izvedli brzoturnlr s sodelovanjem dragih društev udeležili jo se v Zago.ju tekmovanja v spomin velikega zagorskega športnika ln prvoborca Slavka Pintarja-Robina, kjer so Klsovčani osvojili prehodni pokal za 19S9. Ob kvalifikacijski tekmi z NK Rudarjem iz Kočevja so igro dobili ln se tako uvrstili v NPK.
Finančno stanje društva je bilo zadovoljivo. Organizirali so srečolov, ki Je dopolnil sredstva za nakup potrebnih športnih rekvizitov. Pozdraviti je treba sklep DS zagorskega rudnika, ki omogoča prevoz Igralcev na prvenstvena tekmovanja, tako da društvo plača le polovico od prevoženih kilometrov .
Kot negativno stran pri tekmovanjih pa lahko označimo, da v jesenski sezoni ni bilo prven-»tvenlh tekem mladincev. - Vprašanje pobiranja članarine so rešili žal tako, da so morali podvojiti število pobiralcev, ki so nato le zbrali uboge dinarje, ki jih celo zaveden član društva včasih ne zna oddati.
Predsednik Ladislav Gostiša je opozoril na nepravilen odnos nekaterih prej aktivnih članov, ki zdaj ne Igrajo več. a bi s svojimi dolgoletnimi izkušnjami lahko praktično pomagali vzgajati mlade ljudi. Odkrito Je nadalje povedal, da je Igralcem treba mnogo več teoretičnega znanja, kot ga Imajo. Razumljivo » « se • tekmalj trudijo, toda več kot zmorejo, ne moremo od njih pričakovati To vprašanje bodo del-
Z NAJBO^M VdRŽAVI
SMUČANJE NA BENCINSKI POGON
že smučar; tako vsaj mislijo Američani ...
Sicer pa tudi v Evropi ni drugače. Neki bavarski konstruktor je izdelal napravo »Ski—Porast. Pet in pol konjskih moči ima motor, ki poganja varno zaščiten propeler, vse skupaj pa stoji na smučki. Smučar se prime za ročaje in »Skl—Ppny« ga vleče za seboj. Svojevrstna naprava menda strašansko ropota in se celo premika naprej.
no skušali rešiti s prikazovanjem poučnih filmov lz nogometa, košarke, odbojke Itd.
Govorili so tudi o disciplini na tekmah. Tudi za disciplino bo treba bolj skrbeti, kajti en >u. človek lz vrst občinstva lahko zakrivi, da se kakšno Igrišče zapre.
Največ so se v razpravi pomudili pri gradnji stadiona ln lastnega doma, kjer naj bi mladina doprinesla glavni delež. Sklenili so, da bo vsak član napravil 30 delovnih ur, pionirji pa po 10—15 ur. Z zadevnimi deli nameravajo pričeti, ko bo lokacija prostorov določena, ki pa Je odvisna od urbanističnega načrta, ki predvideva, da bodo kmalu začeli z gradnjo nove ceste od rudniške seperadje do Lok. - V načrtu j dalje gradnja nove šole v Lokah-Kisovcu, ki bo imela tudi telovadnico, kjer naj bi se urili v prostih urah tudi mladi športniki, nasproti bi učenci lahko uporabljali stadion ob « • h športnih dneh in telovadnih urah.
NK Svoboda-Kisovec je skupno odigraj 45 tekem. Prvo moštvo, ki Je v Jesenskem delu tekmovanja 1958 Igralo v prvem razredu NPti zelo uspešno, je v spomladanskem delu tekmovanja (1959) popustilo. Vzroke je Iskati v pomanjkanju prostorov za vadbo v mrtvi sezoni ln v premajhnem številu prijateljskih' tekem pred prvenstvenimi — delno pa je vplivala na poslabšanje izmenjava starejših igralcev z mlajšimi. - Pionirsko moštvo pa sl deli 3. ln 4. mesto na lestvici z enakim številom točk.
Nadaljnji vzrok, da prvo moštvo ni dosega višjega mesta na lestvici, Je iskati v	d„
Igralci nimajo pravega trenerja, ki bi se resno letu dela (začudil sem se, da tega vpraš,	•.
načeli.). Vendar so se s samolniclatlvo in vztrajnostjo le nekako obdržali. - Naj ob koncu še ugotovim: občnega zbora se v polni meri niso udeležbi niti igralci samll
Naloge, ki so sl jih naložili, so velike ln lep» Upajmo, da Jim bodo kos.	It. P.
Praviijo, da je za nekatere smučarja navzilic žičnicam in udobnim hotelom ter planinskim postojankam preveč naporno.
Zanje skušajo domiselni konstruktorji izdelati najrazličnejša vozila za vožnjo po belih poljanah, Američani so izdelali »Sun—WaTley—Snovcbalh«, čudno vozi.lo, ki ga sestavljata dve pokrogll, opremljeni s primernimi zarezami ob robovih. Sedeš med obe polkrogu na nekaj, ... « w,u i/mmfta ua^icj, kar je podobno motornemu ko- Bela opojnost se torej >mo-lesu, ln pritisneš na plin, pa st demizira«.
LESLIE CARON
trije zvočniki pri predvajanju nameščeni za platnom, eden pa v dvorani. S cinemascopom se je prvič prestavila ameriška filmska družba Centfox, in sicer sepetmbra 1953 v New Yorku. Isti sistem poznamo še pod drugimi imeni, na primer totascope, franscope in podobno.
SUPERSKOPE
Sistem, ki sta ga razvila brata Tushinsky za družbo RKO je močno podoben cinemascopu. imenovala pa sta ga
supersccpe. Razlika med obema je samo v tem, da s pomočjo anamorfotov lahko pri superscopu sliko različno širimo. Superscope so prvič pokazali konec 1954. leta v Ney Yorku
TODD — AO
Dr. Brian O’ Brien je Iznašel širokokotni sistem, ki s po-sebn.mi objektivi zajame 37, 46, 64 in celo 120 stopinj ter v razmerju 1 : 2 snema panoramske slike na en sam filtn-ski trak, širok 70 mm. Na traku je še šest tonskih prog za napajanje petih zvočnikov z upognjenim in na poseben način perfori ranim platnom ter enega v dvorani. Sistem so, prvič uporabili 1955. leta.
CINEMIRAC1E
Izpopolnjen cinerama sistem, ki tako za snemanje kot za projekcijo uporablja tri sinhrono delujoče kamere oziroma projektorje, poznamo pod Imenom cinemiracle. Slike, ki jih dobimo na platnu s pomočjo posebnih objektivov, odlikuje jasnost in globinska ostriha. Zvok sprejema poseben tonski trak s sedmimi ste reofonskimi magnetnimi kanali, zvočniki pa so nameščeni za platnom in v dvorani. Gledalcu se zdi, da je v sredini filmskega dogajanja.
/
HENRI FONDA IN JER C. LEE V FILMU »DVANAJST JEZNIH MOŽ«
V SNEŽNEM METEŽU
Misli o poklicih
So dobri in slabi poklici: dobri so tisti, ki jih opravljajo ljudje, ki so kakor zanje rojeni, slabi so tisti, ki jih opravljajo brez volje.
Kakor v vsem na svetu, je tudi v poklicih neka hierarhija. Vrednotijo se po uslugah, ki jih poklic daje družbi.
Nič ni bolj zoprnega, kakor poslušati, kako nekdo vsak dan preklinja svoj poklic, in nič bolj prijetnega, kakor uživati radost poklicnega dela, v katerem se počutiš kakor v toplem domu, ki je bil zate narejen.
* * •
Pravilno zaposlen človek se hitro vzpenja od ničevosti popolnega neznanja ln nespretnosti preko številnih stopnic priučenoeti in privajenosti do mojstrstva v svoji stroki.
• • •
Kdor neprestano menja delo. kopiči napako na napako. Napačna izbira poklica — vmes pa krajša ali daljše dobe brezdelja — polni marsikatero žalostno pot od zibelke do groba.
• • •
Nobenega poklica ni, ki bi bil nizek, nečasten ali, ki bi se ga bilo treba sramovati, treba ga je le pošteno in dobro opravljati.
(ALI TRBOVELJSKI SMUČARJI NA 15. DRŽAVNEM PRVENSTVU)
J
Državno prvenstvo v smuku, veleslalomu ln slalomu Je za- nami. Znani so nam letošnji prvaki ln uspehi posameznih smučarjev. Gotovo pozna vsakdo po imenu LAKOTO, ki Je dokazal, da je res smuCar št .1 v naši državi. Poznana so vam tudi imena, kot so: SUMI, KLINAR, DORNIK, ILJA, MRAK, ZUPANČIČEVA, ANKELE-TOVA in' druga. Toda najbrž vam niso še poznana imena naših zasavskih zastopnikov, ln kar Je še najbolj važno — njihovi veliki uspehi.
Pod vodstvom CVETKA BEVCA se je odpravila na pot proti Kranjski gori majhna skupina, ki so Jo sestavljali smučarji člani DOLANC, STRGARSEK ln ODLAZEK z Dobovca, ACKUN (Trbovlje) ter mladinec MAK ln pionirja MALAVAŠIČ. ln ZUPAN lz Trbovelj. Verjemite, da njihovo razpoloženje in upanje na uspeh ni bilo najboljše, sa1 so bile to pri večini šele prve
tekme v letošnji sezoni. Povrh tega pa fantje niso Imeli niti sistematičnih priprav, saj Je bila zima zadnje čase Se najbolj podobna spomladi, kar Je smučarjem onemogočilo, da bi presmučali vsaj minimalno potrebne kilometre. No, ln pod takimi pogoji so se srečno spustili v boj skupno z vso Jugoslovansko elito ln pri tem dosegli presenetljive uspehe. Kar poglejmo:
Prvi dan Je bU na sporedu smuk za člane, članice, mladince in mladinke. Ko Je komisija po zvočniku klicala tekmovalce na start, je zunaj divjal močan snežni metež, tako da so prireditelji morali skrajšati progo ln preložiti začetek za dve url. Metež pa ni ponehal, tako da so se morali tekmovalci a skrajnim naporom itpiratl.tej siloviti naravni sili. Precej se jih je vdalo. 2al pa Je bU žrtev tudi re-vlrčan ACKUN, ki je sicer vozi) odlično Iti ie bil pkrati tudi eden
Izmed redkih tekmovalcev III. razreda, kateremu Je uspelo, da je gladko zvozil zloglasni -S«. Toda spodaj je pa nesrečno padel, sl zlomil smuči ln poškodoval nogo.
STRGARSKU Je šlo bolje. Cas, ki so namerili med njegovo vož-tijo, pa ga Je uvrstil na odlično 14. mesto, kar je do sedaj največji uspeh v smučarskem športu Zasavja. Jasno Je, da Je s tem vzbudil precej pozornosti med tekmovalci in strokovnjaki, ki mu obetajo še lepo športno kariero. Seveda so pa zato poleg njegove vztrajnosti ln nadarjenosti potrebni še drugi pogoji - treningi ln oprema. Njegov uspeh je pa nadvse častna nagrada za njegovo športno delo.
Nič manj pomembni niso uspehi ostalih. DOLANC Je v smuku ln veleslalomu dosegel 20. mesto, v slalomu pa celo odlično 15. mesto, kar ga Je kombinaciji uvrstilo na II. mesto v državi. Tudi o teh re-
zultatih ne moremo pisati drugače kot v superlativih. Skoda, da Je STRGARSEK Imel v ostalih disciplinah smolo, saj bi se tako gotovo oba plasirala med znana Imena vrhunskih tekmovalcev. ODLAZEK pa ni znal preceniti svojih sposobnosti, zato se zaradi padcev ni povzpel na vidna mesta.
Posebno poglavje v teh poročilih pa gotovo zaslužita 13-letna pionirja MALOVASIC m ZUPAN. -Kljub neugodnim vremenskim pogojem sta kot pionirja v močni konkurenci mladincev dosegla odlične uspehe. Najmlajša ln obenem tudi najmanjša udeleženca državnega prvenstva sta bila že pred tekmovanjem v središču pozornosti novinarjev ln tekmovalcev. Ze v tekmovanju v smuku sta pa dokazala, da nista samo »nedeljska« smučarja, žal ju je pa spremljala smola: MALOVASIC se Je zaradi padca uvrstil na 45. mesto, ZUPANU so se pa med vožnjo odpele
smuči. - V tej disciplini Je mladinec MAK pokazal veliko nadarjenost, saj se je uvrstil na 25. mesto. Po končanem tekmovanju v veleslalomu Je pa število »simpatizerjev« do »naših najmlajših«, kot so ju radi Imenovali, neverjetno nnrastlo. Nič čudno, saj se je MALOVASIC povzpel na 12. mesto, ZUPAN bi bil na 15., če ne bi zgrešil zadnjih vratič. V slalomu sta pa ponovno potrdila svojo kvaliteto. MALOVASIC je bil 20., ZUPAN pa 37. In to vse. v konkurenci, kjer so tekmovali mladine) stari v večji meri od 16-18 let. Zato tudi gotovo ni pretirana misel, da bosta lahko ob primernem strokovnem ln sistematičnem razvoju prišla do tega, da čez nekaj let oblečeta državni dres.
Da, to so res uspehi, za katere moramo vsem tekmovalcem čestitati. Se posebno zaradi njihove požrtvovalnosti, skromnost! ln tovarištva.
HOM \S V NAOM V 1 V./!
Skrivnost
dveh bratov
Pismo se je glasilo takole:
»Dragi Dick! — Najlepša hvala toda zdi se mi, da o stvari, ki nam ničesar storiti. Privatnih detektivov zadevi svetoval naslednje:
Tu v prezidiju je neki seržant z imenom Puttler — mogoče se spominjaš iz Afere Hatton Garden — zelo sposoben človek, ki
za Tvoje nekam nenavadno pismo, o njej pišeš, uradno ne bomo mogli je na pretek, vendar bi Ti o Tvoji
ga ga je
narava obdarila s komičnim obrazom, tako da mu pri nas ne rečemo drugače kot »opica«, je pa navzlic temu zelo priljubljen. Mož se tudi med svojima letnimi počitnicami redno ukvarja s kriminalističnimi študijami. Z njim sem dalj časa razpravljal in mož je pripravljen, da s privoljenjem njegovega predstojnika, ki sem ga moral o Tvoji zadevi informirata, svoje počitnice prebije v Fossawayu. Kakor rečeno, mož je smešna pojava, vendar se lahko na njegovo molčečnost absolutno zaneseš. Ponudil sem mu v Tvojem imenu deset funtov tedensko, seveda mu boš moral povrniti tudi njegove ostale izdatke v Tvoji stvari.«
S pismom je Dick stopil k bratu v knjižnici.
»Halo! Kaj je novega?« ga je pozdravil lord Cherlford.
Preden je Dick Alford odgovoril, je stopil k oknu, skozi katerega je prej videl svojega brata za pisalno mizo, in ga zaprl.
»Zakaj zapiraš okno?« je zamrmral lord.
»Naš prijatelj menih se je pokazal. Ne puščaj odprtih oken!«
Harry Cherlford je stisnil pest.
»In policija? Cernu jo plačujemo? Neverjetno, da ta pošast okolico terorizira... Dick, ali ne moreš ničesar storiti proti temu?«
»Morda že kmalu.«
Mlajši brat si je nabasal svojo pipo in jo prižgal z vžigalico, kd jo Je vzel iz neke srebrne skrinjice na bratovi mizi.
»Odloži vendar vsaj zdaj tiste tvoje stare, umazane foliante,« je nadaljeval, »in daj, da se pogovoriva. Danes sem obiskal Lealie.«
Nevoljen je lord Chelford zaprl staro knjigo pred seboj.
»Leslie? Pametno dekle je in ve, da sem zelo zaposlen, zato me redkokdaj moti. Ne hi bila vsaka ženska tako razumna... Sd videl tudi njenega brata? Po telefonu mi Je za Jutri zjutraj napovedal svoj obisk. Nekaj dokumentov naj bi podpisal glede sestrinega premoženja. Dober fiKit, ta Arthur!«
»Vsekakor!« je dejal Dick, ne da bi pokazal sledi sarkazma v svojem glasu.
»Da, mnogo mu dolgujem« Harry je odložil svoje rožene naočnike. »Ce ne bi bilo Arthurja, se ne bi nikdar srečal z Leslie in bj tudi nikoli ne prišel na idejo, da se z njo poročim. Toda Arthur je hotel na vsak način, da se Leslie omoži s človekom, ki nd lovec na dediščino. Njen denar bo vsekakor za nas koristen.«
Dick je potrpežljivo poslušal to izjavo, kd jo je že večkrat slišal od svojega brata.
»Zakaj se hočeš sploh zaradi denarja poročiti? Midva vendar nisva berača!« je menil Dick.
»Zdi se mi, da nisva,« je odgovoril brat ravnodušno, »čeprav 9e za naše premoženjsko stanje nisem nikoli brigal. Hvala bogu, da imam tebe, Dick, ki si tako imeniten v denarnih zadevah, in da so mi vse te reči prihranjene. Prosdm te, povabi oba za kak prihodnji dan na kosilo. Rad bi se z Arthurjem o različnih stvareh pogovoril, med drugim tudi glede prodaje Creethorpsa, za katerega mi ponujajo lepo ceno. Ne najdem vzroka, zakaj zemljišča ne bi prodal.«
»Jaz pa!« je odgovoril Dick in pihnil oblak dima predse. Cena ne ustreza dejanski vrednosti posestva niti zdaleč.«
»Sto dvajset tisoč funtov, Več vendar ne moreš zahtevati, Dick!«
»Vsekakor bom poskusil,« je odgovoril mlajši.
Njegovi oči so iskale na veliki, s knjigami naloženi mizi, dokler niso našle neke male knjižice, kj je bila vedno v Harryjevi bližini: dnevnik lorda Chelforda, ki je bil kot upornik obglavljen. Počasi je začel listati po obledelih straneh, kjer so se zapiski komaj še poznali, brat pa ga je zmagoslavno gledal.
,Te zlate palice naj spravi, dokler je suho vreme, na varni prostor' — tako je bral Dick. »Rad hi vedel, kaj ima suho vreme opraviti s skrivališčem!« je dejal Dick zamišljeno. »To zveni, kakor da je deževje preprečilo izvedbo načrta našega prednika.«
Lord Chelford se je glasno nasmejal.
»No, ali je tudi tebe ta stvar zgrabila? Mogoče boš v prihodnje prav tako vnet iskalec zaklada, kot sem jaz.« Z bleščečimi očmi se je nagni) preko mizne plošče. »Ali naj ti povem, kam so denar skrili...« V neko jamo ali v neki podzemeljski o'.ok. Dnevnik na treh, krajih omenja ,che-sil’, torej vlomilno že'szo.« Vzel Je bratu knjižico Iz rok in nervozno listal po njej. Poglej, kaj je zapisano:
,Danes ml je Tom Grodman prinesel vlomilno železo/
In tu drug zapisek:
.Vlomilno železo sem pustil v bližini skrivališča. In tisti prismojenci ne bodo včdeli, kako dragoceno mi je/
Dick se je muzaj.
»No, to je moralo biti res nekaj posebnega. Ali ni nikjer napisana dolžina vlomilnega železa in njegova teža?«
»2al ne.«
Z rahlim trkanjem se je Thomas pojavil med vrati.
»Ali naj luvo serviram tukaj, sir?«
»Ne, v moji sobi!«
»Misliš še delati, Dick?« ga Je vprašal brat.
»Kakor hitro boš ti odšel spat,« se je nasmejal Alford. »Mislim, da je zate že skrajni čas! Drugače boš nekega dne klecnil ln me prisilil poklica)! človeka, ki ga najbolj sovražiš.«
»Hu, ne pošlji mi nikdar v hišo zdravnika — jaz jih sovražim!«
Zehaje je vstal izza mize in šel ob Dickovem spremstvu v svojo spalnico, v kateri je bila sredi sobe velikanska miza. Škatlice, okrogle in štirioglate, steklene cevke kakor tudi steklenice vseh vrst in velikosti so pokrivale mizo čez in čez. Tu so bila zdravila proti trganju in revmi. Tu so bile čudovite maže, preparati za okrepitev živcev, čudovita zdravila proti nespečnosti — za vsako bolezen, ki se more kdaj lotiti človeka.
»Nocoj bom čvrsto spal,« Je menil lord Cherlford ter svoje dolge lase pogladil. »Ko bi bil to zdravilo poznal že prej! Nobenih drog, Dick... samo mešanico naravnih substanc, kd prinesejo utrujenim možganom mir in spanec.«
»Tako oznanja vsaj etiketa na cinasti tubi,« se je smejal Alford, ko Je videl, kako Je brat vzel iz ftje dve bel! tableti in jih v nekem kozarcu z vodo skrbno raztopil. »Pa tudi kokain je naravna substanca in nič ni prirodi bliže kot morfij! Ti si otrok, Harry! Ce bi bilo po mojem, bi vso to ropotijo zagnal v grajski ribnik.«
»Jaz pa bi bil potem najbrž čez mesec dni že mrtev! Lahko noč, Dick!«
In ko je Dick opazil, da se njegov brat pričenja slačiti, se je vrnil v s\'ojo sobo, kjer ga je razen kave čakala kopica dela. Pisma, kd mora nanje odgovoriti, kontne knjige, Id jdh Je bilo treba kontrolirati, blagajniška potrdila, poročila njigovih uradnikov in farmarjev... Sele ob treh zjutraj je okorel vstal Izza mize, se pretegnil in odšel venkaj na trato.
Nebo se je že pričelo počasi Jasniti, zrak je bil svež in čist, tako da Je globoko zaddhal, preden sd je prižgal pipo. Ali naj leže? AH naj vzame hladno kopel in potem jez* čez polja...?
Ni se mogel odločiti, ko je v delcu sekunde v daljavi opazil neko luč, neko svetlikanje, ki je zažarelo, potem pa spet ugasnilo.
»Ce ni to električna žepna svetilka, potem se dam obesiti!« je mrmral In hitel v svojo sobo, kjer je z eno roko pograbil za puško, z drugo pa je vtaknil v žepe svoje obleke nekaj patron.
Zadnje čase »o postali razni divji lovci neprijetni, M so križem kra-žem streljali, knr jim je prišlo pod roko, ne da bj jih kdo motil v tem počenjanju. Dick Alford ni bil načelni nasprotnik divjih lovcev, ker Je bil mnenja, da le »streljanje za lonec odpustljivo dejanje, česar pa sdvolasi grofovski sodniki niso in niso mogli razumeti.
Drevje in grmovje v parku je onemogočalo razgled. Sele po petminutnem teku Je dosegel mesto, s katerega je lahko videl okolico. Več kot četrt ure je stal nepremično v senci grmovja in se hotel že vrnit!, ko j« opazil, da se je luč spet zasvetlikala.
(Dalje prihodnjič)