PROLETAREt JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ÜT AT El JE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Mtiice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST—NO. 18M. IkUrtd M •clftM Mil«. Dm. ft, mi, «I Hm ßm* «lito ml Chit—. ^^ tb« Act «É l,n,-.M «I fcfUrck &. un. CHICAGO 23, ILL., 8. DECEMBRA (December 8), 1943. •»iblifthed Weekly at 2301 8. Lswnriale Ave. ... LETÖ—VOL. XXXVIII. KANADČANI v angleški osmi armadi v Italiji, so se borili skupno z Angleži ve« čas vejne z Italijani In Nemci v Afriki, na bliinjem vzhod« in še marsikje, kjer so zavezniki v vojni z osličem. Gornje je slika kanadake posadke na fronti v Italiji. Velesile, ki jih je, ali pa jih bo konec v tej vojni *. « B . • - t JAN SMUTS SE FRANCOZOM ZAMERIL. — RUSIJA POSTANE PO TEJ VOJNI VODILNA SILA V EVROPI. — ITALIJA BRŽKONE ZA ZMEROM ČRTANA IZ SEZNAMA VELESIL Ko se je pričala sedanja vojna, je bilo na svetu sedem velesil. izmed teh pet v Evropi: Francija, Nemčija. Italija. Rusi ja in Velika Britanija. V« t«, carstva pa sanflTiptftvm razen Nemčije, so imele, oziroma imajo kolonijalne imperije in Anglija poleg kolonij še avtonomne dominjone. Rusija % pa prostrano ozemlje v centralni in severni Aziji. Na ameriškem kontinentu so edina velesila Zed. države, in v Aziji Japonska Italija in Francija že izgubile prvenstvo Iz seznama velesil je najprvo izginila v tej vojni Francija, ki jo je premagala Nemčija in nato še Italija udarila po nji. V minulem poletju pa je Italijo zadela enaka usoda, s to razliko, d4 si je Francija ohranila saj večino svojega vnanjega ozemlja, Italija pa vsega izgubila. Tako sta torej v Evropi samo še Rusija ip Nemčija, in pa otoška Anglija velesile. Ko pa Nemčija pade, bo Rusija edina velesila na tem kontinentu. Južnoafriški premier Jan Christian Smuts, ki je po važnosti svojih izjav smatran v občestvu Velike Britanije prvi za Churchillom, meni, da ko se vojni oblaki razkade, bo Rusija ta-korekoč vladarica pretežnega dela Evrope. Francija po njegovem mnenju se dolgo ne bo mogla postati velesila, Italija pa bržkone nikdar več. Odgovori na "provokativna" izvajanja Smuts je v svojem govoru po-udarno priznal, da s svojimi u-gotovitvami dreza v sršenovo gnezdo. A dejal je, da govori ne samo tako kakor misli, ampak o stvareh kot v resnici so. Po njegovem je Francija za enkrat od igrala, v svetovnem aoncernu, Nemčija bo po porazu popolnoma zttonila kot velesila in ostala bo n& kontinentu le še Rusija, ki svoj vpliv, z naraščanjem svoje militaristične in politične sile, nagloma veri Ako bi obsodbe nad bodočnostjo Francije kot velesile ne bil izrekel Smuts, bi v francoskih krogih ne bilo vzrujavanja. Toda ker je to storil on, ki je eden ismed glavnih osebnosti v vladnem aparatu Imperija Velike Britanije, je umevno, da so Francozi Jako hudi. Prvič, oni smatrajo, da Jih je v vojno potisnila Velika Britanija, bolj bi kot komu drugemu v korist, in drugič, da jih sedaj kani pustiti na cedilu in čimveč dedšči-ne francoskega kolonijalnega * Zadeva zaradi Smutsovih izvajanj je prešla tudi v angleški parlament, ker večina angleških politikov želi. da postane Francija spet močna in tesno povezana s politiko Velike Britanije. Smuts pa jim je s svojo ostro obsodbo nad bodočnostjo Francije skalil vodo toliko, da morda niti Churchillu ni všeč. Ampak Smuts je odkrit in kot tak je dve velesili — Francijo in Italijo — označil za bivše, Rusijo pa za vladarico bodoče Evrope. Anglija naj se nc umakne Ob enem je Smuts v svojem istem govoru poudaril, da pripada Rusiji v Evropi glavna vloga tudi vsled njenih prirodnih bogastev, Anglija pa je v primeri z njo revna na njih. Angleški vladi je vsled tega priporočil, in zaeno malim, Angliji prilagode-nlm deželam na kontinentu (nedvomno Belgiji, Nizozemski, Danski, in neposredno morda tudi Franciji in Italiji), naj se pridružijo v občestvo Velike Brita nije ekonomsko in politično. Tako bi na evropskem kontinentu prevladovali vzhodna Rusija in obmorsko pa Velika Britanija. Kaj se še vse izcimi iz teh sugestij, bi niti pretkani državnik (Nadaljevanje na 5. strani.) Konferenca v Kairu in Teheranu o bodočnosti Azije in Evrope Na konferenci v Kairu, ki je trajala pet dni (od 22 do 26. nov ), so Roosevelt, Churchill in Ciang Kai-šek sklenili, da mora Japonska opustiti vse dežele in otoke, ki si jih je podjarmila od leta 1894 do sedaj. Njen imperij, ki obsega tri mili;one kv. milj, in šteje 500 milijonov prebivalcev, je bil v Kairu uradno obsojen v konec. Japonski ostanejo po njenem poraženju samo še njeni lastni otoki, ki obs3gajo okrog 148,000 kv. milj s 75,000,000 prebivalci. O bodočnosti Azije, ki je po prebivalstvu največji kontinent, sta v resnici odločevali le Roosevelt m Churchill z njunimi svetovalci, ki jih j? prišlo v Kairo nad 300. Kitajcev je bilo dvajset. Iz vsega, kar je bilo dosedaj objavljenega o sklepih v Kairu, je znano le, da mora biti obračun z Japonsko popolen in da bo ob vse dežele in otoke, ki si jih je podjarmila v zadnjih G0 letih Ka; bo z evropskim, oziroma angleškim in ameriškim imperializmom v Aziji, o tem ni še nobene druge izjave kot Churchillova, da si bo Anglija ohranila vse kar je bilo v njeni oblasti in da je uprava njenih kolonij kjerkoli popolnoma le njena zadeva. Oba — Roosevelt in Churchill pa sta v Kairu poudarila, da njuni deželi ne stremita po nobenih osvajanjih v Aziji. (Jo za Anglijo ppmeni "ne po nadal|nih osvajanjih") Druga konferenca S3 je vršila v Teheranu v Perziji tik do oni v Kairu. Na prvi Rusija ni bila zastopana, je z Japonsko v diplomatičnem prijateljstvu, druge pa se Kitajska ni udeležila, ker se je tikala zgolj Evrope Nihče izmed treh, ki so odločevali v Teheranu o bodočnosti Nemčife in drugih dežel v Evropi, m z evropskega kontinenta A nekoč ko so Evropci odločevafi ne sbmo o svoji usodi temveč o usodi vsega sveta Kakor japonski v Aziji, tako je tudi nemški imperializem v Evropi zapisan svojemu koncu in bo moral opustiti vse dežele, ki si jih je podjarmil v tej vojni. Vse kar je še treba, je premagati Japonsko in Nemčijo in sklepi, narejeni v Kairu in v Teheranu, se prično uveljavljati. Ameriške izgube na bojiščih znašajo že nad 126,000 mož Ameriški poveljniki, in pa vojni ter mornarični tajnik, pripravljajo javnost z opozorili, da se bodo ameriške izgube večale zaeno z večjim poseganjem naše armade in mornarice v vojno. Poudarjajo, da jc japonska armada jačja kakor je bila in japonska mornarica je močna, torej bo treba se veliko borbe, p redno se Japonsko primora v brezpogojno kapitulacijo. Isto velja o nemški oborožfu^ sili. Kako odporna je še njena moč, dokazuje sedaj v protinapadih vzhodno od Kijeva in na italijanski fronti. Invazija v Francijo bo vsled tega zahtevala od zavezniške armade veliko žjtev. Dasi ameriške izgube naraščajo, so v primeri z nemškimi in ruskimi še vedno majhne, ker je ! le majhen del naše oborožene sile že v akciji. Vojni tajnik Stimson je dne 2. dec. poročal, da so znašale izgube ameriške kopne armade do 15. novembra 94,918 mož, izmed njih 14.321 ubitih, 32,690 ranjenih, 23,417 ujetih in 24,490 pogrešanih. Izmed jetnikov jih jc 1,160 umrlo v taboriščih, večinoma v japonskih. Ameriške iegu-j bc v Italiji znašajo od začetka | invazije do decembra 11,572! mož, izmed njih 1,811 ubitih. Mornarične izgube vseh njenih oddelkov znašajo od početka vojne 32,051 mož, izmed njih 13,160 ubitih, 5,740 ranjenih. 8,-926 pogrešanih in 4,225 ujetih. Skupne izgube znašajo 126,969 mož. Dr. Ribar in Tito na čelu odbora za novo Jugoslavijo KRAJ PETER PROTESIRA. PRVA ZAMEJNA VLADA, KI BRŽKONE NE BO SMELA DOMOV. ADAMIČ MENI, DA BO NOVI ODBOR DOBIL PRIZNANJE VSEH TREH VELESIL Zvezni senat vojakom po ovinkih odklonil volilno pravico V zvezni armadi in mornarici je okrog enajst milijonov mož. Prihodnje leto bodo predsedniške volitve. Vsled tega je bilo v zvezni zbornici že dolgo tega predlagano, naj se uredi pod pokroviteljstvom zvezne vlade načrt, ki bi fantom in možem prihodnje leto omogočil izraziti na volilnem listku svoje mnenje o kandidatih in strankah. Kot je običaj v korumpirani politiki, tako se je tudi v tem slučaju dogodilo, do so se za to predlogo potegovali poleg drugih le premnogi demagogi, končno pa se skupno zedinill, da jo porazijo. V zveznem senatu je bila odklonjena z 42 proti 37 glasovi. Neki senator jc komentiral, da so naši ljudje na bojiščih dobri za umiranje za svojo deželo, nc pa za glasovati, kdo in kako naj vlada v nji. Demagogi, ki so hoteli prvotno zvezno administracijo osmešiti in oblatiti, češ, da je zoper Volilno pravico vojakov, so se morali prvi pokazati v pravi luči z zahtevo, da bi le oni smeli voditi kampanjo med njimi, nikakor pa ne zvezna vlada ali bog-nedaj pa za kak new deal. Tisti, ki kaj vedo o volitvah, razumejo, da v armado volilna kampanjo ne spada. Kakšna pa bo armada, če ji bodo zmerjali njenega predsednika, njene poveljnike in sploh ves vladni apa- Nod 11 milijonov nabranega v dobrodelne namene Kampanja za zbiranje prispevkov v dobrodelne namene gre h koncu. V Chicagu je bila določena kvota v Community and War Fund blizu 13 milijonov, nabralo pa se je do 1. decembra 11 milijonov dolarjev. To je skupna kampanja, v kateri so tudi razne relifne akcije. Slovenski vojni relif menda n' zraven, pač pa jc neki jugoslovanski. Iz nabranega sklada se plačajo kampanjski stroški, drugo se razdeli med priznane dobrodelne ustanove in pa vojnim reli-fom. Associated Press poroča iz Kaira v Egiptu dne 5. dec. o protestu kralja Petra II. in njegove vlade proti ustanovitvi osvobodilnega odbora Jugoslavije, ki si ob enem lasti mandat vlade. Na-čeljujc mu v službi predsednika dr. Ivan Ribar in v nalogi o-brambe pa Josip Broz , ki je bil ob tej priliki imenovan za maršala Jugoslavije. Pritožbe nad zavezniki Petrova vlada pravi v svojem protestu, da je Titovo-Ribarjevo gibanje zgrajeno na terorju in nasilnostih in da pravzaprav nikogar ne reprezentira. . Ob enem kraljeva vlada v Kairu namiguje, da hočeta Tito in Ribar preprečiti demokracijo v Jugoslaviji in pa svobodno odločanje ljudstva o obliki svoje vlade. Kralj je narodu to pravico svečano obljubil, Ribar in Tito pa mu jo hočeta odvzeti, pra-vijo^v zamejni vladi v Kairu. Velike nejasnosti Poročilo iz Londona, posneto iz vesti, ki so oddajane z radio postaje Svobodna Jugoslavija, poslano 4 dec , pravi, da je bil v začetku decembra izdan pro-gltfSTO ustanovitvi osvobodilnega odbora Jugoslavije, ki ima pravzaprav značaj vlade, pod imenom provizoričnega narodnega koncila osvobodilne fronte. Ker je bil tak koncil že enkrat prej ustanovljen, na zborovanju v Bihaču, iz istih krogov, je se-ianji razglas nedvomno le ponovitev prvega, s to razliko, da je šel sedanji v javnost še bolj avtoritativno in morda še bolj z neposredno odobritvijo sovjetske vlade kakor prejšnji. Tz namigavanj v protestu za-mejne vlade se lahko sklepa, da imajo partizani sedaj priznanje "raznih" zavezniških "institucij**, in če se iz tega more kaj brati med vrsticami, pomeni to le, da so angleški in ameriški državniki skupno s sovjetskimi sklenili pustiti Petra na cedilu in prepustiti Jugoslavijo pod rusko sfero vpliva. Louis Adamič, ki je bil prošlo nedeljo v Chicagu. je v intervju-vu s časnikarji izjavil, da so zavezniki sklenili priznati Titov-Ribarjev koncil za pravoveljav-no jugoslovansko vlado, a kaj u-radnega o tem sevekia ni še nič določnega, in bržkone tudi ne bo. Diplomacija deluje pač tajno. Po moskovski konferenci med Huliom, Edenom in Molotovom so ugibali, da so se domenili za kompromis med Titom in Miha j-lovičem in še sedaj ni jasno, če so bile tiste vesti, večinoma iz Kaira, res zgolj ugibanja, ali pa je bilo Utdi kaj resnice v njih. Protest Petra potrjuje, da Tito prevladuje Vsekakor pa bi bilo iz Petrovega protesta sklepati, da ga zavezniki, oziroma "nekatere zavezniške institucije" puščajo na cedilu in s tem "zapravljajo demokracijo v Jugoslaviji." Ker pa imajo Karadžorži v Ju- (Konec na 3. strani.) rat? Seveda, če bi bili volilci o vsem poučeni, kot niso, bi demagogi v agitaciji niti med vojaki ne mogli storiti kaj prida škode Toda volilno pravico pod zveznim pokroviteljstvom so vojakom odklonili reakcionarji obeh strank iz popolnoma svojih sebičnih razlogov. Zaradi lepšega so sicer skic nili, da jim jo lahko oskrbe posamezne države, kar pomeni toliko kot da dokler se ne vrnejo z bojišč, je ne bodo imeli. Kongres z živilskim vprašanjem nevarno igra Subvencije, ki naj bi držale cene živilom na določeni stopnji in preprečevale ali saj ustavljale draginjo in zavirale inflacijo, *e bile v kongresu za v bodoče odklonjene, češ, da jih ni treba, ker imajo ljudje "dovolj denarja in lahko plačujejo več." Kolonec Walter Llppmann je napisal k temu o nedoslednosti kongresa nekaj primer, ki poka-zujejo, kako malo se večina zvezne zbornice briga za splošne ljudske koristi. Gre se ji pred vsem za interese posameznih blokov. In edino po krivdi unij le v zvezni zbornici samo delav-itvo brez "bloka". Llppmann Izvaja, da je v torek (10. nov.) kongres odglaso-val proti nadaljnim "subvencijam konsumentom", ker ljudje lahko plačujejo višje cene za; farmske pridelke, naslednji dan pa se je izrekel isti kongres proti zvišanju davka, češ, da so ljudje že itak preobremenjeni in ne bi zmogli še večjih davčnih obveznosti. V torek so ga torej imeli po mnenju kongresa preveč, a dan posneje jc isti kongres izjavil, da ga imajo premalo. V torek je kongres odklonil subvencije v znesku ene milijarde na živila, češ, da se ne sme pomagati konzumentom na stro* ške bodočih generacij. Dan pozneje pa je bil za večje zadolžitve zvezne vlade v znesku osem milijard zares na stroške bodočih generacij. Zakladniški oddelek je predlagal zvišanje davka na alkohol- ne pijače v vsoti 758 milijonov dolarjev. Kongres je odobril le 460 milijonom dol. svišanja. Dalje jc zakladniški oMelek pred lagal 485 milijonov dol. nadalj-nega davka na tobačne produkte, 367 mil. dol. na mehke pijače in žvečilni gumi. Kongres je odklonil oba predloga. Dalje je zakladniški oddelek predlagal 167 mil. dol. davka na zlatnino, kar pomeni ves drag lišp, vštevši diamante, in kongres je odobril na tak lišp le 82 mil. dol. davka. Vse to je storil pod pretvezo, da noče pomagati k višanju cen. A dan prej pa je isti kongres sklenil, da nima nič proti sviša-nju cen kruha, mleka, mesa in selenjav, češ, da imajo ljudje Itak preveč denarja. Torej naj se protežira le tiste, ki si lahko privoščijo dragulje, in vsakovrstni drug luksus. Če to niso protislovja, kaj sploh so? 'Pomagati, da bi slabo plačani delavci lahko kupili več masla — to ne! Poskrbeti, da se kruh ne bi podražil — čemu? Saj je "radosti" denarja! A ko pa so prizadeti žepi imovitih, tedaj doli s davki In kvišku subvencije! Sedaj imajo delavci "dobre' plače", čemu bi njim pomagali? Kongresniki pač vedo, da bodo delavci sanje Itak volili, nevarno pa se je zameriti tistim, ki lahko kupujejo dragulje, drage pijače in ki hočejo živeti v čim-večjem luksusu s čimmanjšim obdavčenjem. Naši klubi, letne seje in bodočnost J. S. Z. ' J r Joseph Snoy vabi v tej številki člane na sejo kluba št. 11 JSZ in prippveduje, kakor ie večkrat, o delu, ki ga vrše. Vse politične, agitacijske in razne dri*je kampanje med Slovenci v vzhodnem Ohiu so bile večinoma zasnovane v tem klubu in v krajevni organizaciji Prosvetne matice. Koliko več bi se lahko storilo na oolju delavskih in prosvetnih aktivnosti, če bi imeli take postojanke, kot je klub JSZ v Bridgeportu, na primer, saj eno v severni Minnesoti, v Čoloradu in se marsikje, kjer živi veliko Slovencev. Nqvadno lezi večina odgovornosti v takih skupinah rta enemu članu, in tudi največ dela. Zato je že marsikak klub prenehal, čim je izgubil iz svoje srede vodilnega člana. V oporo klubom in v interesu delavskega gibanja med nami po vojni bi se moral vršiti redni zbor JSZ in Prosvetne matice že lani, a ga odbor vsled vojnih razmer ni sklical. Sklenil pa je, da se letošnjega avgusta aranžira širši sestanek, na katerem bo treba napraviti nekaj sklepov z ozirom na sedanji položaj. Dalje je treba eksekutivo v Chicagu izpopolniti z novimi člani, da nadomestijo one, ki so se izselili v druge kraje. JSZ bi v naši javnosti tudi v tej vojni lahko igrala veliko večjo vlogo, kakor jo je na primer v prejšnji in v raznih drrjih akcijah, a ni več tako močna kot dokler je prevladovala enotnost v nji. Glavni vzrok njenega oslabljenja v minulih letih je pripisati na račun dveh ekstremov, ki sta bila oba zanesena vanjo pod zunanjimi vplivi nji v škodo. Zgodovinska naloga JSZ skozi ves čas njenega obstoja je bila dajati naši delavski javnosti smernice in stati na čelu aktivnostim za ideje, kakršne propagira in zastooa. To nalogo sicer vrši Proleta-rec v polni meri kakor zmerom, a tudi za JSZ je potrebno, da se jo energično poprime v duhu svojih starih tradicij. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZB NAROČNINA v Zedinjenih drtavan sa celo leto 43.00; sa pol leta $l.f»; aa četrt let* 91.00. Inozemstvo: sa celo leto $3.60; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo !}iti v našem uradu najposneje do pondeljka popoldne sa priobČitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by- the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1904. Editor__________ Business Manager. SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Aapori reakcije za preprerenje soeialnib prevratov pa vojni V neki družbi v tem mestu je sedela družba priletnih Cehov in v nji se je dogodil sledeči pomenek: "Kajne, kako smo delali včasi za socializem, pa nimamo od tega drugega kot razočaranje.'* "Jaz sem tekal po shodih in agitiral zanj 2e v starem kraju, potem tukaj dvajset let, pa je vse razbito. Toliko dela za prazen nič!" "Da, ampak tam je nam razbil našo stranko Hitler. A tu, kjer nimamo nobenega Hitlerja, pa tudi ni nič! Amerikanci se ne zanimajo, je vse zastonj, za socializem jih ne pridobiš na noben način." "O, morda bi jih, toda pod kakim drugim imenom." "Da, poglejte new deal, kako 90 se ljudje zaverovali vanj, čeprav so jim Rooseveltovi nasprotniki trdili, da pomeni socializem." "Težko, da bo še kdaj kaj iz tega. Saj ne pod imeni prejšnjih strank." Oglasil se je vmes Ceh, ki tudi ni več mlad, in jim dejal; "Cemu takšni črnogledi! Saj se sedaj vendar več piše in govori o socializmu tukaj in tam ko kdaj prej! Fašizem v Evropi je nam razbil stranke, ni pa mogel uničiti socialističnega programa. Pobil je nam voditelje in člane, a socialističnih idej ni mogel pokončati. O tukajšnjem delavstvu res tega ne moremo reči. Vzrokov je mnogo. Krive so unije, pa to bo prešlo, ker mora. Kapitalistično časopisje v tej deželi se proti socializmu vseeno bori, čeprav nimamo organiziranega socialističnega gibanja, kakor bi radi. A družabni razvoj vendarle gre v smeri socializma. To kapitalisti in njihovi ljudje bolj razumejo kakor pa delavci. Zato tako vpijejo proti! Saj tudi v sosedni Kanadi ni bilo boljše. A socialistično gibanje je v nji doživelo v par zadnjih provincionalnih volitvah tolikšen razmah, da so njegovi nasprotniki kar osupnili." "Da," je povzel drugi, "ampak moja drži. Dejal sem, da pod starim imenom ga ne bo več. V Kanadi se imenuje Commonwealth Federation, pa ima zato več vpliva." "Ne, ime samo na sebi ni važno," je poudaril oni, ki je prinesel nekaj optimizma v to družbo. Program je Važen, in pa kako si organiziran, da ga propagiraš in uveljaviš. Kapitalizem, reakcija in klerikalizem se ne boje imen tistih strank, ki socializem propagirajo, boje se socializma. In so v strahu pred njim tudi tam, kjer so socialistične stranke — kakor že so se imenovale — zatrli." e * • Naravno in razumljivo je, čemu je toliko izmed tistih, ki so mnogo let svojega življenja posvetili delu za socializem, sedaj malodušnih. Izgubili so vero v svoje poslanstvo. Pristopili so zraven, delali in bili prepričani, da bo tisto, za kar se trudijo, trium-firalo že v njihnih letih, pa se je dogodilo, da vidijo v marsikaki deželi svoje sodruge v koncentracijskih kempah, ali pa so bili ubiti in mnogi pa polagoma umorjeni v ječah. Toda tako je bilo Še v vsaki borbi za človeške pravice in dostojno življenje. V nobeni se ni prišlo k ciljem brez žrtev, popolnoma gladko, skozi same zmage. Borba za socializem ni izjema. A vendar, reakcija čuti, da prihaja in se trudi odvrniti to nevarnost za usodo sistema, ki si ga hoče ohraniti. Na primer, maršal Pietro Badoglio je na naslov zaveznikov javno poudaril, da ako jim je zato, da v Italiji ostane družabni red kakršen je — čeprav se fašistično znamko odlepi z njega, tedaj je kraljeva vlada edina, ki ga lahko ohrani. Druga alternativa pa je socializem. Izbirati morate med enim ali drugim, jim pravi Badoglio. On ni edini v Italiji, ki buržvazijo v Angliji in Ameriki svari pred to 0 nevarnostjo". Vatikan na primer si na vse kriplje prizadeva, da se v Italiji utrdi konservativni režim in obvaruje monarhijo. Pride čas, ko bodo ljudje izvedeli, da jih je v Ameriki in v Angliji mnogo, ki mu vneto pomagajo. Nad dvajset let se je fafti-zem v Italiji hvalil, da je ' gnilo demokracijo" za zmerom uničil, da je ustvaril red in mir, uvedel disciplino v deželo In pokončal socialistično in liberalne stranke. Čemu je sedaj torej privilegiranih slojev v Italiji tako strah pred tistim, kar je bilo v dvajsetih letih "temeljito pokopano"? * Kakor v Italiji Mussollnija, tako je kapitalizem financiral Hitlerja, da iztrebi nevarnost marksizma iz Nemčije. In res, ni ga vzelo dolgo, ko je social-demokratsko in komunistično stranko izbrisal popolnoma, zaplenil imovino zadrug in unij, marksiste trebit v taborih in na streliščih in njihove knjige pa spremenil v pepel. R^, da ni bilo kapitalistom v Nemčiji in drugje vse všeč kar je počel, a obvaroval je Nemčijo "boljševizma", in to je kar šteje pri njih. Sedaj, ki Hitler svojo imperialistično igro izgublja, čitamo potočila, kako se zaupniki nemške buržvazije, junkerjev in kapitalistov trudijo angleško in ameriško vlado uveriti, da imate v vojni z Nemčijo samo dve alternativi: ali jo popolnoma zrušiti, kot Ji obljubujejo in Jo izročiti "ruskemu boljševizmu", ali pa pri- ..........Frank Zaits ____Charles Pogorelec V SIRIJI so prišli na sled dvema nemškima sabo tasnikoma, ki sta prišla tja, da ipljonirata, izvršita ras-strelbe ia sastrupita zavezniške vojake. Profesionalni saboiainiki so v vojni silno nevarni, ker so mojstri v pretvarjanju, v dobivanju saupnikov In informacij in » znajo vsemu prilagoditi. Zavezniško poveljstvo ju je obsodilo v smrt. ZslotlU so jo blisu Aleppe. 24 zavezniških strelcev je pognalo svinčenke vanju, ko sta vpila, gnana h kolom, "doli s Anglijo, doli s Rusijo!'* Nekaj o tem in onem Newyorška borza in svetovna vojna Chicago, lil, — Dne 7. novembra sem čital v čikaškem dnevniku, da sta armadni in vojni tajnik zvezne vlade ustavila vojna naročila v vsoti osem milijard dolarjev. Naslednji dan, 8. nov., so delnice na newyorški borzi padle za dve milijardi dolarjev. Tretji dan — 9. nov., je špekulantom priskočil na pomoč premier Churchill z izjavo, da bo vojna, predno bo končana, zahtevala še veliko veliko krvi in življenj iz vrst ameriške in angleške armade. Delnice so se nato spet dvignile. * Ves teden prej so bili ti 100** ameriški patrioti do kolen v skrbeh, da-li se res bliža konec vojne? A ko pa so uvideli, da je njihov strah neupravičen, se je v borzo spet naselila gotovost. Vrednost delnic je poskočila. Najbolj pa tiste, ki so označene za "whisky shrares" 100 proof... ★ v Ako niso naši generali kamnitega srca, bodo saj teden prej nego bo vojne konec obvestili New York Stock Exchange, da naj se pripravi na najhujše. Cemu naj bi borzijani popadali v omedlevico, ali pa celo od kapi zadeti, če se jih lahko v naprej prav polagoma, obvesti o nevarnosti. ★ Nekateri uredniki menijo, da bi bilo najboljše newyorško borzo zapreti "for the duration". Ideja ni slaba. A napačna je v tem, da dotični predlaga ukinje-nje borze le "for duration". Po mojem mnenju bi bilo vsem v korist, razen špekulantom, če bi jo res za zmerom ukinili. Wall St. pač še ni bil nikdar demokratičen — ne v vojnem, ne v mirnem času, in nikoli ne bo * Ovčjerejec striže ovce enkrat na leto. Volno na trgu proda in s skupičkom lahko naprej redi svojo čredo. Vse drugače pa postopajo volkovi na newyorški borzi. Oni ti enostavno potegnejo kožo s telesa. Gornje citiram iz lastne skušnje. U ver jen sem, da kakor po prejšnji, tako jih bo veliko po tej vojni, če že ne prej, ki bodo spoznali, da na borzi je malemu človeku, ki le kupuje od špekulantov, nemogoče obogateti. Vsem, ki so pri volji poslušati dober svet, priporočam: Ne kupujte delnic! ★ Vsi znaki pričajo, da se vojna v Evropi bliža koncu. Nikjer pa še ni znaka, da bo to ob enem tudi konec vseh vojen. * Iz Rusije se vrača že drugi Napoleon. Sedanji je avstrijski Nemec, po šarži nejnški kaprol iz prejšnje vojne. Ime mu je Adolf Hitler. Ko bo konec te vojne in zastor pade, kaj bo potem sledilo? ★ Mnogi časnikarski in radio poročevalci so mnenja, da na to vprašanje lahko dobi odgovor zlahka vsakdo, ki pozna kaj zgodovine. Na primer zgodovino Napoleona. V sedanjem primeru se ne bo veliko spremenila. Ako Evropa hoče svobodo in demokracijo, naj se preuredi v združene države Evrope. To bo nji najboljše jamstvo za stalni mir. Upam, da bo Sovjetska unija podprla tako gibanje. pomoči sedanjemu gospodarskemu redu v nji, da ostane v sedlu in obvaruje stari ekonomski sistem posedujočim slojem. Mnogi listi v Ameriki še vedno odprto delujejo za ohranitev Nemčije buržvaziji in enako Vatikan, ki znova in znova apelira, naj se vojno čimprej konča. To pa je mogoče le s pobotanjem z Nemčijo, s takšno kakršna je. Zavezniki vztrajajo, da se mora brezpogojno podati. A ni pa izključeno, da ko to stori, se bo v nji vršil z zavezniško pomočjo sličen proces, kakor v Italiji, kjer je v bistvu ostalo kakor je bilo, r^edno sta se kralj in njegov novi režim podala v zavezniško vaifN^. Povejmo v Španijo. Republika v nji je bila strta, ker so se privilegiji s cerkvijo vred, ki poseduje proporčno več bogastev kot kjerkoli drugje, zbali, da republikanska vlada pomeni zanje nevarnost zaplembe imovine in uvedbo socializma To je tudi vzrok, čemu je kapitalizem v Zed. državah, v Angliji in Franciji tako vneto podpiral politiko "nevtralnosti", ko se je šlo španski republiki na življenje in smrt. Sedaj, ko mnogi veljaki v Španiji smatrajo, da je diktator Franco svojo vlogo že dovršil, opozarjajo, da če postane spet republika, se nevarnost socializma v nji obnovi. Zato naj se ji rajše pomaga, da se vrne v monarhizem. V krogih ameriške in angleške buržvazije nI nobenega nasprotovanja tej nameri. Katoliška hierarhija vsepovsod pa ji pomaga, ker smatra, da le na ta način bo Španija oteta v prid starega reda in za klerikalizem Isti elementi so na delu za povratek Habsburžanov, tudi če jim bi bilo treba kupiti nov prestol. Potiskanje jugoslovanskega in grškega kralja ter njunih režimov Grkom in Jugoslovanom, neglede če Ju marajo ali ne, ima iste tendence. Kampanja Poljakov v Ameriki in Angliji proti Rusiji — ki je večja kot je bila kdaj zoper Hitlerja in njegovo Nemčijo, se vrši v znamenju borbe, ohraniti Poljsko tistim slojem, ki so izkoriščali njeno maso. • Ozrimo se v katerokoli deželo, v vsaki sta v boju med sabo dva svetova. Na eni strmi privilegiji, na drugi ljudje, ki zahtevajo pravic ln pošten kos kruha za svoje delo. Vojna prej ali alej mine, toda U med razredi bo nadaljevana, dokler bodo razredi* Edino v socialistični družbi so pogoji, da ae jih odpravi in zgradi v nji resnično demokracijo. Ko so naši predniki v letu 1776 proglasili neodvisnost in u-stavo, še niso bili "pravi" Amerikanci. Torej le izseljenci iz Evrope. Ako je bilo to mogoče v Ameriki, čemu ne bi bilo kaj stičnega izvedljivo v Evropi leta 1944? * Priznam, da to našo zelo opevano ustavo jako zlorablja višja plast. Ona razume svoje interese. Masa pa se za svoje ne briga dosti. Se pritožuje, pa nič ne stori. it Vedno sem si predstavljal v želji federativno Evropo. Saj je koncem konca vendarle vse le ena dežela, en na vse strani povezan kontinent. Cemu toliko mej, ako jih treba ni? Toda nova Evropa naj bo res demokratična, zvezna republika', in v grajenju svoje ustave se lahke marsikaj od ameriške nauči. Saj tudi pri nas ni šlo gladko. Civilna vojna je bila že po proglašenju neodvisnosti in še vedno se bore' med nami razne ekonomske smeri. A shajamo drug z drugim vendarle in upajmo, da bomo tako nadaljevali brez novih vojen. Bodisi civilnih in drugačnih. John Chamazar. JOSKO OVEN: KATHARINE H0RVATIN IMA TEŽAVE S STANOVANJEM Ko se je sodružica Katka Hor-vatin pred nekaj tedni preselila iz Chicaga v Los Angeles, je vedela. da bodo pri iskanju stanovanja tam težave, ni pa verjela, da se kaj primernega na pravem kraju res tako težko dobi. V Chi-cagu je imela "rooming house" mnogo let in pozna stanovanjske zadeve. Oziroma je mislila tako, dokler ni prišla v mesto, kjer se stanovanje skoro tako težko najde kakor dolar na uličnem pločniku. Po eno sobo se še dobi, ali kaj večjega ne. Pravi, da če ne bo kazalo drugače, bo šla z možem v Fontano kupiti malo "čiken-fnrmo". Ali pa se premisli in se vrne v Chicago. Poroča, da posebno v aero-planski tovarni v Burbanku pri Los Angelesu dela cela armada ljudi. Rojaku J. Blashunu v Los Angelesu je priporočila Proletarca in si ga je naročil za celo leto. Članom kluba št. 1 JSZ, v katerem je že dolgo, in članom društva Slavije SNPJ ter drugim prijateljem in prijateljicam v Chicagu vošči Katka k bližajočim se praznikom vse najboljše. MLADI KRULC POVIŠAN V ČASTNIŠKI SLUŽBI Mike Krultz iz Willarda, Wis., je naročil 20 izvodov koledarja in mimogrede omenil, da je bil njegov sin Michael koncem novembra doma 10 dni na dopustu. Sel je tudi na lov in podrl enega "rogača". Michael Je bit povišan na stopnjo poročnika (lajtnanta) torej Je sedaj "commissioned officer". Do novembra Je bil v Te-xasu, po dopustu na domu v Wlllarchi pa se Je odpeljal z ženo ln hčerkico v taborišče v Louisiano, kamor je bil premeščen. m Do 65 milijonov Američonov v službi V Zed. državah je uposlenlh v privatnih podvzetjih in v vladnih službah, vštevši vojake, 64,-700,000 oseb. RAZGOVORI 'JI- "My Native Land" Svetovna vojna št. dve je prinesla poleg drugega celo vrsto knjig in publikacij politične, so-ciálne, filozofične ali pa zgolj propagandne vsebine. Veliko izmed njih se peča z vzroki te vojne. Drugi zopet razlagajo, počemu tako lahke zmage nacizma nad evropsko demokracijo itd. Zadnje čase se je pojavilo v ameriški literaturi precej novih knjig, katere ne samo pOjasnujejo, čemu Je prišlo do katastrofe, ampak tudi kažejo pot iz nje. V to vrsto knjig spada tudi Adamičeva "My Native Land". Louis Adamič je naš stari znanec. Poznan ne le med Slovenci temveč stoji v prvih vrstah priznanih ameriških lkeratov. Tu se ne gre radi vprašanja njegovega slovenskega porekla, ker on je Slovenec, kar vsekdar priznava. Torej ni potrebno, da bi bili ponosni nanj radi tega, pač pa zato, ker je s svojimi deli dokazal, da je on človek liberalnih, socialnih nazorov. Uspehi in priznanja, ki si jih je s svojim delom ustvaril, mu niso zmešali glave. Pot oo pisateljskega slovesa ni lahka niti za domačina, še toliko težja pa je za tujerod-ca. Jack London je opisal tmjè-vo pot pisatelja, predno more priti do uveljavljenja, v svoji knjigi "Martin Eden". Louis Adamič je v svojih naporih precej povedal v "My America . Najboljše Adamičevo delo pred to njegovo zadnjo knjigo je bilo nedvomno "The Native's Return". Nisem nikakršen kritik, a priznam, da je ta knjiga napravila name zelo močan vtis. Morda radi tega, ker opisuje v nji naše rodne kraje. Mogoče. A slog in forma pa sta tako prvovrstna, da četudi navadni či-tatelj tega ne opazi, je vendar le to, kar jo odlikuje in postavlja v vrsto samo zase. Tudi v poznejših svojih knjigah se Adamič drži iste oblike in njegova "My Native Land" v tem ni izjema. "J'accuse" Od takrat, ko sem čital knjigo, izdana pod gornjim naslovom, ki jo je napisal Emile Zola — peča se z Dreyfussovo afero — nisem bral še nič podobnega v moči ln stilu, kot je "My Native Land". Umazani plašč, ki ga je pisatelj strgal z ramen reakcionarne fašistične jugoslovanske vlade ter jo pokazal v vsi njeni nagoti, je bilo drzno delo. T\idi ako ne bi bil pisatelj napravil nič drugega v svoji knjigi, bi bilo že to neprecenljive vrednosti. Ni lahko delo, moji dragi, tu v Ameriki, postavljati se po robu organizirani, etabli-rani priznani vladi, pa čeprav je v izgnanstvu; niti ne takim, kot je njen poslanik v Washingtonu. Se težje je zagovarjati stvar, ki ti jo gotovi, vplivni ljudje, razglasijo za komunistično, in ako si zanjo, si kajpada izrazil svoje simpatije za Rusijo in se še hujše pregrešil. Adamič je to storil in namenu, pobijati tako tendenco, je posvetil vso svojo knjigo. To njegovo delo je pravi "di-namit". V poglavju za poglavjem se v rie zgodbe, podatki, dokumenti. Med vsem tem so vpleteni dogodki tako močno, da moraš knjigo za trenotek odložiti, ker ne moreš več naprej ... Opisal bi lahko poglavje za poglavjem, od mladih zaljubljencev Boža in Bač, pa dalje poglavje "Deček v vasi", do testamenta umirajočega gerilca. Ali pa "Smrt pred cerkvijo", grozote beogradfke glavnjače itd. Pa bi s tem iamo pokvaril celoto. Citati moraš sam. Mihajlovičeva legenda, boji narodne osvobodilne armade — od početka neorganiziranih bojev proti Italijanom ln Nemcem, pa do organizirane akcije, katera Je zdrobila vse vojaške mak-sime. Nato zgodovina priseljevanja Jugoslovanov na Balkan, pa predvajanja o bojih s habsbur-žanl, vse do poroda Jugoslavije. Vso krvavo preteklost in trpljenje naših ljudi, njihno vero in potrpežljivost, skupaj 1 njihno slabostjo, Je pisatelj naslikal v tej knjigi. A kar je glavno, je njegova vera v bodočnost. Ona mora sloneti na socialni pravič- vtralnih" \h* y ffilT^Uh nosti ki je nekompromisna in vés čas objavljali* Ak« povedana na najbolj razumljiv ^ ' J J ' Ako *°VP1* način. Knjiga "My Native Land" je brez da bi nadalje govoril — za nas revolucionarno delo. Vsak Jugoslovan bi jo moral prečitati, neglede kam se nagibajo njegove simpatije in kakšno je njegovo mišljenje. Pisatelj Adamič ničesar ne zakriva. Njegovo stališče je jasno bodisi glede Jugoslavije kot zaveznikov v splošnem. Za Američana pa je ta knjiga vir informacij, kakršne so sedaj, v teh zbeganih časih, tako silno potrebne. Knjiga je izšla, predno se je vršila moskovska konferenca, zato se ne čudim, čemu je pisatelj precej skeptičen glede angleških in naših ciljev. Tudi glede socialistov v Jugoslaviji, ali kot pravi on, socialdemokratov, nima ravno laskave hvale. Kar se mene tiče, je prav, da je odkritega mnenja. To je posebno v današnjih časih potrebno. Vendar pa sem trdno u-verjen, da so naši sodrugi, ali bivši sodrugi, ki so bili preganjani v Jugoslaviji, njih imovine in zadruge pa jim bile zaplenjene, organizacij* razpuščene — dahes v Jugoslaviji v borbi, in to v partizanski osvobodilni armadi! Kar se nas ameriških slovenskih socialistov tiče, smo Nil v boju proti Aleksandrovi diktaturi od dneva, ko se je pričela. Priča je to, da je bjl Proletarec, naš Amer. drtli. koledar iii Majski glas tam prepovedan. In tista prepoved je bila v veljavi do padca kraljeve vlade aprila leta 1941. Mi smo delovali v pokretu za ustanovitev Jugoslavije — leta 1917. in dalje, za federativno republiko jugoslovanskih delavcev in kmetov in za federacijo vsega Balkana. Zapomniti si je treba, da je bilo večina tistega dela opravljenega tukaj skozi ves čas prejšnje svetovne vojne od — slovenskih socialistov! To ni ugovarjanje pisatelju, kateri je napisal veliko delo in ki ga cenim za enega izmed najboljših ameriških piscev. Upam, da bo nadaljeval svoje uspešno nalogo. Ruski relif O denarnih prispevkih v zgoraj označeni namen nimam ničesar poročati. Upam pa, da se spomnite te kolone pred Božičem. Obleko in obuvala se še vedno pobira. Kdor čita kaj o grozotah, ki so jih zanesli med rusko civilno prebivalstvo v okupiranih krajih nemški divjaki, ne bo več potreboval naših opominov, temveč pomagal. V Chicagu je kakih dvajset nabiralnih postaj, kjer lahko izročite kar ste odbrali. Posebno zimske suknje, topla spodnja obleka in obuvala so jako potrebna. Storite svojo dolžnost. Ameriške zgube v (foliji Od zavezniške invazije v Italijo pa do 26. novembra so znašale naše izgube 10.659 mož, izmed teh 1,295 ubitih, 4,764 ranjenih in 2,497 pogrešanih. Te številke se nanašitfo le na izgube ameriške armade v Italiji. Tole mi ne gre v glavo ? Čemu skrivati novice ameriški publiki, n« primer kot ^ Jih je tako tajinstveno zamegljevalo o konferenci v Kairu Iti v Iranu «Wim so Jih o njim« listi nlku ni mogoče skrili takih™ Stankov, čemu naj bi domačim toliko časa moleli o njih? POVESTNI DEL PRI GOSPEJ MURNOVKI IVAN GRAHOR I Nadaljevanje ) ZIMSKI VECEK iel ž njimi, ko mu je bilo 19 let. Čeprav je Slovenec, vendar ga imajo radi povsod. Te slovenske Kako je že bilo? Gospa se še packe hočejo, da bi jim delal za-spominja in rada pripoveduje, v stonj, ker je hišnikov, on pa la- zimskih večerih si natakne naočnike in še kaj glasno prebere, kak časopis, prav kakor je vča-si čitala domačemu krogu vso "Grofico beračico", roman v sto zvezkih Takih knjig ne dobiš več. Zdaj so še najbolj zanimiva vojna poročila. Vsebine si človek ne zapomni in je bolje, da čitaš tako. kakor je prišlo iz generalnega štaba. a --Pred našimi ovirami smo našteli 18,000 mrtvih in težko ranjenih — Punkt —- Ujeli smo pol divizije pešcev — baj-štrih — sto petdeset častnikov in dva generala — Punkt—-Sovražnik se je z velikimi izgubami umaknil — štrihpunkt — naše čete ga zasledujejo — Punkt — Anfirungscajhen-- Sicer zna gospa Murnovka tudi nemščino in Čita popolnoma gladko. Iz mladih let se rada spominja petja in zdaj obiskuje teater. Njen prvi sin je umetnik in' ker poje pri nemški opereti, "šaušpiler", "šaušpilerce" nori-* jo za njim. Zelo zgodaj se mu je posrečilo, še ni bil prav dvajset let. Da ste videli, koliko vencev svežih rož in daril je dobival. hko nastopa zunaj. V Gradcu, Lincu in Olmicu dobiva najlepše vloge. Odlični gospodje, profesorji. advokati in nadsvetniki ga vabijo v tružbo. Bil pa je tudi res zmerom čist in dobro oblečen. Našima fantoma se ni nikoli poznala revščina. Tudi mlajši je zelo natančen, mogoče še bolj. Wie feseh sind doch ihre Bur-schen! Kako čedna sta vaša dečka! so govorili o njih, če sta bila kam povabljena. — Bogve. 1 sti, potem bom videl, kje sta zdaj, Ivo na fronti, Lojze ¡n Turk se je dvignil sloko kje daleč v Rusiji? Pravijo, da nad mi20. Scipalnik na očeh mu so v Karpatih zamrznili. Ko bi | stoji ob nosu na dveh potezah jih človek vsaj smel obiskati, uvelih lie Ti dve potezi se nada-Bogve, če ni bolan. ljujeta v dolgih risarskih prstih "Katerega pa spet misliš?" j s sledovi krivulj in trikotnikov, 4 Ivana. Lojze je še delj." » "»d katerjmi je presedel pol živ-"Nikar mi ne nori, mati! Saj lieni* Leon stanuje pri Murno- Potem glejte, da spet kaj dobimo. Kar morete. Ob treh je šel | davi oče za mesom, pa ga ni dobil. Kašo bomo jedli, je že še 2ane prinese ali pa pojdemo sami ponjo v Žužemberk Ilalo, jejta! Je še v loncu. Kaj bi se držal. Turk!" Suhi šestošolec Leo Turk se je po takem pozivu navadno pre-tegnil na svojem stolu, kakor da se šele prebuja. Pogledal je soseda Mileta rejeni obraz in zavzdihnil: "Ne, gospa, res ne morem I več." "Jej, fant!'* "Jetika." "Tisto pa ne, gospod. Ce sem jaz jetika, je pa še kdo drug Ampak najprej se moram potre- si poslala paket, čemu se le cmeriš, ali moreš pomagati? — Počakaj, da ti po$ta vrne paket, kakor prejšnja dva. potem šele jokaj! Mogoče pomaga." "Pa vsega sem naložila, da bo le kaj imel. Kruh se bo skvaril." 44Ali si ti kriva ali jaz, če se skvari° Daj no mir, pa zadovoljna boai, da je še živ. In Lojze tu- vih že dve leti; sirota je, polnoleten pa je le njegov varih, sorodnik, mogoče brat. Zato Leon še nima pravice do tistih gozdov, ki bodo nekoč njegovi. Takole, če človek dorašča v 17. ali 18 leto in ne vidi dinarja, že nič več ne tarna. Pošljete Turka stanovat v trafiko—in pojde. dajte mu instrukcijo — učil bo. Postavite mu nalogo, on vse razreši, vpij metnost njene kuKinje. Leon nikakor ni požeruh In če poje več kaše, ima popolnoma prav, ker take drugod ne dobiš. Za njo pa. ali pred njo, pridejo na vrsto še palačinke, visoke in rahle, jabolčni štruklji ob gobovi juhi ali pa pri večernem čaju z' vinom. Kruh se obnese gospej tako, da res ni škoda tiste redkosti, ki se med vojno imenuje moka. Toda o tem že molčimo, hudo je spominjati na Murnov kruh, 6e gle-viš Srajevega, ki diši po gnilih jajcih. Pravijo, da je iz kostanja, krompirja in koruznih storžev, za dva majhna hlebčka čakaš po pet ur in več v dolgi vrsti. Kdo čaka, je čisto vseeno; ljudje te izrinejo in policaj pahne človeka, kakor zločinca, daleč nazaj. Prezebeš, otrpneš, izkaznico zmečkaš ali pa izgubiš in kolneš; če nisi znal, se navadiš. Navada gre še dalje in kadar odpro edi- i no sladčičarno, vsakih 14 dni en- i krat, porabiš priliko, da se zri-' neš tam v še daljšo vrsto in mo-1 goče dobiš vojnih sladkorčkov, | če imaš srečo in ti ne zapro vrat! pred nosom. Zato je pri Murnovih vsak | večer podoben svečani zmagi I nad dnevom. Križi in težave se' iztresejo, človeka prepoji doma- i i ŠTIRJE NACUI a Frank* Novak, Los Angeles, Calif., je naročil 15 koledarjev. Kathy Horvatin, bivša Cika-žanka, ki se je nedavno preselila tja, pa je poslala dve novi naročnini, Saj sem vedel, da brez nične bo, ko sem ji pred kratkem pisal. Kathy je pač vedno pridno dekle! «lame* Deklcva, Gowanda, N. Y., je pred kratkem naročil 30 izvodov koledarja, par dni pozneje pa je zvišal naročilo na 34 iztisov. John Teran, Ely, Minn., je poslal tri obnovne naročnine ter $2 v tiskovni sklad, ki jih je prispeval Anton Zbašnik zato, ker se mu smernice lista dopadejo. Joseph Drasler, Davenport^ Ia., bivši pomožni upravnik iti urednik naših publikacij, je poslal članarino za klub št. 1 JSZ, $1 v tiskovni sklad in naročil 5 potopljene nemške podmornice, ki jih je rešila j Uni^JLimS I ameriška obrežna straža (Coast Guard) s pomočjo mornaričnega srako- KO'cua/J tiho govoriti, da še zdaj spominjajo. Ce se zopet stene ne sli&j° " _ prikaže Dunajčan Kiš, mu gospa In res je govoril gospod take , ¿*ne strupeneVraJe Nekoč se je gotovo odpusti, da je nekako po- stvari komaj slišno. Ona se je že pa le naveličal, zbolel je. ba e zrl obljubo in ni priredil božič-1 nasmehnila in gube so se ji spro- - žile pri očeh namesto solz, razpršile so se iz dveh šopkov v žarke, ki so se ožili in redčili ter končno razšli na rdečici izboče- nega večera pri Murnovih, tako, kakor so se zmenili. Nekoč sta kar padla v stanovanje, on in še neki vojak; po čaju sta se ogrela, še predomača sta postala, in predlagala sta, da si sveti večer proslave z godbo in krompirjevo torto. Ali so res obljubili ali pa je gospa sama ujela trenutno misel.,Ah. Kisch, Kisch — der Kerl! Lojze ga je bil zmerom vesel. Pa so vsi tako in zato je no in zateče ali prenese se kot avtomatična vreča ter obvisi v kotu pri vratih. Z zaprtimi očmi j in s spuščenimi rokami ob ohlapnih, rjavih hlačah, igra svoje na večje število novih računa, življenje, dokler se ga kdo ne pravi v pismu. Naročil je tudi 55 naveliča in gre, da mu zagode.! koledarjev. Ce jih bo treba več. nad njim in on bo molčal. Tako Gre gospod Murn jx>tiho in po!se P8 oglasim, omenja, je zmeraj bilo in stanoval je mačje, pa mu spodnese dolge no- Lovrenc Baje, Fairport Har- ge, da se prelomi in pade ko bor, O , je naročil 9 koledarjev, snop. Ve pa že prej, da ne bo hu- \ Te je kaj provizije, naj gre v ti- dega. skovni sklad lista, pravi Lov- i Je bila njegova navada. Zasluži 41 Podnevi nori za Evo. v mra-! renc. O. K., rečeno storjeno. Ta- ne, državna penzija je pa tudi obnovne naročnine. I 7; Frank Klun, Chisholm, Min- Jacob Bergant, Lisbon, O., se nesota, 30; Tony Kaucic, Leck-je prav dobro odrezal, poslal je rone, Pa., 2 Frank Bregar, Ayel-8 obnovnih naročnin, provizijo la, Pa., 12; Josephine Debevec, pa prispeval tiskovnemu skladu. | New Philadelphia, O., 3; Anton prej res v trafiki, za steno iz zlo- živčno. in se preselil. Gre lahko Naročil je tudi 12 koledarjev. In za njima pride naš Nace Zlemberger iz Piney Forka, O. Obnovil je svojo naročnino in pravi, da mu je žal, ker ne more poslati nič v tiskovni sklad kot še nazaj, kadar hoče; v trafiki ku dremlje. Ali ni res? Kar po- ke ukaze zmerom rad ubogam. taka- d« se le skromno preživi z dobi kruha in včasi vtihotapi do- vejte, če ni res, da ste norčki vsi, mov kak hlebček. Kajti. Leon je kar vas je teh gospodkov. Za ta-treska. preklja, kakor bi rekel ko Italijanko letate, ki se na- nihUc. Potem ,i Je « dlanjo ctrl. | j^od Murn! in vse boïj ££ X^SE»n^ ben griži kot ješčemu človeku. | Kadar začuje smeh. se šele če sem drugače prav trmoglav. Chicago: Frank Zaitz je dobil $6 v tiskovni sklad, John Cha-mazar 2 novi naročnini. Frank S. Tauchar pa dve novi in eno obnovljeno. Kar se novih naročnikov tiče, ni treba biti nas či- njo. Nič zato. sodrug Zlember ger; saj si podpiral list gmotno in moralno od vsega začetka kot malokdo, in to ti je zapisano pri listu, ne sicer z "zlatimi črkami" kot pravijo v podobnih slučajih, toda zapisano v dobro pri listu Torej še na Vaši sosedje potrebujejo nerabljene električne predmete so neprecenljive, mnoga leta. Nace! Frank Klemene, Brownton, W. Va.. se tudi rad spomni lista. Obnovil je naročnino, naročil 9 To pa rečem: do zdaj še ni- tek pa ima. Vstane od mize, aha. Turk zave in otrese dremavice. smo vedeli, kaj je glad. Kaše zdaj pojde In poje še en krož- Potem pograbi karkoli, na pri- smo imeli in masti dva lonca, nik kaše. Drugih jedi za take po- mer ključe vseh štirih hiš. in na- kažano prav nič sram. kajti v tej i in JSZ. Tvoje zasluge za oboje vcasi sem lahko naredila še kaj | skuse navadno ne ostaja. Toda pravi večerni sprehod namestu kampanji se še zmerom dobro iz moKe krivico bi delal gospej Murnov-, starega hišnika. 'Včasih obleče postavimo Pričakujemo pa ena- L* jejta, fanta Dokler bo. bo. ki, kdor bi pozabil na bogato u- celo njegov kožuh ¡n vzame kuč- kega sodelovanja tudi v onih na- mo, če je mraz. Zapiranje vež ni selbinah, ki se dosedaj še niso enostavno. Pobrati je treba dva- kaj povoljno odzvale. Kajti list najst steklenih petrolejk, ki so je skupna last vseh nas in nas koledarjev ter prispeval $3.90 v brlele od mraka do devete ure vseh naloga je. da se zanj enako tiskovni sklad. Naročnino je ob- j zvečer nad stopnišči, nositi mo- zavzamemo. Koristi od tega bo i novil Frank Kovačič, tudi od t raš previdno, da te kak pijanec imela le naša skupna napredna tam in dodal 50c še tiskovnemu j ne sune na ulici, kak vojak ali stvar. skladu. j pa invalid. Turk pravi, da pijan- j Malh Urbas. Detroit. Mich., | Iz bližnjega Star Cityja je po- eev sploh ni, ker so le ženske, pi- tajnik kluba št. 114 JSZ je naro- j slal* Popevke Prosvetni matici jane od lakote, in tudi tem se čil 100 iztisov koledarja za zače- pozna. da še nimajo slabih na- tek Upam, da bo to res le za za- menov Kdove, kako je prav za četek. kajti napredna naselbina prav s tistimi nevarnimi demon- kot je detroitska, bi ga morala , stracijami? (Doljc prihodnjič.) Divjak, Sheldon, Wis., 5; Kaye-tan Erznožnik, Red Lodge, Montana, 15; Mary Gasser, Washoe, Mont., 4; Anton Gantar, Gallup, New Mex., 6; Mary Iskra, Aberdeen, Wash., 2; klub št. 49 JSZ, Cleveland, 0, 200 John Kobe, West Newton, Pa., 20; Valentin Lužnik. Clinton, Ind., 6; Maks Martz. Buhl, Minn., 11; št. 86 SNPJ, Chicago, 111., 10; Frances Oblak. Bridgeville, Pa., 8; Louis Pavllnich. Bellaire. O., 4; Anton Peterca. Neola, Utah, 2; Mary Russ. Greensburg, Pa., 7; Anna Sugar, Helper, Utah, 2; Frank Strah. Lawrence, Pa , 4; št. 124 SNPJ, Forest City, Pa., 10; Matt Vidmar, Coraopolis, Pa., 2; John Zigman. Strabane, Pa., 105; št. 299 SNPJ, Walsenburg, Colo., 10 iztisov. za Zberite vase nerabljene električne predmete... neglede na starost ali stanje... ter jih oddajte vašemu najbližjemu trgovcu z električnimi predmeti vojne znamke. v zameno za Prilika se vam nudi, da uposlite vaše nerabljene električne predmete. Vaši sosedje jih potrebujejo. Ker je vsa električna industrija zdaj zaposlena z vojno produkcijo, je mnogo ljudi v vaši okolici brez teh električnih predmetov. . Ponesite vse take predmete, ki jih ne rabite k vašemu najbližjemu trgovcu z električnimi predmeti. V slučaju, da so preveliki za prenos, ga pokličite, da pride ponje. On jih bo spravil v red in omogočil vašim sosedom, da si jih nabavijo. Zanje vam bo plačal z vojnimi znamkami. Zamenjajte vaše nera bije ne električne predmete za vojne znamke. Commonwealth Sdišon druiba ne kupuje rabljenih predmetov za ponovno prodajo pač /hi pomaga trgovcem z eUktrikalijami v čikathem okroiju pri vojno izmenji r valnem prog ramu. COMMONWEALTH EDISON COMPANY* DR. RIBAR IN TITO NA ČELU ODBORA ZA NOVO JUGOSLAVIJO (Nadaljevanje s 1, strani.) goslaviji, predvsem v Srbiji, veliko opore, in ker je jasno skozi vso to dobo notranjih sporov in partizanstva, da slovenski kleri-kalizem deluje na vse kriplje proti njemu tam in tukaj, bo bržkone še prilično boja, predno ena stran nad drugo povsem prevlada. Težko, da bi bilo to mogoče, dokler bo Jugoslavija pod okupatorji. A mogoče pa je, da se tam utabori domača vlada, na licu mesta, izmed borcev, ki so ostali doma in nočejo o ubežnem kralju in zamejnih ministrih nič slišati. Brez zvez z ljudstvom Ker so Tito, Ribar, Vidmar itd. na licu mesta, in ker imajo vseskozi zaslombo Sovjetske u-nije, in pa svojo radio postajo, so se med narodom uveljavili, vzlic vsem oviram, kralj pa se pritožuje v Kairu, da ni imel možnosti priti v stike z ljudstvom. Seveda ne, Če bo v Londonu, ali v Ameriki, ali pa v Egiptu in mislil le na svoj dobrobit in na svojo osebno varnost. Isto velja za njegove ministre. Izgubili so priložnost in njihova obetanja demokracije niso bHa nikdar resna, ker so prav isti ljudje teptali po demokraciji dokler so bili še oblastniki v Jugoslaviji. ! izvesti par sto. In ga tudi bo, če j jih bo dovolj pomagalo pri raz-pečava n ju. Samo par oseb pa bi tega ne zmoglo. Ant. Slobodnik. Crestcd But-| te, Colo., je stalen naročnik Pro-lctarca že preko 20 let. Obnovil je naročnino ter pridjal $1 za v tiskovni sklad. John Vidmar, Livingston, 111., je poslal naročilo za 8 koledarjev ter za knjigo "My Native društvo št. 388 SNPJ Rose Selak. njen soprog Lawrence pa je prispeval dolar v tiskovni sklad. Pravi, da poskuša tudi z agitacijo za nove naročnike, pa stvar ne gre gladko. Prej so bili izgovori, da ni denarja, zdaj pa da nimajo časa citati. Pa si pomagaj s tako "marvo", bi rekel Hrvat, ako si moreš. Mike Krultz, Willard, Wis., je naročil 20 koledarjev in knjigo "My Native Land". Pravi, da je imel zadnje čase na obisku sii)a Michaela z njegovo družinico. Slednji je poročnik v ameriški Land. " Tudi na Proletarca se je. ,, naročil ! armacll< nameščen v nekem ta- Anton Zornik iz zap. Penne i ^if" v ^«^ani. Svoje pismo 1 : Talrltnonm- "i mv/v U 1... ti ___:J_ je poslal še eno novo in 7M* ob- Netnanje sovrstnik. je delavčev najhujši novnih naročnin ter $3 v tiskovni sklad. * Iz Clevelanda je poslal Tone Jankovich 2 novi naročnini ter $1 v tiskovni sklad, John Krchel dve novi in 12 obnovnih naročnin ter 50c v tiskovni sklad, Jože Durn pa je naročil 25 koledarjev. Joe Cvelbar, Sharon, Pa., je poslal še en oglas za koledar in dve obnovni naročnini. John Petrich, Youngstown, O., ni novinec v našem pokretu. Pravzaprav je bil pred kakim 35. leti njegov začetnik. Za božično darilo je naročil Proletarca svojemu prijatelju Franku Baragi, ki je zdaj bolan, pa ima dovolj časa za čitanje. Proletar-cu je poleg tega poslal $1.20 kot enako darilo, naročil knjigo "My Native Land", in pristopil v J. S. Z. kot posamezen član. John Marolt, West Mineral. Kans., kateri je pogostoma omenjan v tej koloni, jih bo imel kmalu že "80 na grbi", kot sam pravi, toda za našo stvar je še zmerom navdušen. Naročil jc 12 koledarjev. Pošljite mi jih do 17. zaključuje: "Lepo je. ko ti pride sin na obisk od vojakov, ali vse veselje zopet gori plačaš ob po-slovitvi..." Razumem, prijatelj Krultz. Jože Sno.v, Bridgeport, O., je poslal dve obnovni naročnini in naročil 48 koledarjev. Ali citate pravilno? Na neki konvenciji knjižničarjev v Chicagu je Louis S. Shores dejal, da je treba učiti čitanja ne samo otroke, nego prav tako one, ki mislijo, da znajo čitati. On se je pečal sicer s tehničnim vprašanjem čitanja, toda to, kar trdi on, dopovedujemo socialisti iz svojih razlogov in v korist či-tajoče publike že dolgo. Znanje čitanja je absolutno potrebno. Drugo vprašanje jc, kako kdo čita in kaj čita. Ljudstvo prebere dan za dnem ogromno knjig in brska po tisočerih kolonah časopisja, v inteligenci pa se vendar ne dviga. Vzrok je, ker zna le malokdo čitati PRAVILNO, namreč čitati tako, da bi dobro prebavil z razumom VSE, kar prečita. Ker ljudje tega ne znajo, berejo šund, vsakovrstno godljo in pleve, kar jih poneumnjuje, namesto da bi se s čitanjem izobraževali in pomagali k napredku človeštva. Priporočite prijatelju, si naroči Proletarca. naj «A \\IMMIIi: k .vi h. o MY NATIVE LAND" ki jo je spisal Loui« Ailumir IZ PROLETARČEVE KNJIGARNE. STANE $3.75 •V zalogi tudi druge Adamičeve"knjige. Pišite po cenik Naslovite: piiolfitarel Koieaarjev rosijue mi jin ao i f. • • decembra, ko bo društvena seja. J 2301 S. Lowndale Avenue CHICAGO 23 |LL. • ker jih bom lahko razdal naroč- ••••••••• ' • y * KRITIČNA MN ENJA, POROČILA IN RAZPRAVE - Vatikan se silno interesira obnoviti monarhije v Evropi. Predvsem v Španiji in v Avstriji. Tako poroča ameriška čas-niška tfgencija United Press v depeši z dne 29. novembra iz Berna v Švici. Zagotovilo Cor-dela Hulla, Eden a in Molotova na njihni zadnji konferenci v Moskvi, ki poudarja, da postane Avstrija lahko spet svobodna, ako se hode v ta namen tudi sama kaj potruditi, je napravilo v vatikanskih krogih zelo dober vtis. Saj se "trudi"! Mar ni "prestolonaslednik" Oto ustanovil s sodelovanjem in na stroške vojnega departmenta ameriške vlade "avstrijski bataljon"? Seveda se je stvar izjalovila, namreč bataljon, a Oto pa je sprejeman v visoki družbi s še večjim pom-pom kot prej. Oto je praktičen katoličan, (namreč oglašan je za takega) in morda se mu posreči, če dobi priliko, zgraditi okrog sebe močno katoliško državo, kakor so jo njegovi predniki. Vatikan goji tako željo. Oto bi skrbel, da dobi Avstrija "demokracijo", kakor jo obetajo tudi drugi ube-žni princi, pobegli kralji in eks-kralji, in dovolil, da bi podaniki lahko volili, a njihovi poslanci pa nič pomenili. Poročilo U. P. iz Berna pravi, da je papežev nuncij v Madridu sporočil sveti stolici, da so španski katoličani in aristokrati stoodstotno za obnovitev monarhije. Le čemu je katoličane in ari-stokrate razpodelil? Mar niso oni v Španiji prvaki katoličan-stva? Nu. zato pa je nuncij tako govoril. Plemstvo je za monarhijo in verna masa pa mora biti, ako ji višji tako likažejo. Vatikan tudi ve, da ostala mäsa španskega ljudstva ne mara Franca, niti monarhije, temveč zahteva obnovitev republike, ki pa se jo vladajoči v Španiji boje bolj kakor vrag križa. Jugoslovanski Glasnik v Chi-cagu je v izdaji z dne 2. dec. objavil spored dneva jugoslovanskega zedinjenja, ki je bil predvajan minulo nedeljo. Za prvo točko je bila označena sveta maša v cerkvi sv. Štefana, in za glavnega govornika pa L. Adamič. Poleg njega sta v tistem sporedu označena za govornika governer Green in župan Kelly. Pa nista prišla. Niti ju niso sklicatelji pričakovali. Glavno je, da se s tem napravi nekaj reklame. Tisti, ki jim je za govore, so prišli večinoma zaradi Adamiča. Zanimivo je, da se je to letošnje slavje pričelo samo s katoliško mašo. Do predlanskem je bila glavna v pravoslavni cerkvi. V tem dnevu pa pravoslavni očivi-dno niso sodelovali. Trdili so, da je to zgolj partizansko maslo, ne pa "dan ujedinjenja". In pa da so komunisti vodili vso stvar. Čudno, kaj ne, Če je to res, kako se je v slovenski župniji mogla vršiti maša za slavnost, ki je partizanska, proti zamejni vladi in na kateri je govoril L. Adamič. Nacijski propagandisti 90 po radiu trdili, da je bil povabljen od Roosevelta in Churchilla na Stalinov pritisk v Teheran tudi češki predsednik Edvard BeneŠ. To vest je iz nacijskih virov, in iz Stockholma, v depeši iz Londona dne 29. nov., razširil po svetu U. P. Tudi če bi bila stvar v berlinski kovačnici popolnoma izmišljena, Benešu ni napravila škode in ne ČehoslovaŠki. S tisto vestjo so Nemci le hoteli poudariti, da med voditelji zavezniških velesil posebno v zadevi Beneša in njegovega insistiranja za sklenitev pakta s Sov. unijo ni bilo soglasnosti. Ob enem se s takimi pofočili skuša dognati, če so se med ,sabo o tem že določno domenili, kajti posebno Nemčija bi to zelo rada vedela. Češka je ob njeni meji in Rusija in Cehoslovaška pa želita med sabo skupno mejo. Sovjetska Rusija V* s tako zvezo prišla v osrčje Evrope. Tega ne žele ne samo Nemčija pač pa tudi mnogi zavezniški in pa katoliški krogi ne. Cikaška Tribuna pravi v poročilu iz Londona, kako se tam čudijo, ker ameriška vlada ne u-stavi glasila unije premogarjev VOJNA V DZLNGLIH na Pacifika Je sdrnieaa s težavami, kakršnih ve. lika večina ameriških vejakov ni vsjeaa. Prvič močvirja, reptili, malarija ln klima, v kakršni se je človeku is naših krajev bo lesnim teško upirati. A Američani ao premagali te teikoce in sedaj tmsfujejo tudi nsd Japonci. Pes na forajl sliki je dadeljea ameriškemu oddelku ss vsled njegovih strupenih napadov na Anglijo in Sovjetsko unijo. Newyorški poročevalec londonskega Daily Mail pravi v enem svojih opisov položaja v Ameriki, da so tukajšnji premo-garji dobili že neprebavo vsled neznosnega hujskanja v svojem Journalu. Pa menda ne bo sile. United Mine Workers Journal z vso svojo protiangleško in proti-rusko propagando ne more napraviti Angliji in Rusiji niti sence toliko škode kot Chicago Tribune. Wm. Green, predsednik AFL, je v ameriškem časopisju podal daljšo izjavo, v kateri zavezniške vlade svari, da Ameriška delavska federacija ne bo trpela zasužnjenja nemških delavcev po vojni. Green izvaja, da sovjetska vlada baje kuje načrt za "draftanje" enega in več milijonov nemških delavcev, ki bi bili primorani po vojni iti na prisilno delo v Rusijo. To ne bo šlo, pravi Green in baje se mu je s s lično izjavo pridružil predsednik CIO Philip Murray. Je dobro, če se Nemce ščiti pred "za-sužnjenjem" po vojni. Po zadnji vojni se zanje niso tako zavzemali, dasi so morali delati za reparacije Franciji, Belgiji, Jugoslaviji, oziroma Srbiji in še mar- sikomu, dokler ni postalo breme vojnih odškodnin v delu in blagu za Nemce preneznosno in je republika klecnila pod težo. Sovjetska vlada je neposredno že lansko poletje izjavila, da je du 4. januarja 1942 v hotelu Hollenden. Naročil je, da naj se ga ne omenja < sestanka i v listih. Pismo, oziroma povabilo na sestanek. je bilo naslovljeno po redu Rev. Ambrožiču, V. Cainkar- proti razbitju Nemčije in proti ju, Vatro Grillu, Leo Jurjovcu, ¿T-: PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUSTO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnin« sa Združena državo (isvon Chicaga) in Kanado $6.00 na leto; $3.00 aa pol lota; $1.S0 sa žotrt lota) aa Chicaga in Cicers $7.SO aa celo leto; $3.78 sel pol leta; sa i nočem »t ro $0.00. Noslov za list in tajništvo je: 2ftc?7 So* Lawndale Avenue < hiratfo 28* lllinoi* o zasužnjen ju njenega ljudstva. A sedaj pa proti nji protesti iz vrst voditeljev ameriških unij, ki u-stvarjajo sumnjo na Rusijo in se postavljajo za Nemčijo, ki je napravila v Rusiji s svojo invazijo neprecenljivo škodo. Nesreča je, da če bo Moskva res zahtevala, da ji Nemci pomagajo zgraditi porušena mesta znova, ne bo ta naloga padla na Hitlerja in njegove pajdaše, ampak na nemške delavce. Nemčija pod Hitlerjem je zasužnjila — zasužnjila v pravem pomenu besede, več delavcev zase iz tujih dežel kot jih je še kdaj prej katerikoli vladar v zgodovini. Seveda, Green je protestiral, a ne tako odločno kot sedaj proti Rusiji, katera ni zasužnjila še nobenega Nemca. A je bral poročno, da jih bo zahtevala milijon, morda dva ali tri milijone, pomagati v popravljanju storjene škode. Partizanski upori v Sloveniji so glasom poročil iz Londona, Berna in radio postaje "Svobodna Jugoslavija" resna stvar, dasi se nemške čete silno trudijo, "da bi iztrebile to nadlego za svojim hrbtom". Posebno na Primorskem in Notranjskem se slovenski uporniki zelo pogosto oglašajo z napadi in z rušenjem železniške proge in moltov. Nekateri ameriški listi dajejo priznanje za to hrabrost Mihajlovi-čevim četnikom, bodisi namenoma ali pa vsled nevednosti. Hearstov International News Photo je razširil v svojih in nekaterih drugih ameriških listih precej slik v poveličevanju Mi-hajlovičevih četnikov, ki so ten-denčne, kot v* propagandne slike sploh. O Hearstu velja staro pravilo, da kogar on hvali, je to |e samo posebi dokaz, da dotič-nik ali dotyčniki niso v pravi družbi. -t P. Berpard Ambroži* je objavil v Am. d. z dne 27. novembra Adamičevo zaupno pismo, kate rega je prejel 28. dec. 1941, takrat, ko so Adamič, minister Snoj ln Rev. Ambrožlč Še delali skupno, ali pa se le potvarjali, da so enotni. Vseeno; pismo, ki ga je James Debevec porabil v omenjeni izdaji svojega lista za uvodnik, je zanimivo v tem, ker vsebuje devet, oziroma deset takih oseb, ki jih je Louis takrat smatral, da se jih lahko povabi na zaupni sestanek v Clevelan- Etbinu Kristanu. Ivanu Molku. Marie Prislandovi. Janku Rog-lju in J. Zalarju. Dalje je Adamič pisal posebno pismo F. Lau-schetu in ga povabil na ta sestanek. Am. domovina v objavi tega pisma omenja, da je bil potem "na zahtevo župana Lau-scheta povabljen tudi urednik Ameriške domovine". Poročevalca na sestanku bi bila minister Snoj ki se je takrat vrnil iz Londona, in L. Adamič. Slednji je v vabilu omenil, da bo morda povabljen tudi Boris Furlan. Sestanek se je vršil, a ni bil ne zaupen, ne tajen, o čemer je bilo v tej koloni že takrat komentirano. Vsi povabljenci se ga niso udeležili, a prišlo je zraven nekaj drugih. Kar pater Ambrožič s tem pismom hoče dokazati je, da sta si bila takrat Snoj in Adamič še zaupna in omenja Adamičeve laskave besede o ministru. Tam so tudi govorili o u-stanovitvi skupne slovenske akcije, ki io je zasnoval minister Snoj in poslal povabila zanjo. Iniciativa je potem prešla na izvršni odbor SNPJ in od tam na JPO-SS ter poseben odsek, ki ni uspel. Snoj tudi ne. In nato zopet na JPO-SS s posledico slovenskega kongresa lanskega decembra. Tam je bil ustanovljen SANS in oral še dokaj dobro v nič kaj ugodnih okolščinah. Pod-vzel je iniciativo za širšo akcijo in rezultat je Združeni odbor ju-žno-slovanskih Amerikancev z uradom v New Yorku. Ta je in-dorsiral partizane brez pridržka, nato protesti katoliške strani v SANSu, pa protesti proti njenemu glasilu v Clevelandu z druge strani. Giblje se torej, dela se tudi. pa nekaj špetira je vmes. Ruth Mitchell je začasno zadržana v Renu v Nevadi, da uredi svoje zakonske zadeve, potem nadaljuje z vojno za Mihajlovi-ča, veliko Srbijo in četnike. Pravijo, da gre njena knjiga, "The Serbs Choose to Fight", dobro v denar. Ampak njene ideje pa ja-ko slabo. "My Native Land", prva izdaja, 35.000 izvodov, Je razprodana. V tisk, aH pa že dotiskana je druga izdaja Carl Binder, ki je urednik čikaških Daily News za tujezemska poročila, nI bil s svojo oceno Adamičeve knjige nič kaj prijazen, a vendarle simpa-tičnejši kot par kritikov v angleških listih v Clevelandu in v Pittsburghu. Vseeno, Adamič je dosegel s knjigo ta namen, da je zadevo med Titom in Mihajlovi-čem, med partizani in četniki, spravil na tista mesta, kjer imajo kaj besede o takih stvareh. Seveda so v prednašanju tega spora zelo delovni tudi na drugi strani, bodisi posamezniki v raznih krajih Amerike in Anglije, kot Fotič v VVashingtonu, zame j-na vlada v Kairu, njen biro v Londonu, urad in pristaši osvobodilne fronte ravno tam, in jugoslovanska sekcija vseslovan-skega kongresa v Moskvi. Kritiki partizanov pravijo, da zavezniki Jugoslavije ne mislijo več obnoviti, pač pa jo razdeliti. Kako, tega še ne vedo, čeprav vedo, da države s tem imenom ne bo več. Vse je mogoče. Ampak zmagovite vlade so obnovile že marsikako državo, ali pa jo ustanovile neglede kako so tisti kraji silili narazen. Torej če Jugoslavije res več ne bo, bodo vzroki lahko deloma spor med Hrvati in Srbi, ne pa osvobodilna fronta, ki že ima svojo skupno vlado. Ali "pa bodo vzroki kaki drugi načrti, o katerih pravijo, da bodo tri glavne zavezniške vlade razpravljale in sklepale šele kadar bo konec vojne. To. da ljuti medsebojni spori v takih vprašanjih kot je obnovitev Jugoslavije ne koristijo, je res, A zvračati krivdo na eno osebo, v tem slučaju na Adamiča, kot si prizadevajo nekateri Slovenci in pa Srbobran v Ameriki, ki Jugoslavije itak več ne mara, pa hi pravilno. Začetek in vzroki boja so vse drugje, Adamič pa se je šele pozneje pognal v ta vrtinec. Kako se bo to končalo, pa je odvisno bolj od vnanjih sil kot pa od gole- sloge med Jugoslovani, kakršne pravzaprav še nikoli bilo ni, lahko pa nastane, če bodo ustvarjeni pogoji zanjo. Harold D. Laski ima v tej številki na angleški strani članek o ubežnih vladarjih in "zamejnih" vladah. O jugoslovanski ima zelo slabo mnenje in tudi o grški nič prida. O obeh meni. da ju ljudstvo ne bi hotelo nazaj, niti ne kraljev. O Petru II. pravi, da veliko veeeljači, kakor je španski Alfons. dokler je bil mlad In čemu ne? Kaj pa naj mlad. 20 let star fant počne s pol milijona dolarjev na leto, če bi ga vese-Ijačenje ne mikalo? Dela nima, le odgovornosti, ki pa se jih v svoji razvajenosti in popolni neizkušenosti prav nič ne zaveda. Ako bo obveljala volja osvobodilne fronte, tedaj lahko Peter s svojimi ministri vred kar ostane kjer je. RAZNOTEROSTI Bridgeport, O.—Težko pišem, ker mi oko nagaja. Ampak čas beži in bliža se tudi letna seja kluba Naprej št. 11 JSZ, ki bo v nedeljo 12. decembra. Na nji bomo zopet izvolili odbor in začrtali smernice za delo kluba v letu 1944. Dne 29. novembra je poteklo 18 let, odkar je bil na pobudo Chas. Pogorelca ta klub ustanovljen. Klubovega dela v teh letih ne bom opisoval, ker podatki o tem so bili objavljeni že v Majskem glasu. Rečem pa lahko, da ta klub vodi vse progresivno gibanje ne samo v Bridge-portu, temveč sploh v teh kra-jih. Kampanje za list in drugo našo literaturo in pa vse delavske volilne kampanje v prejšnjih časih, so bile v klubu zasnovane. Večina akcij, ki jih je podvzel, so bile prav uspešno zaključene A prišla je vojna Št. 2, pa vrgla raznim aktivnostim, ki jih je bita mogoče vršiti v normalnih časih, nič koliko ovir. Seveda so tudi drugi vzroki, ki jih je treba vzeti v poštev, kar pojasni, da je našemu delu postlano s težkoča-mi vseokrog. A je nekaj trdnih, zelo delovnih, požrtvovalnih so-drugov in somišljenikov, ki vztrajajo in drse bakljo Napreja, da ne ugasne. To torej hočemo vršiti tudi v bodoče, kot smo se nekateri že večkrat prej zavezali. Zato sodrugi, pridite gotovo vsi na letno sejo 12. dec., da na nji izvolimo odbor, ki bo v stanju nadaljevati klubov» veliko delo. Kajti ako so bile kdaj take organizacije potrebne, io ravno se-daj. Preči tal sem Adamičevo knjigo "My Native Land *. Smatram jo za zelo dobro in poučno. Priporočam Jo vsakemu, da si jo naroči in prečita. Ob omembi te knjige naj poudarim, da se ne mislim spuščati v polemike radi Jugoslavije. Ni prijetno misliti, kako smo bili navdušeni za skupno delo, začeto na slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu, a prišli so razni elementi in idejo razdrli z drezanjem v Adamiča, zoper Kristana in še par drugih. Tako je nastalo med mnogimi nezaupanje v vse skupaj, delo v prid akcije za osvoboditev našega naroda pa edino ima škodo od tega. Ob enem pa se Je še dogodilo, da se niti napredni ne moremo zediniti o jugoslovanskem vprašanju, oziroma v smernicah. Posledica je, da tudi med nami u-pada tisti zamah, ki bi ga lahko imeli v prid Sansa. Moje mnenje je, da bi bilo boljše pustiti take sporne zadeve, pri katerih ne moremo nikomur koristiti, pri miru. Ako hoeemo delati za osvoboditev našega naroda, pustimo v stran tisto, kar bi utegnilo škodovati tem naporom. Kar se tiče partizanskega gibanja v starem kraju, je iz poročil razvidno, da prodira. Nekaterim to ni všeč, pa partizanstvo menda le ne bo tako slabo, ker se je proti njemu oglasil dne 22. novembra znani kolon:)r West-brook Pegler, ki običajno napada vse kar je naprednega, ne samo unije. Hvali pa znano Ruth Mitchell, ki potuje po deželi in propagira veliko Srbijo, napada Adamiča, posebno pa Hrvate in partizane. Kadar slednje blatijo taki ljudje, si mora pameten človek predstavljati, da so partizani vse kaj drugega kakor pa nam jih oni predstavljajo. Zoper A-damiča pa Pegler ni bil posebno napet. Omenil je, da deluje za partizane, a ni pa ga napadel po svojem starem stilu. Menda si ne upa. Joseph Snoy. 0 koncertu Zarje, agitaciji in nekaj o drugem (Op. u.—Ts dopis je bil poslan za objavo v prejšnji Številki, a prepozno, da bi gs mogli priobčiti v nji.) \ Cleveland, O. — Dne 25. novembra smo praznovali Zahvalni dan. Večina delavcev je šla na šiht, kot običajno, posebno tisti, ki so uposleni v produkciji vojnih potrebščin. Pisec teh vrstic je šel delati zvečer, in sicer brez spanja čez dan. Ostala družina, namreč ženica Cilka in mlajši sin Edward pa so šli na posel po-dnevu. Jaz, namesto spat, sem pa šel z dela takoj zjutraj na agitacijo za Proletarca in pa prodajati vstopnice za koncert Zarje, ki se je vršil istega dne popoldne] in Adamičevo knjigo "My Native Land". Vzel sem jih 50 na svoje rame, da jih razpečam. Do časa ko to pišem, sem že skoro vse razprodal, Ludvik Medve-shek pa me je v tem slučaju za enkrat prekosil. Po agitaciji tisti dan pa sem šel popoldne na koncertno prireditev Zarje prodajati pivske listke. (Koncert bi menda ne mogel miniti brez "večnega popotnika**, ki je z Zarjo nekako povezan že 26 let.) Za mano sta prišla še Cilka in Edy, tako da je bila zastopana vsa družina. Blizu 10. ure zve^ čer pa sem se poslovil. Pri prodaji pivskih tiketov mi je šlo še dokaj dobro, ker me ljudje že poznajo, da samo copa-ke nabiram. Kako se je obnesel koncert? Rečem, da sem bil, upoštevajoč sedanje razmere, skoro presenečen. Že popoldne na koncertu je bila precejšnja udeležba, a veli-ko rednih obiskovalcev, ki so prihajali na vse Zarjine priredbe, pa smo pogrešali. Večinoma so delali, precej pa Jih je v armadi. Zvečer na plesno zabavo pa se je nabralo mladine ogromno—največ seveda deklet. Tudi iz drugih naselbin je bilo precej posetnikov. Videl sem jih iz Gi-rarda. med njimi korenino Na-godeta, Frances Mihevc iz Salem a, a koliko drugih Je bilo z njimi, ne vem. Iz Barbertona sem videl med udeleženci brata Gabra (John^ in Josipa Gahrov-ška> z njunima soprogama. Drugih iz zunanjih krajev nisem videl . Iz sosednjega Newburgha je prišla večja skupina, z njo stara pevska korenina gostilničar Joseph Zadnik (on je tudi star naročnik Proletarca, Pros vete in drugih naprednih listov ter o-glaševalec v Druž. koledarju). Ko je prišel v dvorano, me je takoj poiskal. "Halo, večni popotnik, vidim, da spet nekaj prodajaš. Daj mi jih kar za deset copakov tistih papirčkov. In mi povabi ljudi, da bodo jedli z nami pri eni ali več mizah," je naročal. Jej, kako prijetne občutke sem imel, ko sem jih odštel naenkrat za deset copakov. Ker poznam njegove ožje rojake in zraven pevce in pevke, se mi je kmalu posrečilo zbrati skupaj veselo družbo. Zabavali so se in prepevali kot slavčki. Jožetu je listkov zmanjkalo in prišel je po nove. Tudi vsi drugi v njegovi družbi so bili dobri moji in Medveškovi odjemalci. 2iveli! Naša Zarja, dasi vsled vojnih razmer razredčena v številu, je koncert dobro izvedla, enako opereto "Piknik v gozdu". Uspeh priredbe je bil v splošnem dober, dasi ne toliko kot prejšnja leta. Tudi za tiskovni sklad Proletarca je pnsio nekaj copakov (če ne boste hudi tam v Chicagu Dne 26. nov., ko sem poslal to poročilo, so postali novi naročniki Proletarca še naši stari zavedni delavci Frank Mramor, John Lokar st., Louis Paulich, Frank Brate. Joseph Modic. Math Iste-nich in M rs. Mary Peterlin, vsi za celo leto. Dobro došli in lepa hvala! Kar je najbolj razveseljivo zame in zanje, pa za uprav-ništvo, je, da se strinjajo s pisavo in smernicami Proletarca. Sedaj se z vso vnemo pripravljam za kolektanje vsot za oglase v koledarju in na razpečevanje istega. S tem delom prič-nem, ko dobimo to knjigo. Prvo naročilo v imenu kluba št. 49 JSZ je za 200 izvodov. To ne bo vse Ako se nas bo v razprodaja^ nju dovolj potrudilo, bo koledar kmalu razpočan, čeravno izide pozneje kot običajno. Sodružni pozdrav! Anton Jankovich. Aka ste prejeli epomin, da vam je naročnina potekla, prosimo, obnovite jo čimprej! SODELUJTE V KAMPANJI ZA TISOČ NOVIH NAROČNIKOV VSI. KI SOGLAŠATE S SMERNICAMI PROLETARCA ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO j ADRIA PRINTING CO. Tat MOHAWK 47»? 1838 N. HALSTID ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS POMOŽNA AKCIJA RASTE Ved mesecev nisem pisal za Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija..Pomožna akcija med tem časom ni zaspala, ampak je šla svojo pot naprej. Ameriški Slovenci in Slovenke so jo podprli in jo podpirajo, a obljubljajo Še večje prispevke, ko napoči čas, da bo JPO-SS nudila takojšnjo pomoč slovenskemu ljudstvu onkraj morja. Dokler imamo med seboj tako zavedne Slovence, kot je n. pr. Mr. Peter Lustrik, ki je sam daroval $500, kot je Mr. John Perko, ki je tudi sam daroval $300, in kot je Mrs. Katherine Penica, ki je od hiše do hiše nabirala leto dni denarne4>rispevke ter po centih in dolarjih nabrala preko $200. se nam ni treba bati, da bo zamrla naša pomožna akcija. Glavni blagajnik JPO-SS, Mr. Leo Jurjovec, mi je poslal poročilo za mesec november. Skupni prejemki znašajo $4,655.47. To je lepa vsota. Prispevke so poslali sledeči: Joseph Ferjančič, tajnik lokalnega odbora št. 39, Coverdale, Pa., $50; Jacob Brljavec, blagajnik lokalnega odbora št. 32, So. Chicago, I1L, $200; nabrano po uredništvu "Glas naroda", New York, N. Y.. $28; John Dolenc, tajnik podružnice št, 9, SANS, Willock, Pa., $5.17; Anton Kra-penc, tajnik društva št. 70 ABZ, $2; Anton Zornik, tajnik lokalnega odbora št. 40, Herminie, Pa., $40; Frank Praznik, tajnik podružnice št. 44, SANS, Trau-nik, Mich., $6 05; Louis Arko, blagajnik lokalnega odbora Št. 18, fcarberton, O., $10; Frank Gregorin, tajnik podružnice št 7 SANS, Little Falls, N. Y., $209.25; Joseph F. Durn, tajnik lokalnega odbora št. 35, Cleveland, O., $2000; John Petkovšek, Kokomo, Ind., $5; Anton Cedilnik, blagajnik lokalnega odbora št. 34, Detroit, Mich ; $100; Joseph Okorn, blagajnik lokalnega odbora št. 2, Cleveland, Ohio, $2000. Dne 1. decembra je bilo v blagajni JPO-SS, $64,589.27. Tudi to je že lepa vsota. Slovenska elevelandska naselbina je poslala v mesecu novembru $4000 za JPO-SS in takfl je poslala $1000 za SANS, skupaj $5000. Vse to kaže, da narodna zavest še ni umrla v Clevelandu. Apeliram na vse lokalne odbore JPO-SS, da poživijo svoje aktivnosti v naselbinah. Napravite prireditve ali organizirajte nabiranje denarnih prispevkov od hiše do hiše. Cas hiti, konec vojne v Evropi je morda bližje, kot si more kdo predstavljati, zato moramo biti pripravljeni za takojšnjo pomoč. Novice, ki prihajajo iz Slovenije, nam slikajo junaški in nezlomljivi odpor narodnih borcev za svobodo in demokracijo, katero si morajo sami priboriti. Ti junaki in zmagovalci bodo vredni in potrebni takojšnje pomoči, katero tudi pričakujejo od nas ameriških Slovencev. V mesecu decembru smo sedaj, božična voščila in darila so na dnevnem redu. Ali ste pripravljeni poslati božično darilo trpečemu in krvavečemu slovenskemu narodu v domovini? Storite to! Vsak Slovenec ali Slovenka v Ameriki bi moral dati vsaj en dplar pred božičem. Prosim, izročite vaše dolarje lokalnemu odboru v naselbini. Ce nimate lokalnega odbora, pošlji-1 i: te glavnemu blagajniku, katerega naslov je: Leo Jurjovec, 1840 West 22nd Place, Chicago, 111. Daj, brat. daj! Pomagaj sestra! Janko N. Rogelj, direktor pu-blicitete JPO-SS. Zborovanje konferenčne organizacije JSZ in Prosvetne matice v Milwaukeeju. Chicago. — Zborovanje konferenčne organizacije klubov J. S. Z. in društev Prosvetne matice za severni Illinois in Wisconsin se je vršilo zadnjo nedeljo v Milwaukeeju. Zastopanih je bilo 17 organizacij z okrog 30 zastopniki in zastopnicami. Ek-sekutivo in naše publikacije je zastopal upravnik Chas. Pogore-lec, ki je konferenci tudi predsedoval, zapisnik pa je vodila sodružica Kristina PodjavorŠek. Tajnik Tone Garden je poročal o poslovanju od zadnjega do tega zborovanja, ki je bilo bolj pičlo, ker posebnih aktivnosti nismo imeli, je poudaril. Nato se je prešlo na poročila zastopnikov; ki so bila, kot običajno. Ch. Pogorelec pa je obširno poročal o naših publikacijah, kakor tudi o JSZ in Pros, matici, pri kateri smo nekaj nazadovali, zlasti kar se kulturnih organizacij tiče. Ene so morale vsled vojnih razmer prenehati s poslovanjem. Podpornih društev je približno enako število kot druga leta. Dotaknil se je tudi sedanje kampanje za 1000 novih naročnikov ter apeliral na sodelovanje. Na razpravi je bilo tudi vprašanje ŠANSa ter naših odnosa-Jev do borbe, ki se vrši v stari gih točkah so sodelovali pevski koncert ann zbori Zora, Prešeren In Matija KppirOVF * Gubec Tamburaški zbor Sar- Planina je pripomogel k razve- New York. — Dne 12. dec. le-drilu s svojimi točkami, sodelo- tos se bo vršil v znani Arlington vala je slovenska skupina Jugo- Hall v New Yorku koncert naše slovanska žena, in bilo je še ne- dobro znane mlade pevke Ann kaj drugih prizorov. ! Kepic, katero bo spremljal tudi Za govornika je bil oglašan umetnik na violino, Jascha Her-tudi Zlatko Balokovič, ki pa je'cog. zborovalcem poslal svojo govor pismeno in jim je bil prečitan. Louis Adamič je bil navdušeno pozdravljen. Ko je končal, so Koncert se ima pričeti ob pol štirih popoldne in vstopnina k lepemu programu, ki nam ga bo-deta nudila umetnika, je samo ga v za ta prizor že pripravljeni | 83 centov z davkom vred. vojaki jugoslovanskega rodu Slovenci in Jugoslovani v vzeli z odra in ga v ovaciji nosili New Yorku in okolici so imeli že na ramah po dvorani. | velikokrat priliko poslušati pri- Lahko bi se na tem shodu na- j jeten in melodičen glas naše bralo precej denarja, in Adamič j mlade pevke, ki je v resnici ne- je pojasnjeval, kakšni so oziroma bodo izdatki odbora južno-slovanskih Amerikancev, a ko* lekte ni bilo. Pač pa je Anton Končan skupno s svojim drugom Tomičem prispeval $500. Proti koncu je bil pozvan tudi sebično in z veliko ljubeznijo podajala slovensko in jugoslovansko pesem na naših odrih vselej, kadarkoli je bila vprašana za sodelovanje. In vsi, ki smo jo poslušali in smo pohiteli nemalokrat na kako priredbo baš Etbin Kristan, ki se je nahajal v ( zato, ker je imela ona nastopiti, Chicagu po opravkih za SANS,; smo cesto poudarjali, da bi bilo naj se pride predstaviti na oder, treba dekletu pomagati, da si iz-a ga ni bilo več v dvorani. vežba in izpili svoj lep pevski Izmed govornikov je dobil talent, največ aplavza Risto Nogulich. I Te večkrat izražene želje niso Ta prireditev "jugoslovanske- ostale prazne besede. Naša tu- ga ujedinjenja" se je od prejšnjih razlikovala v tem, da ni bila kraljevaška, pač pa v prilog osvobodilne fronte. — A. V čikaške liste je poslala protest proti temu shodu "četnica" Ruth Mitchell in pa tajnik L. M. Peyovich, tajnik Srpske Narodne Obrane, češ, da je komunisti- kajšnja pevska in kulturna društva. Slovan, Domovina in Tam-burica so se zavzela, da prirede Anni koncert, čisti dobiček katerega naj bo pok Ion jen njej v svr-ho šolanja njenega glasu. Od strani Slovencev v New Yorku. oziroma Brooklvnu, je bila to lepa gesta in nadejamo čen. Tudi jugoslovanski konzu- \ se. da bodo naši ljudje prihiteli lami štab je agitiral proti tej v velikem številu na ta koncert, prireditvi z enakimi argumenti, r Ko smo Ann vprašali zadnjič, - j če bo še v bodoče pripravljena nastopati na naših odrih, nam je odgovorila, da vedno, kadarkoli bo le mogla, kajti ona se zave- Čikoški tiskarji proti A. F. of L. Na zadnjem referendumu ti-domovini, da se zedinijo vsi slo- (skarske unije o vprašanju, da-li venski kraji v skupno Slovenijo, naj ^ vrn€ v AFL vedna čla. ki naj bo del svobodne, federativne Jugoslavije. Konferenca je zaključila, da bo podpirala vsa ta gibanja tu in tam. Razprave so bile stvarne vseskozi. Za tajnika je ponovno izvoljen sodrug Garden. Prihodnje zborovanje, ki se bo vršilo enkrat spomladi, bo spet v Milwaukeeju. Naj še omenim, da je bila to pot zastopana tudi sheboyganska naselbina kar po treh delegatih. Navzoči so prispevali v tiskovni sklad Proletarca $17, kar je lepa vsota za tako skupino. — C. P. 0 priredbi jugo- sldvanskega ZEDINJENJA Chicago. — Zadnjo nedeljo se je vršil v paviljonu Pileen na 26. cesti dan jugoslovanskega zedi-njenja, ali kot pravi tiskan program, "American Jugoslav Unity Day". Paviljon je bil poln udeležencev, največ Hrvatov in Slovencev. Sodelovalo je tudi nekaj Srbov, a organizirano srbstvo, ki je do pred letom vodilo in financiralo te vrste praznik, ga je letos bojkotiralo. Tiskan program, ki smo ga dobili na prireditvi, omenja *a točko št. 1 mašo v cerkvi sv. Štefana in za glavnega govornika pa Louisa Adamiča. 2upana Kellyja in governerja Greena, ki sta bila v seznamu govornikov, ni bilo na shod. Namesto župana je prišel na zborovanje kongresnik Sabath. V pevskem sporedu in v dru- nov v Chicagu glasovala proti vrnitvi. > Angleži v japonskem ujetništvu V japonskem ujetništvu je 2,-592 angleških častnikov in 3,074 drugih vojakov, skupaj 5,666 mož. da, da je zrasla s svojim glasom vred med nami in zato hoče tudi naša ostati. Ona *ell peti za vse, ker to je njeno največje veselje in najlepši užitek. Torej rojena pevka! Pridite 12. decembra, da se tudi vi na-užijete lepote njene pesmi ob priliki njenega koncerta. Anna P. Krasna. Naročajte knjige is Proletarčeve knjigarn«* Imenik zastopnikov Proletarca Kdor ieli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Pro/e-tarcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj. piie upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo. naj skušajo ob vsaki ugodni pri-liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasile Prolatarec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. CALIFORNIA. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zeti. državah Pišite po cenik PROLETARCU IS. LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ItMNOIS . Fob tana: John Pečnik. Oakland- Anton Tomšič. Lo« Angel««: Frank Novak. Saa Francisco: A. Lektan. COLORADO. Cr ••»•J Bulla: Ant. 81obodnik. Paakloj Ludvig Yoxey. Waldenburg in okolica: Edward Toetfti«. ILLINOIS. Cklcago (a okolica: Frank Bizjak, Joseph Oblak, Chas. Pogorelec, Peter Verhovnik* Frank Zaitz in Frank S. Tauchar. La S alio ia akelkat Anton Udovich in Leo Zevnik. Springfield: Jo?««* Ovca in John Goršek. Virion: Fr. Ilewich. Waakogan-No. Chicago: Martin Jud-nich. INDIANA. Indianapolis Mary Stroj. KANSAS. Arma: Anton Shular. Arcadia: John Rhular. Woet Minorait John MaroK. MICHIGAN. Doiroit.DoorWn: John Zornik, Leo Janko Sr., Joseph fcjarich in John Plachtar. MINNESOTA. Buhl Max Hartz.. ' Ckisholm: Fraak Klun. . Dululk, Jaha Kohl. lb. John Taraa ia Jacob Kunstelj. MIMOtmi St. Leu la: John Stiller. , » WOirrAWA. ta «t Haiana: Joseph KihtlM. Aed Lodge: K. «rtnofnlk. NEW JERSEY. tliaaUihi Aaiatla Oblak. NEW YORK. James Dekleva. OHIO. Akron • K en more . Barker ton: in Matt. Močnik. jcowanda. poa «¡I [opaH Mike Bridgeport in okolica: Joseph Snoy m John Vite*. Cleveland: John Krebel, Joseph Lever In Anton Jankovich. Fairport Harbor: Lovrenc Baje. Girardt John Kostn in Andrew Kr-vina. Glancoet Albina Kravanja. Lisbon-Power Point« Jacob Bergant Piaoy Forkt Frank Zavrftnik. Powhatan Point, O.« John Guie!. Warren: Joseph Jet. PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. Smrekar. Bürgett>town-Slovan : Joseph Krmel. Craftri».Moon Runt Jennie Jerala. Canonrlnrg-Strabane: John Teríelj in Marko Tekavc. Cologroee: Tony Stopa r. Exportt Jos. Britz. Forest Ci.yt Anthony Drasler Jr. Polni Marion: Tony Zupančič. Herminio: Anton Zornik. Importait Frank Augultin. Johnstown In okolicai Andrem Vi* drich, John Langerholc, Hija Bu-balo in Frank Cvetan. Latrobo: John tn Mary Fradet. Houston: Louis Britz. Library! Mck Triller. Moadcwlandsi Martin Baje. Park Hill • Conemaught Frank Pod-N>y. Sharon: Joseph Cvelbar. Sytant Lovrenc Kavčič. Potovalna zastopnika ta Proletarca, Ameriftki družinski koledar In Majski Glas ta zapadno Penno Anton Zornik, Herminia, ta • Cambria In Somerset okraj pa Frank Cvetan, Johnstown. WASHINGTON. Ä Seattle: Lucas Debeljak. WEST VIRGINIA. Elm Grove t Frank Koaem. S lar City: Lawrence Selak. Thomas* Lenhart Wcrdinek. , WISCONSIN. Milwaukee la West Altis: Louis Bar- horich. Sheboygan: Frank Stih. Willard: Mike Krilit«. WYOMING. Kommerer in okoliaat Anton Tratnik In John H, Krsisnik. Rock Springt: John Jertb. BOLGARI SE PRlPRlj-ZUJEJO PARTIZANOM Eden najvažnejših dogodkov v borbi južno-slovanskih ljudstev prqti nacijskemu jarmu je bil obelodanjen v nedavnem poročilu radijske oddaje Svobodne Jugoslavije, kot je isto zabeležil poročevalec N. Y. Timesa, C. L. Sulzberger, kateri piše, da bolgarski vojaki v vedno večjem številu pristopajo v Osvobodilno ljudsko armado Jugoslavije, kateri načeljuje Josip Broz (Tito). Omenjeni komunike jugoslovanskih patriotov navaja, "da bolgarski vojaki, katere so zajeli naši oddelki v nedavnih bojih pri vasi Kremna, so zdaj prostovoljno pristopili k Osvobodilni armadi." Dalje poročilo pravi, "da se zdaj ena bolgarska stotnija bori ramo ob rami z našimi oddelki proti fašističnim okupatorjem." Nagel potek razpadanja oziroma razkroja v bolgarski armadi sami je nadalje podčrtan po poročilu angl. radija, ki navaja, da je bilo ustreljenih 35 bolgarskih častnikov potem, ko se je na albanski meji uprla garnizija vojaštva, da se tako ogne po na-Cijih vodeni akciji proti albanskim patriotom. Te novice vzete skupno s prejšnjimi poročili o pet tisoč bolgarskih partizanih, ki se bojujejo na Balkanu blizu Stare Za-gore. ter o razstrelitvi strategie-nega obmejnega mostu pri Svi-lengradu, kar je povzročilo pre-kinjenje železniških zvez med Bolgarijo in Turčijo, kažejo, da je pričela borba bolgarskega ljudstva proti Hitleru in njegovim oprodam doma zavzemati značaj masnega odpora. Bolgarsko ljudstvo je vodilo neprestano borbo proti terorističnemu režimu pokojnega kralja Borisa in njegove klike, katera je izdala dobrobit svoje dežele ter ga zaigrala nečastno, ko je potisnila Bolgarijo v vlogo Hitlerjevega policaja na Balkanu. Tudi v preteklosti je bila proti megalomaničnim in usodnim smernicam Borisovega očeta, bivšega carja Ferdinanda, kateri je zavlekel Bolgare v dve neza-željcni vojni proti srbskim bratom. Tekom redkih prilik, ko je imel bolgarski človek besedo, kat n. pr. za časa vlade kmečkega vodje Stambolijskega, je bolgarski kmet in delavec demonstriral svojo vzajemnost z ostalimi južno-slovanskimi brati. Danes, ko so oduševljeni po sijajnih zmagah rdeče armade In uspehih Jugoslovanske osvobodilne armade, kažejo Bolgari bolj in bolj svoj pravi senti-ment. Neupognjeni po prošlem terorju in zatiranju, se poslužujejo vsake prilike, da revoltirajo proti svojim lastnim fašističnim usurperjem ali vsiljivcem in se priidružujejo vrstam Jugoslovanske osvobodilne armade, katera je simbol južnoslovanske vzajemnosti in demokracije. Najbolj škodljiv poklic V nobeni deželi na svetu se ni pravništvo razvilo v tako škodljiv poklic, kakor v Zed. državah. To priznavajo celo mnogi odlični člani na čelu odvetniških zbornic. Advokati so z najsebič-nejšimi nameni komplicirali zakone in jih sprejeli nešteto v kongresu, v legislaturah in občinah — kajti advokati dominira-jo v vseh zakonodajnih telesih. Zakone sestavljajo tako, da dajejo vse prilike za tožbe, "tolmačenja" in prehajanja z ene instance na drugo, odvetniki pa imajo žetev. Skozi vso minulo krizo so advokati namenoma s sodnimi in drugimi "legalnimi" procedurami pognali še bolj na kant tisočera vpodvzetja, zato da so bila izročena v upravo političnim "receiverjem" ter njihovim advokatom. ki so vzeli na ta način na račun in v škodo ljudskih prihrankov več sto milijonov dolarjev Včasi ta ali ona avtoriteta zagrozi s preiskavami, in marsika-ka je v resnici izvojevana. toda vsa ta zaslišanja in preiskava-nja pomenijo le še več poslov in dohodkov za advokate. Preiskujejo drug drugega v namenu, da si drug drugemu pomagajo k še večjim "legalnim" dohodkom legal fees). Odvetniška praksa se Jo de-gredirala toliko, da dobi dandanes odvetnika lahko vsak goljuf, švidler, sploh vsak zločinec, ako je imovit — in sicer take odvetnike. ki so zmožni "dokazati", da je pomen zakona drugačen kakor pa je v resnici, odvetnika, ki je sposoben korumpirati zakon, poroto, sodnika in vse kar je potrebno, da zmaga v interesu svojih klijentov. Reformirati pravni poklic je zdaj nemogoče, ker je predaleč korumpiran. Veliko odvetnikov je sicer poštenih, toda nad svojimi tovariši, ki so zavrgli vsa pravila dostojnosti v izvajanju odvetniške prakse, so brez moči. Bodoča družba, kateri je dano pomesti s sedanjo gnilobo, bo imela precej truda, predno izreže tudi to rano korupcije. Kakor v krizi, tako vidimo v sedanji vojni, da "legalna profe-sija" bogati z hranitvijo goljufivih korporacij in pa v vladnih službah. Teheran Teheran, ki je vsled konference Roosevelta, Churchilla in Stalina postal spet zgodovinsko mesto, je glavno mesto Perzije in ima okrog 360,000 prebivalcev. Po zračni črti je Teheran 1,600 milj od Moskve. Švica želi 2 USSR v diplomatične stike Švica je demokratična, a ob enem z zelo konservativno vlado, ki ni hotela imeti nič opraviti s Sovjetsko unijo. Nedavno pa je bilo poročano, da se je švicarska vlada premislila in je pripravljena stopiti z Rusijo v di-plomatične stike. Advokoti stanejo Unija premogarjev UMW je v svojem zadnjem sporu zaradi zahteve zvišanja plač premogar-jem potrošila za plačo odvetnikom $175,000, poleg rednih plač, ki jih prejemajo njeni stalno najeti odvetniki. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. DRŽAVLJANSKI -PRIROČNIK aora knjižica, s poljudnimi navodili kako posti» ti AMERIŠKI DRŽAV. UAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljan« stvo, vsebuje knjižica ie v II. delu nekaj važr.ih letnic iz zgodovine Ze. dinjenih držav, v 111. delu pod naslovom RAZNO, pa Pi oglas neodvisno« sti, Ustavo eZdinjenih držav, Lincol-nov govor v Gettjrsbutgu, Predsedni« ki edinjenih držav in Poedine države. Cena knjižici je samo S0 centov « prttnino vred. s Naročila sprejema; Knjigarna Proletarca CHICAGO 23, 1LL. CHICAGO, ILL. 11. VELESILE. KI JIH JIH BO KONEC V (Nadaljevanje s 1. strani.) \ in vojaški1 izvedenec Smuts ne mogol uganiti. A Evropcl so le v skrbeh, ker se boje, da bodo po osvoboditvi izpod Hitlerja postali žoga drugih imperialističnih iger. Skrb Italije Zelo v skrbeh so Italijani, ki ponavadi stavijo na obe strani, v veri, da le na ta način dobe v vsakem slučaju. Velesilo jim je Mussolini, s kraljem in Badogll-Jem vred zapasel. Smuts smatra, da Italija bo samo še Italija, mal polotok, država še manjšega pomena kakor Španija, ki je bila nekoč tudi svetovna velisila. Ugled Velike Britanije Rusija si je pridobila na ugledu v tej vojni, pravi Smuts, in s svojimi zmagami si je zagotovila bodočnost. Velika Britanija pa je država starega slovesa in tradicij. Ostala bo svetovna velesila z večjo navezanostjo na dominjone in z boljšim upravljanjem kolonij. Vladi v Londonu je Smuts priporočil, naj kolonijalne probleme rešuje skupno z vladami prizadetih dominjonov, na primer, v angleških kolonijah v Afriki naj ima besedo tudi južnoafriška vlada Po vojni le tri velesile V svetovnem obsegu bodo po tej vojni mnogo let odločevalo tri velesile, ki bodo ostale: Zed države, Sovjetska unija in Velika Britanija. Smuts priporoča, naj si ohranijo v interesu svetovnega miru enotnost tudi ko JE. AU PA TEJ VOJNI bosta Nemčija in Japonska premagani, ker bo to njim v korist in vsemu svetu. Velike spremembe v prejšnji vojni V sedanji vojni se število velesil torej zniža za štiri. Ko se je pričela prva svetovna vojna, je bilo na svetu osem velesil: Velika Britanija, Nemčija, Rusija, Avstro-Ogrska, Francija, Italija, Zed. države in Japonska Z razpadom carske armade in preobrata je bila Rusija prva črtana iz njih, potem Nemčija vsled poraza in Avstro-Ogrska vsled poraza in razpada. L. 1914, je bila Anglija še vedno najjačja pomorska sila. Zed države na drugem mestu in Japonska na tretjem. Sedaj imajo Zed. drŽave prvenstvo na morju in bržkone tudi največjo kopno armado, ker je sovjetska v neprestanih bitkah utrpela že velike izgube. Nemčija se je dokopala nazaj med velesile pod Hitlerjem, ker jo je oborožil do zob in mu Francija in Anglija pri tem nista delali ovir, Rusija pa z graditvijo rdeče armade in industrializacijo. Japonska, ki je imela v prejšnji vojni le malo veljave, se je v zadnjih par desetletjih razvila v eno izmed najmogočnejših držav. kar jih pozna svetovna zgodovina. Predno bo poražena, bo vzelo veliko napohov in človeških žrtev. In potem pa dobi priložnost za uveljavljenje v Aziji in v svetovni politiki Kitajska namesto Japonske. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovcnsko ra dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jo Georae Morchan. PRISTOPAJTE K :: SLOVENSKI NARODNI < PODPORNI JEDNOTI i !l NAROČITE SI DNEVNIK Stane se celo loto $6.00, pol leta $3.00 j Ustanavljajte nov« druitva. » Deset ¿lanov(ic) ja treba za ! ! novo društvo. Naslov sa list in ; ; za tajniitvo je: - 26517 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL. » MMHMMMM4MaiMMMI Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN end SURGEON 3724 West 26th Mreet TnL Crawford 2212 OrPICK HOURS: ' 1:30 ta 4 P. M. 'Except Wed. and Sun.) 6:30 ta 8:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Res. 2219 Sa. Ridgeway Ave. Tel. Crawford 8440 If aa aaewer «— Csl A «»tin K700 ♦ MMKlMMIIMIHHItr Ibaretincic &s0n POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE ♦ COMMONWEALTH NO. 1891. Published Weakly at 2301 S«. LawndaU Ave. CHICAGO 23, ILL., December 8, 1943. VOL. XXXVIII. 0. P. A. DOESN'T CUT PRICES, IT BOOSTS 'EM! Wall Street Organ Reveals "Private Memorandum" Showing How Profiteers Get All the Best of It Organized labor has gone along with the O. P. A in all its efforts to control prices—even to the extent of supporting the administration's Mibsidy program—but prices have continued to soar. x Is it possible that the nation which has never questioned its ability to defeat Hitler. Ilirohito and Mussolini, and rolled into one, is incapable cf wiping out black markets and compelling greedy profiteers to behave? We don't think so. In our judgment, these in authority have never made an honest attempt to control profiteering. Leon Henderson, the first administrator of the O. P. A., set the pace. He gave the profiteers a free hand, while blatantly insisting that every penny of additional income received by a working man or a ;armer was an invitation to inflation. He passed out of the picture and immediately got a rich job, preparing "advice" for the business men he was supposed to restrain. Henderson's successors have promised much, but no one will claim that up to date they have "delivered the goods." Even the "Wall Street Journal" admits that. In an article headed "Creeping Inflation," the "Journal" insists that "a memorandum, privately circulated among O. P. A. executives," reveals that 97 price increases were approved during September and the first two weeks of October. During the same period, only 22 price "rollbacks" were ordered? "So the proportion of price lifting to price cutting and holding was *;bout four to one," is the way the "Journal" figures it. Obviously, the government cant keep the cost of living down if prices are boosted tvery day. Congress gave the O. P; A. plenty of power. We still believe that prices have soared because that power has never been vigorously used.—Labor. THS M/THBF LABOR in Ukvi jinsiv in i**> AVCftAf I Alt« AX WHîOÎ CtfllOftg* WXMT to WAS Af'//âJ CONSISTENCY With the House of Representatives voting more than two to one against the payment of subsidies to provide for the sale of food below cost, we should be able to look forward to: (1) Early repeal of the subsidy on silver,, which enables the poor downtrodden Anaconda Co. and other mining companies to get a little spare change out of the silver by-product of copper. (2) Repeal of the laws providing for cheap government loans to farmer co-operatives, home builders and others. (3) Abolition of the congressional privilege of sending mail without paying postage. These are but minor examples of subsidies now paid, but their abolition would constitute a first-class exhibit of courage and consistency by Congress.—The Chicago Daily News. SOME RULERS IN EXILE MAY HAVE TO STAY THERE IN THE WIND From TIIE NATION Sweet charity: The Treasury's objection that a sales tax would fall most heavily on low incomes puzzles Dr. Harley L. Lutz, professor of public finance at Princeton. The small-income group." he writes in the Tax Review, is "so vague as to size and location as to be almost an abstract statistical concept ... If an adjustment of some tort be necessary on the basis of need, by all SKY'S THE LIMIT FOR PROFITS AS WAGES ARE PEGGED One Rule For Labor. Another For Owners Shown by Surpluies By SCOTT NEARING Hidden away on page 30 of a recent issue of The New York Times was a story released by the Philadelphia office of the Securities & Exchange Commission. The story was devoted to the special reserve funds of some of the big corpora - By HAROLD J. LASKI It is not easy to foresee, in the light of recent events, what future awaits the somewhat varied4 collection of provisional governments | now in London, Cairo and Algiers. 1 think most of us here have no doubt that the peoples of Holland and Norway will welcome back their queen and king They acted prior to 1940 as befits sovereigns of constitutional democracies and all the evidence suggests that they have retained in full measure the affection and respect of the nations over which they presided. With the other governments, prophecy enters a more dubious field. The Belgian government maintains itself by colonial revenues. But it is far from clear what relation it occupied to the King, as it is far from clear what exactly was the role played by Leopold in the crisis of 1940. A Primary Task How much Leopold learned from the crisis we do not know. He has a press carefully organized in his behalf, but there are rumors that his captivity has rather enhanced than diminished his appetite for power; if true, the provisional Belgian government will have as its primary task his instruction in the role of constitutionalism as a condition to its existence. I say with profound regret that the provisional governments of Greece, Yugoslavia and Poland seem to be aligned but little with the war. No doubt the King of the Hellenes agreed to the decision to fight, but it is useless to deny that the years in which he acted as dictator-monarch with the late Premier Metaxas destroyed the hold he might otherwise have had on the affections of his people. Greece, Yugoslavia It is clear from what is happening today in Greece that any attempt to place him in power again will be a signal for civil war; it is therefore difficult not to feel that hia govern-has little rcvelance to the future of Greece unless it can make him see the necessity of abdication. In tha' rase it would deserve and probabl) obtain widespread support as the authority best fitted to reorganize constitutional life in Greece. But if it seeks to return with the King as patron it is doubtful whether it will have much meaning in the future life of the nation. The Yugoslav issue is more com plicated. Certainly it is not easy to have any feeling that Peter and his ministers have any strong hold on the loyalty of the territory to which they will* formally return. Another Alfonso The emphasis of their outlook is exceedingly Serb and excessively bourgeois, complicated by the degree to which they are influenced by the interests of the Orthodox Church. The main fighting in Yugoslavia is not being done by men to whom the government in Cairo appears attractive. Nor, frankly, is Peter himself cast in a mold which seems likely to win the loyalty he has not thus far won. Pleasure-loving, vain, arrogant, he seems to have the qualities which brought Alfonso of Spain, despite his abilities, to destruction; there is no evidence he has grasped the dimensions either of the peasant problem, on the one hand, or the Croatian, on the. other. People and Politicians His ministers have not even seriously attempted to build that relation with the forces of resistance in Yugoslavia which might have given them a prospect of future authority. Pretty certainly the future government of Yugoslavia will be found among those forces of resistance. No one can write of Poland and its agony without respect. No one. either, can fail to recognize the superb courage of its fighting men. But it is equally important to say .hat few of its politicians have any profound grasp of the implications )f this war. A brave army is not a ubstitute for a thinking cabinet, and with the loss of Premier Gen. Sikorski, Poland seems to have lost means let it be made. Cut It should tions. What are special reserve funds? No one can say exactly. In this case they are funds laid away to meet emergencies that might occur as a result of the war. The directors of a corporation pay out of gio&s income such fixed charges as taxes, interest and the like. From the balance they may be confined to those who need it. i and determination of the cases should be a responsibility of the local welfare departments." The Reverend George W Cooke of Rochester, New York, makes this objection to John Roy Carlson's "Under Cover" in a letter to the Rochester Democrat and Chronicle: "Has it come to the place in this country where, unless we accept the philosophy of Marxian atheism. awa> special reserves, the New Deal.* and other social Owners Have Nest Egg crackpot* ideas, that we are com- Wor|d War j produced a list of pelled to hold our speech?" war prof|f!, Rnoint they're right. Looking deeper nt> t ie future, however, the alterative doesn't look like an alterative at all. Because, while a system of subsidies probably is necessary and. for a time, will be effective in averting the utter collapse of the capitalist system of iinance and accounts, in the end the crash is inevitable. Sooner or later — and perhaps sooner than most members of the American middle class like to believe — an accounting must be made. Then it will be found that the values that capitalism has established are false, that the dollars one saves in 1943 can't be eaten or worn as clothing or used to build homes in 1953, that the day-by-day production of workers is all that can keep the human race alive and going forward and that the values that 1943 dollar represented really were blown to smithereens in 1943's war. Inflation is an ugly word and a dire threat—to those who believe that the present class society and the system of production for the profit of owners is the terminus of history At the beginning it means that the real wealth of tiic world—the land, the metal and minerals in the land, the mass-production industries that have been developed by the labor of all the generations that have passed in and out of the world —are the possessions of a few. And in the end inflation means that impoverished and unwanted and managed and exploited by decree instead of by economic laws that no longer fit with life. Then will come a new alternative to confront the people. Then It will be, not "subsidies or idriation." for inflation will have become a fact. Then the alternative will be Democratic Socialism or Dictatorship. And then, if the people find themselves on the wrong road, they will lose, not only their savings, but the thing they call "freedom." The War After the War ' During the past week an Associated Press news item gave the Amerit a people a look at Europe that may convince a few more people that this war is going to last much longer than "duration." The A. P. quoted "Polish sources" as warning Soviet Russia about the manner in which Soviet troops must enter Poland when, and if, the Itussians push the Nazis across the Polish border. "You must come as allies and not as aggressors," the Poles declare. "Otherwise the Polish people will oppose you with all the force at their command." What the Poles want is an agreement between the Soviets and the Polish government in exile upon the post-war boundary line of their country. They want the 1939 line guaranteed. They will not stand tor a boundary at the line that existed prior to World War II. And they threaten to fight the Russians to get what they want. We don't imagine that the Russians are greatly concerned about little Poland at this time. However, the time may come wiien not otily Russia, but Britain and America will be very much Ungled up in the business of dividing Europe. And when that time arrives who can say that sweet reason and amiable compromise will decide the issues? The Polish question is not the only, nor moat important one that •vill have to be answered when the menace of Hitler is removed. What «bout the divided peoples of Yugoslavia? What disposition shall be made nt the peoples who are liberated from the Japs? Will the American business interests have the same ideas as the British? What about the, division of world trade? Can the two great capitalist nations, each* oi whom are equipped to produce surpluses, agree on that point? We hear poeple murmur that all those questions can be worked out. We hear Wendell Willkie talk about "economic internationalism M But what is "economic internationalism"; and can the problems that will arise to divide present allies within the United Nations be "worked >ut" by exploiters of labor? We look at the history of capitalism and our doubts rise. After the) tvar the urge for private profit can be expected to do what it did before — divide people and breed conflicts that will again lead to war. And we reflect that Americans who want peace and harmony had better begin iow to travel the road that leads to those ends. The time to get going is NOW—before the war is over. The way lo start is to end the profit motive. The first step for Americana is toj .ocializc their economic system—to make the means of life the property, )i the people and begin now to produce for use instead of for the plunder that owners gather by exploiting workers everywhere in the world. If the Polish people fight the Russians it will not be because Poles .late Russians or could be better served by permitting fellow Poles to rule them. It will be because the profit interests of some members of the Polish ruling class are menaced by Russia. The Poles would do better to forget the interests of their aristocracy—just as American and British workers would do well by themselves and by the world by using their power to end the war-breeding profit system within their own nations. —Reading Labor Advocate. ' declare flividends or lay the profits up as undivided surplus. Better still, they may tuck the income view or otherwise mention the movie "North Star." but to accept advertisements of it nevertheless. Special for war workers! From an advertisement in the New York Times: "The Antoine Hour. In the privacy of a studio. Antoine will study your features and personality ... he will give consultation lessons to his clients ... he will create individual coiffures from the most informal to most glamorous ... he will make an exciting, drastic change In your looks an^jl personality. Appointment by letter only $50 an hour." Festung Furopa: The average life expectancy of workers condemned to forced labor is six months .. . The manager of an Oslo insur-one of its few politicians in exile ancc finn waR surprised to learn who are capable of a realistic ap- I recently that a local Nazi official proach to its future. had been put on his pay roll as per- , .. ^ 41 t jconnel director at a salary of 11,- Anachronistic Outlook > 000 kronrr „ Prcviou„ly lhc They seem to lack any grasp of i the new stature of the Soviet Un- 1 ion; they talk of the future of Po- i lish frontiers in terms which are ' often fantastic. They retain an anti- Semitism which is as ugly as it is unforgivable. They do not seem able to understand that if the rape of Poland was the occasion of this war. its causes go far deeper. They have a chauvinism of outlook which after four years is unpardonable. The provisional Polish government, in a word, seems affected by a Bourbonism likely to be fatal to Its future. It will have to learn very much very quickly If It is to have any meaning in the Poland of tomorrow. A Great Opportunity The Lebanese adventure of the De Gaulle government makes it obvious that the French people will need very speedily to chjae rulers who live in terms of the 20th century if they are to effect a rapid spiritual renovation. Only if the consultative assembly in Algiers is given real powers, only, also, if a thorough purging is mode of the Vichyite elements work had been done by a girl for 2,000 kroner ... Bird life in Hol-1 land is threatened with extinction. ! Hungry people have been stealing j their eggs SHOW 25% EARN LESS THAN 50c AN HOUR! WASHINGTON — More than a fourth of the employes involved in wage adjustment cases af the War Labor Board in September earned less than 50 cents an hour, states the WLB's seventh monthly report. Some 77 per cent averaged less than 80 cents an hour, while 4.3 per cent averaged less than 40 cent?. Borrowed thoughts, like borrow-i ed money, only show the poverty of the borrower.—Lady Bleoalng-! ton. which still remain In the office, is Algiers likely to furnish the cadres of a new France The more one reflects on De Gaullism and its operations. the more one is tempted to feel that the general is throwing away one of the great chances in history .-«(Overseas News Agency.) dal. The situation is bad enough in World War II. but the special reserves prevent it from getting out of hand. Instead of passing the profits among the stockholders they are reserved for a future when the pastures will not be as lush as they arc today. SEC figures give some idea of the amount of these special war reserves held by 250 of the largest corporations In 50 basic industry groups. Of 250 corporations studied, 146 had set up war reserves. Total assets of these 250 corpora-' tions were $319 billion in 1942. | Cash dividends paid by them from | 1939 through 1942 aggregated $5 j billion. By 1042 the 250 corporations had laid aside $514 million In special war reserves. This showed ; an increase in war reserves over 1939 of 2800%. Industry is not alone in reporting immense increases in profits. Railroads and banks arc making record earnings in 1943. Double Standard "Formula" The War Labor Board is using as a yardstick the Little Steel formula —an Increase of 15% in wages for the past three years. The formula must make businessmen laugh. The average earnings of 28 leading Federal Reserve banks rose 3®% from 1942 to 194^. And the Chaae National, Americajg largest bank, during the same period increased its profits 88 per cent. Such a record for a labor union would rouse a clamor that would resound to high heaven It is taken as a matter of course when a big corporation reports such indecent profit Increases. What does all this evidence amount to? Wh'le one set of government agencies is holding wages down to a 15% increase In three years, other goverment agencies are allowing corporations to get away with more than that amount of profit increase in a single year. There is one rule for workers, another for profiteers Workers are held close to fti* subsistence margin. Many have slipped below it. For the profiteers the sky seems to be the limit. WIN THE WAR AND FEED THE WORLD A union of 33 United Nations and 11 associated Powers, most of them hungry and chronically unable to feed themselves even in peace time, has been announced by the Prcsi- fUi conclusion Private "Joe" Martinez : v .» Arthur and the Knights of the Round Table never performed more glamorous feats of heroism than those presented to us almost every day in the press. Among the stories we like is that of Private "Joe" Martinez, who. rft 22. was working as a common laborer in the Colorado sugar beet fields No one ever thought of "Joe" as a hero. He was just "another Mexican." He's dead now. killed while fighting the Japs on Attu Island in the Aleutians, but he has been posthumously awarded the Congressional Medal of Honor, the most coveted of all decorations. Here is what 'ic did: > f After the Americans landed, the Japs put up a mighty stiff fight. Joe" led his battalion against the withering fire. (Where the officers were at that moment is not stated.) The Yanks made some progress, cleaned out some foxholes. Then the advance bogged down. Once more "Joe," the sugar beet laborer, led the way. Up the steep rlopc he went, emptied his rifle at the Japs and fell mortally wounded. Inspired by his gallantry, his comrades pushed the attack to a success- dent of the United States. If we look at this set-up the way it is presented to us we see a species of the "economic international-, ism" about which Mr. Wendell Willkie spoke after his globe-gird-ling jaunt. If we look at it another way, we sec this nation, as one of the big food-producing powers, feeding the world for at least a measurable time after the shooting stops. We have previously announced our conviction that this war is "going to last much longer than duration." By that we have mean that the social and economic conditions, national and» international, that will follow in the wake of the war will bring startling changes in human relationships and in what has been called "our way of life." Socialists should be the last people on earth to object to a program for feeding a starving world. Yet it is in order to comment that, aside from filling stomachs, food may be used to serve political and economic ends. And with that thought in mind the plain people of this nation should watch to learn how and how much the ruling class of this nation will impose policies upon the people of war-weary Europe. For the workers, whose sons arc in the majority on the fighting line, the United Nations Relief and Rehabilitation Administration may mean little more than that, having won the war. they will have to work to feed the world. If that is what must be done — rnd if the private-profit system continues—the set-up will have at | least a faint resemblance to the Hit- i ler program of limiting conquered | peoples to agriculture while Germany controls the heavy industries. Only In this caae, of course, a large number of Americans will become the world's farmers While we shall wait and watch for whatever may happen, the only moral we care to draw at thij.time is that things are likely to work out much differently than was enviaon-ed by Americans at the start of the war. People who like to debate the Somehow stories pi that kind strengthen our faith in democracy. America is not dependent on some "upper class" to defend it. A "Joe" Martinez will pop up when he's needed.—Labor. In Yugoslavia The Yugoslavs, a democratically inclined people, are thinking first of all, perhaps, of organization, of federation. They think the new Yugo- i or collaboration with neighboring of a union—or whether they want it to be soviet ized. I must make this clear, however: the people will want a new aetifp— collective security and close unity slavia will have to be built from the ground upp—instead of from the top dpwn, like the first Yugoslavia. The right of the people to fashion their own economic, political, social and cultural life is insisted upon. The trend of thought is toward collectivism. It would be ideal» from the Yugoslav point of view, if the American, British and Russian troops simultaneously occupied eastern Europe and If they jointly held the region in a sort of international escrow, avoiding any rivalry. At the end of six months or a year, after elections should be held in which the people, after listening to open debate among their leaders, would decide whether they want to become one federation or several con-! federated federations, or some sort peoples, including former enemies if they arc under proper governments. They will resent and fight any attempt to restore the status quo ante bcllum. They will reaent any attempt to quick-freeze their revolutionary movement. The Yugoslav people Will be most effectively and lastingly helped to help themselves If the big United Nations achievc postwar unity and a continued, durable elaboration —{From The Advance.) question of what shall be done to Germany when the war ends should at least give a little thought to the matter of what will be done with them—Reading Labor Advocate. FATHER'S DAUGHTER The doctor's little daughter od the door to the caller. "Is the doctor at he»«?" asked tha latter. MNo, air," said th% child. "8s*« eat at the foment perforata« *M»ndoctoay.'' Tho callar smilled. asy," •sid, "that's a vary big word little girl lika yon. Do what it means?" The girl nod.'el. "Oh, yoa, rtply. "It moans I Mi.* ' *«td for a came ADAMIC'S NEW BOOK MY NATIVE LAND ^•»sl^rxvrr; «TthTc » -tory .na th. 8,oven,.n. _ and Ä^Ä ' lesson for the democracies. Order Your Copy Now Autographed Cop... Will M.k, An Ide„ Xm„ 0(ft '$3,75 a copy PROLRTARKC BOOR SHOP 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, III