Znani najboljši izdelovalci voščilnic Lakota je mati zdravja KME n DEMO TOP FINALE: 19. JANUAR BOWLING PLANETA TUS OB 18. URI GOSTA: IMA JA SLATINŠEK AHŽEJ DEŽAH VSTOPNINE Nil ST. a - LETO 62 - CELJE. 12.1. 2007 - CENA 1.25 EUR - 299.55 SIT petek. 12. januar, ob 17. uri OTVORITEV RAZSTAVE IZDELKOV IZ MEDU sobota, 13. januar, od 10. do 12. ure SKI RAUCH - zabavna prireditev Naceljskiklai» trikratni državni prvak Kl iDhiK [UVODNIK Povišan pritisk a katere- Priznam. Kronično prenizek krvni pritisk se mi je zadnje časa po zaslugi lekarn in Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, malo pa je prispeval tudi minister za zdravje, lepo popravil. Se mi pa smili množica zaskrbljenih zavarovancev Vzajemne, med katerimi je po statistiki veliko starejših in takšnih, ki imajo že tako povišan pritisk. Če se je tudi njim tako povišal, jih v ponedeljek ne čaka nič prida. Najprej lepo v vrsto k zdravnika po recept, potem v lekarno po zdravilo, potem pa še na Vzajemno po denar. Tisti denn, ga plačujejo prostovoljno zavarovanje. Pa kaj nam je tega treba bilo? V normalnih razmerah nas nekakšen poslovni spor med lekarnami in zavarovalnico sploh ne bi zanimal. Ker kakor koli že obračamo, vse se vrü okoli denarja (no, malce je dogajanje popestrila še politizacija). Tako Vzajemna kot lekarne svoje zahteve lepo opravičujejo s koristmi zavarovancev. TUdi minister je nesrečni sklep, o katerem se še pravni strokovnjaki ne morejo dogovoriti, ali bi ga označili za čisto zlato ali čisto nekaj drugega, sprejel zaradi zaščite zavarovancev. Poglabljanje v vprašanje, kdo ima prav in kdo nesramno zavaja, je v tem trenutku povsem nesmiselno. Saj ne gre za resnico in pravico, za denar gre! Kaj si naj na primer človek misli ob popolnoma nasprotujočih podatkih že o tem. s koliko lekarnami ima Vzajemna dejansko urejene odnose, o tem. da ji niti slučajno ne pride na misel, da bi spornih 14 podatkov, ki bi jim jih naj posredovale lekarne, v prihodnosti zlorabila za dvig zavarovalnih premij zavarovancem, ki jo več stanejo, kaj si naj mislimo o skrbi lekarn za zavarovance Vzajemne, če pa še več podatkov (za primemo ceno) pošilja drugim zavarovalnicam? Kaj o tem, da minister Bručan sicer ostro zavrača oät-ke lekarn, da se je postavil na stran Vzajemne, ko pa ga Vzajemna na ves glas hvali, lekarne pa jokajo, da v sklepu piše, da morajo posredovati podatke, o dodatnem plačilu pa se (samo) lahko dogovorijo? In ves ta cirkus moramo prenašati, čeprav je minister že decembra lani imenoval komisijo za pripravo novega modela za financiranje lekarniške dejavnosti. Torej gre za začasno, prehodna obdobje. Že res, da lahko v njem »zmrzne« prenekatera manjša lekarna, ki ne dobi plačanih računov za že izdana zdravila, da lahko tudi Vzajemna izgubi nekaj zavarovancev, da lahko... Ja, marsikaj se lahko zgodi, čeprav ni nobene potrebe. Z malo zdrave pameti, ščepcem za pogajanja nujne popustljivosti, morda sestopom z olimpijskih vriiov - pa bi šlo. Upajmo, da tudi bo. ; KRATKE SLADKE Minister je iiud. časa pa nima V ministrstvu za zdravje so nam hudo zamerili, ker nismo za enega izmed zapisov o Vzajemno-lekarniških zdrahah povprašali za mnenje njihovega šefa. Čeprav v taistem tekstu kar tretjino prostora zasedajo ministrovi citati iz sporočila za javnost (seveda smo prepričani, da so bile njegove izjave premišljene in pravilno zapisane), smo se pokesali in nemudoma hoteli popraviti napako. A glej ga, šmenta; v treh dneh minister Bručan za nas ni našel časa. A bo spet hud? iUiodrost brez meja Ljudska »modrost« je nepopisna. V njeno zakladnico sodi tudi ugotovitev krajanov v naselju Loke pri Moziiju. Vožnjo skozi naselje so na 30 kilometrov na uro-omejili menda zato, da župan Ivo Suhoveršnik lažje »rikverc« pripelje na AKCIJA ZIMA ZaOVi ie vključuje izgradnje KRS omrežja ir TV inšialacij. i Dodatne informocije; 03 42 88 112 03 42 86 119 e-morl: inferne)@c^abel.net Elektro Ulijana Grosek, direktorica Celjskih lekarn: »Tako lekarne kot Vzajemna iščemo rešitev. Pri^ pravljeni smo papuščati, vendar škodljivih pogodb tudi direktorji jawiih zavodov ne smemo Damjana Jager, direktorica celjske poslovne enote Vzajemne: »Če be potrebno našim zavarovancem vračati doplačila do polne cene zdravil v lekarnah, smo na to v vseh poslovalnicah dobro pripravljeni." Dušan Hus, lastnik Lekarne pri teatru: »Neplačevanje računov ogroža obstoj zasebnih lekarn. A tudi če bomo prisiljeni zaračunavati doplačila do polne cene zdravil, bomo že ki Ii za vse tiste, ki bi jih to prizadele.» Bodo v ponedeljek vrste pred Vzajemno? še vedno je upanje, da se bodo lekarne in Vzajemna zdravstvena zavarovalnica dogovorile - Če ne, v ponedeljek ob obisku lekarne ne pozabite ' doma denarja Lekarne in Vzajemna zdravstvena zavarovalnica so še včeraj neuspešno is-Icale dogovor, lü bi ustrezal obema in tako pogasil spor, ki je tlel že dolgo, vzadnjih tednih pa se je povsem raz-plamtel. Danes bi se naj v dogajanje ponovno vključil tudi minister za zdravje. Kot zagotavljajo vsi ak-teni, bodo naredili vse, da zavarovanci ne bi bili prizadeti. Da jim torej od ponedeljka naprej ne bi bilo treba v lekarnah najprej doplačati razliko do polne cene zdravila, za katero so sicer prostovoljno dodatno zavarovani pri Vzajemni, nato pa z računom oditi v poslovalnico zavarovalnice po denai. Glede na vse, kar se je dogajalo zadnje dni medsebojnega obračunavanja v javnosti, ne bo preprosto. Odločne ieicarne Predstavniki dvanajstih lekarn iz širšega celjskega in ptujskega območja, med katerimi so največje Celjske lekarne, Lekarne Ptuj in Žalske lekarne, so v torek še enkrat ocenili razmere, ki so nastale zaradi nesoglasij 2 Vzajemno zdravstveno zavarovalnico. Ponovno so sklenili, da bodo s 15. januarjem začele lekarne zaračunavati zavarovancem Vzajemne razliko do polne •ne zdravil, če se poslov- . sodelo^ o takrat r arbodo z :Vzajemn ?bo uredilo. De-varovancl dobili slovalnicah Vza- jemne. Ob tem so zavarovance še opozorili, da je namen prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga lahko sklenemo pri eni izmed treh zavarovalnic, ki v Sloveniji ponujajo to storitev, med dru- gim povrnitev razlike do polne cene nekaterih zdravil. Lekarne so z Vzajemno že leta 2000 sklenile pogodbo, na podlagi katere njenim zavarovancem po vračilo do polne cene zdravil ni potrebno hoditi na enote zavarovalnice, pač pa to storitev v njihovem imenu opravijo lekarne. Kot so poudarili, jim Vzajemna noče priznati ustreznih stroškov za opravljeno dodatno delo, od novembra pa jim tudi ne poravnava doplačil za že izdana zdravila. Po mnenju lekarn s tem krši poslovno pogodbo, zato bodo prisiljene zavarovancem zaračunavati razliko do polne cene zdravil. Elementi korupcije? sredovan kov Vzaji ruptivnej naj tako J lačel njei I je v spoi ;k, posegla tudi proti-korupcijska komisija, ki je ocenila, da ima sklep ministrstva za zdravje o po- 1 14 vrst podat-nni elemente ko-I dejanja. Kršil bi kon o zdravstve- upravi ter Vzajemni omo-gočih pridobitev morebitnih koristi. Pogled Vzajemne na to je povsem drugačen. Ocenih so, da prinaša sklep ministra Bručana prednosti za vse slovenske zavarovance. Po njihovi razlagi je minister samo zahteval od lekarn, da spoštujejo zakon. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je namreč omejil provizijo lekarnam na največ 0,75 odstotka, zato niti zavarovanci Vzaj emne niti zavarovanci drugih zavarovalnic ne smejo plačevati več: «Nekatere lekarne namreč želijo kar šestkrat višjo provizijo, kot je opredeljena v zakonu, zaradi česar Vzajemni ne želijo pra- pošiljajo račune, ki jih ni mogoče preverjati-.-« Lekarne, v katerih bodo zavarovanci Vzajemne morda morali že v ponedeljek doplačati do polne cene zdra-vUa (kar jim bodo v Vzajemni povrnili), so: Celjske le-kanie. Lekarne Ptuj, Žalske lekarne. Apoteka pri teatru. Lekarna Cizej, Apoteka Kri-ževcl. Lekarna Radenci, Lekarna Toplek, Lekarna Polzela, Lekarna Cvetka, Zasebna lekarna Podčetrtek in Lekarna Race. Višina p.uv, leg zavrnjenih dje p. 1 je po-epla- čanih računov, ki ogrožajo poslovanje lekarn s Celjskega in Ptuiskeaa. tudi tisto vnra- , , ikaten ga bodo v dobro: cev Vzajemne ra; ponedeljkom. MILENA ipam reši 3. POKLIČ Foto: AŠ pred ill fEPNII Ometali bodo Mariborčani Na podlagi včerajšnjega sklepa vlade bo dimnikarsko službo na območju celjske občine opravljalo Dimnikarslvo Maribor ter tako po štiridesetih letih zamenjalo Dimni-karstvo Celje. Po skorajda treh letih je končno znano, kdo bo uradni koncesionar. Naj spomnimo, da je občina zadnjo koncesijo za opravljanje te dejavnosti podelila Dimnikarstvu Maribor in Ekosu Dramlje, vendar jo je sodišče razveljavilo, ker podjetje Ekos ni izpolnjevalo pogojev, pristojnost za podeljevanje koncesij pa je medtem iz občin prešla na okoljsko ministrstvo. Kako se bo le-to odločilo, je bila do včeraj neznanka. Ministrstvo naj bi namreč koncesije v prvi vrsti podelilo tistim, ki so zadnji v občini opravljali to dejavnost. V Celju je bilo to Dimnikarstvo Celje, ne pa mariborsko podjetje. Na podlagi česa je ministrstvo celjsko podjetje izključilo iz igre, včeraj nismo uspeli izvede- ti. RP Vrisk brez komentarja Kot je znano, je predsednik vlade Janez Jania v sredo } izjavo ministrice za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano Marije Lukačič. Kot možnega kandidata za njeno mesto so nekateri mediji omenjali predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Petra Vriska. Kakor so še včeraj pojasnjevali v zbornici, Peter Vrisk ni prejel uradne ponudbe, zato izjav ne želi komentirati. US Felicijan še do konca aprila Predsedniku uprave holdinga Rogaška Crystal Bojanu Fe-licijanu se je mandat iztekel konec minulega leta, nadzorni svet družbe pa mu ga je podaljšal do konca aprila letos. Družba je še vedno v fazi odprodaje poslovno nepotrebn^a premoženja. V vodstvu o novem predlogu dokapitalizacije - lastniki v začetku decembra niso podprli sklepa o dokapitaliza-ciji v višini 4,7 milijarde tolarjev - zaenkrat ne razmišljajo, saj bodo z novimi ukrepi za sanacijo podjetja počakali do konca prodaje poslovno nepotrebnega premoženja, KJi SO MAŠI POSLANCI? Vražji heiiicopterji Minister za zdravje Andrej Bručan se je komaj iz-vil iz interpeladjskega primeža, ko si je nad glavo nakopičil nove črne oblake. Konec lanskega leta je na-mj-eč z Avto moto zvezo Slovenije (AMZS) sklenil pogodbo za izvajanje nujnih medicinskih helikopterskih prevozov. Te je s posebej opremljenim helikopterjem opravljalo podjetje Flycom, vendar pa so v upravi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) takoj dvignili glas, da ne bodo plačevali precej dražje storitve. Ko so bolnike in ponesrečene prevažali še s policijskimi in vojaškimi helikopterii. je to zdravstveno blagajno stalo okoli sto milijonov tolarjev, projekt AMZS pa bi jo osušil kar za 450 milijonov. Seveda zdravje nima cene, Bručan in AMZS-jevci pa so se sklicevali na hitrejši odzivni čas Flaycomove ekipe in popolno opremljenost novega zrakoplova. V ZZZS-ju so se čudili hitenju pri uvajanju sprememb, saj doslej ni bilo bistvenih pritožb nad delom vojske in policije. Hkrati se je izkazalo, da so posel AMZS-ju podelili z vladno uredbo, ne da bi opravili po zakonu obvezen javni razpis, čeprav se je predsedniku vlade Janezu Janši celo zareklo, da je razpis bil. Tako se je začela afera helikopter, zaradi katere je v nemilosti pri premieru tudi minister Bručan. Po hudih kritikah z vseh strani je vlada včeraj (v četrtek) presekala gordijski vozel in sklenila, da bodo nujne prevoze spet opravljali vojaški in policijski helikopterji, pri čemer naj bi večji del tovrstnih nalog opravljali predvsem slednji. Policija naj bi opremila zrakoplov, ki bo ves čas namenjen samo za reševanje in prevoze. Kljub temu gre le za začasno rešitev, saj naj bi v mesecu in pol pripravili mednarodni javni razpis za izbiro izvajalca. Minister Bručan je ob tem posredno napovedal, da bo ta pisan na kožo domačin izvajalcem in bi se nanj lahko prijavila tudi policija, vprašanje pa je, kako se bo na tako prirejene razpise odzvala Evropska unija in tuji ponudniki takšnih storitev. Vso helikoptersko godljo so zasolila še zanimiva pravna mnenja, saj je prof. dr. Raj-ko Pimat z ljubljanske pravne fakultete ugotovil, da je nezakonita tudi prejšnja ureditev helikopterskega reševa- nja, ker vojska in policija nimata ustreznih licenc in ker je bila dodehtev reševanja izpeljana iz napačnih predpostavk, nezakonita pa je bi!a tudi pogodba z AMZS-jem brez javnega razpisa. Zato so se celo pojavljaii predlogi, naj ohranijo polete Flycoma, saj je med dvema nezakonitima rešitvama bolje izbrali listo, ki naj bi büa boljša za bolnike. K takšni rešitve so se nagi-bah tudi koalicijski poslanci v komisiji za nadzor proračuna in drugih javnih financ, saj so na izredni seji brez sodelovanja opozicije izglasovali sklep, da je treba helikoptersko reševanje izvajati s helikopteriem, ki ima specialno opremo in najkrajši odzivni čas. Predsednik komisije MUan M. Cvikl (LDS) pa je vztrajal, da je treba ohraniti ureditev, ki je veljala do izbire zasebnega prevoznika. Nekdanjega Šalečana je namreč zanimala predvsem racionalnost porabe javnega denarja, saj bi bilo treba iz zdravstvene biagajne, torej s prispevki državljanov, zagotoviti štirikrat več sredstev, kot sta jih porabila vojska in policija. Prav denar je bil glavno vodilo pri izbruhu afere, saj so v zdravstveni zavarovalnici, ki je prva opozorila na helikopterske težave, poudarili, da spremembi ne bi nasprotovali, če se stroški ne bi tako močno povečali. Tudi minister Bručan se je otre-sal odgovornosti, saj je trdil, da je sporno uredbo vlade »le izvrševal« in pri tem celo spraševal, ali je z njo vse v redu in ali ni morebiti potreben razpis, pa naj bi mu zagotovili, da bo reševanje urejeno že samo z luedbo. -A je protikorupcijska komisija Draga Kosa ugotovila, da je šlo pri dodelitvi posla za zlorabo oblasti in korupcijo. Minister Bručan naj bi si po napovedi direktoria letalske šole Hel-air Petra Breznika nakopal tudi tožbo zaradi zavajanja, saj naj bi Bez-niku obljubljal sodelovanje pri projektu reševanja. Bez-nik naj bi tožil tudi vlado, ki po njegovem mnenju deluje koruptivno. Bručanovi zapleti s helikopterskim reševanj em pa so na Celjskem tako rekoč že stara zgodba, saj je pred šestimi leti v preblisku Bajukove vlade koncesijo zanje podelil pred časom skoraj propadlemu štorske-mu podjetju Hudournik- Tudi tedaj brez razpisa. SEBASTUAN KOPUŠAR www.novitediiik.com AKCIJA .iT Kjer koli vedno smo Foto: D, Bojanovič bi bili, periferija Zgodovina lahko popelje kraj naprej - »Ko bo grad zacvetel, se bo pisalo Vojnik pri Lembergu!« «Ne, to ni tisti Lemberg, kjer so bika na zvonik vlekli,« so mi s smehom pripovedovali vaščani, »ne priznamo, da je to bilo tukaj. Je pa to üsti Lemberg, ki je včasih imel precej več vsega, kot ima sedaj.« No, če izvzamemo gasilce -teh je iz leta v leto več, saj ni hiše brez vsaj enega gasilca. Pa čeprav morebiti le podpornega člana. Zanimiv kraj, ki gotovo pritegne vsakogar, ki ga pot zanese mimo, pravzaprav res ne more kaj dosti ponuditi- Obcestno gostilno so z novim letom zaprli, trgovine že kakšnih deset let ni, v sicer na pogled zanimivem gradu nimaš kaj veliko videti... Ogromno pa so ti o svojem kraju pripravljeni povedati ljudje, ki se še živo spomnijo starih časov ali pripovedovanj svojih staršev, babic, dedkov. «Včasih se je non-stop kaj dogajalo,« pripoveduje Alojz Pu-šnik, »v gasilskem domu smo praznovali vse, še 40 mučenikov. Ljudje so se bolj >vkup< držali.« »Se še spomnite Hilde Piščanec iz Majpi-gla,« podreza drugi, «glasbenice in slikarke, ki je bila s svojo prepro- GradDeiüberg spada med najbolj slikovite grajske objekte vSlovoiiji. Ljudsko izročilo govori, da so bili graščakl zelo kruti, o čemer pričajo tudi še : ^es ohranjene toniiice in ječe "vrsto mučilnih orodij. Med njimi je izstopal osel z izredno ostrim hrbtom, obsojencu pa so, ko je moral sesti na osla, noge še obtežili s kamni. Groba je znala biti tudi železna deklica, ki je bila sestavljena iz samih bodal. Obsojenec jo je moral poljubiti, nakar se je deklica »odprla« in ga sprejela v bodeč objem. Po pripovedovanjih je d^ica po nesreči enkrat objela tudi predzadnjega graščaka. Irajske nedelje, kot je videli na sliki. Govori se, da bo Zidar v njem uredil stostjo že nekakšna krajevna znamenitosti« »Kje pa je Majda Ovtar, svojevrstna vaška >posebnica<, ki je tudi v hudih zimah vztrajala v kamp prikolici,« jih pobaram. »Končno je venem od domov starejših blizu Maribora,« povedo, »in kot pravi, ji še nikoli ni šlo'tako dobro kot sedaj.« Brez gradu ne bo nič konkretnega Majdi, ki smo jo pred tremi leti podrobneje predstavili tudi v našem časopisu, žal ne morejo pritrditi ostali vaščani. »Če se malo pohecam, lahko rečem, da je najbo^tejši v naši vasi kmet z 14 ^vami živine,« se pošali predsednik PGD Lemberg [sploh edinega društva vkraju) Franc Medved. »Smo brez gospodarskega zaledja, edino, na kar še lahko računamo, je turizem. Sedaj, ko se za grad zanima nekdanji direktor Kozjanskega parka Franci Zidar, pričakujemo, da bo le-ta končno zaživel, podobno kot tisti v Podsredi. Saj brez njega tudi kakršen koli drugi turizem nima pravih možnosti,« Kdaj je kraj začel izgubljati potencial, se ne ve prav natančno. Trške pravice je izgubil že leta 1750, po prvi svetovni vojni pa še pošto, žago, kovačijo, >ledrarijo<, mlin, dre-... «Nekoč je v kraju še bil zaslužek, zdaj ga praktično ni več,« pove Marjana Avbreht. »Če bi grad le zaživel, bi to vzpodbudilo tudi lepo obnovljeno Galovino, naTrnov-cah se vsaj dve kmetiji pripravljata na turizem, pa še kakšna dodatna turistična ponudba bi se dala najti.« Vse skupaj bi lahko »fletno« zavili v lepo zgodbo, ki jo krajani vedo povedati. Ne samo tisti o biku ali morju iz plavega, cvetočega lanu, temveč tudi o rudniku srebra (svetlikajoče kamne lahko še danes najdete), o graščinskem vinogradu, ki je letno »dal« 80 »polja-kov« vina (»poljak« je enak 300 litrom vina), o podzemnem rovu, ki je iz gradu vodil do gradiča na Gradišču, pa o Turkih, ki so nasadili ILpe (dve sta še danes vidni) ter dejali, da jih bodo kasneje prišli pogledati, kako rastejo. »No, izgleda, da jih ne bo več sem,« s smehom doda Pušnik, ki stare zgodbe kar stresa iz rokava. vvašem kroju Grad še ni v rokah I^andja Zidarja, vendar pa, kot pravi sam, so pogovori z lastniki (dro-žbio GaUe) zelo resni. »Tudi ^im sem velik optimist, da gra^&e bo končal le kot kulturni menik, pač pa se bo ta dediščina vrnila v aktivno življenjf in bo postala nosilec razvoja. nutno je najpomembnej še igrati pravi programski del, s katerim se bo grad lahko preživljal,« pravi Zid^. Koliko je otrok? Premalo! Kako pa kaj rastejo otroci? Koliko jih sploh je v vasi z natančno 274 prebivalci, vprašam. »Premalo,« je sledil kratek, enoglasen odgovor, Je pa v kraju nadpovprečno veliko družin, ki so k sebi vzele otroke, ki zaradi določenih razlogov ne morejo bivati pri svojih pravih starših. Tudi s tem se je kraj malo pomladil. Vsaj toliko, da sedaj gasilci skupaj spravijo kar tri ekipe mladih tekmovalcev (ena je celo zgolj ženska), Še ob 50. jubileju društva so imeli zgolj tri inlade člane, naslednje leto, ko bodo obeležiU 60 let, bo mlado članstvo morebiti še naraslo. »Drugega, kar bi družilo krajane, tako ali tako ni. Zato naše društvo dreza v vse ostale pore družbenega življenja, Smo eni najbolj >tečnih<, zahtevamo ureditev pločnika. Smo tisti, ki jasno povemo, da lani razen par metrov asfalta od občine nismo dobili ničesar, kaj šele, da bi v občinskem svetu imeli kakšnega svetnika,« brez dlake na jeziku komentira Medved. »Ampak, res je tudi, da nam v nobeni drugi občini ne bi kaj bolje šlo. Kakor koli vzameš, vedno smo na periferiji. Vendar, ko pa bo ^ad znova zaživel, bo pa Vojnik dobil pridevnik >pri Lembergu< in ne obratno, kot velja zdaj.« ROZMARl PETEK V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali DOB-JE. Našo novinarko boste našli v torek, 16. januarja, ob 15. uri v spodnjih prostorih kulturnega doma Dobje, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa ji predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! PGD Lemberg, ki bo naslednje leto obeležilo 60-letnico delovanja, velja za eno najbolj požrtvovalnih. Zgolj z lastnimi sredstvi (čeprav jih ni veliko, kar pomeni, da gre pravzaprav za oÄre-kan|e] so iani kupili 70 kompletov miz in klopi za gasilske veselice, še pred tem so prav tako brra kakršne koli pomoči v gasilskem domu uredili sanitarije in centralno ogrevanje. Med največje lanske pridobitve pa poleg nove črpalke štejejo več kot 5 tisoč kvadratnih metrov zemljišč okoii doma, ki jih je društvu podarila denacionalizacijska upravičenka, družina Galle iz Avstrije. Letos bi radi uredili letni paviljon ter kupili šank. Naši sogovomiki, ki so nas s svojimi pripi ...kejevkrajušefallzaslužek. sijali daleč, daleč v stare čase •"II Tf mi. Komisija ob mizi s Icupom voščilnic (od love): Vera Grešnik, Tatjana Cmok iz knjižnice Šentjur, Jože Žlaus. lastnik galerije Piros, Petra Pehar - Žgajner, predstavnica pokrovHelja Občine Vojnik, Ivana Stamejčič. Tatjana Cvirn in Tone VrabI, član komisije Gregor Katič pa je poskrbel za fotografijo. Nagrajeni izdelovalci voščilnic v prijaznem okolju galerije Piros Jožeta Žlausa v Globočah pri Vojniku smo pregledali in izbrali najlepše voščilnice, ki smo jih dobili na jubilejni, 10. razpis Naj voščilnice 2007. Za lažje delo pri pregledovanju skoraj 300 voščilnicvsed-raih kategorijah so s poskoč- ^ NAJ VOŠČILNICA nimi melodijami poskrbeli člani etno skupine Joškova ban-da, nato pa je sedemčlanska komisija izbrala najboljše. Najtežja je büa odločitev med vrtci, zato so se odloči- "^novem or-design SI ŽELITE KAKOVOSTEN PROFESIONALNI IZZIV? IŠČETE ATRAKTIVNO BRANŽO ZA URESNIČITEV TEH ŽEUA? STE USTVARJALNI IN VAS ZANIMA DINAMIČNO OKOLJE? STE PRILAGODLJIVI IN SE VEDNO PRIPRA VLJENI UČITI? VAM DELO V EKIPI POMENI DODATNO SPODBUDO? Če ste na zgoraj postavljene odgovore odgovorili pritrdilno in monda dodali še kakšno dodatno ustvarjalno misel, ki je presegla omelltve zgomjih vprašanj, potem je naša ponudba kot nalašč za vas. Novem car interior design, d. o. o., smo družba na področju avtomobilske industrije z ambicioznim, mladim in komunikativnim kolektivom, vedno pripravljenim na sodelovanie in razvoj. Iščemo: sodelavce xa delo v proir Injiim/i) Pogoji: - najmani osnovnošolska izobrazba, - zaželene izkušnje pri delu v proizvodnji, - ročne spretnosti, - dober vid. Nudimo vam; - zaposlitevzadoločenčassposkusnodobo i mesec, z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas, - ustvarjalno detovno okolje, - stimulativno plačilo. Za dodatne infomiacije smo vam na voljo na tel. št.: 03 713 54 10 in 713 54 81. Vaše pisne prijave na prosto delovno mesto pričakujemo ni naslov: Novem car interior design, d.o.o., Ložnica 53 a, 3315 Žalec. li za pet enakovrednih nagrad, ki jih bodo dobili Nuša Go-ručan (mentorica Vesna Kal-čič), Lana Zupane - Roje (mentorica Magda Zdovc) in Nina Pintarič (Magda Šiekl). vsi iz vrtca Mavrica Vojnik. Anja Križnik (Nada Kralj) iz WZ Zarja, enota Ringaraja, skupina Vijolice in Danijela Penič (Milena Kajtna) iz vrtca Dramlje. Med posamezniki se je komisija odločila za Primoža Gabra iz Celja {1. nagrada), Slavka Jeriča iz Rogaške Slatine (2. nagrada) in Elo Fidler - Lorbek iz Dobriše vasi, Petrovče (3. nagrada). Zelo dobro so büi letos zastopani različni zavodi, komisija pa je nagradila 1, Varstveno delovni center MUC Preserje, BraslovCe, ki je poslal sedem voščilnic, 2. Varstveno delovni center Šentjur, enota Slovenske Konjice, ki je poslal trinajst voščilnic in 3. Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna (pet voščilnic). Med osnovnimi šolami smo podelili samo dve nagradi. Zmagal je 4. b razredničarke Nadje Robnik 111. Osnovne šole Celje, ki je poslal štiri vrste novoletnih voščilnic, na 2. mesto pa so se uvrstili predstavniki OŠ Planina pri Sevnici. Enajst vizitk so izdelali učenci, ki obiskujejo izbirni predmet likovno snovanje pri likovnem pedagogu Frančiški Hvale. Z najlepšimi teksti je kolekcijo voščikiic opremil Dolfe Žvižej iz Marija Dobje, Dramlje. Poslal je šest voščilnic z različnimi listi dreves z ustreznimi besedili. K voščilnici z listom jablane je na primer napisal: »Da mi biti je drevo,/ v jeseni bil bi jablana najraje,/ je zdravo jabolko tako,/ da moč nam in pa zdravje daje./ Naj vam narava in novo leto nasuje obilo darov, iz njih pa črpajte vir zdravja in sreče!« Posebno nagrado za številne voščilnice, izdelane v različnih tehnikah in motivih, le dobila Irena Verbič iz Žalca, medtem ko tokrat komisija ni podelila nagrad v kategorijah družine in absolutno najlepša voščilnica. Zaključna prireditev s podelitvijo nagrad bo v torek, 23. januarja, ob 16. uri v Osnovni šoli Vojnik, že naslednji dan pa bo možno v vojniš-ki knjižnici na razstavi videti vse nagrajene vošdlnice. Tudi jubilejna, deseta akcija je bila uspešna, čeprav pogrešamo sodelovanje družin in pa nekaterih, ki so že bili nagrajeni, pa zdaj ne zberejo več ustvarjalnega po^-ma za ponovno sodelovanje. Komisija je dala prednost tistim voščilnicam, ki so bile resnično izdelane ročno in ne z mnogimi pripomočki, ki jih je možno kupiti ali pa motiv poiskati v kakšni strokovni reviji, zanimal jih je ino-vativen pristop pri izbiri motiva in v izdelavi, TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ Za dobro voljo je pred izborom in po njem poskrbela etno skupina Joškova banda iz Kulturnega društva Globoče - Dedni Vrh. Pokrovitelj akcije: Občina Vojnik Pokrovitelj nagrad v akciji Naj voščilnica 2006 je trgovina Art, Citycenter Celje. Arttraae,a.o.o.,MariborskalOO, Celje o cetis Kaj prinaša nova davčna zakonodaja? Letošnje račune lahko mirne vesti zavržete ■ "em'be ^ O Pomagala nam bo Vida Ijavo stopile spremembe sedmih davčnih zakonov, ki na) bi po besedah vlade gospodarstvo bistveno razbremenile. Na boljšem naj bi bili tudi vsi zavezanci za dohodnino, čeprav bo večina olajšav ukinjenih. Najpomembnejše finančne učinke namreč prinašata Zakon o dohodnini in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Na račune iz lekarn, knjigarn in tudi na tiste z večjimi zneski, ki dokazujejo, da ste na primer kupili novo kritino, lahko kar pozabite. V napovedi dohodnine za leto 2007 so prav vse te olajšave ukinjene, v zameno zanje pa se je splošna olajšava dvignila na 2.800 evrov. Račune, ki ste jih zbirali lani, boste še lahko uporabili pri davčni napovedi za leto 2006. Do 31, marca boste na dom prejeli predizpolnjen obrazec, ki ga boste le preverili, vpisali olajšave ter ga v mesecu dni vrnili na pristojen davčni urad. Do konca meseca bodo namreč vaši delodajalci Davčni upravi RS poslah podatke o izplačilih, na podlagi katerih boste na dom sploh lahko prejeli predizpolnjen obrazec. A če vas slučajno izpustijo, to še ne pomeni, da vam napovedi ni treba oddati, pač pa si boste morali sami priskrbeti obrazec, ga iz-polniti.in oddati v določenem Če česa ne boste znali izpolniti ali boste v dilemi, vara bo na pomoč priskočila Vida, viriualna davčna asistentka, ki bo po različnih komunikacijskih poteh odgovarja- J Davčni zavezanci, ki so v letu 2006 fizičnim osebam oddali v najem premično ali nepremično premoženje, morajo napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz moženja v najem vložiti najpozneje do 15. januarja. Napoved za odmero dohodnine od obresti in od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev pa morajo zavezanci vložiti do 28. februarja. L- ljll_.l LU-i' ! _ _' _ i še to ne bo več treba storiti. la na enostavna vprašanja. Zanjo so se na Dursu odločUi zato, ker so ugotovili, da so si v večini vprašanja dohodninskih zavezancev med sabo zelo podobna, celo ponavljajoča. Pravi davčni svetovalci bodo zato imeli več časa, da se posvetijo bolj kompleksnih vprašanjem. Še enostavneje bomo dohodnino oddajali v letu 2008 za letošnje leto. Na dom bomo prejeli predizpolnjen obrazec z informativnim izra- čunom, če pa v 15. dneh ne bomo odreagirali, se bo leta že štel za odločbo. «S tem bomo močno poenostavili dohodninske napovedi,« je povedala Tjaša Naraločnik iz Dursa, »takšen način pa bo možen zalo, ker bodo olajšave ukinjene. Po naših izračunih dohodninski zavezanci s tem ne bodo nič na slabšem, saj se je za toliko, kot so povprečno znašale olajšave, dvignila splošna olajša- Tisti, ki boste v tem letu veliko investirali, boste kljub dvigu splošne olajšave najverjetneje na slabšem. Na negativno plat davčnih sprememb opozarjajo tudi podjetja, ki vsako leto veliko vlagajo v nove zmogljivosti in opremo. Kot davčno nepriznani odhodki se namreč štejejo naložbe v pridobitev in izboljšanje zemljišča, pa tudi za pridobitev, izboljšanje, obnovo in rekonstrukcijo osnovnih sredstev. Izjema so nakupi raziskoval-no-razvojne opreme in ostala vlaganja v raziskave in razvoj. Po komentarjih finančnikov v podjetjih, te olajšave ne bodo nadomestile izgubljenih, pa čeprav so poleg tega končno znižali davek na izplačane plače. Ministrstvo za finance je ocenilo, da bo zaradi uveljavitve Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb državni proračun v prihodnjem letu prikrajšan kar za dobrih 83 milijonov evrov ali 20 milijard tolarjev, koli? ko pa bodo z ukinitvijo prej navedenih olajšav prikrajšana podjetja? ROZMARI PETEK Le še malo na slabšem namesto na boljšem? vp„„edeijekBeizte<^rok • veliavnosti oonudb za na Branka Šket, Štore Steel: »Na vsak način bomo tisri, ki smo veliko investirali, izgubili, saj investicij ne bo več med davčnimi olajšavami. Upamo, da bomo z olajšavami za vlaganja v raziskave in razvoj nadomestili ta izpad ter se skupaj z znižanimi rednimi davčnimi stopnjami (znižanje davka na plače) približali prvotnemu zakonu. Torej bo slabše, a upamo, da bomo z vsemi olajšavami le dosegli efek- teklosti.« Andreja Stmad, Aliansa, Žalec: «Pravzaprav nov Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ne prinaša kakšnih konkretnejših prihrankov Znižanje davka na izplačane plače je sicer dobrodošlo, ni pa najbolj bistvena postavka. Rajebi imeli, če bi obdržali olajšave za investicije, saj kot trgovsko podjetje težko kaj vlagamo v raziskave in razvoj, Če že, moramo za kakšno raziskavo tr- www.noviteclnik.com ga plačati drugo podjetje, tako da lahko rečem, da nove olajšave ne bodo kompenzirale prejšnjih, Torej, ne na boljšem, precej na slabšem bomo.« Nataša Kovačič, Mik Celje: »Spremenjena davčna zakonodaja za nas ni nikakršna spodbuda, saj nam bo ravno letos, ko se pripravljamo na naložbo, vredno 2 milijona evrov, odnesla 400 tisoč evrov olajšav. Hvala bogu za znižanje davka na izplačane plače, vendar v primerjavi z ostalimi državami ta še vedno ni primerljiv, kar pomeni, da bo država morala odstotke še znižati, sicer bon 10 podjetja prisiljena odhajati drugam. Določen del olajšav za raziskave in razvoj bomo lahko izkoristili, saj se pri nas vedno iščejo kakšne nove tehnološke rešitve, vendar težko rečem, da bomo z nji- delež, mi veliko pridobili.« kot 40 podjetjih, med njimi tudi v Cetisu. A kot trenutno kaže, zanj ni zanima- Kot je povedala Vesna Raz-potnikiz Kapitalske družbe, je v navadi, da ponudbe prispejo tik pred zdajci, zato še ni rečeno, da za nakup nekaj več kot 30 tisoč kosovnih delnic, kar v osnovnem kapitalu podjetja pomeni dobrih 15 odstotkov, ni zanimanja. Do sredine februarja pa Kapitalska in Slovenska odškodninska družba med ostalimi pri-čakujeta še ponudbe za odkup delnic v Cinkarni Celje, Cometu Zreče in Sip Šempetru. Država ima v Cinkarni še dobrih 33 odstotkov deleža, v Cometu malo manj kot 25 odstotkov, v šempetrskem Sipu pa skoraj 43-odslotni Nesprejemanje velikih banicovcev v času poostrenega nadzora tržnih inšpektorjev o tem, kaj je po Zakonu o uvedbi evra dovoljeno in kaj ne, potrošnik že ne ve več, kako ravnati. Primer so napisi o nesprejemanju velikih bankovcev na avtobusih Izletnika Celje, ki sicer niso dovoljeni, že pred evrom pa je veljalo, da z vena lokal- nem avtobusu nimaš kaj početi. Podobno se potrošniki sprašujejo, kako bodo v bodoče laiiko imovčili razne darilne bone, ovrednotene v tolarjih. Kljub opozarianjem tržnih inšpektorjev, na avtobusih Izletnika Celje visi napis, da ne sprejemajo bankovcev, večjih od 20 evrov. Za ta korak so se odločiU zato, da bi s tem obvarovali tako šoferje kot potnike, saj slednje z nalepko vnaprej opozorijo, da je potrebno pred vstopom na avtobus pripraviti drobiž. Po Evropski direktivi naj bi namreč bilo dovoljeno tudi, da posla, če je prevelik bankovec, ni potrebno skleniti. Kot pravi direktorica Izletnika Celje Ana Jovanovič, so avtobusi čisto specifične potujoče blagajne (zgolj Izletnik Celje ima 167 blagajn), ki ne morejo le zaradi zamenjave drobiža ustaviti prometa. >>0 takšnih primerih očitno pristojno ministrstvo pred uvedbo evra ni razmišljalo,« meni Jovanovi-čeva, »vsi, ki opravljamo potniški promet, pa smo do prve izjave glavne tržne inšpektorice verjeli, da delamo prav in dobronamerno.« Odgovor glavne tržne inšpektorice Andrejke Grlič situacijo ni kaj dosti razjasnil. Grličeva pravi, da je vnaprejšnja najava zavračanja sprejemanja posameznih apoenov evro bankovcev in kovancev v nasprotju z Zakonom o uvedbi evra, sprejetem novembra lani. Hkrati pa dodaja, da je pri plačevanju blaga ali storitev z bankovci visokih apoenov potrebno upoštevati tudi načelo sorazmernosti. Če torej želite z visokim bankovcem plačati storitev, ki stane le nekaj evrov, trgovec pa nima drobiža, se lahko zgodi, da posel sploh ne bo sklenjen. To z drugimi besedami pomeni, da bo avtobus odpe- Kot še dodaja Jovanoviče-va, nalepk namreč ne nameravajo odstraniti, pač pa jih bodo v malo manjši velikosti dolgoročno obdržali. Kaj naj torej naredi potrošnik, ki potrebuje prevoz? Bolj nedvoumen odgovor smo od tržnega inšpektorata prejeli na vprašanje, ali bodo vrednostni boni, ki imajo znesek napisan zgolj v tolarjih, veljavni tudi po juniju, ko poteče rok za dvojno označevanje cen. Boni so ne glede na valuto veljavni do roka, napisanega na samem bonu. Če imate na primer v denarnici bon, ki velja do 31. 2007, ga boste do tega datu inovčili njalni tečaj pa je fiksno določen že od julija lanskega leta in znaša 239,640 tolarjev za evro. Enako velja za tolarske zneske, naveden v predpisih, sodnih in upravnih aktih, vrednostnih papirjih, pogodbah, drugih pravnih aktih, obračunih in evidencah. ROZMARI PETEK V radešici papirnici le en iastniif v tem tednu je podjetje G-M&M pod vodstvom Petra Tevža, sedanjega večinskega lastnika radeške papirnice, uresničilo že napovedano potezo - izključitev malih delničarjev. Družba je v papirnici že leta 2001 izvedla prevzem, do zdaj pa je pridobila več kot 90 odstotkov vseh delnic podjetja. Glede na pridobljeni delež je glavni delničar predlagal sprejem sklepa o izključitvi manjšinskih dehiičarjev. Velika razpršenost delničarjev, ki skupaj predstavljajo 1.2 odstotka vseh delnic, naj bi namreč negativno vphvala na poslovanje družbe. Direktor družbe dr. Andro O^rk pričakuje, da bodo mali delničarji (takšnih, ki imajo v lasü zgolj eno do tri delnice družbe) s ponujeno ceno 58,42 evra za delnico več kot zadovoljni, papirnica pa se bo iz delniške družbe lahko spremenila v družbo z omejeno odgovornostjo. S tem se bodo znižali stroški poslovanja, enotna lastniška struktura pa bo omogočila stabilno upravljanje podjetja. Še vedno pa ni znani odobiila 10 milijonov e naložbo v 37 milijonov vodstvo že pred mesec prihodnosti doslej od 100 zaposlenih. A kot pravi viadi le odvijajo bolj v poziti pomoč vendarle prišla, pa v diti. , ali bo država radeški papirnici rov pomoči, ki jo potrebujejo za ivrov vreden papirni stroj. Kot je napovedalo, so zaradi negotove ameravanih 200 odpustili okoii avi direktor Ocvirk, se zadeve na kot negativno smer, če bo to zaenkrat ne more potr- letDlI parttier%najboljimoHtmom A^MIno Lakota je mati zdravja Ena najstarejših naravnih poti do zdravja ima tudi v Sloveniji vse več privržencev - O poštenju iz ust strokovnjakov - raziskovalcev Ko žival zboli, se zlekne na tla in miruje ter odklanja vsakršno hrano. Na noge se postavi šele takrat, ko ozdravi in potem začne spet jesü. Od živali bi se ljudje lahko marsičesa naučili. Telo se je namreč sposobno samo zdraviti, če mu Je damo priložnost za to. V tem je vsa skrivnost in preprostost posta, ki so ga poznale že najstarejše svetovne civilizacije in religije. Post je bil sestavni del življenja mnogih filozofov, znanstvenikov in tudi zdravnikov, Sokrat, Platon, Paracelsus, Pitagora, Galen in drugi so trdno verjeli v zdravilno moč posta. Oče medicine Hipokrat (460-377 p.n.šj je zapisal: »Presitost je izvor mnogih motenj, zato je lakota mati zdravja. Bolj ko telo hraniš, več škode mu povzročiš.« Nekaj je narobe Danes posuja post vse bolj aktualna metoda za ohranjanje zdravja in spopadanje z boleznimi. Med Slovenci je veliko znanih osebnosti, ki se občasno postijo, na primer predsednik dr. Drnovšek, evropski poslanec Peterle in mnogi drugi politiki, zdrav- niki, gospodarstveniki, kulturniki, razumniki... Pristojne državne inštitucije, vključno s politiko, pa nič. Še več: o poštenju nič dobrega. Seveda ne, saj so v igri kapital (farmacevtski, zdravniški, politični, oglaševalski in še kateri lobiji} in prestiž, ko-ristoljubje ... Medicinska znanost nenehno napreduje, farmacija nam ponuja vse več izdelkov, ki so namenjeni zdravju in ozdravitvi, za zdravje porabimo vse več denarja, trendi bolezni v svetu in pri nas pa so v porastu. Po podatkih EU, ki so jih predstavili na nedavni konferenci o raku, lahko v bližnji prihodnosti vsak tretji Evropejec »računa« na raka. Nekaj je torej narobe. »V državnem proračunu je denarja za zdravje vedno premalo, zalo so potrebne reforme, sicer se bo zgodilo, da bo zdravje dosegljivo le bogatim. Zato bo politika morala več vložiti v preventivo in podpirati metode, ki so učinkovite in ki stanejo manj, ena -takšnih je tudi post. Zdravje ni le v domeni ministrstva in ministra za zdravje, zame so prvi ministri, ki morajo stopiti skupaj, tudi minister za Šolstvo, za okolje, gospodars- Marjan Videnšek: »Sam post ni nevaren, če ga pravilno izvajamo. Zaključek poštenja je njegova najpomembnejša faza, ko je treba začeti uživati hrano karseda previdno, v majhnih in lahko prebavljivib odmer semzdravin kih... tvo in kmetijska ministrica. In ni zanemarljiv podatek, da v Sloveniji že več kot sedemdeset odstotkov ljudi obiskuje najrazhčnejše zdravilce. Sam imam že več kot dvajset let izkušenj s postom, torej z metodo, ki nas poceni postavi na noge,« je pred časom v Celju na konferenci o postu povedal Lojze Peterle. ayartfioteC Na našem popotovanju nas bo pot med drugim vodila tudi v Nazarje, kjer bomo v Aparthotelu Natura ob tovrstnem pogledu na neokrnjeno naravo uživali v številnih kulinaričnih dobrotah. Želite popestriti svoj vsakdan? Si privoščiti nelfajn(, ko se je peljala.« Želje Zdaj Mateja in Tina trenirata pod okriljem Branika. Klub pomaga pri prijavljanju na tekme, pokrije tudi nekaj stroškov. Robnikova nikoli nista seštevala prevoženih kilometrov, urejanja dokumentov, ur in dela za otroke, pri tej njuni skrbi pa so ju velikokrat nadomestili tudi stari starši. Mogoče bi bilo dru^če, če bi živeli v večjem kraju, bliže glavni cesti, toda s tem se ne obremenjujejo. »Si pač nenehno v tem in jim želiš pomagati. Ponavadi vožnjo vLjubljano kombiniram s kakšnim poslom, pa je takoj bolje,« je povedal Ja- Mateja se je včeraj zaradi bolečin v gležnju vrnila domov. Prihodnji teden jo čaka 19-letna Mateja Robnik je na letošnjem veleslalomu za zlato lisico v Kranjski Gori osvojila 17. mesto in tako postala najvišje uvrščena domača smučai1(a. Mlada Lučan-ka je desetič nastopila v svetovnem pokalu (vedno v veleslalomu), drugič zapored pa osvojila točke. Na s(A)otni tekmi je za mesto popravila dosežek s Semmeringa. Mateja Robnik na domačem dvorišču univerzijada v Italiji, potem nova tekma v italijanski Cor-tini ... Tekem in priložnosti za uveljavitev mlade Lučan-ke je še veEko, starša pa ostajata realna: »Ne moreš si želeti, da bi zmagal v svetovnem pokalu - s takšno željo ubiješ samega sebe. Matejin cilj so uvrstitve pod 30. mestom, Na svetovnem mladinskem prvenstvu si res želi medaljo, sploh ker je lani v Kanadi tako malo zaostajala. Takrat je pa res imela solze v očeh. Zanjo so zmaga te zadnje dvakratne točke in uvrstitev na svetovno prvenstvo. Trenutno bolje ne more biti. V prihodnosti enkrat pa mogoče tudi stopničke in, podobno kot Ponosna Jani in Cveta s hčerko Matejo v Kranjski Gori Št. 4-12. januar 2007 - pri vseh drugih športnikih, spodoben rezultat na olim-pijadi.« Ob vsem tem Robnikova najdeta čas tudi za svoje življenje. Že pred leti so jelene zamenjali islandski konji. Za veselje, menda, Jani si med drugim želi, da bi vzredil Islandca, ki bi, zakaj ne, zmagal na svetovnem prvenstvu. »Njihova posebnost je, da tudi zimo preživijo na prostem, so zelo prijazni in ne brcajo. Radi se >crkljajo<, ko jezdiš, pa letijo. Poleg tega so zelo udobni za ježo. Mateja jaha vsak dan, če je doma, s Piimožem pa se udeležujeva različnih tekem. Tekmovanja v Sloveniji so bolj na začetku, ni še takšne konkurence. Vendar število konj v Evropi narašča, saj so vse bolj cenjeni.« Cveta dejavnosti otrok in moža spremlja, v nekaterih tudi aktivno sodeluje. »Vesela sem, da imam vse pripravljeno, ko pridejo domov, da se pogovorimo in da smo zadovoljni.« Ob tem pove, da deklet ne obremenjuje z gospodinjstvom, želi pa si, da bi se lahko letos, po ü'eh letih, spet skupaj odpravili na morje. Vendar že zdaj kaže, da Mateji nebo uspelo- Marsikaj o Rob-nikovih je zapisano tudi v rodovniku, ki ga je Mateja delala kot učenka OŠ Luče, iani pa Tina le še dopolnila. Prepričani smo, da ga bo treba v prihodnje, tudi zaradi uspehov, še dopolnjevali- URŠKA SELIŠNIK Foto: arhiv Robnikovih Terzice V podpis: v Celju ali Zagrebu? Uresničila se je napoved, da bo 23-letni rokometaš Mirsad Terzič, reprezentant Bosne in Hercegovine, podpisal pogodbo s Celjem Pivovarno Laško. Za celjski klub naj bi 197 centimetrov visoki levi zunanji napadalec zaigral v avgustu, svojo zvestobo pa naj bi podpisal za štiri sezone. A član Zagreba, za katerim je relativno slaba sezona, je zaenkrat podpisal le predpogodbo. Kolikšna je njena uporabna moč, je težko oceniti v teh turbulentnih časih. In zakaj? 22. januarja, ko bo Terzič zaključil reprezentančne obveznosti, namreč Žlebov športni direktor Božidar Jovič pričakuje njegov podpis za podaljšanje ftoblematiko podpisov vnaprej so severno in zahodno od nas že rešili pred časom. Igralec leto dni ali celo več vnaprej pove klubu, da ga bo zapustil, nato pa pošteno odigra do konca sezone, srčno tudi proti svojemu bodočemu klubu, kar se je že često pripetilo. Vse mine brez zamer, tako na eni kot na drugi strani. V našem in balkanskem prostoru pa očitno še nismo vajeni takšnih razmerij. In zato igralci prikrivajo resnico, kar je dandanes težko, nato pa se enostavno lažejo. Začelo se je z Alešem Pajovičem, ki ni hotel priznati, da odhaja v Ciudad Real. Sergej Harbok je nemudoma sporočil, da je podpisal za Kronau, prej pa - logično - odklanjal pogovore s celjskim vodstvom. Jure Natek je storil podobno; uprava mu zelo zameti, ker ni bil iskren. Zakaj ni enostavno povedal, da razmišlja tudi o drugih ponudbah, ve le on. Medtem so bili odgovorni za sestavo moštva zavedeni in niso iskaK visokega levičarja, kar seveda sedaj počnejo s polno paro. Zanimiva bo zgodba z vratarjem Gorazdom Škofom. .Njegovi oziroma Magdeburgovi odvetniki trdijo, da odškodnina zanj znaša 40 tisoč evrov, pravni strokovnjaki Celja Pivovarne Laško pa poudarjajo moč člena, ki govori o sporazumni prekinitvi pogodbe, ki pa je ni. Ce to drži, potem bi Celjani vseeno določili višino odškodnine. Zakaj, če pa je že zapisana? Zato, ker za ta znesek ne bo sporazuma! Morda bo zadnjo besedo imela ustrezna komisija evropske rokometoe zveze, kar pa je žalostno. V Nemčiji in Španiji, pa morda še v Franciji ustv^ajo rokometno NBA ligo. A ameriška košarkarska liga je ustrojena tako, da ne favorizira trenutno najbogatejših klubov... Tu pomoči z EHF očitno še nekaj časa ne bo, kajti njene reakcije so vselej zapoznele. Vabilo iz Nemčije je prišlo še za Miladina Kozlino, v to možnost Pavel Pinni ob osvojitvi pnrega Zadnji vladar klubske scene Mirsad Terzič mnogi še pred meseci niso hoteli veijeti, češ da so njegove kvalitete sporne. Predsednik kluba Tone Tbmšek zagotavlja, da bo novo celjsko moštvo morda še boljše od sedanjega. Medtem pa je selektor slovenske reprezentance »odkril« novega dirigenta. Glej ga zlomka, Davida ŠpUerja, ki ga je sprva v reprezentanco povabil kot rezervno levo krilo. DEAN ŠUSTER Nogometaši CMC Publiku-mabodo danes tudi uradno dobili novega trenerja. Janija Žilnika bo nasledil Pavel Pinni, nazadnje trener Gorice. Dolgo je čakal, če bo postal selektor slovenske reprezentance, potem pa je pristal na prihod v Celje. »Odločilen je bil predvsem pogovor z Marjanom Vengustom, ki je zelo ambiciozen predsednik. Znal me je prepričati, sicer pa tudi sam vem, da ima Publikum dobro ekipo, s katero bomo skušali doseči Čim-več,« je začel 56-letm Vrtojbenčan Pinni. Koliko časa bo »veljavna« vaša pogodba? Pogodbo bom podpisal za leto in pol. Celjske nogometaše najbrž dobro poznate že iz preteklih sezon. Veste tudi. da stanje na lestvici po prvi polovici sezone ni rožnato. Kateri bodo prvi ukrepi, ki jih büßte skušali vpeljati med nove varovance? Stanje na lestvici res ni najboljše. Nekatere izkušene igralce poznam že od prej, druge bom še moral dobro spoznati. Zagotovo pa je najbolj pomembno, da se v določenem obdobju dobro pripravimo in skušamo vpeljali sistem igre, ki bo ležal igralskim kvah-tetam Publikuma. Vam je uprava celjskega pr-voligaša že postavila kakšne ci-l|e! Ni, sestanek še sledi in takrat bomo dorekli tudi to. Kaj pa vi pričakujete v spomladanskem delu sezone? Načrtujem, da se bomo fizično dobro pripravili, vzpostavili igro in skušali zagotoviti kontinuiteto v njej. Potem pričakujemo tudi boljše rezultate, Ste se že pogovarjali o okrepitvah? Itoga si želite pripeljati v moštvo? Okrepitve bodo seveda potrebne, vendar moram najprej spoznati igralce, šele potem bom razmišljal o tem, kdo od novincev bi sodil v moštvo. JASMINA ZOHAR Nogometaši CMC Publikuma se bodo v letu 2007 prvič zbrah v ponedeljek. Ob 9.30 se bodo sestali z upravo, sledilo bo testiranje in prvi skupni trening z novim trenerjem. Kar trije drsalni državni prvaici Zadnje državno prvenstvo v umetnostnem drsanju je bilo izjemno uspešno za celjski klub. V ljubljanski dvorani Tivoli so mladi celjski tekmovalci namreč osvojih pet medalj, tri zlate in dve srebrni. Med mladinkami sta kraljevali Daša Grm (prvakinja) in Anastasija Uspenska, ki je bila le stopničko nižje. Najboljša v Sloveniji med pionirkami A je Pina Umek. Prevlada je celjskemu umetnost-nodrsalnemu klubu uspela tudi med pionirji A, kajti najbolje je svoje programe opravil Matic Hrovat, uspeh pa je z drugim mestom dopolnil David Kranjec, Pri pionirkah B je bila Patricija Juren peta. Grmova se bo konec naslednjega meseca udeležila mladinskega svetovnega prvenstva v nemškem Oberstdorfu, še prej pa bo Anastasija Uspenska nastopila na Olimpijskih igrah mladih (EYOF) v španski Jad. Vse našteto je plod odličnega dela trenerjev Borisa in Ine Uspenski. DEAN ŠUSTER m Derbi bo v Šoštanju Za razliko od prvega letošnjega kroga v Ugi UPC Telemach bosta v soboto na Celjskem dve zanimivi srečanji. Od treh naših klubov gostuje le Zlatorog. Maščevanje za visok ■ porai? Elektra Esotech gosti v tej sezoni zelo močno Krko, ki je praktično že v ligi za prvaka, kar za Šoštanjčane še ne bi mogli reči. Moštvo z Dolenjske se je namreč po lanski burni sezoni, ko se je reševalo pred izpadom iz lige, prebudilo in s tem tudi košarkarska javnost v tem delu Slovenije. Ekipa, ki jo s klopi vodi izkušeni trener Predrag Milovič in na parketu Igor Jokič, ima v dosedanjem delu sezone že osem zmag in je že skoraj izpolnila cilj, to je uvrstitev v ligo za prvaka. Zato bodo igralci Krke nevarni tudi v Šoštanju, kjer Elektra želi priti do nove, sedme zmage in se tako maščevati za visok poraz v Novem mestu v prvem delu sezone (84:64). Očitno je, da je moštvo Bojana Laziča le ujelo pravi ritem, to lahko sodimo po treh zaporednih zmagah, ki so ga popeljale v zgornji del lestvice. Morda se bo že proti Krki na parket vrnil Miha Čmer in v tem primeru je šo-štanjska ekipa kljub vsemu favorit proti Dolenjcem. Ne čaka je sicer lahko deio, a ob pomoči gledalcev bi lahko prišla do novega uspeha in s tem do nadaljevanja vzpona po lestvici. Še ena zmaga na Gorenjskem Laščani gostujejo drugič zapored, spet na Gorenjskem. Potem ko so se minulo soboto veseli vrnili iz Škofje Loke, je realno pričakovati, da bo tako tudi ob vrnitvi iz Kranja, saj je Triglav neprimerno slabša ekipa od Loke kave. To govori tudi rezultat v prvem delu sezone, ko so Laščani doma zmagali za kar 42 točk. Kljub temu, da najverjetneje še vedno ne bo igral Andrej Maček, ima trener Zoran Martič neprimerno boljšo ekipo. Zato bi bilo vse, razen zanesljive zmage Zlatoroga, prvovrstno presenečenje, a treba bo igrati na vso moč od začetka do konca tekme, kajti samo tako lahko srečanje teče po načrtih in željah navijačev in privržencev Laškega. Zmaga je nuja Neugoden (nepotreben) poraz v Kopru je Alpos pripeljal v dokaj neugodne vode, saj bo ob težjem razporedu imel kar precej dela, da bo dosegel želeno (liga za prvaka). Da bo temu bliže, je pogoj jutrišnja zmaga proti Kraškemu zidarju v dvorani Hruševec. Sežanci so sicer vselej neugoden nasprotnik Šentjurčanom, ki so v prvem delu lige kot gostje slavili šele po podaljšku, to pa je bila v tej sezoni tudi edina gostujoča zmaga moštva Damjana No-vakoviča. Čeprav nekateri že kalkulira-jo, kako in kaj do konca sezone oziroma koliko zmag bo potrebnih za ligo za prvaka, Novakovič ne misli tako. »Prehitro je še razmišljati o koncu, kajti do njega je še dolgih deset krogov, ko se lahko zgodi še marsikaj. Zato je treba razmišljati zgolj o naslednji tekmi, torej najprej s Sežanci. Čeprav so za nas neugodni, drugega izhoda razen zmage nimamo. Zato moramo narediti vse, da do nje pridemo, pri čemer potrebujemo pomoč polnih tribun našega Hruševca.« JANEZ TERBOVC IWAKBATKO Drozgova okrepila iWerkur Celje: Slovenska košarkarska reprezentantka Maja Drozg je okrepila celjski Merkur. Pogodbo je podpisala do konca sezone, celjski klub pa si jo bo kasneje prizadeval zadržati. Mariborčanka, ki igra na položaju trojke ali šti-rice, torej visoko krilo, je v tujini zaigrala lani spomladi na Cipru, jeseni pa je bila Članica izraelskega prvaka Has-harona. V kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu je bila najboljša slovenska igralka. Drozgova se bo celjskemu občinstvu predstavila jutri. Ženske bodo vseeno skakale Ljubno: Prireditelji tekem celinskega pokala v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem ob Savinji so morali tekmovanje, ki je bilo predvideno za 13. in 14. januar, zaradi pomanjkanja sn^ odpovedati. Nov datum za izvedbo največjega tekmovanja smučark skakalk v Sloveniji v tej sezoni je zdaj 6. februar. Tri domače zmage Celje: Društvenega Kladivar-jevega mitinga se je udeležilo okoli 100 atletov. Državna rekorda sta postavili Alja Sitar (Domžale) za pionirke do 16 let v teku na 60 m (7,68 sek) in Maja Bratkič (Gorica) med mlajšimi mladinkami v skoku v daljino (596 cm). Med domačini so zmagali Aljaž Re-beršak v skoku v daljino (tretji na 60 m), Monika Lebenič-nik v skoku v višino in Grega ■ Križanec med mlajšimi mladinci v teku na 60 m. (DŠ) Slovenija plava Celje: TriaÜon klub Celeia bo v nedeljo na bazenu celjskega Golovca oigankiral pr-»vo tekmovanje v okviru akcije Slovenija plava. Prireditev je namenjena vsemljubiteljem plavanja, tako rekreativcem, triatloncem kot ostalim plavalcem. Časovne omejitve ni, plavalci so razdeljeni v skupine. Počasnejši štartajo v prvi skupini, najhitrejši pa v zadnji. Kadeti in kadetinje bodo plavali na 400 m, mladinci, mlajši in starejši člani, mlajši in starejši veterani, članice in veteranke pa na 1.500 m. Prijave sprejemajo do jutri do 15. ure na naslovu celeia. triatlon-@siol.net. (JŽ) ÜMINOIIAMA KOŠARKA Keime team sklatil Klateže Liga B.glez.cam 6. krog: Restavradja Sajo-vic - GG Steklarstvo 74:61, Odgovor - Brglez.com 47:59, Fi-rax.si - Žalec 86:85, Avtokon-trol Žalec - KamrwseStuo Vo-grinec 85:62, Pivovarna Laško veterani - Pizzeria 902 74:86. Vrsmi red: Avtokontiol Žalec 12, Restavradja Sajovic 11, GG Steklarstvo, Brglez.com, Kamnoseštvo Vogri-nec, Pizzeria 902 9, Pivovarna Laško veterani, Odgovor, Žalec 8, Fiiax.si 7. ROKOMET 1. SL (ž) 9. krog: Celeia Žalec ■ Škof-ja Loka 30:21 (14:11); Kobal Čerenjak 7, Korun, Jeriček 5, Potočnjak, Curko 2, Leva-nič 1; Cerar 5, Durovič 4. Vrstni red; Krim, Celje Celjske mesnine 16, Ptuj 12, Celeia Žalec 10, Škofja Loka, Kočevje 9, In-na Dolgun 7, Brežice 6, Olim-pija 4, Zagorje 2, Izola 1. LegendalBl^i Tiho je svojo življenjsko pet zaključila legenda Glazije, VUdo dlnŠ^ Dočakal ^ 83 Jet, njegov p^ je razsut na celj-^^-skmi je ¥ 1. jugoslovanski ligi, za lendavsko Nato). V Zagrebu je opravil Ijgnt zs nogometnega inštnflaoija. Bil |eti«ier mno^inlaj-ših celjskih nogCHiKtnih gena^, na grobo rečeno »od Anze ritmika do Janija Slnika«. Imel je • «ev&aManji pos\ah za deio z mladimi, ki jih ^ iznal navdušiti za nogomet. Leta 1981 je prejel sre-Öino plaketo Nogometne zveze Jog^avije. Bil |r ^Sen imed prvih irenert«g iMAičfež^^' zv^ prizadevno je deloval v üjmäb. Mganih. Vse za podvig! Rokometašice Celeie Žalca so v sredo v zaostali tekmi DP preseoeüjivo gladko doma odpravile Škofjo Loko (-H)), jutri pa se nadejajo bučne podpore s tribun, ko se glede preboja v osmino finala pokala EHF nahajajo v navidezno izgubljenem položaju. Igralke Kiskunlialasa so namreč pred svojimi tisoč navijači zmagale s 36:27. Vratarka Celeie, izkušena Jasenka Pilepič, ki je proti Gorenjkam zaustavila 15 surelov. Izpostavlja višjo kvaliteto madžarske lige in postavo gostij, ki imajo na vsakem mestu po dve kakovostni igralki. Prav vse so se vpisale v listo strelk. Trener Aleš FUipčič pa meni takole: »Upam, da bodo Madžarke zaigrale podcenjevalno, moje igralke pa optimalno. V tem primeru se lahko zgodi tudi veliko presenečenje. Pred prvo tekmo smo si ogledali posnetek, ki ^ nas je zavedel. Kiskunhalas je na parketu deloval veliko bolje. Pričakujem, da ima pomanjkljivosti v gosteh. Veliko bo odvisno od odlične dirigentke Viktorie Koscik.« Med Madžarkami je tudi Srbkinja Andreja Šterbik, sestra izjemnega vratarja Ciudad Reala Arpada. »Verjamemo v napredovanje, Če bomo le izboljšale i^o v obrambi in izkoriščale stoodstolne priložnosti. Popaziti moramo predvsem na odlični strelki z razdalje,« je napovedala reprezentančna krožna napadalka Ka^a Čeienjak. Organizatorka ^e Romana Levanič se je vrnila po do^otrajnem zdravljenju poškodbe, zaenkrat pa je zgolj solidna. V sredo je levo krilo Ula Tbplak ostala na klopi, Filipčič pa napoveduje, da bo jutri po poškodbi že pripravljena na neizprosen boj. Sodila bosta Turka. DEAN ŠUSTER V ligi Radia Celje so bile odigrane tekme 6. kroga- Pomerili so se: B&G avtomobili - Vransko 6:8, MNK Zeleni Slovenije-Pošta pub Šentjur 3:12, Ti02 Cinkarna - Ste-grad 3:11, Simer -Diskoteka Down Town 5:10. NK rastar-Playcafe - Novem Champion pub 2:2, Vel ka-bel-Condor navel - MNK Galebi 8:4, Coma prosta. Med strelci vodi Denis Omano-vič (Simer) s 23 goli pred Boštjanom Hodžarjem (17, Vel kabel - Condor Travel) InAntoniomPranjičem (16, Vransko). Jutrišuji pari Z kroga so: Novem Champion pub - MNK Galebi (18), Diskoteka Down Town - NK Tristar-Playcafe (18.50), Ste-grad ; Simer (19.40), Pošta pub Sentjiu - Ti02 Cinkarna (20.30), Vransko - MNK Zeleni Slovenije (21.20). Vel kabel-Condor Travel prost. Coma - B&G avtomobili prestavljeno. V veteranski ligi pa so bili izidi naslednji (6. krog): Klateži-Taverna - 4.B&6avtoa»ii9i . 12 H3 5.Vnu»ko , 9H4 6.Si»er 9 . 7.MkTristari>lavcaf« 7 S 8.NovMiC>HnH)ion|Hb 7 -6 9.MnkGai8t>i 6^-14 1D.Po$tipyhŠi)ntjur 6 »3 II.MnkZchniSlovMqe 3-26 W.St^gml 3 40 13.Ti02Ciiri(anta g {g Keime team 3:9, Črički -Splošna bolnišnica Celje 4:4, Schiki-Turbo 5115:5. Zdaj ima Kelme-team 15 točk, Klateži-Taverna 13. Črički 11, Splošna bolnišnica Celje 7, Schiki 6, TXirbo 51 pa 0. Med strelci še naprej premočno vodi Predrag Vasič (Klateži-Ta-verna). Jutri bodo igrali: Keime team - Turbo 51 (15.30), Schiki - Splošna bohiišnica Celje (16.20) in Klateži-Taverna - Črički (17.10). SOBOTA, 13. 1. ROKOMET Pokal EHF, 3. krog, povratna tekma, Žalec: Celeia - Kiskunhalas (18). JUTEKS m JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 5510 ŽALEC ; VIKEND POD KOŠI Sobota, 13. 1. 1. A SL, 13. itrog, Šentjur Al-pos-Kraškizidar,i^tanj:Elektra Esotech - Krka (obe 19), Kranj: •IWglav - aatorog (20,15). 1. B SL, 1,1. krog. Zreče: Rogla - Janče, Polzela: Hop-si-Celjski KK, Konjice Grosuplje (19), 2,SL-vzhod, 12, krag, Podčetrtek: Terme Olimia - Iliii-ja, Prebold - Ruše, Nazarje -Medvode (vse 19), Ljubljana; Ježica - Rogaška (20.15). NLB liga (ž), 15. krog, Celje: Merkur - Sibenik (18). 1. SL (ž), 12, krog. Konjice Sp, Ribič - Črnomelj (16,30), Ljubljana: Ježica -Kozmetika Afrodita (18). Nedelja, 14.1. Liga Brglez.com, 7. krog: Kamnoseštvo Vogrinec - Odgovor (8), Pizzeria 902 - Restavracija Sajovic (9.15), GG Steklarstvo - Av(okontrol Žalec (10.30), Žalec - Pivovarna Laško veterani (11.45).Brglez.com - Firax.si (13). 20 KRONIKA NOVI tuükii. Sojenje Jaki Ulčniku, obtoženemu umora brata Jožeta in poskusa umora bratovega dekleta Nine Klav-dije Lojen junija 2005 v Bistrici ob Sotli, se včeraj kij ub pričakovanjem še ni zaključilo. Potem ko so že tretjič zaslišali sodnega izvedenca psihiatrične stroke dr. Go-razda V. Mrevljeta, je sodni senat na predlog Ulčni-kove zagovornice Petre Gia-comelli odločil, da bo Ulč-nika pregledala še fakultetna komisija za izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ulčnik je ob tej odločitvi senata izgubil živce. Sojenje se vleče že od marca lani, Ulčnik pa je v priporu od junija 2005. Ko je senat, ki mu predseduje sodnik Marko Brišnik, odobril predlog obrambe po še enem izvedenskem mnenju, je Ulčnik povzdignil glas; »To bi se lahko že končalo. Kaj ni mnenje Mrevljeta dovolj?« Brišnik je Ulčniku pojasnil, da se je senat za še eno izvedensko mnenje odločil zato, ker so med mnenji dr. Gorazda V. Mrevljeta bistvene razlike. V prvem mnenju je namreč zapisal, da je bil Ulčnik v času umora bistveno zmanjšano prište-ven, njegovo zadnje mnenje, ki ga je predstavil včeraj, pa pravi, da je bil Ulčnik povsem prišteven. Podrobnosti mnenja sicer niso zna- UmorjeniJože Ulčnik ne, saj je sodni senat javnost ob zaslišanju Mrevljeta izključil. Za Ulčnika je iskanje še enega mnenja bolj ugodno, kot če bi obveljalo zadnje Mrevljetovo mnenje. Očitno pa ima Ulčnik pripora dovolj. Še enkrat je z močno povz-dignjenim glasom sodniku Brišniku zakhcal: »A je to mnenje dovolj ali nI dovolj? A Mrevlje ni zadosti priseben? Povejte mi vi, kdo je zdaj normalen?« Ulčnik je še enkrat zahteval, da mu odpravijo pripor - to je namreč zah Usodni 29. junij 2005 Še en pripornik izgubil živce teval že na eni prejšnjih obravnav - ali da mu vsaj odredijo hišni pripor. Brišnik ga je skušal miriti, na koncu pa so Ulčnika zaradi vpitja in motenja obravnave odpeljali iz sodne dvorane. Sojenje je tako znova prestavljeno. Na naslednji obravnavi, ki naj bi bila februarja, bodo poleg novega izvedenca oziroma fakultetne komisije zaslišah še dva pohcista, ki sta bila prisotna ob areta-ciii Jake Ulčnika juniia 2005. In če dolgotrainost soien)a spravila ob živce Ulčnika, ka- To je že drugi tak primer v letošnjem letu, ko je pripornik izgubil živce. Spomnimo, da je Aleksander Je-sih po izreku sodbe prejšnji teden dejal, da bi bilo bolje, da ga kar ustrelijo. Pri izhodu iz sodne dvorane pa se je, jezen, poskušal paznikom iztrgati iz prijema. ko mora biti šele Lojenovi, ki na sodni epilog čaka že več kot leto in pol. ŠO, S§ Foto: SHERPA «bILO, 113 Smrt v Višnji vasi v ponedeljek v dopoldanskih urah je 20-letni voznik osebnega vozila vozil po regionalni cesti iz smeri Gorenja proti Velenju. V desnem nepreglednem ovinku je Izgubil nadzor nad vozilom in zapeljal na nasprotni pas, po katerem je v tistem trenutku pripeljal 28-letni voznik. Med njima je prišlo do trčenja, v katerem se je 20-letmk huje telesno poškodoval in se zdravi v celjski bolnišnici. Za 28-letnega voznika se je nesreča končala z lažjimi poškodbami- Ceste so žal terjale tudi smrtno žrtev, in sicer v Višnji vasi, kjer se je huje poškodoval 83-letni voznik osebnega vozüa in zaradi posledic prometne nesreče kasneje umrl. V eni kar štirje v prometni nesreči so se v torek huje poškodovale kar štiri osebe. Nesreča se je zgodila malo čez polnoč na Mariborski cesti v Celju. 36-letni voznik osebnega vozila je vozil po omenjeni cesti iz smeri centra proti križišču s Staro Dečkovo cesto. V križišču je zavil levo v trenutku, ko sta iz nasprotne smeri pripeljala voznika dveh osebnih vozil. Pri tem je najprej prišlo do silovitega trčenja s 26-letnim voznikom osebnega vozila in še do trčenja s prav toliko starim voznikom drugega osebnega vozila. Na kraju so posredovali gasilci, ki so poškodovane rešili iz vozil. Vse štiri so odpeljali v bolnišnico, kjer so zaradi hudih poškodb ostali na zdravljenju. Vlomi in kraje vsepovsod v ponedeljek je nekdo vlomil v zabojnik na gradbišču v Šaleku in iz notranjosti odtujil več električnih priključkov, vrodnih približno dva tisoč evrov. Na parkirišču na Beži--ijski cesti v Celju se je nekdo polastil neregistriranega !bnega avtomobila Renault Megane, karavan izvedbe, čr-barve, letnika 2005, vrednega približno 13 tisoč evrov V čl na torek so z gradbišča Bežigrajske ulice v Celju odne-manjšo količino opaža, vrednega 3.340 evrov. V isti noči nekdo vlomil tudi v trgovino z električnim orodjem v Opekarniški ulici v Celju in odnesel več kosov različnega orodja, vrednega približno 6 tisoč evrov. V Ljubljanski ulici je nekdo iz novogradnje odnesel približno 800 m bakrenega kabla, vrednega 1000 evrov, v torek popoldne pa si je nekdo prilastil tudi žensko torbico iz sprejemnice urgent-nega oddelka celjske bolnišnice. Lastnico je tako oškodoval za približno 500 evrov. V noči s srede na četrtek je nekdo zaradi odklenjenega gradbenega zabojnika v Goričici pri Šentjurju »bogatejši« za vodno črpalko, kotno brusilko in vrtalni stroj. Izvajalca del je z dejanjem oškodoval za približno 4 tisoč evrov. Zalotili so jih V bližnji Miklošičevi ulici, kjer je bilo v torek okrog šestih zvečer vlomljeno v stanovanje, je neznanec odtujil več kosov zlatnine in uro ter žensko torbico. Neznanca je pri dejanju zalotila lastnica stanovanja, vendar je uspel pobegniti. Manj sreče je imel tudi velenjski vlomilec, ki ga je v torek pri vlomu v avtomobil zalotil policist. 20-Ietni Ve-lenjčan je imel pri sebi avtoradio, ki ga je nameraval odnesti. Približno tako se je končal tudi nočni pohod treh mlajših moških, ki so jih zalotili pri tatvini aluminijaste pločevine na deponiji v Radečah. Pločevina, ki so jo nameravali odnesti, je bila vredna približno 200 evrov MJ AR M ETON d. o. o., vodilni evropski proizvajalec betonskili uteži za belo tehniko, išče nove I sodelavce/-ke v proizvodnem obratu I Zaloška Gorica za delovni mesti: 1. VODJA PROIZVODNJE Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - najmanj VI. stopnja izobrazbe tehnične smeri, - aktivno znanje angleškega jezika, - obvladovanje računalniških orodij, - zaželeno najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podob-1 delovnem mestu v proizvodnem podjetju, 2. KONTROLOR V PROIZVODNJI Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - najmanj V. stopnja izobrazbe, zaželena tehnična smer, - aktivno znanje angleškega jezika, - obvladovanje računalniških orodij, - zaželeno najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu v proizvodnem podjetju, - natančnost in zanesljivost. Kandidate naprošamo, da v 8 dneh po objavi pošljejo pisno ponudbo zživljenjepisom (CV) ter morebitna dokazila oznanju po pošti na naslov ARMETON, d. o. o.. Cesta na Lenivec 27, 6210 Sežana. Z izbranima kandidatoma nameravamo skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas treh mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. NO! mf'il ,CiV 21 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, a kateri lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z jem, od koder je doma. ODMEV Doplačila za zdravila zdravila v Novem tedniku 5. 1.2007 napačno povezuje posledice spora med Vzajem- zdravil. Bralci so bili napačno obveščeni o posledicah za zavarovance Vzajemne, ki bi bile možne po 15. L, če se obe stranki ne bi uspeli dogovoriti, kot tudi o delovanju ministra za zdravje Andreja Bmčana. Novinarka je v naslovu in kasneje tudi v tekstu zapisala, da bodo za zdravila potrebna doplačila, kar pa ne drži. Zavarovanci Vzajemne bi v primeru, da bi Lekarne svojo grožnjo uresničile, morali na Vzajemno po refundacijo, sama cena zdravila pa nebispreme-I, da bi bila to a in nepotreb-/zazavarovan-plačujejo pre-Inilno zdravs- e zaradi I nila. Res pa j zelo neprijetr na obremenit« ce, ki redno Iz novinarkinega teksta in citatov oseb, ki jih je vprašala za mnenje (za mnenje ministra ni zaprosila), lahko razberemo očitke, da se minister ni aktivno vključil v spor in da se je postavil na stran Vzajemne. Gre za pristransko prikazovanje dejstev. Prav bi bilo, da bi novi- ^MÄNSJ^ Trgovsko podjetje zaposli v tehnični trgovii 1. trgovca/trgovko; za določen čas z možnos^o kasnejše zapo trgovec a področju nedoločen čas Pogoji: - srednja trgovska šola-smei -zaželene delovne izkušnje r bele tehnike, avdio-video, i in MGA -znanje enega tujega Jezika -pnpravljenost in motivacijo - po možnosti znanje izrisa kuhinj 2. poslovodjo/poslovodkinjo za določen čas z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pogoji: - V, stopnja izobrazbe, poslovodski izpit - sposobnost vodenja in organizacije - poznavanje blaga na področju tehnične trgovine - pripravljenost in motivacija - znanje enega tujega jezika Kandidati/kandidatke pošljejo kratek življenjepis 5 dokazili o izobrazbi do 25. 1, 2007 na naslov: Aliansad.o.o., Kadrovska služba, Gotovlje31, tivno posegel v spor, Na zadnjem sestanku 8. 12. 2006 je bilo dogovorjeno, da bodo lekarne pošiljale zavarovalnici Vzajemna potrebne mkom avtorja .. UREDNIŠTVO narka zapisala tudi nekatera druga dejstva. Minister se je že postavil na »pravo stran« - na suran zavarovancev in nikakor ne na stran Vzajemne. Ob tem pa naj poudarimo, da trije zakoni: Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o zavarovalništvu in Zakon o davku na dodano vrednost lekarnam nalagajo, katere podatke za obdelavo škod in izravnalne sheme so dolžne posredovati zavarovalnicam. Zaradi ne-posredovanja potrebnih podatkov s strani lekarn, kljub temu, da za to obstajajo popolnoma jasne zakonske obveze, in zato ker obstaja za to širši javni interes medge-neracijske soüdarnosü, je minister za zdravja Andrej Bručan že lani sklical več sestankov, na katerih je vselej s strani predsednika uprave Vzajemne in predsednice Lekarniške zbornice Slovenije dobil zagotovilo, da bodo pogodbe o zagotavljanju podatkov in plačevanju nadomestila v višini 0,75 % sklenjene v nekaj dnevih. To se žal ni zgodilo. Ob tem naj poudarimo, da minister ni dolžan opravljati posredovanja in mediadje pri sklepanju poslovnih pogodb, vendar se je v korist zavarovancev naredil vse, kar je v njegovi moči, da bi vpleteni strani prišli do dogovora. Ministrstvo za zdravje je jasno opredelilo vsebino podatkov glede na prej omenjene zakone. Tako gotovo ni mogoče trditi, da minister ni ak- niške zbornice Andreja Ču-far pa je s podpisom zapisnika potrdila, da bodo dogovor, ki je bil nekaj dni zatem izdan v obliki sklepa, spoštovali. Tudi predsednik uprave Vzajemne Marko Jaklič j e s podpisom potrdil, da bodo zaostala plačila nakazah v roku 5 dni po prejemu podatkov. Nekatere lekarne še vedno nasprotujejo pošiljanju podatkov, med njimi tudi Celjske lekarne. Prav s posredovanjem ministra je bil tudi dosežen dogovor, da se lahko lekarne z zavarovalnico dogovorijo za dodatno plačilo za pošiljanje širšega nabora podatkov oz. večjega obseg dela, S sklepom ministra je bila decembra 2006 imenovana komisija za pripravo novega modela za financiran niške dejavnosti. Gr probk elekai ij 15 li lancir. alekari rešuj od 100 KW do 150 KW. Dimni vodi so speljani po fasadah, celo v višini 3 metrov, ali skozi odprüne na fasadah. Za vse te posege pa ni bila potrebna niti lokacijska informacija. Nič drugače ni z ogrevanjem 5700 m^ površin osnovne šole in telovadnice. Dimnik ne sega niti nad streho objekta, ^ nI bližini šole je neposred-še otroški Pri izgorevanju 1 m' zemeljskega plina se sprosti v ozračje 1,6 kg C02, prisoten je tudi ogljikov monoksid (povzeto iz svetovalca Varču-jem z energijo, maj 2006). Kot da bi iz zemlje puhtel, se vali dim po ratanski kotlini! V eni kurilni sezoni bo poleg vsakodnevnega smradu s sabo ponesel okoli 800.000 kg C02. Dimnik ugasle kotlovnice v Ratanski vasi pa nemo strmi v nebo. ISTIN OFEN slove-?.Rok lodela je seca od 11. 12. 2006. V primera, da bo MZ ugotovilo, da je v zakonu določena provizija prenizka (znižana je bila v Državnemu zboru), se bo na podlagi strokovnih ugotovitev komisije pristopüo k dopolnitvi zakona. Pričakujemo razumno ravnanje in upamo, da se vpleteni strani zavedata, da sta lahko le prijazen in učinkovit servis zavarovancem osnova za uspešno poslovanje. JANJA KRIŽMAN, predstavnica za odnose z javnostmi, Ministrstvo za zdravje Dve v eni: kopalnica in kurilnica članek, objavljen v Novem tedniku 22. 12. 2006, terja odgovor. Nakorektna in konkretna novinarska vprašanja sta gospod Aleksander Kavčič, predstavnik KDS Ljutomer, in gospod Brane Teršek, predstavnik upravnika Atrija, podala neresnične, žaljive in zavajajoče odgovore. Da je temu tako, navajam nekatera dejstva. Dimnikarska služba je vse do oktobra 2006 zahtevala kot edino možno rešitev - izvedbo dimnih vodov nad streho stavb. Upravnik Atrij je pri izvedbi pUnifikacije blokovskega naselja ^obo kršil zakone. Investicijo je uvrstil med redna vzdrževalna dela, s tem pa povzročil velika nesoglasja med lastniki stanovanj. Kljub temu, da še danes niso znani temeljni elementi pogodbe o odjemu plina, niti višina in način delitve stroškov ogrevanja, si nekdo enostavno vzame pravico razpolagati z nekaj stotisočaki tolarjev tujega denarja. Dejstvo je, da je z ukinitvijo kotlovnice Ratanska vas nastal velik poseg v prostor ratanske kotiine. Vblokih so vgrajene peči skupne moči - Št.4 Pravilni načevanju vil (Uradni določa, da. 2007. ) splo redpakiranih ži-ist RS, št.50/04) ■ za označevanje živil po določbah tega pravilnika odgovorna oseba, ki je proizvajalec aH pa prodajalec - tisti, ki daje blago na trg. Glede na to, da omenjeni izdelek NI v našem asorti-manu, zadevo predajamo tiž-ni inšpekciji v nadaljnji postopek. Smo sicer res uvoznik oziroma distributer čokoladnih proizvodov blagovne znamke Maiixion, vendar pravila prostega evropskega trga in pretoka blaga trgovcem omogočajo tudi nabavo blaga v tujini mimo nas. S tem pa seveda prevzemajo nase tudi odgovornost za označevanje. Pri izdelkih, ki jih daje v promet MS Komunikacija, d.o.o., dosledno upoštevamo določila pravilnika. V primerih nepravilnih tekstov na embalaži blago opremimo s svojo, pravilno deklaracijsko nalepko. o čemer se lahko prepričate na prodajnih policah Mercatorja, Spara itd. Prodajalec, ki trži v članku omenjeno čokolado, ne samo da krši določila Pravilnika o splošnem označevanju predpakiranih živil, temveč tudi zavaja kupce in blati dobro ime našega podjet- Cenjenega bralca g. Jožeta Jurca kot tudi uredništvo 5, da se v bodoče naj- prej obrr preverite prodajaln jalca. Zaradi r ?le na nas. zadevo in navedete ime ? in naslov proda- zah! ija imena našega podjetja isno opravičilo. TA MASTNAK, direktorica Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje • boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. Rogaška Slatina SMO Slovenščina, da te kap (2) Podajamo odgovor na članek Slovenščina, da te kap, bralca Jožeta Jurca, ki ste ga objavili v izdaji NT št. 52 z V družbi slepih in slabovidnih v dneh od 2. do 5. novembra je v Izoli potekal seminar, namenjen problematiki slepih in slabovidnih oseb. Seminarja, ki ga je organiziralo društvo slepih in slabovidnih oseb iz Celja, se je udeležilo 25 oseb z okvaro vida in njihovih spremljevalcev. 2e samo dejstvo, da v Sloveniji trenutno živi 3.800 takšnih oseb (v naši regiji okoli 410), govori o potrebi organiziranja in usposabljanja slepih in slabovidnih ter njihovih svojcev za delo in življenje v družini, pri poklicnem delu in v drugih aktivnostih. Program seminarja je vseboval 4 pomembne sklope pomoči in usposabljanja udeležencev. V uvodnem delu nam j e taj niča društva ga. Nada Mo-čenik med drugim razložila osnovne pojme, termmologi-jo in sti-okovno razvrstitev oseb z okvaro vida glede na odstotek okvare. Popoldanski izlet in druženje se je nadaljevalo v vasi Marezige, kjer smo si ogledali vinograde ter krajevne znamenitosti, dan pa smo zaključili v vasici Lopar z glasbo in kulturnim programom udeležencev. Naslednji trije dnevi so bili namenjeni izključno strokovnim temam in usposabljanju udeležencev seminaija. Spec. iPungartnik je (iz lastnih izkušenj) spregovorila ta temo: Kako slepa oseba obdrži normalen položaj doma in v okolju, kjer živi. Na podobno temo, vendar z drugačnim pristopom, je svojo delavnico z naš skupino vodila dipl, psihologinja ga. Darja Martčetova in se dotaknila tudi seksualne^ življenja ter potreb sožitja, ljubezni in medsebojnega spoštovanja. Bistvene ugotovitve iz teh predavanj pa so: Ničizolacije, manjvrednostnih kompleksov in depresije, več pa optimizma, aktivnosti, gibanja in sprotnega prilagajanja. Tretji dan seminarja je sti-o-kovni delavec zveze slepih Bogdan Saksida predstavil tehnične pripomočke in sredstva, ki slepim osebam pomagajo pri gibanju, orientaciji, komuniciranju in sploh načinu življenja v stikih z zunanjim svetom. Popoldne je tif-lopedagog Gregor Habjan nadaljeval s temo: Mobilnost in orientacija slepih slabovidnih oseb, praktičm del pa smo opravili s ti. belo palico po [zole. minarja nas Zadi je celj holog inko But, slabovidi zdelil brc er pra-slapih er nam tali trajni in lepi spomini. MILAN PAVLOVIČ ^Biring Serviser biroopreme Biring d.o.o. Smo podje^e z dolgoletno tradiciio na področju vzdrževanje in prodaje pisarniške oprerre Canon, Sharp, Panasonic, HP Kyocero. Zarodi širjenja poslovne dejavnosti na področju zaposlimo ser vi ser jo biroopreme. Biring d.o.o., PE CEUE, Krekov trg 8. 3000 CELJE Od kandidata pričakujemo: - končano najmanj V. stopnjo elektrotehnične smeri, - zoželene delovne izkušnje na področju servisiranjo tehničnih izdelkov, • dobro poznavanje računalniš^a in zahtevnejših IT tehnologij, - aktivno znanje angleškega jezika, - vozniško dovoljenje B kategorije, - komunikativnost, prodornost, priia tivnost, samostojnost pri delu in orga odljivost, e sposobnosti. Kaj nudimo: • zaposlitev v prijaznem mladem kolektivu in prijetnem delovnem okolju za določen čos s polnim delovnim časom, - začetek dela takoj po izteku oglosa, - plačilo po dogovoru. Prošnjo z življenjepisom, s podrobnim opisom delovnih izkušenj, v slovenskem jeziku, ter dokazila pošljite v 8 dneh od objave oglasa na naslov: Biring d.o.o., Motnico 9, 1236 Trzin, www.btring.si m Za sladokusce vseh vrst Vroč dan se je obetal, ko je naša četica korakala proti osrednjemu trgu mesta Puebla. V daljavi se je slišal žalosten glas piščali, ki me je navdajal s prijetnim občutkom. Bolj kot sem približeval izvoru tega glasu, vse bolj sem razmišljal o tem, da nam avtor tega zvoka gotovo hoče povedati nekaj žalostnega. Ko sem stopil na trg, sem pri vodnjaku zagledal starega Indijanca s klobukom in berglami. Kljub temu, da je bila svetloba za fotografiranje dobra, sem se ustavil in pozabil na svojo osnovno dejavnost ter se posvetil melodiji, ki me je močno ganila. Zvok je bil čist in ubran, toda napev, kot da mi je govoril o usodi Indijancev v Mehiki. Bel klobuk se je svetil, golobi so čofotali po vodi, deklica z baloni je plesala okoli starca, sam pa sem stal in poslušal. Možakar se je utrudil in nebeški glas pišč^ je utihnil. Pograbil sem fotoaparat in napravil nekaj posnetkov odhajajočega glasbenika. Mesto Puebla je bilo ustanovljeno leta 1531, kot Ciu-dad de los Angeles, blizu zgodovinskega mesta Cholula. Kraj so naselili prebivalci iz Cholule in Tlaxcale. Omeni- mo, da je bližnja Cholula pred prihodom Spancev imela močan vpHv na to področj e (danes jekraj turistično zanimiv zaradi največje piramide na svetu, na kateri so Španci postavili cerkev), Puebla je zaradi strateškega položaja in ceste, ki je potekala iz Mexico Cityja do Ve-racruza, kmalu postala pomembno vojaško središče in se je hitro razvijala. 5. maja 1862 so se v mestu pri Cherro de Guadalupe spopadli fran- coski in mehiški vojaki. Slednje je vodil general Ignacio de Zaragoza. Z 2000 možmi je premagal 6000-glavo francosko vojsko. Ta vojaški uspeh še danes proslavljajo kot dan neod^snosti in mnogo mehiških ulic nosi ime Cinco de Mayo (5. maj). Po letu dni so se Francozi vrnili (leta 1863) in okupirali mesto do leta 1867, ko je bii ubit Maksimiljan Habsburški. Zaradi prej omenjene zmage se je Puebla preimenovala v Pueblo de Zara-g02a. Med vulkani Danes Puebla slovi kot najbolj špansko-mehiško mesto. Španska tradicija je tukaj ostala najbolj vidna na pročeljih hiš.in palač, kar izhaja iz kolonialnega obdobja ter na potezah obrazov njihovih prebivalcev. Zaradi vseh omenjenih posebnosti ježe od leta V hribe z ravnice Gostinstvo na Celjski koči v rokah Prekmurca Mirka Poredoša Za gostinske storitve in hotelsko dejavnost v Hotelu Celjska koča bo vsaj leto dni skrbela preverjena ekipa znanega prekmurskega gostinca Mirka Poredoša, ki si je ime in sloves ustvaril vsvoji Prekmurski iži v Ižakovdh. Postaven Prekmurec obljublja dobro ponudbo vsem gostom hotela in obiskovalcem Celjske koče. »V ta del Slovenije želimo prinesti malo pridiha Prekmur-ja, specialiteie in značilnosti, ki jih ponujamo doma, v Prekmurski iži, to ponudbo pa bomo dopolnili še z jedmi iz drugih delov Slovenije,« pravi Po-redoš. Med jedmi, o katerih govori, bo za Celjane vsaj nekaj posebnosti. Če brskamo po jedilnem lism iže, najdemo posebnosti kot so gibanica, huj-ta repa, bograč, biijraške jedi z ribami, ajdovo zlevanko in še kaj. Mirko Poredoš »Na Celjsko kočo želimo pripeljati šiiio ponudbo, ne le klasiko, ki jo ponujajo po naših lokalih. Če se človek že potrudi priti na Celjsko kočo, ne sme priti zaman in ne sme oditi razočaran,« pravi Poredoš. 1987 zgodovinski del mesla pod zaščito Unesca, Med najbolj poznanimi stavbami je zagotovo renesančno-baroč-na katedrala iz 16. oziroma 17 stoletja, saj je druga največja v Mehiki. Poleg prekrasnega oltarja in čudovito poslikane notranj osti kupole so tu še nenavadna vrata, ki vodij o v še en sakralni prostor, Puebla je četrto najbolj naseljeno mesto v Mehiki, saj šteje okoli 2 milijona prebivalcev. Leži na nadmorski višini 2162 m in je dobrih 100 km oddaljena od mehiške prestolnice. V mestu je od leta 1970 velika tovarna vozil Volkswagen, kjer so še do pred kratkim izdelovali popularne »hrošče«. Omenjene »lepotce« je moč videti dokaj pogosto po vsej Srednji in Južni Ameriki, številni služijo kot taksiji. Kraj je znan tudi po izdelavi kandiranega sadja, še posebej po majhnih sočnih breskvah in po festivalu jedi Mole poblano de Guajalote, Mole je začinjena omaka, ki vsebuje čez 100 različnih sestavin, od tega več vrst čihja in celo čokolade. Za sladokusce pa bodo verjetno zanimivi tako imenovani ca-mote, ki so izdelani iz krompirja in sadja. Te pregrešno dobre slaščice lahko kupite v eni izmed trgovin v ulici La caüe de las Dulces. Za konec omenimo, da se univerzitetno mesto nahaja na potresnem območju, saj ga obdajajo številni vulkani. Med najbolj poznane sodi bližnji Popocatepetel (5452 m), ki zadnjih nekaj let z manjšimi izbruhi opozarja na svojo prisotnost. Leta 1520, KatedraiavPuebli ko je prav tako pričel bruha- pali njihova svetišča. Kako ti, so domačini verjeli, da bo- malo je potrebno, da se svet govi stresajo svojo jezo na zatrese v tečajih in že izgi- španske osvajalce-konkvista- njajo tisočletne civilizacije, dorje, ki so uničevali in ro- FRANCI HORVAT tfALW-v Uiok'Vvo.S;, P-P-^a sem- AvtoiolM Žcatvi - iMlo, 0B.03., 1 don, 319 €; IzebraievoM safen Dhlocta - KMn - iwMlius, 01.03., 4 dni; C»>tlW PofJenon« • ovtobus, 03. in 10.03., 1 dan. POTOVANJA - lETALO: JordoAl - -TwSo, 18. a M od 792 «; (glpt • ----------- HI. IUI., 17. in 24.02., i dni, »J M9 «; Eg^ ia kriior|H« f !«• 6 dni, 698 €; Ist^, 2e.02., S ikii. . .iHri99«;E9^iakriior|H«P«NI. Pot«Mt H »mtkM, 24.02., i im, od 9Si €, DiN. 23.02., 9.02., S ikii, 375 €; Nm> rerfc, 28.02., S dni, 7N €. PItOMOCUSKANNUDB&HEGESOTHYS Tel.: 03 7345166 www.drovüisdosko.si ZIMSKA PROFESIONALNA NEGA Koži povrne prožnost, elastičnost in naroven sijaj ter jo navlaži, obnovi in nahrani. V JANUARJU IN FEBRUARJU 20% POPUST + DARILO: intenzivni serum za podaljšano nego C*na s pepurtem : 36,83 EUR/8.824 SIT In kako se počutijo Prekmur-d, vajeni ravnice, v naših hn-bih? »Od časa do časa me le kar malo strah. Srečali smo se z novimi ljudmi, novm okoljem, ne vemo še, kako nas bodo sprejeli domačini, okoličani, gostje ... Rad bi. da bi hitro našli skupno besedo. Je prijetno, lepo, a povsem drugače od naše ravnice. S tem se bo pač treba sprijazniti. Upam. da bomo podrli vse ovire m kmalu tudi sami zaživeli planinsko življenje,« Kaj pa jezikovne ovu-e? Bodo z gosti govorili ali »guča-li«? »V ponudbo bomo poskusili vnesti tudi ta del naše kulture. Med našimi specialiteta-mi je tudi prekmui^čina. Poskusili bomo ljudi navaditi vsaj na nekaj prekmurskih izrazov, ki so za vse tudi bolj zanimivi.« BRST Foto: GREGOR KATiC Novi Hyundai getz in veseli nagradni iztet za naročnike Novega tednika! Pri žrebanju bomo upoštevali vse dosedanje naročnike in vse, iti bodo naročilnico poslali na naš naslov do vključno sobote, 13. januarja. NOVI TEDNIK 23 Obraba kolka Bralka iz Celja želi izvedeti, zakaj zdravniška komisija v Celju zavarovancem ne daje možnosti zdravljenja v toplicah v primerih obrabe kolka, za kar je treba v zdravilišče v Laškem. Po njenih informacijah je, na primer v Ljubljani ali Postojni, takšna možnost zavarovancem dana. Damjan Kos, direktor sektorja za informiranje in odnose z javnostmi v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), odgovarja; »Obveščam vas, da o upravičenosti do zdraviliškega zdravljenja - v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter skladno s prvim odstavkom 197. člena Pravil obveznega zdravstvene^ zavarovanja (v nadaljevanju; pravila) - odloča imenovani zdravnik ZZZS. Pri svoji od-loätvi je vezan predvsem na 44. in 45. člen pravil, Artro-za velikih sklepov (kolki, kolena) s funkcionalno prizadetostjo je indikacija za zdraviliško zdravljenje, v kolikor je pričakovati bistveno izboljšanje zdravstvenega stanja za daljši čas, povrnitev funkcionalnih in delovnih sposobnosti in preprečitev napredovanja bolezni ali slabšanja zdravstvenega stanja za daljši čas. V kolikor se zavarovanec z odločbo imenovanega zdravnika ZZZS ne strinja, ima vsekakor vedno možnost pritožbe na zdravstveno komisijo zavoda oziroma drugega sodnega varstva. Odgovor na konkretno vprašanje je nemogoč, saj je na razpolago premalo podatkov. Pri tem se zavarovanka lahko vedno oglasi na oddelku nadzornih zdravnikov v celjski območni enoti ZZZS, radiocelje 95.9 100.3 90.6 MHz kjer ji bomo na konkretno vprašanje najbrž lažje odgovorih.« Podgane? Bralka je v kleti starejše hiše v Celju, kjer hrani ozimnico, opazila na jabol-kah okrogle ugrize neke živali, široke približno štiri centimetre. Zanima jo, če gre za ugrize podgan ter kaj naj v tem primeru stori, da bi te živali pregnala. Ali mora plačati strokovno uničenje podgan sama oziroma ali to poravna država? Janez Kopač, vodja službe za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje (informacije na tel. štev.; 42-51-200); «Bralka ima po vsej verjetnosti v hiši glodalce - miši ali podgane. ZZV Celje skrbi za redno izvajanje deratizacije in s tem preprečuje nevarnost pojava nalezljivih bolezni ter zmanjšuje gospodarsko škodo. Preventivno deratizacijo izvaja v kanalizacijskem omrežju, na smetiščih, v kletnih prostorih stanovanjskih zgradb, prehranskih obratih, podjetjih, vrtcih in šolah. Bralka bo kot lastnica zasebne hiše morala stroške za deratizacijo poravnati sama. Stroški so odvisni od velikosti hiše, predvidoma znašajo približno 5.000 tolarjev.« Sekanje v goxdu Bralka iz Celja je podedovala v Savinjski dolini gozd ter želi iz njega prodati posamezno drevje. Pri FULL COOL FINALE: 19. JANUAR BOWLING PLANETA TUŠ OB 18. URI GOSTA: MAJASLATINŠEK AMŽEJ PEŽAN VSTOPNINE NI! GENERALNI POKROVTTEU orifiame tem jo zanima, kakšen je podrobni postopek ter koliko drevja lahko proda in kam. Prav tako želi izvedeti, ali mora sama poskrbeti za seko tega drevja. Miran Orožim, vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije v Celjii, odgovarja; «Količina lesa, ki se ga sme posekati v gozdu, je opredeljena v gozdnogospodarskih načriih. Drevje, ki se sme posekati, obeležijo krajevno pristojni revimi gozdarji, zaposleni v Zavodu za gozdove Slovenije. Lastniku, po skupnem pregledu gozda in obeležbi dreves, izda ustrezno odločbo (odkazilo drevja je brezplačno], po izdani odločbi pa sme lastnica obeležena dre- vesa posekati. V kolikor za to nevarno delo ni usposobljena, je primerneje, da poišče ustrezno usposobljenega se-kača ali podjetje, pri čemer je zaradi konkurence in čim nižjih stroškov prav, da vpraša več izvajalcev del. Po izvedbi sečnje in spravila lesa se lahko odloči, kaj bo z lesom storila; lahko ga ima za lastno uporabo ali pa ga proda najboljšemu ponudniku, Nekatera izvajalska podjetja nudijo tudi odkupe na panju, tiar pomeni, da izvajalec ponudi ceno za stoječ les, odra-čuna pa si stroške sečnje in spravila. O samih cenah in stroških je na osnovi skopih podatkov težko več povedati. Najboljše je, da se bralka oglasi osebno na krajevni enoti Zavoda za gozdove v Žalcu na Savinjski cesti 59 ali po telefonu 57 18 588 (vsak delovni dan med 7. in 8. uro zjutraj). Tam bo dobila podrobnejša navodila in nasvete, na osnovi katerih se bo lažje odločila, kaj bo s podedovanim gozdom storila.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne tc-ste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. wwwwvwvww? evrom startamo ceneje! • Cvetliini med TUŠ 1kg/ ■ 87 /i. , \ meä rj- Več kot 1.000 izdelkov z evrom se cenejših. Z uvedbo evra (€) smo v trgovinah Tuš dodatno zniž-ali cene več kot 1.000 izdelkom priznanih proizva označba za več kot 600 izdelkov, ki je garancija, da ste izbrali kakovostne in pred ^KCIW označba za več kot 400 aktualnih izdelkov vsak mesec, ki imajo še posebej znižar Qim^iO^ označba za 20 izjemno kakovostnih Izdelkov vsak mesec, ki so na voljo vsem član tus Kjer dobre stvari stanejo manj 24 ^RMUQ. Kl^ BERETE TEDENSKI SPORED J RADIA CELJE 5.00 ZaCetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7,00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10,15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Ko ti ostane le še volja (svoje želje pošljite na radiodTadioce-lje.com, fotografije na www.radiocelje.cora), 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Ritmi, 13.00 Odmev - Reševanje spora na plečih zavarovancev - ponovitev, 14,00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 1745 Jack pot. 18.00 Glasbeni trojček. 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 23.00 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Ko ti ostane le še volja- ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Kranj) 5-00 Začetek jutranjega programa, 5,30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Jelka Kapun iz Rimskih TopUc, bivša predsednica KS in vsestranska ženska, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5 in Domače 4 - veliki finale, 12.00 Novice, 12 .10 Pesem slovenske dežele, 13 .00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Katrca - Klavdija Winder - ansambel Cvet in Veseli svatje, 23.00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev). 24.00 SNOP (Radio Kranj) PONEDELJEK. 15. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne infonnacije, 6.00 Pordčilo OKC, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSio, 8.00 PoročUa, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice. 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.0 valčkov - Kaj je full, kaj je cool, kaj je demo top? Kaj je Full Cool Demo Top? Gre za izbor mladih pevskih talentov, ki ^ v uredništvu Novega tednika in Radia Ce-Ij e pripravljamo že deseto leto in se bo zaključilo z javno finalno oddajo 19. januarja ob 18. uri na Bowlingu Planeta Tuš v Celju. Predstavili se bodo mladi pevski talenti Stande 18 let, ki jih je izbralo občinstvo in tisti, ki jih je izbrala strokovna komisija, Po nastopu boste lahko z SMS-glasovanjem za najboljše oddali glas, svoje glasove pa bo prištela še strokovna komisija. Najboljša v kategoriji do in nad 14 let bosta dobila snemanje lastne skladbe. Izbirali bomo tudi najboljši scenski nastop, ki pa ga bo izbrala Kaly, pevka v skupini Select in voditeljica oddaje Music info na TV Celje. Za dobro razpoloženje bosta poskrbela tudi Maja Sla-tinšek in Anžej Dežan. bB TUJAIESTVKA 1. WHATGOESAROUND... -JUSTINTIMBERIAKE (2) 2. SUNNY-BONEYM&MOUSSET. (5) 3. AliGOOD-m!U3S(COMETOAN . END) - NELLY RJRTADO (7) 4. BOOGIE 2 NITE-BOOPf LUV (31 5. WIND nUP-GWEN ŠTEFANI (2) 6. SHAME-MONROSE M) 7. YEAH YEAH-BDDYl (4) lO-FlDEliTY-REGINASPEKTOR DOMAČA LISTVICA 1. UJETI SVET-TINKARA 2. HEY0J-6PACK&JKUfi 3. ZADNJI ROK-NUDE 4. KOTROMEQINJULUA-ANŽEJDEŽAN 5. SAimJVA-NINA 6. FENIKS-ZEUS 7 KDAJ.ČENEZOAJ-EVAČERNE 8. SHENU-LARA-B 9, POLNA LUNA-MONIKA PUCEU 10,SlfflWAJSANJAVA-0MAR PREDLOGA ZATUJOlfSTVlCO: HGW MANY TIMES, HOW MANY UES-PUSSYCATDOILS HITMEUP-GlAFAnRELL Nejc Oblak. Na zelenici 4, Celje lira Upovlek. Alme Kariinove 2, Celje Full Cool Demo Topa, vsako sobota ob 20. uri. Novice, 19.15 Vrtiljak polk in 1 Bum ter anambel Stanka Fajsa z Diamanti, 24,00 SNOP (Radio Ptuj) ' TOREK. 16. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12,15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika. 17.45 Jack pot. 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz. 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Oermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) 5.00 Začetek jutranjega programa - sredina rdeča nit je jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 PoročUo OKC, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika R^lo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, lO.OONovice. 11,00 Kulturni mozaik, 11.15 Zeleni val na obisku, 12.1X) Novice, 13.20 Mali O - pošta. 13 .30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Filmsko platno, 1700 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Pop čvek - povabiU vas bomo na javno finalno oddajo FuD Cool Demo lop, ki bo 19. januarja na Bovriingu Planeta TüS v Celju, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Robin) ČETRTEK, jaiuiai 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Promeme informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.20 Čigav glas seže v deveto vas?, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8,45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, lO.OO Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice. 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.15 Jackpot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Robin) 5.00 Začetek jutranjega progama, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Promeme informacije, 6.00 PoročUo OKC, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, e.OOPoFOČila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9,30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.20 Halo, Terme SPA Rogaška, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdra-viUšče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje -s hiti prežeto popoldne, 15,00 Šport danes, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 1745 Jack pot, 18,00 FuU Cool Demo Top - izbor mladih pevskih talentov Radia Ceye - prenos javne finable prireditve iz Bonrlinga Planeta lUš v Celju -vstopnine ni!, 23.00 YT Ubel, 24.00 SNOP (Radio Univox) Ženska tisočih idej VRTILJAK POLK IN VALČKOV Nekdanjo predsednico KS Rimske Toplice Jalko Kapun nekateri imenujejo tudi ženska tisočih idej, V Rimske Toplice jo je iz Maribora pripeljala ljubezen. Tu si je ustvarila družino, se zaposlila v vrtcu in se pridružila številnim društvom v Rimskih Toplicah, kjer je bila aktivna vrsto let. Pred štirimi leti jo je pot zanesla tudi v politične vode. Postala je »mati županja« Rimskih Toplic. Po njeni zaslugi se v Rimskih Toplicah marsikaj dogaja, čeprav jih nemčdo trdi drugače. Kapunova je tudi vneta zagovornica samostojne občine Rimske Toplice in mama igralke Alje Kapun, njen cilj pa je med drugim dokončati priročnik za sodelovanje s starši na področju predšolske vzgoje. O vsem tem in še čem se bomo z nedeljsko gostjo pogovarjali v oddaji Znanci pred mikrofonom. _______H 5 plus L UŽIVAJVSAKDAN-ZAPBJIVKE (3) 2. NAJBDLfPATASVETANOČ-MOOfaJAM (5) FANTJEZERAŠKEGORE 4. NOVOtEINAPESEM-KIAVŽAR6RANE 5, izlahovCvnasovCe-ANS. ZUPAN SLOVENSKiH 5 plus 3. PESEMZAMffl-VANDROVCI 4. TOVORNJAK«-POGUM 5. SPOMIN N/ ■ ■ Znova Katrca Oddaja Katrca bo tudi letos na sporedu vsako nedeljo zvečer. Za silvestrovo je oddaja odpadla zaradi posebnega süvestrske-ga programa, minuE teden pa zaradi številnih čestitk in pozdravov naših poslušalk in poslušalcev. To nedeljo se boste s Katrco in voditeljico Klavdijo Winder lahko znova zabavali od 20. do 23. ure. v goste pa je tokrat povabila ansambel Cvet in Vesele svate. www.radiocelje.com Čigav glas seže v deveto vas? V jutranjem programu na Radiu Celje se gremo vsak četrtek skrivalnice z znanimi Slovenci, Poslušalci skritega gosta ali gostjo prepoznavajo po glasu, ki mu ga včasih, da naloga ni prelahka, tudi nekoliko spremenimo. Tako so poslušalci doslej že odkrili Miho Alujevi-ča. Vito Mavrič. Anico Kumer, Lojzeta Peterleta, Majo Šumej ... in bili za to tudi nagrajeni. Čigav glas pa bo segel v deveto vas prihodnjič? Poslušajte četrtkov jutranji program. ' flDIIII 25 Črno-belo je zimzeleno! Salvador Dali, slavni slikar in ekscentričen nergač, je za svojo intelektualno-umetniško sušo v glavi pogosto krivil mesece v letu. Tako je ob svoji ponovolet-ni krizi potamal, da je vsega kriv januar, ker pač »ja-nuarizira«. Ali opažate, da to počne tudi vaš januar? To krizo, ki jo pogojuje nenadno mrtvilo po bučnem decembru, je treba kajpada nemudoma pregnati. Vendar, kako? Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal, so bili ironični že naši predniki. Izkušnje kažejo, da res ne kaže raču- nali na kakšne mitske sile, temveč je treba zadeve vzeti v svoje roke. Za uspešno preusmerjanje počutja v bolj optimistično, so med drugim na svetu tudi sezonske razprodaje oblačil in obutve. In, če smo že pri Daiiju - on je na vprašanje, kaj je moda, izstrelil: »Moda je to, kar gre iz mode!« Ujemite torej letošnjo za tretjino ali celo polovico cenejšo odhajajočo modo. Kajti ob sezonskih razprodajah lahko padejo tudi predsodki in očitki, da so to pravzaprav le marketinš-ke manifestacije, seveda, če boste ob pravem času oziroma med prvimi na pravem mestu. In kaj kupiti? Kar potrebujete ali kar vam je všeč! Vendar, čeprav se splača, ni treba na razprodajah pograbiti vsega, kar bi nam utegnilo kdaj priti prav Se vam ne zdi, da je bolje že doma razmisliti, kje so liste »šibke točke« v vaši garderobni omari in s čim bi lahko zaokrožili, osvežili staro modno podobo? Da bo nakup zadetek v polno, z malo daljšo dobo aktualnosti, morda le diskretna ideja. Kaj pravite na večno svežo barvno kombinacijo, uporabno in všečno za oko - vsaj tako, kot je zimzelena popevka vselej všečna za uho? Ja, znova smo pri črno-beli barvni navezi! Kupite si belo čipkasto bluzo, lahko viktorijansko z visoko dvig- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK njenim in ob vratu oprijetim ovratnikom, bel plašč, črn suknjič, belo srajco, črn plašč ... Ali modne bele rokavice, črao-bel šal, francosko bare-to, eno izmed variacij Cha-nelovega kosrimčka s črno obrobljeno belo jopico ... Morda vam bo nakup prinesel še več zadovoljstva, če novo oblačilo sami prenovite - s krzneno obrobo, z drugačnimi gumbi ... ^ TEDENSKA ASTROLOSKA ^ NAPOVED / ' Petek, 12. januar: Obeta se zelo prijetno druženje z ljudmi, pokaže se lahko tudi zadovoljstvo na čustvenem področju. Sproščeno boste lahko uživali v vsem, kar bo ta dan ponudil, morda tudi na kakšnem doslej neraziskanem področju. Nezavedne sile bodo tokrat močnejše, spomini se bodo prebujali in v vas sprožah reakcije, nekaterih v dani situaciji ne boste sposobni nadzorovati. Želja po usklajenih odnosih bo ta mesec močnejša, v ospredju bodo tudi razmerja, ki se bodo morala uravnotežiti ali uskladiti. Na zasebnem področju bomo Izredno komu-nikarivni in željni sprostitve in zabave. Luna preide v Škorpijona. SPREJEMAMO NAROČILA ZA LETNE ASTROLOŠKE NAPOVEDI CORDANA 041 404 935, DOLORES 090 14 28 27. Sobota, 13. januar: Morda v prvih urah dneva misli ne bodo okretne, pojavlja se lahko tudi raztresenost in pozabljivost. Zasanjani in sa-njavi boste tudi popoldne in zvečer, a vas to ne bo preveč obremenilo, da ne bi mogli napredovati. Razmerja bodo spet stopila v ospredje, želeli boste napredovati na finančnem področju, Zadeve se vseeno ne bodo odvijale z veliko hitrostjo, zato boste lahko zadovoljni, če naredite tiste prve korake k izboljšanju nastalih situacij. Nedelja, 14. januar: Luna bo tvorila prelep vpliv s Soncem, zato je dan osrečujoč in energetsko izredno prehoden. Zadovoljstvo je v ospredju že v jutranjih urah, pričakujete lahko dobre novice. V ljubezni se zadeve počasi umirjajo, za afere pa še vedno ostaja nevarnost, zaLo svetujemo previdno ravnanje. Dan je pozitiven tudi za razne špekulacije in dogovore, saj delovanje Neptuna vpUva na prevarante, laži so lahko pogostejše in marsikdo težko loči zrno od plev Možen je stik s tujino ah celo potovanje, še zlasti, če ste to nameravali v preteklem obdobju. Ponedeljek, 15. januar: Luna pada, čas je za novosti, več pozornosti je treba nameniti zunanjemu izgledu, zamenjavi vsega, kar vam je odveč in se vam zdi neuporabno. Pozitiven dan, zlasti se boste umirili zaradi prestopa Merkurja v Vodnarja. Dan boste lahko izkoristili za sprostitev in prijetno druženje z ljudmi. Zaradi močnega vpliva planetov boste pokroviteljski in zaščitniški do ljudi. V negativnem pomenu energija lahko poudarja nerganje, sitnarjenje ... Torek, 16. januar: Luna v Strelcu bo v lepem položaju z mističnim Neptunom. To prinaša odlično nezavedno zaznavo, ideje, povečano domišljijo in slikovite sanje. Zaradi ugodnega položaja Lune s Saturnom lahko ugodno rešite kakšno poslovno ali uradno zadevo. Mars vstopa v Kozoroga, kar prinaša v prihodnje nepopustljivost pri ravnanju. Položaj je odličen za Kozoroge, Bike in Device. Pozno zvečer bo Luna na isti stopinji s Plutonom. To bo povzročilo željo in potrebo po spremembah. Sreda, 17. januar: Luna že ponoči prestopa v Kozoroga in se na svoji poti sreča z Marsom. To je močan položaj, ki prinaša ogromno energije. Od vas je odvisno, kako jo boste usmerili. Svetujem, da se ukvarjate s fizično zahtevnejšim delom in rekreacijo. Ta položaj močneje deluje na Kozoroge, Rake, Tehtnice in Ovne. Pazite, da ne boste preveč razgreti, prehitri ali nepopustljivi. Četrtek, 18. januar: Dan ne obeta posebnih aspektov planetov. Luna v Kozorogu bo že malo po polnoči v lepem sekstilu z Uranom. To ^Uhko najavlja kakšno prijetno spremembo, lahko tudi presenečenje. Astrologinji CORDANA in DOLORES ASTR0LO61NJÄ gsm 041 404 935 astrologinia.gordana@siol,net www.gortJar»a.si ASTROLOGtNJA DOLORES 09043 61 090 14 28 27 gsm: 041519265 napovedi, prime|}aina analiza astrologlnja@do!ores.si wwwjk)lores.si L m a ŠTAJERSKI VAL 26 ZAÄVTÖMOBIUSTE Ml TEDNIK Vsak.torekliHptek! Napradno žrebanje za naročnike Novega tednika 17. januarja na Radiu Celje! Pri žrebanju bomo upoštevali vse dosedanje naročnike in vse, ki bodo naročilnico poslali na naš naslov do vključno sobote, 13. januarja. Mercedesi na pregled DaimlerChrysler oziroma Mercedes Benz ni dobro za- rov so to mercedesi razreda čel letošnjega leta. A in B in tudi C, in sicer tisti, Tovarna namreč na izred- nji pregled kliče 130 tisoč ki so jih naredili med majem ni tehnični oziroma sicerš- mercedesov. V večini prime- 2005 in majem 2006. Dacia logan tudi kombi Na lanskem pai (em salonu je Dacia predstavila koi vedenko logana. Ta hip še ni povsem jasno, kdaj se bo avto, ki gre v limuzinski izvedbi dobro v promet, pojavil v Sloveniji, znane pa so že cene za Nemčijo. Tako naj bi v varianti z 1,4-lilrskim bencinskim motorjem in 75 KM stala nekako 8.400 evrov Vsekakor bo cena eden od najpomembnejših razlogov'za nakup. Ro+som Sksletova 13.3000CEUE delovno mesto prodajalec vosil. -najmanj v. stopnja izobrazbe .delovne izkušnje. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh ne naslov podjetja. Opel prenovil astro Marca 2004 je nemški Opel poslal na trg novo astro oziroma astro tretje generacije. Sedaj je prišel čas njene prenove, kajti številke so dokazovale, da ne more več ustrezno konkurirati v nižjem srednjem razredu. Kot napovedujejo, se bo prenovljena astra na u^ pojavila marca. Spremembe pa bodo zelo previdne, za marsikatero oko tako rekoč neopazne. Tako bo maska bolj kro- mirana, kot je bila doslej, nekoliko drugačen bo motorni pokrov, nove so zadnje luči, prednja maska bo imela podobo sa-tovja, karavan bo dobil aluminijaste strešne nosilce.., Izjemno široka bo (tako kot doslej") tudi ponudba motorjev. Ti bodo ponujali od najmanj 90 do največ 240 KM, posebej pa kaže omeniti dve izvedenki 1,6-litrskega bencinskega štiri-valjnika in dva 1,7-litrska tur- bodize ^egata. Prvi ben- cinski motor ponuja 85 kW/ 115 KM, medtem ko zmore turbo varianta tega agregata 132 kW oziroma 180 KM. Nova dizelska motorja zmoreta 81 k-W/110 KM oziroma 92 kW/ 125 KM in bosta oba serijsko opremljena s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom. Vse kaže, da se bo prenovljena astra tudi na slovenskem ti^ pojavila spomladi. Enkrat pet, dvakrat po štiri zvezdice Evropski konzorcij Euro-NCAP je opravil preskusno trčenje še treh novih avtomobilov. Rezultati niso najbolj ugodni. Tako je nova honda civic dobila samo štiri zvezdice. Pri čelnem trčenju bi lahko prišlo do nevarnih poškodb kolen oziroma stegen, poleg tega se je pedal za plin ob trčenju za več kot deset centimetrov pomaknil v notranjost kabine. Kia carnival je prav tako dobil štiri zvezdice, največjo nevarnost pa bi predstavljal motor oziroma blok motojja, ki se je v tem pri- meru premaknil nazaj proti kabini. Vseh pet zvezdic je dobi! lexus IS, vendar tudi ni šJo brez problemov: zavorni pedal se je namreč pomaknil v vozniki prostor in bi lahko poškodoval voznikova oziroma sovoznikova stopala. ® Dada logan kombi Toyota bo gradila Japonska Tbyota očitno nima problemov, kajti vse kaže, da bo v kratkem postala prva avtomobilska hiša na svetu po obsegu izdelave. To potrjujejo tudi načrti. Tako naj bi Japonci postavili nove tovarne v ZDA, Indiji in na Kitajskem. Skupaj naj bi v teh tovarnah naredili več kot 450 tisoč avtomobilov. Očitno se bo načrt najprej uresničil v Indiji, kjer naj bi nova tovarna začela delati leta 2009, tam pa naj bi v letu dni naredili do 150 tisoč avtomobilov. PSA bo imel športna terenca Glede na to, da gredo športni terenci (SUV) izjemno dobro v promet, je bilo samo vprašanje časa, kdaj •^e bosta v tem razredu po-tavila še oba člana skupine PSA, torej Citrožn in Peugeot. Oba modela sta nastala ob pomoči japonskega Mitsubis-hija, pri čemer se bo pri Peu-geotu imenoval 4007, pri Ci-troenu pa C-crosser. Zanimivo je, da bo vsaj na začetku oba avtomobila poganjal 2,2-litrski turbodizelski motor, ki je skupno delo s Fordom, razvijal pa bo 115 kW in imel 380 Nm navora. V dolžino bosta avtomobila me- Peugeot40a7 rila po 464 centimetrov, nav- njega dela. Tako citroen kot zven pa bosta seveda razno- peugeot naj bi na trge pripe-lika predvsem zaradi pred- Ijala julija. mw- 27 itednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti ■ 4 maie oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Ceiie - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. GOZDARSKI VITLI MAmIk ..................................3361 KnOVČE, I» ^ P ti^-J HIDRAVLIČNI CEPILNIKI •d i lo 201. pigoi pni» dikMKcMifa I« lrdl«iq PRODAM tlI110aiKleliiikH93,liH).krGniiin,uio4 ■iprodiiii,.Tcikto«04«413-111. 82» SUlAIB|uflyl,»4«l,li»lkm!,re>.Jo 11/2007, reg. po d{^iivoru, prodam, Iel.l«n03tS9M7l, p nCEDES 240 Eli<«ln,liMk 19)9, VSI oprema, prevožooih 166.000 km, predam, ■ooioa :o stonjil manidis. Toli-foo04164H9l. Š20 HILTS.po Wh, otoški oitosodež,9do 19 kg, elektm gmdbono omotko, pre-dom.I.lifon040;54J16. loo FORD fiesta, lehiik 1996, dnjgo loslnkfl, prevoženih 103.000 km, reg. do 19.2. 2007, prodom. lelofoa 031 156^»^, paHdoo. STROJI PRODAM KOSILNICO Bes, kon 127, prodom ali menjam za goli 2,od letnika 1990 naprej. Telefon 031 709^23. 27 GOZDAKSKO vMo Kipan, 41, dobro diranj«-no, malo rabljeno, prodom. Cena po dogovoru.TelefonOSI 509-687. 107 SAME3583.,reg..iHug,dvobroidni,»seje zelo ohronjono, prodam. Telefon 041 935-S95. ž 8 ŽAGO zo razrez hlodovine prodam. Telefon 041 771-513. 33 If PO ohranjeno kosilnico Bc prodam. Tele-l«i 5739-047, zvečer. lii TRAKTOR Štore 404, s kahiM in kompresorjem, prodam. Telefon 041 447-1B2.64 TROSILfCTojfun In Sip, dvopokonrna voljo 35z,{lsternoCrelna,2700l,SlpKovi Pionir,20in19,plug14{ol,0ll,lnit10 col, frezo Gorenje, 2 m, predsetvenik, 240šiiina,rota{]jskikosilnicl»p,210[ii 165(01,Dojc far, 185(ni,dvoosnopriki> 11(0 kiper, dva žitno kombojno Klos in krožno brano, prodom. Telefon 041 297-961. Š17 SAMONAKUIMO Sip 17<, sejalnko Oh, za koruzo, dvorednoin puholnik Tajfun, no traktorski pogon, prodom. Telefon 041 261-676. ica VINOGRADNIŠKI troktor Londini 6560 S 4-4, z orisinafnokobino, 3700 delovnih ur, letnik 1993, prodom. Telefon 041 52M92. p ojnimi, investicijskimi in tržnimi aktivnostmi ter zaposlovanjem najboljših kadrov želimo biti najboljši partner podjetjem in državam v svetu na področju identifikacije, vamosti in poslovnega UNIVERZITETNO ALI VISOKOSTROKOVNO IZOBRAZBO STROJNIŠTVA (m/ž) Vodja oddelka vvzdrževanju bo odgovoren za: • predlaganje naro5l tehničnega materiala in rezervnih delov, • nadzor dela - izkoriščenost časa, materiala in kakovosti, • vodenje oddelka in strokovna pomoč ter uvajanje novih delavcev, • zaustavitev proizvodnega procesa, • koordiniranje dela operativcev, uhnologije In planiranja za potrebe vzdrževanja strojev, • ažurna izvedba vzdrževalnih del, • nadzor izvajanja nalog iz VZD in požarne varnosti. Zahtevane kompetence: • univ. ali VS stopnja izobrazba - smer strojništvo, • aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, • znanje za delo s produlnl MS Office, •znanje AutoCad • potrdilo o nekaznovanosti, • vsaj 24 mesecev delovnih izkušenj • usmerjenost k ciljem, • kreativnost in iniciativnost, • sposobnost timskega dela in vodenje ljudi,. • občutek za urejenost, • osebni zgled in etičnost, • organizacijske sposobnosti. Ponujamo: • dinamično delovno okolje, • možnost dodatnega usposabljanja glede na stopnjo predznanja, • možnost strokovnega napredovanja, • plačilo glede na uspešnost. Delovno razmerje bo sklenjeno m določen čas enega leta (s šest mesečnim poskusnim delom), z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Prijave z vsemi dokazili pošljite v osinih dneh po objavi oglasa na naslov: Cetis, d.d., Celje, Kadrovsko-splošna služba (prijava na razpis) Čopova 24, 3000 Celje 03/42-63-122 in 031 342 118 PROMETZNEPHENrätNAMI ;ilAKU> PRODAJA, NIUai.CEWrVE ÄS SIA«0»AIUE,da65m',pkiaahilai,g»o.l-00, btez posredaikov, kupi starejši por. lolofoa 041999460. S143! ODDAM OHE)IUENOfloi.i>.oo|.vNa.iYosi,prib-liio.60mMl.o.dsl,opi.,,.,oipred-plaiilo,odd.m.IeHoo 041 62H14, 040215-152. B3 VCEUU,ooOlaka,oddomeiot[Hioo!taio-«.ie,3Bm', BRIKEIE m kuijova prodam. Telefon 051 63H04. U16 PROMM KRAVO simdthimvnojem.Telefan04l 771-513- 33 5AII05T0JII1 poslovno stanovanjski objekt (350m'|,v(el|u|l]ivo|,zaporobnim dovaljeojum, oddam v nojem. Telefon 041731-787. 4« OPREMUEN gostinski lokal s sobomi oddamo. Tahifon03l 38M52. že ZRAVEHI 160 m'poslovnih prostorov z urejenimi porkimimi mesti. Telefon 0417254)92. POSIOn Prester zo skladišča ali droge dejavm>st(IOOm'),no bivši Emo, oddam. Telefi Kovom lrguvCelja,addomTJalan 051 376-969. 216 V(EUII,naliubljauskicostl,addomdelaa apreml jene enosobno slonovonjB- Telefon 04187B-984. ia NAJAMEM PAR najame enoinpol oli dvosobno stono-vonjevCelio.Telalan031 690-550. iräM 5TAN0VAIUE išče štiričlonsko družina. To-lroj.Telefan05l428-30l. 99 SPRUMEM v PRELEPEM kreju, no deželi, sprejmem poštene ljudi uu stonovonje, nojroje mlajšo upokojeuko. Telefon 041 860-399- ,32 10 d- ko - Tlf"°04f »EČteB, štorih od 14 dni do 3-mesecev in mloda krova zo zakol, prodom Telefon (0315795-511. 829 KllAVO,brBia3mosaco,lolico,sloro7mese-cev, obe simeatolki, prodam. Telefon 031 347-309- Szs BIKCE simeniolco, težke 180 do 200 kg, prodamTolefon04l 794-301. 127 PRAŠIČA, tožkogo 170 kg, mesnato posmo, krmljanego z domačo bruno, prodam. TelefonS726-275. 2i6 rilŠlČA, 220 kg, domačo ia{o,kollmimož- 261-676- ' m ŽREBICO, store 8 mesecev, zelo h^o in mlrm),prodom-Telefon041 286-488. S29 ENEGApsia