štev. 4. V Novem Mestu 15, febi-uurja 1893, IX. letnik. ovice. Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo 1 gld., ZA pol leta 50 kr, — Naročnino sprejema tisniti dati, plaća za dvostopno petit-vrsto 8 kr, za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo. enkrat, dvaki-at 12 kr., trikrat 16 kr. SiW^X^VX ' škofovstva slavno vladajočega papeža v dan 19. februarija 1893. ^ećna slava doni Tebi, Leon, StrAžnik sivolasi cerkve svete, Poglavái' Katoličanov čete, Slava, čast Ti v vekov veki Toda, česar nikdar nisi slutil, — Milost božja Te je vêla dalje: Na večér življenja Te pozvál je Klic Gospodov — v večni Sim. Petdeseto leto z diiém današnjim Zatonílo je v vihtlrnem časi, Kar vladiki Tebi glavo krasi Apostolske rcitre žar.*) V sever jasni danes duh Ti plôve; V stolno mesto Belgije bogate,**) Na vrhé Ferv&ije gorate,f) Kjer Ti ljubljen biva rod. Tam vladika živel si, osivel. Delal, molil v blagor drage čede, Kj'iatove razlagal Ji besede Dobrim vsem prijatelj drag. In zainénil mitro si s tijáro, V čolnič Petrov Čvrst krmár si stopil, Z umom in svetostjo ga oklopil, — čil za vesla si prijél. Cerkev zveličalno Bog dobrotni Tebi, Leon, v varstvo je izročil, S íábo svetu nov je zor napočil : Žarna Ti si — Jul z neOd^.ff) Da Človeštvo dolgo še obsevaš. Tisoč pi'ôsenj danes v širnem svetu Dviga se k nebeškemu Očetu Tebi blagosti iiroséč. Bog Te živi, Čuvaj, Oče sveti, SolnČne dal starostne Ti podAri, Sveti cerkvi dolgo Te obvari, — Slava Tebi v vekov veki ios. PodkórenĚan. •) Mitrti je škdfitva kapa. **) V Helgiji iii) lti)i Lctm XÍII. pajieíev ))oslaue[;, f) v Puriižiji pa uaJikiij', -[-J-) z ueltft" iiiiajo (lajiež iiriiiiick kakor bo imeli prejSiiji Fg IX. iiriimek „križ od kriia". ňi i Gospodarsko stvari, Škropilnica inženirja M. Živica v Trstu. Kakor do zdaj že vsako )eto, od kar prro-nospera trtam tako silno škoduje, opozarjamo (udi letos naèe viiiog'radiiike na pravočasno ški'opljenje trt. O veliki koristi tega dela danes paè skoraj ni vež potrebno ^--ovoriti, ker je proocitna, Le pokusili je treba vlansko vino iz iekropijeiiili in ne-àkropljenih trt. Tito se prodaja danes po 14 do 20, da že celo po 23 gld, vedro, drugo pa komaj po 7 do 10 gld. Kak razloiiek je pa tudi v lesn skropljenih in neškropijenih trt?! Prve imajo kaj močne, popohionia do/.oijene mladike, druge pa hirajo, da jih je kar grdo videti, ob režiij: ne bode skoi'aj kje palcev — čepov — pužiati, kje že-ie napnencev — Ěpaioiiov' Ta Se na nekaj moiatno naše vinogradnike opozaijati. Po neinžkih, francoskih itd. strokovnih řasnikiii, oglaSajo se vedno bolj pogostoina vii^o gradniki, katrri Irde, da v pravilno škropljenili vinogra dih trtna uS kříj poíasi," da se celo kar uië ne napre duje. Da, oglasil se je že celo strokovnjak (Oger), kateri je neki popolnoma uŽive trte globoko do koretiik odkopal, ter jih % giiličiio tekočino, kakoraiia ae rahi za škropljenje trt, prav dobro poškropil ter zopet za^nl. Trle BO pričele na to bujno îîiïiKî'; Človeški jezik. (šaljiv opis. Spjřtil iv. Š ) „Saj imam na jeziku, samo povedati ne morem", tako toïi marsikdo, ki bi rad kaj yuhiW, pa se ne more domisliti pripravnih besedi. Potem pa pride kdo drug, ki mu „vzame besedo z jeiika", no, potlej pa ze gre. Podobno se godi človeku, ko hoče govoriti o človeškem jeziku. Vsakovrstni iiiimki, 8 katerimi so počastili zlobni jeziki jezik, cn'. dolg, namazan, gibčen, oster, liudoben, namočen, opravljiv, priliznjen, hinavski, Birupen, prepirljiv, zbadljiv — cele litanije! silijo mu v spomin na jciik Toraj prav opravičeno lahko reče; „Saj imam na jeziku, samo povedati no morem, preyeč je za enkrat". Ker nam ni mogoče kar na celem razložiti vseh jezikovih lastausti, skužajoio jih spoznati po- rasti, daairavtio so bile že kaj močno oslabele in uèi so na korenikah skoraj po;)olnoma zginile. Torej kedo bo Se tako neumen, tako kar bedast, da svojih trt tudi v tekočem letu ne bode škropil? Gotovo nihče, razun k večeniu tisti, kateri je toliko reven, da niti tolike ne premore, kolikor bi ga galica stala. Za škropljenje treba je pa tudi še priprav. Revež vzame za M. lahko škafeo in snopček sliime. Za večjega in toi'ej tudi preniožriejiega po,sestnika vinogradov pac to več ne zadostuje. Prepočasi mu gre delo iz pod rok in galične tekočine se preve5 potrati in to ne, da bi bile trte tako poškropljene, kakor morajo biti — namreč čez in čez popolnoma. Za vei^ega posestnika vinogradov treba že poselmih strojev — škropilnic. Pa praša se, katera škropilnica je pt najboljša, najpriporočljivejSa? Gotovo tista, katera opravija delo prav povoljno, v vsakem obziru prav dobro in katera pri vsem tem le malo st-ane. In taka řkropiljiica je gotovo ona, katero je iziiirvij naš rojak, inženir g. M. Živic v Trstu, in katriiui,ren Jia podjezičiio kost! Zgornja ji'zikova stran je nekoliko izbočena; po sredi pa je prcdeljcn jezik z neznatno zarezo v dve jednaki polovici. Zakaj )« ta zareza, še ni določeno : najbrž zaradi IcpSegii ! Spodaj pa je jezik pritijeii na ustne žleze; samo ob robovih in na predjijem koncu je prost. Njegova oidika ni stalna: včasih je dnljSi in o/ji, včji^ib širji in krajši — kakor mu pač bolje ugaja. Po dolgem in poČez je prevle'eii z brezštevilnimi čutnicami — zato je pa tudi tako luhlco pregibljiv in tako uren. Na koncu in na robovih je posejan s premnogimi bradavičicami, s katerimi človek oknša. Te bradaviČice nam povedo, kaj je voda in kaj je vino, kedaj vzivamo sladke, kedaj grenke, kedaj kisle, kedaj prijetne, kedaj zoprne jedi. Jezik je uboga stvarica, ki nima kosti, : prav kakor riV tniÍT- dí^Xn utaro anknjo. Tudi jeziku ^bi ac iiiuiuu. oiuu^ tjU^iia, oe ne bi biJ tako krepko poHioř. imamo, V Ljubljani se je osnovalo „Vza-jem.io podporno društvo", ki daje priliko z malimi tedenskimi doneski prihraniti si v 7 ieiili iiv 6 mesecih čez 200 gld. Pa kako je o-novatio? Kedor pristopi, mora obljubili, da liode\|ita-Čeval vsaki teden 50 kr, skozi .sedt-m let in šosL mestccv — torej vi)la('a skupaj 11)5 gbl.; kar ikh ima to društvo v tem času liobička, lo se razdeli med čtane, ki so bili sedem in pol let pri dru.šlvu, kar bode pač zneslo kacih pet goliinaijev. odstotkov n.i /gor.ij imniovium vplačano svoto, Kedor [irisiopi k društvu, inia vže prvi. d.in pravico, prositi pu.-iojila, ki se mu dovoli rado, ako ima potrebno varsilvo ali zastavo. Obresti pa plačuje od posojila po krajearjili vsaki teden sproti, iieeimo, da si izposodiš 100 goldinarjev. Plačevati ti bode treba navadni donesek 50 kr, zraven še 14 kr, za obresti, skupaj íi4 kr, vsaki ledeu. Ali v tem prav za prav sam sebi plačuje« ob^esti^ dasi plačuješ po sedem od sto, ker dobiyaS od tistih 50 kr., katere p'ačuješ na teden, dobiček — dividendo — po pet odstotkov, torej plačaš od posojila prav za prav samo dva odsliotka obresti — kar gotovo ni predrago. — Recimo dalje: rokodelski pomočnik daje vsaki teden 50 kr. — in to je mogoče skoraj vsacemu, ako hoče — v enem letu ima 2(î goldinarjev in delež dobička — v sedmih letih iii sestili mesecih pa potegne nad 20O goldinarjev ter postane lahko sam svoj — mojster. Koliko je rokodelcev, ki prav brez potrebe vsako nedeljo zapravijo več kakor dvakrat 50 kr, — kako lahko pridejo do premoženja z rosiu) voljo, ako pristopijo „Vzajemno zavarovalnemu društvu v Ljubljani!" — Sedem let bode moral ostati pri društvu — toraj moral hraniti. Tudi če si kaj izposodi, vendar njegov denar zavaiuvan. Toda dva in trideset junakov ga čuva noč in dan: skriva se za zobe Seveda pade v hudih bojih marsikateri i/.med njih, pa to niČ ae dé. NaLiomesti se z novim. Zdaj pa tudi vsakdo vedi, zakaj si nekateri ljudje dajo napraviti nove zobe. Osramočen bodi oni, ki je trdil, da se godi to iz nečimurnosti. ali pi zato, da se Škrbe ne bi videle! Vzrok je jasen ia očiten: jezik mora biti dobro zavarovan, da se mu kaj ne pripeti ,SpIoh je jezik zelo srečen ud človeškega telesa. Koli-koknit se pregrtši! Ali je zato kaznovan? Nikoli! Kako j)a liočemo do njega? Naj bi bila v^esa tako predrzna, joj, to bi je natezali in vlekli! No, sicer morajo pi tudi mnogokaj pretrpeti namesto jezika; dostikrat uhlji čutijo, kako je jezik nepreviden in hudoben. Jeziku se godi dobro, kakor ribi v vodi. Saj je pa tudi zares zmeraj na mokrem, kakor riba. Zato je pa tudi vedno zdrav, kakor riba v vodi. Kako rado te trga po glavi, koU-kokraL te bolé zobje, uSesa, oči — sami soBec^je ostane v kaai in m'j iic?;, pre- ii'k'd iiîjeiiovaiie^a časa se mu dolg odteg'iie od zneska, ki se mu ima izplavati. Kaj pa ře kedo iiiuia poroštva, bode li dobil posojilo? Od îaéetka iie, ker mora društvo paziti, d;t ne bode imelo zgiibe; ali koje vplaíeval kake dve leti po 50 tedeiiskili krajcarjev, potem pa vže laliko dobi Paj kaoih 37 gld., ker so varstvo njegova vplačila. Draátyu na Čelu so g'ospodje, katerim se sme popolnoma zaupati. Radi tega prifakujemo, da bodo nasi ljudje iic iiižth in srednjih stanov obilo pristopali It društvu. Kedor se želi bolj podučiti, tiaj le piše po pravila v Ljubljano in dobi je. čas za vpisanje je podnljšan do 1 maja — le da je truba vse zaostalo od 1. februarja dalje doplařati. Torej pristopajte pridno, gotovo se bodete prepričali, kako koristno je to druSLvo. Ako pa ne boš mogel pristopiti letosnjej skupini — pa v poštno hranilnico z iiovť^i — drugo leto je da^ pa vzajemnemu podpornemu dru^itvu ! Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Iz naše mile domovine ne vemo kíij posebnega. Vrli Korošci bijejo ljut boj z nadletnimi liberalnimi Nemci, ki bi nas najraje kar s svela apravili. Zadnje zborovanje prekoristnega katoliškega narodnega in gospodarskega društva se jim je vrlo obnese) — celo zagri/xni Nemci govore o njem. Tadi nekaj, minister Gauř jeob-Ijuliil, da bode skrbel, tU se v Gorici in Trstu ustanove po postavi potrebne slovenske šole. Da bi le ne ostalo samo prt obljubi gospodje labonj se ne bodo vdali radi ! V državnem zboru je priporočal poslanec Roser, naj se kmetijstvo pod-učuje na vseh ljudskih šolah. Gotovo bi bilo stokrat bolje, kakor je sedaj marsikaj, iesar se morejo otroci učiti, da hitfo pozabijo — ne rabijo pa nikdar ne! — NaS vrli poslanec g. Pťeifer se je zopet krepko potegin'1 za ubogo Dolenjsko, ki so bili poškodovani po vremenskih nimali — ter obžaloval, da vlada doslej ni niČ storila, da-si je meseca decembra kazal, kolika revščina je tu in tam po Dolenjskem. Finančni minister jo naznanil, da hoče dati 500.000 kvintalov soli po 5 gld. za živinorejce kot živinsko krmsko sol. Dolgo jo je vže zahtehteval državni zbor — slednjič vendar dosegel Upamo, da bodo Hvinorejci pridno segali po soli. Vlada je objavila program za novo večino, katere pa še nima — in je skorej tudi ne bode dobila, Program ni tič ne miž — pač pa precej ugoden liberalnim Nemcem, Tafe se bode gotovo prepričal, da se dandanes s polovičarstvom več ne dosega namen. Ali bel ali Črn, to edino je možko pa tudi možno, Vže sedaj je videti, da s tem programom nobena stranka ni zadovoljna. Kaj jo novega po širokem svetu? Predenj danes obrnemo kamo drugam svoj pogled, ozrimo se v slavni Rim! Tanio je Častitljiv starček, ki kakor jastio solnce na nabu sveti, a tudi vse obrača na-se — slavîii papeŽ Leon XIII. iiaâ sveti oČe. V nedeljo dné li), t. m, bodo obhajali 50Ietnico, od kar so bili posvečeni v škofa. Redek dogodek je 50letnica maSnišíva in slovesno se obhaia, ali kako redko se pa zgodi, da doživi kedo 50. leto v žkoibvskej časti. To srečo imajo ježíkovi! — a on ni skoraj nikoli bolan. Da pa vendar ne pozabi, kako betežuo je č]ove.^ko telo, doleti ga včasih tudi kaj. To-le so bolezm", ki ga pokore; viietje, rak, mrtvoud, podaljšanje ali makrogiosija, razne otekline in pa neizogibna — jetika. Oteklin, vnetja, raka in nirtvouda jeziko-vega pač ni treba razlagati. Toda kaj pa je makroglosija ali podaljšanje? Temu se je jezik podaljšal, ali kar je ravno tisto: ta ima makro-glosijo, pravimo onemu nesrečnežu, kateremu je jezik tako otekel, da nima prostora v ustih, temiič da išče utehe zunaj zobnih mej, Ê, to je huda bolezen, Bog iia.s je varuj ! Morda tudi ne bi Škodovala besedica o jetiki, za katero boleha jezik. Ni^, ta se začenja z malimi mehurčki na robovih njegovih, konec je pa seveda, kakor pri jetiki vselej — žalosten. — Po mnenju nekaterih čudakov so ženske z jezikom bolj obdarjene kakor možaki. A nasprotniki jiti ostro zavračajo, ČeŠ mož ima tudi tu prednost, ker njegov jezik kaže sTojo moč na govorniških odrih, pri javnih shodih in drugod. Posredovati in nn'riti ne kaže; pritisnejo naj namreč Še ženske same — Bog znaj, kako bi se izteklo ! — Ce odgovorimo ěe na vprašanje, zakaj je jezik ravno v ustih in ne kje drugje na našem telesu, končan je njegov popis. Nekateri na to ne vedó kar nič Črhniti ; nekateri pa menijo, da zato, ker bi bila nsta sicer preveč prazna. Skoraj najpametnejše jo je res potegniti z drugimi. Zdaj ko nam je znano, kakšen je jezik, razložiti nam je še imenitno vprašanje, zakaj ga imamo. Nekdo se je brez daljšega premišljevanja tako-le odrezal, ko mu je bilo na to odgovoriti ; „Da spoznamo, ali je človek zdrav ali bolelien. Kedar je jezik ves bel iti suh — je slabo znamenje!" No, nekaj je že to, nekaj. Vendar zasledimo brez , osebnih težav se druge njegove ualoge in uloge. Jezik rabimo namreč, da okušamo jedi in tvorimo razne glasove, recimo, da govorimo, pojemo, žvižgamo, stokamo in se smejemo. (Da^e prill odigif.) naS sveli OČe — kako bi se ne veselili dû verni njiii otroci ? Kako bi so ne radovali j)rav!m, ako poraisHmo še, kaj so ravno sedanji papež /.a nas, za cerkev, za vesoljni svet? Prav ob kratkem rečemo; malo je bilo doslej mňž na prestolu sv. Petra, ki bi bili storili toliko blagor človeštva, kakor ravno sedanji. Cerkev se je od njih^vht-danjem jako razširila in ukrepiia, kakor na Skotskem, v lloáni, Indiji, vseveniej Ameriki, Avstraliji in drng-od. Slovanskima apostoloma ss. Ciriln in Metodu so oni skazali vei)o éast, da so veleli vesoljjiemu katoliškemu svetu lastili Ju kot svetnika. Pa koliko so se trudili po svojih učenih cnciklikah (papeževih pismih, ki so namenjeni za vso cerkev kaiolióko) za pravo srečo Človeštva — nobena reč ne uide njihovemu paznemu oiesu ; kakov naj bode zakon, kako vrejena krsèatiska država, kako pog-ubiie so skrivne druibe, kako naj bode razmerje delavcem in delod;ijiilcenj, kako naj se jiomaga na krščanskej podlag-i delavskim stanovom, o po-litiČnej avtoriteti, prostosti itd. Svet se Čudi duhu velikej^a našeg-a papeža, nidi se ter ga spoštuje. Celo drugoverni vladarji so se vže večkrat obrnili do njega za svet, pa tudi posIuAali modre njegove razsodbe. Jji sedaj tekíDUjejo [^o cclfm svetu celo mesta, ki se ne odlikujejo ravno po svojej verskej gorečnosti, povsod se skiisajo pravim, kako bi po-slavili 50 letnico Leona Xlíi. — Božja previdnost nam ga je uhranila tako dolgo. Bodimo jej hvaležni, veselimo se! Praznujmo imenitni dogodek, a zlasti pn motimo za dragoceno življenje starčka Leona XIII. v Vatikanu. IJog ga ohrani âe leta in leta v biagor in slavo svojej cerkvi! Grda panamska afera na Francoskem je končana: sodnija je obsodila nekaj gospodov, ki so si daljaii stotisočake pod prste, za nekaj let pod kjuč, med njimi tudi starega imenitnega moža Lese psa, ki je prekopal zemsko ožino Suez med Azijo in Afriko. Go/ovo pa je, da veliko več goljufov — gospodov se hodi prostih po Francoskih tleb. Nekaj prav podobnega imajo tudi na Lahkem. Neka „banka romana" je goljufala ljudi kar za B5 milijoiiov, ker je izdala bankovce, ki niso bili /, ničem pokriti, Da se je pa mogla varno Čutiti, je podkupovala državne poslance ; samo neki Dc Zcrbi je dobival baje na nje po 400.000 irankov na leto. Zoper tega moža so vže pričeli preiskavo. Ruski cesarjevič je bil nekaj dui v Hero-liim. (jovori se, da so se radi tega razmere med Uusijo in Nemčijo jako zboljsaie. Cesarjevič je namreč razjasnil, da se Rusija s Francijo ne zveže, Kusi si ne dajo od nikogar vezati rok. Bolgarski knez Koburžan mnogim zlasti ^e K-usiji ni po volji. Radi bi se ga iznebili. Ker ga pa najbolj varuje odlofm minister Štambulov, se boj obrača posebno zoper tega. Na Angleškem bodo obravnavali predlogo, da se katoliškim Iroem dá veča samostojnost. Kako bode, pač se ne vemo; želimo pa, da se slednjič vendar vrnejo tem vrlim katoličanom pravice. katere jim je jela Angleška jemali prtsd 300 leti. Píáe se uam: Iz Ljubljane. — (Velečastni gospod Jozfji Marn — umrl), Prenehata je biti žila jedueiuu izmej najbolj odiiénejih in najbolj učenih tiínoy cele Slovenije, — velečastnega gospoda Jožtjíá Marna, viteza Franiišek-.TožeťovegA reda, upokojenega profesorja, častnega, kanonika, predsednika „Matice Slovenske" itd. ni več mej živimi, odstrigla mu je smrt nit življenja 27. prosinca tekočega leta ob desetih dopoldne po dolgi in muíni bolezni. Blagi pokojnik je zagledal luč sveta v Staugi na Dolenjskem, 13. sušca 1832 leta. Šolal se je v Ljubljani jako izvj'stno in bil gojenec knezoškoiijskmu deškemu semenišči] „Alojzijevišče". Leta 18-iS se je začelo v Avstriji vsled nove ustave vse nekako živahiio gibati. M torej čuda, če so se tudi dijaki višjih šol v Ljubljani s svetim ognjem niivdnâilî za domaSo stvar. Uciuci-Alojzniki so ustanovili hišen list „Duuičico" in se p]'idno nrili v njej v uiateniem jeziku; jedeu glavnih sotruduikov, in leta 1851. celo urednik, ji je bil naš Marn. V javnosti se je menda rajiii najprvo oglasil leta 1849. v drugem tečaju „Vedeža" in v „Zgodnji Danici". Leta 185^, je pisal za Janežičevo „Bčelo", leta 1853. in 54. jiridno podj)iral „Danico," in leto nato popi'avljal „Wolťov" slovar. V tem je dovršil bogoslovje. Prigovajjali so mu videč njegovo nadarjenost in marljivost, naj se gre na Dunaj naprej izobraževat, a vsie.i krhkega zdravja se ni vdal tej želji, temveč je šel v Horjul za duhovnega pomočnika. Leta 1837. je pomagal sestavljati Volcu slovensko sveto iiismo, in še to leto ga pokličejo kot naniestnega učitelja jiredavat v VIIL in VIL razred slovensčino na ljubljansko gimnazijo. Naslednje leto je učit po vseh šolali ki'ščanski nauk. Leta 11:159. je bil potrjen za učitelja veroznanstva na nižji gimnaziji, in leto nato je malone samouk naredil preskušajo iz slovenščine. Leta 18tí3. ae je praznovala kar najbolj slovesno po vsem Slovanstvu tisočletni ca, kar sta sveta blago-vestnika; Ciril in brat njegov Metodij, i»rižgala sinovom Slave blagodejno luč svete vere, in iz vseh pokrajin so vreli na grob Metodov v moravski Velehrad unuki onih, katerim je on, z bratom Cirilom pokazal pot h Kiistu. Tudi Slovenci so potovali tje, mej njimi — naš Marn. Pa ne-le, da je šel počastit blagovestnikov grob, on je tndi izdal v spomiu na ta važen dogodek in uredil izborno knjigo, z imenom: „Zlati vek", v katero je i sam spisal več sostavkov. Uprav tega leta (1863.) je tudi sostavil slovnico slovenskega jezika in začel izdajati znaui „Jezičnik", katerega je spravil ua dan celo tiideset zvezkov in a katei'im se je posebno proslavil in zagotovil si trajen spomin pri poznih rodovih, pri i'odovih, ki bodo živeli po naših pokrajinah, ko vže ne bo več njegovega prahu. Leta 18B0, je izdal „Kopit,aijevo spomenico," Leta ] 865. se je ustanovila „Matica vSloveuska". Takoj iz početka je bil voljen v njen odbor, opravljal leta a, in jftj leta 1886. zanjo goreňe in je bil tudi marljiv 1867. službo zapisnikaija in ključarji postal celo predsednik in delovai Tspeáno do zadnjega dilia. Vseskozi sotrudiiik „íígodnji Danici" in „Slovencu". Leta 1890. je bil povzdignjen v častuefja kanonika, in dve leti potem {189ÍÍ) je prosil za pokoj od iicifeljskega posla, kateri se mu je tudi podelil. Pa ne-le samo to, «eaar sam ga je ob tej priliki visoko počastil — odlikoval ga je namreč s FranČiaek-Joiefovim vitežkim redom za muoge njegove zasluge in za njegovo dolgo delovanje na trudapolneni šolskem polju. Omenjena odlika se mu je pripela na prsi, pod katerimi je bilo toli blag« srce, lansko leto, na dan cesaijevega godu, t. j. 4. vinotoka, v okrašeni telovadnici tukajšnje gimnazije. Cela Slovenija se je veselila tega i-adostnega dogodka iu želela proslavljenemu sinu svojemu, da bi užival bolj pokojne dni ua večer svojega življenja y največji Mreči in miru ter nam podaril zveat marnosti svoji še nmrsikakak plov bistrega svojega uma. Toda ni se zgodilo tako; ugasnila mu je luč življenja prosiin™, grob nam je za vedno odtegnil moža, ki je atal v \Tsti našili največjih velikanov-učenjakov. Kaj naui je bil blagi pokojnik, in kflj smo ž njim izgubili, to pač najbolj kaže veličasten njegov pogreb, kakorânili monk ni mnogo doživela stara I^jubljuna. V nedeljo, 29. prosinca ob pol petih popoldne prišli so milostni knez in škof sami pred stanovanje umi'lega, blagoslovili ostanke njegove, vodili jib mej gromovitim petjem gg. bogoslovcev v stolnico, opravili tu slovesni „miserere" in izročili nato veleč. g. proatii Leonardu Klotutarj« vodstvo mrtvaškega sprevoda, ki se je sedaj kaj veličastno i'azvil. Na čelu so stopale učenke Lichtenthurnove sirotišnice, nato gojeud „Ma-rianum-a" in mladež obeh gimnazij s svojimi profesorji. Šolski mladini je sledilo katoliško rokodeljsko društvo, katoliška družba. Za njo so se neala redovna znamenja umrlega, venci, in naposled je pri.Šla na vrsto krBta, pied katero je korakala duhovščina, za njo pa je šlo veliko odlične gospode in nebi'oj priprostega ljudstva. Skozi cerkev svetega Krištofa so sîi pogi'ebci s pokojnikom k jami in ga spustili vanjo. Sedaj so se opravile za njim navadne molitve, zapela ae pretresljiva „Nad zvezdami" tako mogočno, da se je krejiko razlegala po tem mirnem jirostoru, in nato je stopil k grobu g, prof. Leveč in se v kratkih, a tembolj krepkih besedah po.slovi! od rajnega, predno ga zaJirije gi'uda prsti. Ko je skoučal, začelo se je votlo bobnenje — in veleč. g. J. Ifarna je sprejela v svoje naročje mati zemlja, in seda pričakuje vstajenja na mestu, kjer spé dolgo spanja naši Zamik, Jurčič, Levstik in mnogi drugi. Tak je bil pogreb rajnega, pogreb tak, kakoršen se mu je spodobil — veličasten. Z g. llajnom nas je zapustil mož-iičenjak, priljubljen učitelj, duhovnik brezmadežnega slovesa iu ph>dovit pisatelj. Res je, da, kedar grob po takem velikanu —--nemilo zine, Angelj iist na avetii mine; in res, da bolj'ga srca ni imela Slovenija, kakor je bilo arce rajnega. Pa ne bodimo preveč žalostni, kajti smemo upati, da je pokojni vže v nebesih, kjer bo prosil za nas, z» Slovence pri — Bogu. Te vrstice naj bodo kot šopek c^^etek, položene na gi-ob dragega učitelja od hvaležnega učenca. M. P. Iz Dobrove pri Ljubljani. — Veliko sem vže bral v „Dolenjskih Novicah" o sadjereji. Sadite jablane, hiTiške za stare zobe. Ta naníí sle vže dostikrat ponavljali Dolenjcem; da hi Vas le ubogali; saj jim je sedaj treba tem bolj, ker trta več noče dajati toliko sladke kapljice, kakor v starih dobi'ih časih. Naši Dubrovčani ae sploh ravnajo po zgornjem nauku — seveda ue vsi, Sadjereja pri nas od leta do leta bolj imju'eiliije. Naš vrli midučitelj imm je pri tem najlepši vzgled. Napravil je šolski vrt. ki meri Čez 10 arov, pa se sme tudi primerjati z najboljšimi na Kranjskem. Učenci se kaj pridno uče, pridno sadé; o tem se lahko prepnča vsakdo, ki gre skozi našo faro. Pa vendai' ne mislite, da se prej pri nas ni nič storilo; o tudi pred 30, 50 leti «mo imeli vže dobre iu pridne sadjerejce. Za vzgled Vam povem samo enega — France Bizjak na DraŽovniku pii Dobrovi se peča s sadjerejo vže čez 50 let! Tisoče in tisoče drevesec je vže šlo i« njegovega vi'ta na razne strani Kranjske. Tudi sedaj ima še prelep sadnjak mladih jal)olk in hrnsek. Z izvrstno robo in pa prav po ceiii rad vatreže vsakemu, ki se nanj obrne. Priporočam vrlega moža zlasti bližnjim rojakom; prepričan sem, da bodete pop(dno zadovoljni. Domače vesti. (Pozor!) Di'agi bi'alci, ne pozabite brati današnjega članka o škr o ii I j enj i Î (Udanostne izjave) naš. mil.^kuezoškofii so poslale dalje občine: Vrli pri Vinici. Šturije v vi-pavskej dolini pa trg Vače. — Slava vrlim možem; odločno je treba stati za prepričanje katoliško. Odločnost bodi moževa čast! (Šole ua gimnaziji) so sklenile pivo polletje 11. t. m., kakor čujemo z dobrim vspehom. Le 28 odstotkov izmed dijakov ni doseglo povoljuega vspeha. Prosto imajo do pepeluičiie srede. t (Umrl je v KnstHiijevici znani gostilničar in mesar BuČar, — v Novem' Mestu i)a cestar — stari „grenadir" Doblehar. — („Novomeška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda") je imela svoj redni letni občni zbor dué 9. t. m, pri mnogobrojni udeležbi. Iz poročila načelništva smo povzeli da je nje glavno delovanje obstalo v nabiranji doneskov iu razpošiljanji do glavnega vodstva v Ljubljani došlih knjig. jPodružnica je našla največ zanimanja od Novomeščanov, nasprotno se pa okoličani le malo za njo brigajo iu je imela udov skupaj 77 in sicer 2 pokrovitelja, 16 ustanov-nikov in .59 letnikov; pokrovitelja sta ji g. Viktor llohrman iz Ljubljane in telovadno društvo „Dolenjski Sokol". Občni zbor je izrekel vsem podpornikom, posebno jia gostom v Bruiinerjevi gostilni in g. Antonu Virantu za nabiranje prostovoljnih doneskov toplo zahvalo in sklenil prirediti v korist družbe večjo gledališčno predstavo. V načelništvo za tekoče leto so bili izvoljeni : prvomestnikom g. Janez Krajec; zapisnikarjem: g. Otmar Skale; blagajnikom: g. Karol Rozman in tem namestnikom gg. : Jan. M echora, Ivan Vrhovec in Jurij Pfeifer. Zastimikoma v velikej skupščini s - izvoljena kakor lani gg. prof. Novak in Vrhovec. Novo načelništvo bo glavno skrb in vse moči obračalo v to, da pridobi naša velevažua družba sv Cirila in Metoda kar mogoče zdatno podporo. (Gledé na korist družbe same smo nekaj izpustili. Vi'edništvo.) (V odboroví suji kmetijske podruž-" nice) dné 6. t. m. se je sklenilo: 1.) lia se ustanovi za gospodarje Novomeškega okrAja kmetijsko bral II i CO, in sicer v hiši rokodelskih pomoŘnikov v Novem Meatii, kjer je potreben prostor blagodiiSuo prepustilo alav. na(";elništvo te dnižbe, in da se naprosi za sodelovanje gosp. R. Dolénca, vodja de želene kmetijske šole na Gnuii; 2.) da se napravi podružnična knjižnica, za katero je izprositi potrebne knjige pri udili in prijateljih kmetijske podružnice; 3.) da se ogradi podružnična trtnica z boilečo žičuo ograjo; 4.) da se obrne podružnica Se jedenkrát na veleslav, deželni odbor s prošujo za podporo in brez-pla6no podelitev ameriških trt, potrebnih za nasad trtnice; 5.) da se naroĚi poti'ebiia množina modre galice. (Nedeljska kmetijska bralniea) se bode otvorila v nedeljo din'i 19. t. ni. ob polu 9. dopolndne T biSi katoliške družbe rokodelskih pomočnikov v Novem Me.'itu. Vabimo tedaj vse gospodarje, da v prav obilnem .številu pridejo ter se zberó v liiši rokodelskih pomočnikov, kjer se bode namen in korist bralnice natančno razložil. ozirom na to, da je VHtop v bralnico dovoljen vsem gospodarjem in sploh odraslim kmetovalskim mládencem, in z ozirom iia to, da se bode v hranilnici brezplačno dobival potreben poduk v kmetijskili zadevah, pričakujemo, da bodo kmetovalííi radi zaliajali v to bra-lnico, ki je name-n.iena v vsakem oziru le njim v korist. (Vodnikova veselica) v Novomeskej Čitalnici je bila jako sijajna in prav obilo obiskana. Gotovo je, l:>ila kakor tudi drui^a ieta — venec vseh novomeških predpuitnih veselic. (Katoliška družba rokodelskih pomočnikov) je napravila 12. t. m. svojo tlrngo Veselico, pri katerej so rokodelci zopet pokazali spretnost in pridnost. Šaljiva deklamacija je vgajaia; pomočnik K. ima prijeten gla^ in zna vrlo prednašati, G. dr. Marinko pa nam je v kratkih potezah v svojem govoru pokazal velikost in pomembo slavnega Leona XIII. /.lasti še glede na Slovane in dekvske sloje. Igra „Pravda" se je ponavljala, ali ngajala kakor leta 1891. — Le vrlo naprej gg, pomočniki! Trud bode rodil obilno sadfi. (Nesreče.) V Gotni Vasi se je 9. iebi-narja necega voznika devetletni sin obešal na voz, ki ga je pa tako nesrečno pritisnil ob steno, da bode težko ozdravil. — V Šmai'iji pod Ljubljano je 7. februarja nekega delavca v predoru (tunehi) zadel kamen n p do smrti ubil. — 1.1, m. je v Mirni Peci pri grajenju železnice podsula zemlja i;iletnega dečka Josipa Pugelj-a iz Vel. Kala. (Na Radlici pri Bučki) je umrl pri sestrah magdalenai'ioali upokojeni duhoven g. Val. Orehek. Pokojni je bil blaga duša; posvečen 1.1H74. Služboval je v Svibnem, v Šent-Lorencu, v Cemseniku, v Št. Jniju pod Kumom. Več let vže je^ bil bolehen, radi česar je stopil v pokoj, ' -y ■ (Skrajna surovost). Kaj že moram storiti? ^JBmu okna razbiti, pa paziti, dá me nihče ne vidi. Ako me obdolže, tožim ga pot'jm radi razžaljenja časti iu gotovo — da gotovo pride še vrh tega pod kljuČ. Veselja ne bode potem konca; zloži) hodem potem pesem, ter jo vsaki dan povzročitelju trikrat pri z vinom obloženi mizi prepeval — oh tako ginljivo, kakor sem vže vajen, — sanjalo se je dne 30,^oktobra xvečtí]' komaj dvajseto leto spolnivšeuin F. Š. v go- stilni pri Berdavsn, ker je na- skrinji siml. Pa menda v naj prijetnejših sanjah izbiidi ga grostilničarjev nemili glas, zahtevajoč, da naj gre tje spat, kjer se je napil — in sel je. Pa ne k počitku, ampak tje in nameril na okno. K sreči odletel je nevarni sunek ob okviru, ter razbil samo dve šipi in napravil še nekoliko druga škode. Pomilovanja vredni pa ni v svojemu junaškemu ponosu premislil, da ga pri svitu lune tudi navadno oko iahko spozna in preveč .zaupajoč sanjarijam šal ga je tožit tistega, kateremu je napravil škodo in strali, pa je voljno potrpěl, tožiti ga brez vzroka. S tožbo pa je propal. A stvar se je na samo sebi maščevala. Preiskava je prišla od druge strani in sanjar je bil dne 11. januarja t. 1. za krivega spoznan in obsojen. Ilazsodbe je bil pa ta junak še vesel — morda še gi'e enkrat tje k Brdavsu na skrinjo spat. Pa Še naj katera ligiptarca reče, da niso aanje resnične? (Vreme.) Jug je vendar jel zadnje dneve pi-liati ter topiti debelo snežno odejo. Ponoči od 12. na 13. je sicer zopet palo malo snega; aH ker imamo vnovič lepo, se pač nadejamo, da kmetovalcu kmala zasijejo krasni dnevi, da bode prej mogoče prijeti za delo. (V Podi'ažu pri Trati) nad Škoijo Loko je 2iiletni sin ubil lastno mater, ker mu ni hotela dati boljših jedil. Gi'ozno, kamo pridemo! (Popravek). V zadnjem listu se je po prezreaju i vrinila neka čudna napaka v insérât: 14 let starega P iaso.a — pač ni saj nni nož ne prizanaša toliko časa! Mfjasec je star 14 mesecev. Toi-ej gospodaiji — le po njem ! Vabilo k družbi sv. Mohorja. Navada je že, da se poleg „družbinega oglasnika" vsako leto .še posebej zglasimo ob času, ko se po slovenskih poki'ajinah nabirajo stari in novi udje družbe sv. Mohorja, Zvesti tej navadi obračamo se tudi letos do milih naših rojakov s pnjiiznim povabilom; Pristopite zopet, komur je to le količkaj mogoče, v kolo bratov in sester povsod znane bratovščine, ki Vam za boren goldinar pripravlja v dušni in tele.sni hasek sest lepih in dragocenih knjig, po vrhu pa ponuja še obilno duhovnih dobrot za opravljanje vsakdanje bra-tovske molitve! Podvizajte se, da ne zamudite pristopu odločenega obroka dni 5. susca — da prej ko prej zvemo, koliko izvodov družbinih knjig .se ima v tiskarni natisniti Icr se tjvko izognemo nepotrebnih troSkov. fíližnjim rojakom, koroškim Slovencem pa še posebej polagamo gorečo željo in prošnjo na srce, naj ostanejo di-užbi zvesti ne samo dosedanji udje, ampak naj bi jih pristopilo se toliko novih (zlasti, koder jih je zdaj bilo še malo), da bomo vsem drugim Slovencem v največjo radost mogli vprihodnje zapisiiti: krške ákofije število vsaj 5000! Da se bode pa spet vršilo vse redno in točno in tudi izpolnile naše nade in želje, v to so nam porok izkušeni ČČ. gg. drnžbini poverjeniki in sploh vsi goreči gg. duhovniki slovenski, ki storijo v tem oziru, kav morejo, — njim ni treba še le posebnega vabila ali priporočila, oni ne čakajo prošnje. Mirno Vam torej, Čestiti bratje! zaupamo bližnjo prihodujost Mohorjeve družbe. Vemo, da Vas stane tako naraščajoča di'užba ob nahiri mnogo truda, skrbi in požrtvovalnosti: prosimo le vstrajnosti — plačaj bo Bog! Knjige se priiejajo iste, kakor ao naznanjene v družbinem oglasniku letošnjega koledarja, Slomšekov: „Življenja srečen pot" ima tri dele: I, nauke, II. vzglede in IIL molitve, ktarim so dostavljene na- Tàdne litanije; tako bo služila knjižica kot popolen molitvenik, ki se iiaroč» laliko ttidi izvirno vezan ali ? ttsnje z zlato obrezo po bO kr., ali pa v platuo z mdečo obrezo po 40 kr. Ob ttíj priliki izrekamo pretjivno zahvalo velei. gosp. KonraduŠnap-u, kanoniku prvostolne cerkve Zagrebške, ki je družbi preil kratkim poslal obveznico v vi-iidnosti 100 gld. „h molbom: da me medju utemeljitelje cienjenoi^a Vašega družtva npiaaU izvolite". VeltissHHJiižin iidnuliijak, župnik in tli-žaviii ^kj-sUtiHC pokojni Božidar llaič pa je bil družbi volil BO gld, ktmh Hnio po odbitih o(l.s;totkili i-aviiokai' prejeli 45 rM. Bog daj Vileitm možu nebesa 1 V CelovRU, dné 5. svečana ]B93. Odbor, Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu išče vrtnarskega pomocníka popolnoma vesíega v sadjarstvu, vinogradarstvu in kolikor toliko tudi v zelenjadarstvu iii cvetlièarstvu. Plača je 252 gold, na leto iii prosto stanovanje brez lirane, s hrano pa 144 gold. Nastop službe I, marca 1.1. — Dalje kupi tudi vodstvo hrastove doge 9!» uap]'avo dveh sodov po 20 hektolitrov. Doge nioi'ajo titj suhe. (38) Županstvo Šmartno pri Litiji naznanja, da je c. kr. dež. vlada dovolila dva živinska semnja ^ in sicer v torek po 14. februarji t. j, o sv. Valentinu in v torek po 8. septembru ali 'ina.5i. Živina bode letoa obn semnja mitnine (cula) prosta. (50) timartno pn. Liiiji, dné 30. januarja 1S93. Deset centov dobrega krompirja ima na prodaj skupaj ali pa na drobno Fi-anr Saje, m HriiStiTeo, ťara Protiiia. krepkega zdravja in lepega obnašanja, sprejmeta se takoj v prvi dolenjski mlin na valčke, kjei' dobita tudi primerno plaío. Oglasiti ťe je v Bajnofu pri Novem Mestu. (4i) Na prodaj nova hiša! v Kandiji 10 minut od Novefla Mesta, je nainodaJ nova hiša, katera je na jako lepem kraju in je pripravna za gostilno ali kakega rokodelca. Hiša sestoji 8 treh sob, pri katerej řío tudi klet svinjak in njiva. Vse to se proda po jako nizki ceni. Naiočila naj se pošiljajo v Kanttijo pri Novem Mestu št. 56. (ris-i) Oznanilo. Posojilnica v Crnomlji, regiatrovana zadruga i neomejeno zavezo, ima 26, februarja t. L svoj redni občni ssbor in sifiT pojjoluíiiití ]jr^iie(ra blaj^a; iiii zanesljivost iiieliaiiiziiia pa enu leto jaim'dni, — (^'enjeiii nnroEniki «e ihokÍ) propriinti, ila muje bbgd ni zauicii.iati z diittujKkiui blH^oiu, vzlic temu, d» prodajem ilnbro blago za res nizko ceno, Popravila izvršujem točno in asmesiijivo ter jíiiiiíiiii za dobro izvribo. — Viianjini naroiiiikmii pomrežein jio želji z obratno poiito. d) If:^' Ilustrované ceniku pošljem na zahtevanje |io poŠti brezplačno In poštnine prosto m i redila veliko zalogo i'«znega žita najboljšili vi'i>t, katťinga bosta po s])odaj zaKiianiovaiiili ceiiali prodajala in sicer star mernik: lepe, čvrste, drobne, suhe koruze á I. yld. 20 kr. pšenico I (}ld. 80 kr., rži I gld. 40 kr., ječmena I gld. 10 kr, ovsa 90 kr,, prosa I gld. 40 kr. itd. Tudi priiioroiata svojo veliko zalogo špecerijskega blaga in raziiovj>tno blago za obleke, vse vrste mok in otrobov, kakoi- tudi najboljše železo za vozove, pluge itd. Kupujeta vedno vse domače pridelke, kakor: jajca, tnaslo, kimelj, deteljo, volno, èeàminovo kožo itd. po najvišjih tržnih cenah. Z zagotovilom točne in dobre postrežbe z najboljšim blayom se priporočata hehinger