f ......— — ^ Tke UrtMt Slovenian Daily in the United Stales. lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. i Italija si skuša opraoci., MUSSOLINI JE DAL UVESTI ZLATO VALUTO Italija je stabilizirala liro na zlatem standardu in sicer devetnajst lir za en dolar. — Dobila je $125,000,000 kredita. — Zvezna reservna banka, Angleška banka i n Morganova banka so podprle italijanski poskus. RIM, Italija, 22. decembra. — Odpravljenje prisilne valute ter povratek lire na zlati standard sta bila sklenjena na važnem kabinetnem sestanku včeraj zvečer, kateremu je predsedoval sam Mussolini. Vrednost papirnate lire je bila določena na 19 ia dolar, 92.46 na angleški funt in 3.46 na.zlato liro. - Dekret, ki avtorizira to konverzijo, je bil uveljavljen takoj. Akcija vlade je prišla povsem nepričakovano ter je povzročila veliko presenečenje v finančnih krogih. Vlada je ponovno ugotovila, celo pred kratkim, da ne namerava nobenega takega koraka vsaj ne za sedanji čas. Namignila je celo, da bo nadalj-no revaluacijo poskusila nekoliko pozneje. Povratek k zlati podlagi pa so vendar pozdravili z veseljem, ker bo prispeval k uravnavi državnih financ in ker bo ugladil pot k večji prosperiteti tekom naslednjega leta. , I Značilno je, da je razlika med zadnjo vrednostjo live, ki je omahovala med i 8 in 18.3 na dolar in no-! vo vrednostjo I 9 na zlati podlagi zelo majhna, posebno če se jo primerja z velikimi razlikami, katete je dovolila belgijska vlada, ko je izpremenila svo-| jo valuto. To se splošno razlaga na tak način, da so tako zlate rezerve v Italijanski banki, ki znašajo sedaj več kot 50 odstotkov skupnega denarja v kroženju, ket skladi, ki so na razpolago, zadosti veliki, da se za jamči, da bo ostala lira strogo pri svoji novi vrednosti. To bo v veliki meri pomagalo italijanskim izdelovalcem in eksporterjem, za katere so pred-| stavljale menjajoče se valute lire stalne nevarnosti. Mala razlika bo omogočila hitro konvertiranje, ne da bi se spravilo industrijo s svojega mesta. Ce-' ne na debela in drobno ter mezde so se sedaj štabi-1 i znale na scališču nove vrednosti, ki je znašala pii-bližno osemnajst lir na dolar. Skok na devetnajst m tako velik, da bi vrgel industrijo iz ravnotežja. Konverzija, ki nekoliko znižuje zlato vrednost ita-1 hjanskih cen, bo preje pomagala kot pa škodovala italijanskim eksportom. Konverzijo pa se na vsak način smatra za mogočen element, da se uveljavi stabilnost, iz katere moreta črpati italijanska industrija in splošna prospe-' riteta le dobičke. Na kabinetnem sestanku je razkril finančni m nister Volpi, da je bila štabilnost italijanskega denarja, ki je bil stavljen sedaj na zlato podlago zajamčena od kreditov v znesku $125,000,000, ka-teie so nudili štirje narodi, med katerimi je zastopana na odličpn način tudi Amerika. 1 MEHIŠKA MLADINA IN > LINDBERGH Lindbergh se je včeraj zopet dvignil v zrak s* svojim aeroplanom ter vzel s seboj Winslowa. Presenetil je gledalce z drznim Činom. HICKMAN V ROKAH PRAVICE VSA CENTRALNA EVROPA JE ZAVITA V SNEG IN LED V državi Oregon so aretirali morilca dvanajstletne Marion Parker. — Izgovarjal te je* da je ni on u bi mu služila v študijske svrhe. PENDLETbN, Oregon, 22. decembra. — Divja gonja za morilcem dvanajstletne Marion Parker jc končana. Pri mestu Echo so aretirali Williama Ed warda Hickmana, ki se je razmeroma dolgo časa skrival. Zasledovala ga je polidja peterih držav, agentje tajne shižbte, privatniki itd. Sled za njim so dobili v Seattle, Wash., kjer je menjal bankovec za dvajset dolarjev. Aretirala sta ga dva detektiva na samotni cesti. Aretaciji se ni ustavljal.. V ukradenem avtomobilu, v katerem se je vozil, je imel puško z odžagano cevio. I Pariz in London sta popolnoma paralizirana od leda. — Na tisoče ljudi je bilo poškodovanih, in | nekateri so bile celo ubiti, ko so padli na spolzkih ulicah. — Promet počiva. — Megla kompii-I cira položaj v Londonu. j ^ PARIZ, Francija, 22. decembra. — Normalno |življenje je bilo popolnoma prekinjeno včeraj zju- ^ Pariz je mesto ledu. Bila je to redka skušnja za ve , cino Parižanov in le maloštevilni so se znali kretati, j rio je bilo vse pokrito z debelo ledeno skorjo. Posle-j dicafega so bile smrti petih ljudi in poškodbe stotin ; nadaljnih, ki so padli na spolzkih ulicah. - » MEXICO CITY, Mehika, 22. do-cembra. — Charles Lindbergh se J je zopet dviprnil v zrak s svojim 'aeroplanom Spirit of-St. Louis in i sprejel zatem tri najvišje dekoracije mehiških bovseontov. ki vidi-|jo v njem svoj ideal mladosti in : možatosti. ^^ Ocrimonija v ameriškem poslaništvu mu je ugajala bolj kot katerakoli stvar, ki se je završila njemu na east izza njegovega prihoda v mehiško glavno mesto pred enim tednom. Razvoj avijatike in izboljšanje mladega moštva je cilj, ki je zelo drag njegovemu srcu. Potem ko je videl krasote Mehiko iz zraka je imel polkov. Lindbergh veeraj priliko videti nekaj krasot Mehike, ki leže pod zemljo, j General Obrcgon ga je povabil na obed v neki duplini v bližini (San Juan Teotijuaean potem ko je I pregledal enega največjih arheoloških spomenikov v 'Mehiki, starodavne azteške piramide solnea in lune. Bilo je tekom popoldne, ko ni j bilo ničesar na oficijelnem programu. ko se je dvignil letlec v zrak s svojim Spirit of St. Louis. Igral se je nad Valbuena poljem za kakih dvajset minut ter se spustil na tla ravno po krasnem solnčnem zatonu. iki je poslikal nebo in daljne, sinje gore z nepopisnimi barvarni. i | BROWNSVILLE, Texas. 22. decembra. — Mrs. Evangclina L. , Lindbrrgh je dospela včeraj sem-ita j po zraku ob petih popoldne na svojem poletu v Mexico City, kjer hoče preživeti Božič s svojim sinom. polkovnikom Lindberghom. Z ostalimi v skupini je ostala tukaj preko noči ter se bo napotila danes v Tampieo in Mexico City. I Veliki Fordov monoplan s tremi motorji je preletel približno 715 milj potem ko je odletel u Tulse, Oklahoma .včeraj zjutraj.. Bil je že tretji dan v zraku izza odpotovanjji iz Detroita. I Ko bo stopila v deželo, ki slavij <«laj njenega sina. bo letela Mrs.: Lidbergh ob zalivu navzdol do! Tampieo, po poti. katero si je izbral tudi njen sin. I Dva presledka sta bila napravljena včeraj pri poletu iz Tulse. Prvikrat se jc ustavil monoplan v Dallas in drugič v San Antonio. 1 V San Antc-nio je pristala Mrs. Limlbregh na Kellv polju, kjer se je njen sin učil letati kot kadet v armadni zračni službi. Pozdravil « i jo je generalni major. Ernest i Hinds, poveljnik osmega armad-nega zbora. Mrs. Lajous. žena Fordovega zastopnika v Mehiki, se je pridružila Mrs. Lindbergh v San Antonio ter jo bo spremila v Mexico City. Razdalja iz Brownsville v| Tampieo znaša približno 250 milj.1 Zračna, črta od tam v glavno me-' sto pa znaaa nekako 230 milj. j Tristo političnih "zločin-j cev" oproščenih. RIM. Italija. 22. decembra. —! V zadnjih par dneh je bilo izpnš-j čenih tristo političnih 'zločincev",! i med njimi več jirejfajih komuni- JOIIXSOX, CITY, 111.. 22. dee. ; Trupla sedmih premogarjev. ki so bili predvčerajšnjim zvečer ubiti v Steritz rovu v bližini tukajšnj1- ............-- ----- „ t " » , * ga kraja, so spravili včeraj na je spoznal begunca. |Je VceraJ izjavil, da se izprva ni v lorku. a v Londonu po- ^ Policijski department je izdal n{jjti submarina. polnoma neznan, jc spravil včeraj ^ ,rrija ^ Jfl priprtiIa po_ posebne izkaznice tem -dvojnikom.! . I>0Ja\ k* značila J0' ^loncanov »ven akcije.« npnadnQ Trh|ajst nadaljnih Izkaznice ugotavljajo, da je bil mMJ®LJc blla v vihariu odtrgana, Nsstevilno vee ali manj poškodo- . ^ ^ bnj 1oni tli vlllm'jfiii rn nnni: X.I.--J _ 1 Vgnill 1 ITI ril ca in ^kaimIa ljo na štirih čevljevc. Prehodil je žanih v garažah ali pa obstalo in raz nt ji tekom jn,|(]pset čevljev, ne da bi zagledal obtičalo na cestah, in dobava mle SO blip štoviltn . . . .... . _ ri5 milj potem ko je odletel i/'nekega čistilca ^^ Tulse, Oklahoma .včeraj zjutraj. 1 Hickmana. Xeki detektiv je ugo-'t?ilc.f» .potopil potapljač Ingram, a isto-.ure. Problem onih. ki so «otlaj njenega sina. bo letela Mrs.i obleko. Lidbergh ob zalivu navzdol do' i« <-"iiin -»u uuc i en flj fFiitv itll\'» IVrt (iilčtiu |ji uinjajticaii j'miimi'i ^ irNRK 1 V ZDS malenkostne kot prevčerajšnjim. j -o sporočili o izvanredno slabem j npjUvAH B;BiSSI£5žS:Sig5lgg?ai3 SI® ffitS S SiSSiS SiSaiSiS Le governer lahko pomi-Icati 17-letnega. COLUMBUS, O., 22. decembra. Sedemnajstletni Floyd Hewitt, ki je umoril pet let starega * Pred Ilrowna, bo usmrčen v električnem-stolu. če ne bo interveniral gOverner Doha dev. Najvišje sodišče je včeraj zavrnilo priziv. • Hewitt se je svoj čas napotil v stanovanje družine Brown, da posluša tam radio. Starega Browna ni bilo doma. Hewitt je baje skušal posiliti Mrs. Brown, a ta ga je odločna zavrnila. Hewitt je nato ubil seno z železom in nato otroka, ker se je bal, da bo otrok povedal, kar je videl. - - -J Angleška vlada se zavzema za poljedelske kredite. LONDON. Anglija, 22. de*. — Predlog liberalcev, naj se izrazi vladi nezaupnico v zvezi s slabim gosi>odarskim položajem poljedelca. je odklonila poslanska zbornica z 258 glasovi proti 107. Oni, ki je stavil tozadevni predlog, je izjavil, da ne stori vlada ničesa.*. da izboljša ta položaj. Zastopnik vlade je odvrnil, da ni vlada mnenja, da bi bilo tarif-on varstvo za poljedelstvo učinkovito ali potrebno in da se zavzema za to, da se uved,e v prihodnjem zasedanju načrt za dolgoročne $Q0*Urske lu-edbe. sal posiliti Mrs. Brown, a ta ga je on varstvo za poljedelstvo ueinko-cdločna xa vrnila. Hewitt je nato'vito ali potrebno in da se zavzema vuiue je oavrnu. ua T . . .. - u ,_ y. 1—•------ * ™« ni vlada mnenja, da bi bilo tarif- Inito POttncmh ZlOCm- bavitev se bo izvršila tokom prt .. _ « ____tt •« __1 ubil ženo ^železom m nato otro- za to, da se uve^e v prihodnjem V zadnjih par dneh Je bilo izpof j Stičnih poslancev, a seveda le po-ka, ker se je bal, da bo otrok po- Wdanju načrt za dolgoročne čenih tristo političnih 'zločincev''',!gojnO. Kazenski termini nadaljnih vedal, kar je videl. .1...J... . •Jspodarske kredlte. . !med njimi več fnjb&k komnni-'so skrčeni. 1 - ..... y - • ' * '___^_■ ^_ _i_ _i_ j__ GLAS NARODA lisi slovenskih delavcev v Ameriki. HILKTOir; OOBTLAWDT »7i KnUred m Ohii lUttsf. iept^Wfl, 1901 at tka Poet Of fie, 11 ^ T.^derAetaf f * Wi. -THWH^WETlSwSw W0^300. - ŠTEV. 300. NZW YORK, FMPAY, DBCTBHBP^IW. - PETEK, 23. PBCTMBEA1W7. ' VOLUME XXXV. — LSTNU XXXT himbhum« UjTilčji slovenski dnevnik | ▼ Združenih državah 1 Velja za vse leto ... $6.00 1 Za pol leta.....$3.00 S Za New York cdo leto • $7.00 i Za inozemstvo cclo leto $7.00 1 Prejšnja poročila so se glasila : 1 Zelo važna za splošni narodni 1 lov na Hickmana je bila objava - detektivskega načelnika Cline-a, • da je vsa sila Tajne službe Zdru-1 ženh držav zai>oslena pri zasledovanju. Okrajni kemik Abernathv je iz- ■ dal važno ugotovilo včeraj zvečer, 1 ko je izjavil, da ni razkrila analiza pljuč male Marian Parker ni- i kakih sledov niti klorofonna. niti Jetra. j I Teorija policije se glasi, da je ! zapustil Ilickman Belleme Arms japartment. svoje zadnje znano stanovanje. ter se skril v neki bližnji hiši. Preiskavo, __ Sovjeti naročili 500 aerof-planskih motorjev. PAJUZ. Francija, 22. decembra. |lz zanesljivega vira se je izvedelo, t da je sovjetska vlada ravnokar na-jročila pri francoskih tvrdkah 500 .aeroplanskih motorjev. Naročilo j se je razdelilo ined tri tvrdke. Voi-jsin. Salmon in Hispauo-Suiza. Do-j bavitev se bo izvršila tokom prt jhodnjega leta. 1 - • j Stičnih poslancev, a seveda le po-igojno. Kazenski termini nadaljnih 'Soskrčeni. VSI NAPORI BREZUSPEŠNI V*a upanja na rešitev Šestih mož v podmorskem čolnu sc bila o-puščena. — Sedaj bodo poskusili dvigniti sub-marin ter uveljaviti vse možno, da se prepreči ponovitev take nezgode. M WASHINGTON, D. (.'.. 22. dee.; •Slehrno upanje, da so možje, ki so-azprti v S—K še živi. — je izginile. — je izjavil Včeraj zvečer mornariški tajnik Wilbur. — Najbrž so umrli pozno predvčerajšnjim 1 »opoldne ali pa tekom noči. Sedaj moremo vprizoriti le še poskus, da dvignemo submarin ter preprečimo ponovitev takih nesreč. A ihar na pozorišču nesreče je1 pojnistil. a prepo/.no. da bi mogtoi to kaj koristiti. Sedaj goje le še' upanje, da dvignejo submarin. če-J prav bo to dolgo in naporno delo. j PROYIXCETOWX. Mass.. 22.' decembra. — Admiral Frank Brumby, ki vodi reševalna dela. je včeraj izjavil, da se izprva ni moglo najti submarina. I»oja. ki je značila njegovo jo-zicijo, je bila v viharju odtrgana, in silfmarin so našli šele po dolgem iskanju. Potapljač Wickmire j? ostal 53 minut pod vodo ter izjavil poveljnik u El*bergu pozneje, da je nemogoče videti dalje kot na razda-' ljo na štirih čevljevc. Prehodil je petdeset čevljev, ne da bi zagledal submarina. Ob treh popoldne se je potopil potapljač Ingram, a isto-fako brez uspeha. Pozneje pa so' vendar našli submarin. j Ivongresnik ("has. G iff oni je dospel semkaj, da uvede osebno preiskavo. j Prilike za dvigneuje podmorskega čolna so bile včeraj prav tako malenkostne kot prevčerajšnjim. | J Bolnice bile neumorno zaposlene tekom zgorlijih jutranjih ur, da se odzovejo klicem na pr.iuo«'-a ko so se skušale ambulance pr»-Imikati po steklu podobnih cestah, niso mogle skoro nikamor naprej. !Številni zdravniki so bili poškodo-; vnni. kt» so se odzvali klicem na pomoč. j Ves transportaeijski si->n-m j«' ! hil paraliziran. Dobava mleka, j kruha. mesa. sočivja in listov jt> j bila za vlečena /a ure. Xa tisoče delavcev je moralo zjutraj odi; i na delo brez zajtrka. Amerikanci. ki so že pogosto za-; deli na slične razmere v svojih domačih krajih. bili med maloštevilnimi. ki so bili zmožni priti naprej. Xa tisoč ton peska, soli in pepela je dala občino na razpolago iu šele v pozni uri je bilo v Pa-1 rizu mogoče priti na dan brez velike nevarnosti za življenje. Dvigajoča .se temperatura je tudi pomagala, da je izginil led. Nesreče z avtomobili so se dogajale po eelem mestu. Xa stotine konj si je polomilo noge. Cirkula-' cija velikih dnevnih listov je dosegla komaj polovico svojega obi-! čajnega obsega. LONDON. Anglija. 22. dccem-bra. — Stekleno glaclki tlak. ki je pozimi nekaj ffbvscm običajnega v Xew Yorku, a v Londonu popolnoma neznan, je spravil včeraj 1600 Londončanov izven akcije.' Xsštevilno več ali manj poškodo-1 vanih ljudi se je zdravilo v tridesetih londonskih bolnicah. Zmrzli-na je bila posledica nenadnega povišanja v temperaturi, ki je končalo mrzli val. Na stotine busov je bilo pridržanih v garažah ali pa obstalo in, obtičalo na cestah, in dobava mleka in listov je bila za vlečena za ure. Problem onih. ki so hoteli priti 1 110 delo v gotovih delili glavnega mesta, pa je le še povečala gosta j mesrla. .i , Do opoldne pa je izginil led in si t^ni je izginil tudi mrzli val. Kapitani prihajajočih parnikov •o sporočili o izvanredno slabem [ vremenu na mer ju. Parnik Daltie je sporočil, tla je bilo morje tako slabo, tla je nioj^el napraviti za jr«»-tov čas le po tri milje na uro, a ladje je bila tako dobra, da so potniki lahko plesali sredi največjega viharja. DL'NAJ. Avstroija, 22. dee. — Izvanredno ostro vreme je vlad j-lo tudi včeraj še vedno po vsej Avstriji in jk> Balkanu, čeprav ni prišlo nikakih nadaljnih poročil o izgubah življenj. Brzojavna in železniška služba sta biK ovirani in iz številnih zunaj ležečih kra-teh dežel ni prišlo ž« več dni nobenega sporočila. Nagvbatom na Madžarskem je sporočil včeraj 2'! stopinj pod ničlo ter najnižjo temperaturo v tem kraju v treh desetletjih. V Budimpešti jo bilo 6 stopinj ped ničlo, na Dunaju pet in v Beogradu štiri pod ničlo. Ves ladijski premet na Donavi je bil ustavljen ol leda. ki polni reke. Zopet sedem mrtvih v rovski katastrofi. JOHNSON. CITY, 111.. 22. dee. Trupla sedmih premoga rjev. ki so bili predvčerajšnjim rveeer ubiti v Steritz rovu v bližini tukajšnjega kraja, so spravili včeraj na dan. Eksplozija se je pripetila povsem nenadno. Trinajst nadaljnih premogarjev. ki s« bili zaposleni pol milje proč. je zbežalo nepoškodovanih po lestvici v zračni rov. Požar, ki je sledil eksploziji, je 11-uičil crlavni šaft. in reševalna moštva. ki so prihitela od vseh strani. so morala prodreti v rov skozi zračni šaft. 1'radniki kompanije so mnenja, da ji* povzročila eksplozijo iskra \z električnega motorja, katerega rabijo pri opravljanju premoga na površino. Kopači so imeli pri sebi varnostne svetilke. PO.TA.KT WAR0fc4JTE SF. "GI.AS NARODA". NA-TVTtf.TT CT.^VTilVRVT DNEVNIK V ZDI? npjUVAH. o i seznam. j To je seznam, ki pokažp, koliko ameriškega ali kanadskega denarju nam je treba poslati, g da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zne.-ka. bodisi v, dinarjih ali lirah. Po- g datki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Nc dvomimo, da bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali našo za- H nesljivo ter točno postrežbo. —————— g ^ .. - i • POSEBNI 1 Dmarji Lire PODATKI i Din. 1,000 ..........$ 18.40 Lir 100 ............. $ 5.90 Pristojbin* za izpl* § * ... — fita m?—BMII Mar- is Din. 2,500 ----...... $ 45.7o Lir 200 ............. $11.50 jer v WrtiTiJI In i Din. 5,000 .......i.. $91.00 Lir 300 ............. $16.95 ■Mi: 11 $35, ali Din. 10,000 ..........$181*00 Lir 500 .........$27.75 »anjl raca* 13 cem g Din. 11,110........... $800,00 Lir 1000 .....|....... $5150 « •d mktp Marja. | Nakazila po brzoJa«ncai pisan izvnujano v najkrajšem Cam Ur Za valja into pa pl-. rahnM n stroške $L— —iis|a»aw.| FRANK SAKSER STATE BANK i 82 COBTLANDT STREET pione: cortlaxdt 4«87 NEW YORK, N. Y. _• Dopisi. IZ BLAŽENE ITALIJE Do konca oktobra je italijansko izjemno sodišče naložilo obsojencem tisoč let kazni. Teli tisoč let je razdeljenih med stotriindvajset cb- s' jencev. Sodišče je začelo kazni nalagati meesca januarj i x po desetih mesecih doseglo prvi tisočak. V>;ik mesec je prisodilo obtožencem sto let ječe. Te mrzle številke jasnejše govore kot vso dolga porodila o trpljenju italijanskega naroda pod fašistovskim icžimom. KRALJ MIHAEL IN ZEMLJEPISNA DRUŽBA Kot v raznih drugih deželah, imajo tudi na Romun s k cm Zemljepisno družbo, koje članom so imenovani ti sti znanstveniki in učenjaki, ki se posebno proslavo > zemljepisni vedi. MaLo jih je, toda kar jih je, so svetovnega slovesa. Splošno je pa znano dejstva, da imajo učenjaki svoje muhe in kaprice ter so izven svojega znanstvenega delokroga nerazsodni in nimajo posebno razvitega zinisla za javno življenje. Edinole na ta način si lahko tolmačimo poročilo, da je bil pred kratkim imenovan predsednikom romunske Zemljepisne družbe šestletni romunski kralj Mihael. Fantiček zaenkrat najbrž še ne ve, kaj je Zemlje-i: i sna družba, kje leži Romunska in v kakem položaju se nahaja. Touu kot predsedniku Zemljepisne družbe bodo mori- li to kmalu pojasniti. To razodetje ga ne bo nickaj veselo presenetilo. Lady Willingdon, -C'lulji trdno kakor pred peHtn: lekovl Rojen je bil na Vrhniki 10. apr 1858. Šolal .se je doma. na realki v Ljubljani, kjer je dovršil tudi Mahrovo trgovsko šob in vst »pil v pisarno trgovine A. Krkper, .'<-kler ni prevzel svojega obsir-ie^a posestva na Vrhniki. Da si izpopolni znanje,,si j « naročil knjig in časopisov. Pa ne mo gospodarskih, v njegovi kn;'*-niei «o tudi vse slovenske knjige in celo najmodernejši nemški pisatelji in pesniki. Iz knjig in revij si je pridobil obširno znanje nn v»eh poljih, posebno ga je pa zanimata vse o prirodi. Vsestran-Jco podkovan visoko nad povprečno mero, je kmalu stv pil v javno življenje. Že leta 18S9. gj je Vrhnika izvolila za svoj-ga župana, sredi devetdesetih let je bil pa izvoljen za poslanca v d -belili zbor. Doba pokojnikovega županova-nja od leta 1889. do 1900., ko je b.I na zahtevo svojega nngočnega političnega nasprotnika dr. Šnstjr-šiea odstavljen. pomeni za Vrhniko največji napredek. Kot predsednik kraj nega in okrajnega šol-.•■krga sveta je sezidal veličastno stavbo za osemrazrednieo. Kot predsednik okrajnega četnega jd-bcia je neumorno skrbel za dobre eeste in izpeljal ter popravil ne- ! nroj poti do vasi in v hribe do gozdov, vira vrhniškega blagostanja. Zaslužek delavcev in dohodka lastnikov gozdov je kot podpred.se i-nik in član ravnateljstva celili 12 let zbiral v vrhniški Kmctski posojilnici. Vodovod na Vrhniki njegovo delo. Kot ustanovitelj in ptedsednik Olepševalnega društva ji- svojemu rojstnemu kraju dal sedanje prikupno liee. Drevoredi ob cestah, šetališča pri Sv. Trojici m v Močilniku so njegovo delo. Ta prijatelj prirode je lot predsednik Lovskega društva povzdignil iv- irje v okoliei med najboljše v Sloveniji, lovcem pa vdihnil pra- ga. plemenitega lovskega duha. In ko je uredil vrhniško okolico nad zemljo, je kot navdušen podpornik »Jamskega društva začel .'(ikrivati čudo poti zemljo. Globoko je posegel tudi v narodno - gospodarski razvoj don*o , vin? s svojimi zmožnostimi in na->\eti. Bil je agilni upravni svetnik Ljubljanske kreditne banke in \arodue tiskarne, katerje pan;.- j gal tudi ustanoviti. Sodeloval je v celi vr.sti drugih gospoclar.sk'li j "listitueij. Glavno njegovo delo je < pr. vrhniška železnica, ki je za njo dal inicijatlvo, jo z največjim trudom in žrtvami izpeljal, potem pa do zadnjega diha kot upravni bvftnik delal v njen prospeh. |: — i; Bližajo se zopet tudi bo2i ni prazniki. Pri poluočniei bodem ie-*'.s v domači farni cerkvi sv. P la. L'a bo lepo, sem uverjen, sole? po lepem petju domačega cerkvenega zbora. Na Silvstrov večer bo pa priredilo tukajšnje telovadno društvo sokol zabavo v prostorih Manto-ve. Tudi za takrat sem prepričan •1» bo še lepše kot včasih na vest rovi prireditvi Slovana v Brooklyn. X. Y., ker tu se bo brezskrbno zahtevalo na mizo.—cvička, štajerskega ali dolenjskega. Želim k sklepu tudi vsem znancem in prijateljem vesele božične praznike in srečno Novo leto! Jože Zelene. Pittsburgh, pa.., Rada bi naznanila Slovencem v Ameriki, da smo v Pittsburgh. Pa. tudi dobri ljudje in radi pomagamo tistim, kateri so v stiski, na primer štrajkarjem. V novinahj vsaki dan pišejo in prosijo, naj! tem revežem pomagamo. No. zadnji teden sva se namenili moja: prijateljica Mrs. Smrdel in jaz. to je. da bi šli po naši koloniji in nabrali kolikor bo mogoče za te reveže. In res, dobili sva vsega: denarja. obleke in* grocerije, nekaj; mesa in kruha. Potem gre moj moft doli am Butler St. k pri jate- j lja J. PI O'Neal m trna je dobil; truck t>re*pU&K>. Nato Vse nalo-!, HINMVJOILER. «»»►> D C. VSI NAPORI BREZ USPEHA Vrhnika, Slovenija. Danes je Miklavžev večer. Otroci po vaseh že trobijo z rogovi, Mi 1 klavž se pripravlja s svetim sprv-i-stvom, da se spusti na zemljo ter razdel lepe igrače med pridne o-troke. Hudički v peklu pa brusijo kremplje in vile, da nabodejo malega poredneža, kateri bi ne znal ali ne hotel moliti. J Otroci hodijo naslavljat k sosedom in sorodnikom, da bo sv. Miklaž prinesel igrač, jabolk in orehov. Ta porednim, pa seveda korenja, repe in — šilbo. Vse priprave nervoznih mah"*- , kov se vrše na isti način, kot takrat, ko smo še mi bežali pred kosmatimi parkeljni. Kakorhitn pa eden ali drugi pravi, da naložijo v pehar darove oče ali mati, poteai £8 sv. Miklavž pozabi. Drugim zopet je podal sv. Miklavž žalostne dneve. Danes sem namreč prejel pr> trtsljivo poročilo iz Bohinjske Bistrice, da je tam umrl g. Pran* Ravhekar moj najboljši prijatelj in tovariš še izza vojaških let. Hkrati sva bila pozvana na triletno aktivno «lužbo, oba naenkrat po treh letih vojaščine prosta ter zopet oba na en dan poslana v svetovno vojno skupaj v Galicijo m potem v gorate Tirole, koder nama je bila usoda vedno še zadosti mila. In danes — našega Franceta ni več med nami. Počivaj v miru. Včeraj 4. dee. je bila v prostorih občinske pisarne seja v proračunu za 1. 1928 in druge slučajno-sii. V dvorano je bil dostop dovoljen tudi občinstvu. Seja je bila v naj-ir ahnejši debati, ko dospe v dve rano kot strela iz jasnega novjea — da je g. Gabrijel Jelovšek u mrl zadet od srčne kapi. da.si je bil še prejšnji večer v družbi prav visel in dobre volje. G. župan je sejo takoj prekvd tir v kratkih besedah razložil ve like zasluge pokojnega. Omenil ;e. da je bil pokojni Jelovšek oni ko je pred 40 leti ko so imeli oblast nad Vrhniko nemčurji Obresa. Mullev in Galetovi skušal in tudi Josegel, da je zasadil slovensko ztslavo na občinsko hišo. V znak žalovanja so vsi odbo> niki in občinstvo vstali. Eden odbornikov je nato pr rJ-'agal, da bi se seja predložila na prihodno nedeljo kot zahteva pije-tfla do tako zaslužnega moža občine. Ker je bila seja tako važni in nujna glede proračuna in drugih zadev ter radi navzočnosti odbornikov daljnih podobein, je župan vztrajal, da se seja nadaljuje, vendar pa je v znak žalovanja isto za 5 minut prekinil. Značilno pri tem je, da je pa,-tednov poprej umrl tudi njegov sosed Kari Mulej. O življenju, delavnosti in zaslugah pokojnega Gabrijela .Jelov-ška pa prilagam opis v listu Jutro, za katerega ponatis prvina fcai v nadaljevanje tega do.usa, alec prostor v Vašem eenj. listu dopuv.a. — Na Vrhniki je umrl nagle smrti zadet od srčne kapi. Gabrijel Jelovšek, starešina prastare slovanske družine, ki bo prihodnje leto obhajala 5001etnico, kar gospodari na posestvu II rušo vie i na Vrhniki. Jelovšek je bil resnično slovenski patrieij in magnat, čepra-* ni i«o»ii plemiškega naslova. Popol Hotna domača in čista rdeča kri ga je vezala s Kalani z Visokega, ki jih je opisal dr. Tavčar v " V'»s* ki kroniki", in z vsemi onimi starimi, premožnimi hišami po deželi, ki so u ž voji ugledom ob našem narodnem prebujenju v iirokih piv steh i.aroda 'zbudile zaupanje v slovenski ime, ki so slovenski po-kvet * nancirale in mu poma^Htc do zmage v čitalnicah in na taborih. Ena veja Jelovakov je sprejela nemili plemiški naslov, a' modra fan Je roaisnals, Ju vil? Jflovflti pale vedno sede na stoji Pri mornariških vajali ob obali države Massachusetts se je potopil submarin S-4. V njem se je nahajalo štirideset mornarjev in častnikov. Med njimi jih je bilo šest, ki so bili tako srečni —r aJi boljše rečeno nesrečni — da so se nahajali v prostoru, kamor ni vdrla voda in kjer je bilo še nekoliko zraka. Ta šestoriea je dajala s trkanjem znamenja neumornim reševalcem. Trkanje je pa postajalo vedno slabše in slabše, in je slednjič prenehalo. Šest mož je po preteku treh dni umrlo pošastne smrti 102 čevljev pod morsko gladino. Na stotine pogumnih mornarjev in potapljačev je delalo noč in dan, da bi rešili svoje tovariše. Rorili so se z ledenomrzlo vodo, z vetrom in mrazom ter se poslužili vseh sredstev, ki jih pozna moderna zr.a-tiost. Morje je močno, brez zavesti, brez pravice. Morje je sila, s katerim se človeštvo bori od painiiveka. In kadarkoli je mislil človek, da je zmagal, je bilo rreba morju samo zasopsti v spanju, pa se je človekova zmaga izpremenila v popolen poraz. Vsa tehnika j vsa moderna znanost je v boju z morjem brez moči. Take katastrofe so se dogajale v preteklosti in se bo -do v bodočnosti. Podobne so Izjemi v pravilu. Podobne so železniškim nesrečam, dasi se lahko trdi, da je dandanašnji vožnja na železnici popolnoma vami. Kaustrofa submarina S-4 bo najbrž napotila odgovor ne kroge, da bodo malo bolj pripravljeni na slične slučaje Nemei naprimor, imajo ladje, opremljene s posebnim I^^Mom, fci sm<9re dvigR&i »k sutaa&rm najkasneje Včasih se je reklo: — Norec in njegov denar sta kmalu ločena. Dandanes se pa pravi: Noreti in njegovemu denarju se kmalu posreči dobiti ženo. * Nekatere ženske se znajo eudo-vito doi^'o ohraniti Niti r... r-brazu. niti na postavi se jim ne pozna let in desetletij. Star možak, velik bogataš, ki je bil v svojih mladih letih velik veseljak. je pozval k >ebi svojega vnuka, mladega študenta. — Ti. fant. sem slišal, da -e zaljubil. Dasi se je vnuk bal starega o-i-etH. mit je odkrito priznal: — Da. »lari oče. zaljubil sem se. Smrtno sem zaljubi1 i — V katero pa. ee te smem vprašati | — V gospodično 1'ijo. ki ijrra Ijnbimske vlope na našem gledališču. — Dobro, dobro, sem si mislil. Tu li jaz -»-m bil do ušes zaljubljen vanjo, ko sem bil tolLkr %tar kot si ti. Se.laj pa prerajtaj, fant: njena leta in njene ljubezni. * Pameten fant je takole modroval: | — Dosedaj se nisem zaljubljen, toda ti*in. v katero se bom zalju-lil. ho morala biti lepa in ne preveč brihtna. Lepa zato. oto svojih nog za stotisoč dolarjev: jir^if na rokah za dvaj-etti-jsoč dolarjev in tudi obraz za primeroma visoke svote. Listi poročajo, da si je dala neka lepotica zavarovati svoj nasmešek za pol miljona dolarjev. Njen nasmešek je baje nekaj ne-beško lej.ega. Nobena druga se ne 'zna tako nasmehniti kot ona. Pa vzemimo, da bi po naključju i ali nesreči izgubila ^vo.i nasmešek. In da bi ji zavorrvalninska družba izplačala pol milijona dolarjev. Ej. {o bi se pun en kr=»hotala ... * — Kaj.'.'.' — se j.- razsrdila — |h>1 ure me šele poznate, pa me že hočete poljubiti ? On je mirno odvrnil: — Oprostite, gospodična, ker sem potrošil te dragocene pol ure za prazen nič. * Na vogalu pod svetilko je stal pclieist. Po mirni cesti je najprej pribe-žal majhen mo/.ieek. se strahotna ozrl krog sebe in švignil v temno vežo. Za njim pridivjala ogromna ženska in vprašla policista: — Ali ste videli mojega moža? — Da. videl sem ga. Šele tedaj se je zavedla, da je policista malo preveč vprašala. Zali » mu je jezno rekla : — .Ta. slišite vi. kako pu veste. da je bil moj mož? — Sem razločno videl odtise vaših prstov na njegovem obrazu. —• se je odrezal policist. * Yčasi s«j imele ženske jako rade lepe obleke. # Tudi dandane.s jih imajo rade. toda ne — preveč. * Tako je v ljubezni: ko se fant in punca zaljubita, začneta govoriti o bodočnosti. Te- prišli v par urah na cilj. Ka-J Itr-r hitro .smo dospeli tja. je bi!o( rse polno otrok in &nsk okoli nas.' Otroci so me prosili: Mrs. give me( ■»hoes, give me a coat, give me un-', ienvear. Dali smo jim. kar smo, imeli. j Klobase smo tudi prinesli in jih jo moj mož razdelil med otroke.1 V resniei. ljudje so potrebni. po-| sebno otroei. Ako bi ljudje vedeli, kaiko je. bi bili veseli ker so dali. in bi si mislili pri sebi. da bi še vet" darovali, ako bi mogli. Tukaj bcm naznanila 'darovalce denarja, obleke in grocerije. Mrs. M. Ajrlogar $1, Mrs. Mi-( Mihelcie $1. Mrs. J. Balkovec 2oe. -Mrs. J. Pee m an 50e. Mr. I. Tug' 50c. Mr. I. Mih eve 50. Mrs. P. Go- i rup $1, Mrs. A. I*. Sullivan Mrs. J. Smrekar $1. Mrs. A. Frank . $1. Mrs.. P. Kluu $1, Mr. M. Jake-1 tic- $h Mr. S. Oblak 50c. 1 Skupaj $14.25. Grocerije so darovali: Mrs. Gasper. Mr. M. Zugel, Mrs. ! Jevnihar. Mrs. Peklaj, Mrs. Hall. Mrs. Grobar. Ponošeno obleko so darovali: ' Mrs Cudwad. Mrs. Kelly. .Airs. 1 Sprehar, Mrs. Kcmpare, Mrs. Pe> 1 an. Airs. Smrdel. Mrs. Jevnihar, Mrs. Balkovec, Mrs. Gorlshek, ' Mrs. Betty. Mrs. Spehar. Mrs. pt.. klaj, Mrs. Sorgon. Mrs. Hall, Airs. Chcge, Mrs. Bizjak. Airs. Ogrizek. AL-s. Pikel. Airs. Zalar. Airs. Gult/. Airs. Riner. Airs. Golob. j Nalepše pozdrave in vesele praznike želim vsem skupaj! Al rs. -J. Griltz. Walrenburg, Colo. Zaročil se je AIrs. Alartin A. P.avuk z Al i v s Ezabelo AL Hegla r. Alladi par bo jx>ročil v katoliški cerkvi v Pueblo. C'olo. Rev. Ciril Zupan dne 1. januarja ob desetih dopoldne. Svadba bo ob 7. zvečer na Air. Frank AL Heglarjevi farmi. Čestitamo! Poročevalec. S pota. r Leta minevajo in odhajajo v neznano večnost. Ali se staramo in se bližamo grobu. Vsepovsod slabe delavske razmere, stavke in pomanjkanje. Trpin berači za košček kruha in zuirzuje v zimskem mrazu. Take razmere so v tej zemlji. 0 kateri pravijo da je najbolj bogata na svetu. Zdoma pišejo, da je tudi tajn jako slabo. Vsako pismo vsebuje mile prošnje. — daj ki daj! 1 Pred kratkim je odpotoval v domovino nekak samozvani voditelj ameriških Slovencev, Kazimir, ki se hvali v svojih opisih, kako prijetno, da je doma. Sedaj se je začel na vsemogoče načine prilizovati onim ljudem, katere jo ja-:ko srepo gledal, dokler ga je podpirala Avstrija ter mu pošiljala v New York za njegovo družbo kro- Značilno pri tem je, da je pa:p5 v domači farni oerkvi. sv' F:1" Zdravniki oriporočajo gorak Bolgar ski Krvni raj za odpravo prehladov. Rolpirski Krvni Čaj j"1 j:tki> dobro družinsko zdravilo. Pijte ^a vnxt»pa pretlno greste sjmt. l»ol>er je zoikt zaprtje. revmutizem. kiM-1 želodec, blaba jetra in za izholjSanje krvi. Naprodaj prj well lekarnarjih, ali zavarovano po pošti, velika družinska Skstlja ali :: škatlje JfS.15 ali 0 skatelj Naslov II. II. v«»n Scblick. Pres., 200 Marvel Wd^'., Pittsburgh. Pa. —Adv't. Hudičeva noga. Ena najboljših povesti Conan Boyla, v kateri slavn detektiv Sherlock Holmes z lahkoto razreši navidez nerazrešljiv slučaj. To je kizmet Naš rojak Frank Oklešen, ki se že par let mudi v San Salvadoru, je originalno opisal to dežele vulkanov, potresov in vremenskih nezgod. Naie stare korenine, V tem spisu nam je Matija Pogorele predstavil nekaj naših najstarejših priseljencev v Washingtonu in Minnesota. To §e nekatere izmed mnogih zanimivosti, ki jih vsebuje: Slovensko Wanski mr . i < aaa Koledar sem: 4*.Srhi ! na vrbe!"*, dceim .se mu sedaj na prisili b!"š''-i "srbska /asluira". j I boga domovina, kakšne voditelje imaš. Za J«de/ev groš bi t t prodali, <*e bi t<1 le mogli, danes! raje kot jutri. Vera jim je za denar. pa naj bo ona iz večnega Kima alt kaka druira. Bog jim je za denar, denunciranje drugih je pa njihovo glavno rpravilc. Pred takimi svečeniki kot je Kazimir, naj Bog obvaruj- Slovenijo. Pozdrav! 'Matija Pogorele. Pri občinskih volitvah v Schwe-rinu so zopet napredovali soei;Alni demokrati Napredovanje leviearskih strank v Nenmiji torej napreduj«1. Dr. Wirth, bivši nemški državni knncclar. je 'na volilnem shodu v Magdeburgu jjozval sedanjega voditelja een t ruma. da odstopi. Litvinov ■ je imel v Ženevi tudi sestanek poljskini zunanjim ministrom Za-leskim. s katerim se je razgovar-jiil r> poljsko litovskem sporu. KRATKA DNEVNA ZGODBA GLAS NARODA, 23. DEC. 192? ^^—i n i i ■ PREDSEDNIK. ODLIKOVAL ZRAKOPLOVCA HUMV tU« tMK » C- Letos je izročil predsednik Cootidge Schiffovo nagrado (v obliki .srebrnega bokala) zrakoplovneinu ]>oročniku Arthnru Gavinu, ki je bil letos izmed vseh zrakoplovcev najdalje v zraku. V ao-roplanu se je nindil 865 ur. Novice iz Slovenije. • ■ ' • . »/ " LOTU AR RIS G: IMAGINAREN TEKMEC "Nečesa bi te profil." je dejal Oska prijatelju Ervinu. "Upam, da ne porečeš ne."' "Samo izvoli povedati! t'e le bo v moji moči, ti ustrežem." "Vidiš, stvar je ta-li: Prosim te. tla nekoliko podvoriš moji sestri Adi." "Tvoji sestri Adi?" "Xu, ali ti mar ne ugaja?" "Gospodična Ada....saj je vendar krasotica. Vsi govorijo o njej in jo občudujejo. Zato se čudim, da prihajaš s to prošnjo bas k meni. Kaj bi z menoj ona. ko ima toliko oboževat rije v ? A ustreženi ti. Samo prosim te, da mi odgovoriš na majhno vprašanje: ali .se np plete neknj med gospodično Ado in mili j ona r j em St rohmev er j em?" "Vidiš, to je tisto... Odkar se i Strohmeyer zanima za Ado, so drugi snubci izginili. Seveda — kdo bi mogel tekmovati z večkratnim milijonarjem! A Strohmevcr-ju moramo nastaviti vabo: res je Nicer, da stopica za Ado, a ljubezni ji le še ni odkril in roditelji se boje, da jo ne bi pustil na cedilu. Mama pa pravi, da je treba takoj najti sredstvo, da prid1 Ada do primerne partije." "In to sredstvo naj bom jas.'" "Ti, dragi Ervin! č'e naj bom odkritosrčen, moram priznati, da se mi vidiš ti najbolj vreden našega zaupanja. Tudi papa in mama • ti zaupata — da o sebi niti ne go { vorim. Krasen dečki .si! Tedaj, stori vse, da postane Strohmeyer na Ado čim preje ljubosumen.] Potem s; igro dobil...." "Izvrstna m sel! Dvomim le, da bi bil jaz prav tekmec, ki bo lahko Hrbtobol, lumbago, revmatizem. i Hitra in gotova pomoč z Bed Cross ledičnim obližem. Zakaj bi tr]x»li še en dan. če vam 1)0 ta slavni obliž ]>omasal tako hitro iz za d rope. Ako prilepite Red Cross ledifui obliž na boleče mesto, boste deležni gorkote, podiwre in udobnosti. Zdravilo se vsesa v sedež bolečine,; nakar okorelost čudežno i izrine. Rdeče flaneiosto ozadje vzdržuje gor-koto, zdravilo se pa vsesa »kozi kožo v okorele sklepe' in iuLšice. Poskušajte lied Cross ledični obliž danes ter se prepričajte, kako hitro prežene to zanesljivo zdravilo nadloge lirbtobola, revmatizma iu lumbaga. Po vseh le-kamarb. —Adv't. razvnel ljubosumnost milijonarja1 Strohmeverja." "Prijatelj, ne govori o tem! Ti j si lep, dražesten mladec in Stroh-j meverju boš gotovo kmalu izpod-r nesel račune.... Ti si edini tek-, * mee, ki mu lahko postane opasen." "Hvala za laskavost. Ampak » "Prasim ni kakih "ampak". A'-da jc nasproti tebi rsrvnodušna. | Strohmeyer še bolj. Nam pa lahko; storiš velikansko uslugo. In za tOj nam gre. Naj ti še razodenem, da je očetovo denarno stanje v zadnjem času vse prej nego zadovoljivo. Ada pa ne more in ne .sme obtičati. Ona ni določena za večno devišivo." "(V ni drugače — naj bo!" Prijatelja sta si segla v roko. Ervin je odšel. Jel jc razmišljati o stvari in je prišel do zakljr*-kir, kako neumen je človek. Nitij sanjalo se mu ni, da so denarne' prilike Waldbergovih tako klavr-j ne in da mora postati Ada žrtev ^ tega položaja. Lepa toliko, oboževana Ada! Obžaloval je njeno usodo čeprav mu je bilo dekle zelo tuje. Čeprav je kot Oskarjev prijatelj redno zahajal v Waldber-govo hišo, sta si vendar ostala z Ado tujca. Neka hladna daljava ju je ločila. Ervin se ji ni upal približati: od Ade pa se mu je zdelo, je izhajal .>trog mraz. katerega ni mogel premagati. Sedaj pa so ž njo dogaja nečuvena stvar: Adiua lepota je naprodaj in Strohmeyer jo bo kupil. Strobmevei' — ta debeli, stari samec, grd ko krastača! Satir, ki preži na nimfo! Ervin je jel dvoriti, kakor mu je bilo naročeno. Ada je sedela v fotelju in je gledala na morje. Njene oči so i-inele čuden sijaj, ki ga Ervin dotlej še ni opaziL Ali je bila to barva morja ali obzorja nad njim? "Kako lep dan imamo, gospod doktor!" je dejala, začenjaje razgovor. "Da, prekrasno vreme!" je odvrnil Ervin. Pristavil je še nekaj plehkih fraz o družabnem življenju v kopališču, z vsake njegove besede je zvenela negotovost. Njen pogled ga je bil zbegal in zmedei. Kaj, kaj je v njenih očeh? je razmišljal. Ali je toga? Torej se je lepota združila s togo? Mehka prosojna obleka se je tako tesno oprijemala Adinega teie- 'sa, da so se odražale njene obli-Jke z nepremagljivo privlačnostjo. ,To jc plemenita linija izza klasič-| ne dobe! je mislil Ervin. In na 'obleko so padali gosti lasje, meh- , ki, nežni kakor v krono spleteni. * . "Kako ste lepi!" je izpregovo-ril nehote. "Nikar se mi ne laskajte!" ga je prestregla Ada . I Ervin je poškrlatel kakor rak. i Preden je utegnil odgovoriti, je ' j opazil poleg sebe Strohmeverja. Bil je tolst kakor sod in še zoper-nejši kakor običajno. "Oprostite, če motim!" Strohmeyer je obstal pred Ervi-nom. Bil je nesramno siguren svojega početja. Sedel je poleg Ade. Ervinu je zavrela kri. Najrajši bi bil skočil na nesramneža, a takt mu je velel, da mora ostati v mejah dostojnosti. Sklenil je. da s^ bo ! rajši boril z ljubeznivost jo in tako j iztisnil tekmeca s fronte. Ada je!3 j bila popolnoma mirna. Delala je, j t I kakor da se je stvar ne tiče. Pogled • j njenih oči je postal še zagonetnej- ( si. Nobenemu ni dajala prvenstva, i ne Strohmeverju ne Ervinu. ] Minila sta dva tedna. Bila je po- i doba. da se bo Oskarjeva želja iz- 1 polnila. Strohmeyer je postal be-sen od ljubosumnosti. Najrajši bi 3 bil zadavil Ervina s svojimi nele-pimi rokami. Tudi on bi bil naj- « rajši zadavil Strohmeverja^ Od , Ade se je bilo težko odtrgati. Bil • je do vratu zaljubljen in čudil se , je, kako je mogel biti preje ravno- . dušen do tega krasnega bitja. < Spoznal je, da Ada ni samo le-, pa, ampak da je tudi pametna in : prikupna devojka. Seveda je i i ježa tudi majhne napake; še tQ so < ji bile v odliko. Ervinu so blodile po glavi mj- ] različnejše misli. Skušal je izpodriniti (Strohmeverja in pridobiti j: Ado zase. A bolj ko je razmišljal : c tem, bolj je bil uverjen. da nima nikakega upanja. Zato je sklenil, rta odpotuje. Z drhtečim glasom se je posla» -, Ija.I od Ade: (< "Gospodična Ada, dobil sen} ' hrzojav od očeta; nentegoma no-p ram od potovati. Tako žal mi je...."j: Ada je stala nepremično na me- 1 .ozabila ■ jiroslaviti s starimi častitljivi običaji, pretepanjem in klanjem. V1 teh verskih vajah so se kosale o-, koliške vasi. a 02*0Žniki in strogi, sodniki, sami brezverski liberalci, te prazniške narodne igre in zaba-1 ve že tako izkoreninili, da je varno tudi ponoči hoditi skozi vas. Posebno gorki so si fantje iz Stare Loke ali Fare, kakor premožno vas imenujejo domačini, in pa fantje iz Puštala. Ti so po večini rokodelci, ki si z izdelovanjem glavnikov težko služijo kruh. oni so pa sinovi premožnih kmetov, ki j le po strani in prezirljivo gledajo na "ušečkarje" iz Puštala. Spor ie torej razumljiv, čeprav ni upravičen, saj se tudi z grunti neebdar-jeni pust al ski glavnikarji » delom pošteno preživljajo, j Pozorišče teh sprazniki združe-jnili o bičajev žegnanja, pustnih šem in dr. je seveda mesto Skofža Loka. Tako sta tudi v mestu trčila skupaj Miklavž s Fare in Miklavž iz , Puštala. Kakor se spodobi svetim {osebam, so se zbrali v zavetju far-■ne cerkve pri enem izmed vodi.i župnikove stranke. Kako je prav j za prav bilo, je težko izvedeti, ker nikdo rad ne meša v svete stvari. Ali je hišni oče prej postregel z vinom Miklavža s Fare in so se ču-jtili zapostavljeni angeli iz Pusta |Ia, ki niso pred Prifarci dobili 1'ta kratkega", mi ne bomo raziskovali, ker bo pravico delila sodni-ja. Nerodno je le za puštalskega Miklavža, ki je sodni jo prehitel in je prifarskega parkeljna opozoril na red z nožem pod rebri. Pre-jccj temeljito ga je žeknil, saj jo j nebeški opomin šel parkeljnu sko-j ro do srca in je doktor, ki je par-jlceljna šival, izjavil, da je bil ro-gati in kosmati paeijent od svoje ognjene domovine oddalje le še — za dva prsta. Radi bi vedeli, ee čaka pregorc-či ^liklavž sodbe kar v svojem zlatem omatu. Ker je bil "zadržan", je letos tudi Miklavž tako malo nosil. Ni čuda. če vera peša v Škof ji Loki* sv. Duha je .mačka snedla. Miklavža so zaprli, vragea pa so domala zaklali. Zdravstveno stanje v Ljubljani. V Ljubljani .se je rodilo od 1. novembra do 31. novembra 114' novorojenčkov. Mrtvorojena -sta' bila dva. Umrlo je 77 osef>: od 43; domačinov in 34 tujcev. V zavodih je umrl 53 oseb. Smrtni vzroki so bili: 1 primer nalezljive bolezni, 9 jetike, 1 vnetja na možganskih mrenah, 4 raka, 9 bolezni na srcu, 8 pljučnice, 1 griže, 2 vnetja ledvic, 4 prirojene slabosti, 12 starosti, 3 smrti zaradi nezgode. 22 dragih bolezni in 1 primer neznano bolezni. Naznanjenih je bilo 7 primerov Skrlatinke. 3 daviee in 1 ■ena. Regulacija Hndinje. ... j Dela pri regulaciji Iludinje izvršuje zaenkrat vojaštvo. Na nekaterih mestih bo dobila Hudinja popolnoma novo strugo. Nezgoda. Ponesrečil se je Alojz Feiide, 3G-letni hlapec pri veleposestniku Kokalju na Primskovem. Na vožnji se mu je splašil konj ter je pri skoku raz voza priletel tako nesrečno. da si je zlomil levo nogo v ; stegnu. | | Rodbinska tragedija kočevskega trgovca. 3. decembra se je ustrelil na svo-; jem stanovanju na Reški eesti tr-jgovee Adolf Kraus. Strel iz lovske puške mu je šel skozi podbra-dek v možgane, tako da je smrt nastopila takoj. Krvavi dogodek se je odigral o-koli 13. ure. Ko >o prebivalci Reške ulice zaslišali oster strel, ki je prihajal iz stanovanja trg. Krau-so poklicali orožnike. Ker so na njihovo trkanje ni nihče od-i zval. so ti vdrli v stanovanje in na-j šl sredi sebe Kratisa. ležečega v mlaki krvi. Poleg njega se je nahajala njegova lovska puška. Ko so Krausa dvignili, so opazili, da i ima strašno razmesarjeno glavo, j Zdravnik ni mogel drugega ugoto-v;ti. kakor da je Kraus mrtev i-•la je vsaka zdravniška pomoč izključena. Adolf Kraus je bil steklar. Svo | jo trgovinico in delavnico je imel | v hiši. kjer jo nastanjena pomožna elektrarna. Tu je že vee let delal pridno in vestno. Pred kratkim mu je umrla žena. ki mu je zapu- ; stila dva otroka. Sodijo, da ga .v . , t v gnala v smrt izguba njegove zne. j Zadnje čase se je precej vdajal pi- i jaži in si je najbrž že v duševni zmedenosti pognal kroglo v glavo. STENSKE KOLEDARJE bomo začeti razpošiljati v tednu pred Novim letom, ko bc naval ni pošti nekoliko ponehal, vsled česar lahko jamčimo, da bo sleherni na* ročnik Koledar nepoškodovan sprejel. Xa letošnjem stenskem koledar ju. je krasna slika Kolum bovega prihoda v Ameriko. Do k »-ledarja so upravičeni le naročniki Glasa Naroda. Upravništvo. 1 * -■«» j PRAV V$AKDo | i kdor kaj išče; kdoi i 1 kaj ponuja; kdor kaj 1 I kupuje; kdor kaj pro- S i daja; prav vsakdo | I priznava, da imajo i I čudovit uspeh —• I j MAU OGLASI I A v "G 1 a s N a r o d a*' I • ' J * Vi Dekle skočilo v vodnjak. V vasi Onek pri Kočevju je pretekle dni nenadoma izginila 22-let-na -Alarija Koenigova. Dekle je bilo zadnje o se v Trbovljah večkrat čule pritožbe proti raznim neznancem, ki so ob nočnih urah stikali na farnem {>okopališču in baje prekopa val i grobove. Za go-■ vorice so se pričele zanimati tudi oblasti, ki pa kljub vestni preiskavi niso mogle nič odločenega ugo-jtoviti. 1 Te dni je nekdo opazil, da se v mrtvašnici kuri. Radoveden, kaj bi moralo brH vzrok temu. jc stopil v mrtvašnico rn z velikim presenečenjem opazil, da se kuha v loncu, ki je bil pokrit z lopato. — mrtvaška glava. V mrtvašnici je ! . bil ta čas grobar, o katerem pravijo. da ni čisto pri pravi pameti. Ko je uvidel. da je zasačen. je zn-jšel v veliko zadrego. Dogodek je bil takoj javljen župniku, nakar je ta obvestil o njem orožništko postajo. Uvedena je bila najstrožja preiskava, ki pa še ni zaključena. Ljudstva se je zaradi groznega odkritja polastilo veliko razburjenje. Vsi hočejo vedeti, kje je srro-j bar dobil mrtvaško glavo. Baje je i moral odkopati neki grob in jo od-I rezati mrtvacu, nakar je grob spretno zapet zasul. Verjetno je. da se je duševno o-mejenega grobarja poslužil nekdo, ki bi rad prišel do mrtvaške grla- ve. hoteč jo vporabiti v bogve kakšne namrre Ni izključeno, da se ho ob tej priliki razjasnilo, kateri ljudje m> imeli lansko leto v temnih nočeh opraviti na |Kikopa-lišču in kaj so isjcali. Mnogo se goveri. da ^o naročili glavo spiri-tisti, ki mi jo hoteli uporabiti pri svojih nosnih -»_-sut»ikih. NEMČIJA ZASTOPA RUSE Nemčija je prevzela zastopstvo sovjetskih interesov. — Splošno izseljevanje iz Kantona. Za varstvo Japoncev. BERIN. Nemčija, 22. decembru. Nemška vlada je izjavila včeraj zvečer, ki bo prevzela zastopstvo sovjetskih interesov v južni Kitajski. i Ruski poslanik v Berlinu. Kre* tinski, se je obrnil v tej zadevi na nemškega zunanjega min. Strese-manna. j Nemška vlada je obljubila, da I bo skušala nuditi vsako možno po-'moč. a je ojiozorila na tožkoče v sedanjem položaju v zvezi z vsako rusko diplomatične misijo na Kitajskem. HONGKONG. Kitajska, 22. dec. ladje, ki prihajajo semkaj iz Kantona, sa nabito polne z bo gunei. V Kantonu je za trenutek baje vse mirno. V gotovih, izven mesta ležečih okrajih, pa prevladuje baje še vedno komunistični vpliv. Kanton vznemirja za trenutek najbolj možnost, da bo postalo mesto bojna pozorniea nasprotujočih si generalov. TOKIO. Japonska, 22. dec. — ! Japonska križarka Nagara bo od-! plula danes v Tsingtao. da izkrca j tam mornariške vojake. Kot ved-luo pri takih podjetjil . se zagotavla. da gre za varstvo v ^antung-i živečih Japoncev, ker ne more za enkrat Kitajska skrbeti za to varnost. ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO j English-Slovene Reaiier Sestavi] dr. F. J. KEEN 'L CENA s poštnino SAMO $3.— Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarjavi angle-fikih besed; vaje za učence angleščine; berila in Sanke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite ha: " i "GLAS NAHODA" g 12 Cortlandt Stote* Hew York, V. T. 1 Rojake^ ki žele dobiti denar iz starega kraja • opozarjamo na sledeče pismo, iz katerega je razvidno, da nam je mogoče izvršiti take prenose v popolno zadovoljnost nalogoda-jalca. -OK-- F RAS K SAKSER STATE BASK Seic York City. Ambridge. Pa., ix.l8.iyx7. Cenjeni gospodje; — Vas ccnjeni list in doposhtne čJ,r .sun pn jel in >e Yum toraj šr mkrat zahvaljujem :a Vašo vljudnost in točnost. Toraj, kakor prijatelj Vait firme, Vas koran porxotl roteze. Dvorni ples štirinajstega? In jaz sem povabljena ? Ah. to je mič r.o. Veseli me spoznati našo visoko gospodo. Baron je s skrivnostnim smehljajem stisnil svoje oči. — Da, dosti boš morala tukaj dohiteti, kajti na tem plesu bo m« neka druga, dosti bolj važna oseba kot je vojvoda, ki te tudi hoče spoznati. Pija je dvignila svoje oči. — Na bolj važna kot družina vojvode? Tega si sploh ne morem predstavljati. Podpolkovnik pa jo je. poln hudomušnosti, uščipnil v lice. — Ti mala pored niča! Kaj pa brigajo mlado deklico poročeni ljudje? Pri vas pridejo vendar večino vpoštev le mladi, neporočeni ljudje. Veseli obraz Pije je postal naenkrat, skrajno resen. " — Jaz te ne razumem, papa. — je rekla ter se nehote nekoliko umaknila nazaj. Tedaj pa se je zasmejal Nerdlingen $yoj robati način ter vzkliknil: —■ Ali si popolnoma pozabila Vulf-Litrilia ? ? Mlada deklica se je stresla ter vzravnala ponosno svojo glavo. On pa ni razumel pogleda iz dekliških oči in raditega se je smejal ?e bolj prešerno. —* Ti ga gotovo sovražiš, moje srce, ,ker je pustil ta počasni fcnubec poteči osemnajst let. ne da bi rešil svoje besede? No, to.pač ni bila njegova krivda. Bratrance Vilibald ga je pustil čakati s svojo poroko in šele sedaj je zagotovljeno nasledstvo. — Torej, ta snubitev velja torej le šestnajstim pradedom? — je vprašala Pija ter nadaljevala z ostrim glasom: — Nevesta sama je popolnoma stranska stvar! Če bi ne dobil jirof Vulf majorata. bi bila tudi ta nadležna poroka nepotrebna. Do-sedaj ni smatral niti za potrebno, da bi si ogledal svojo bodočo. Se-oaj pa, ko je skrajni čas. da se misli na kupčijo, pa bo prišel celo na dvomi ples, da si ogleda mene? Baron je ravnodušno skomignil z ramama. — Ti govoriš o stvareh, katerih ne razumeš. Princesinje ter plemenite dame, ki se morajo ozirati na tradicije, si morajo izbiti iz glave poelične snubitve. — Jaz pa nisem nikaka pricesinja, ki bi se morala žrtvovati za c'ezelo iu svet. — Ti si pa uboga, revna deklica, ki se mora ozirati na svojo d nižino in ki se mora zahvaliti Bogu na kolenih, da jo hoče napraviti najbogatejši dedič v celi vojvodinji za svojo ženo. Pija se je dvignila, njena vitka postava se je tresla in njen obraz jc postal smrtnobled. — Tako revna ni moja družina, da bi mogla zahtevati od mene tako pregrešno žrtev in tako bedna, zavržena in nemoralična nisem, tla bi privolila v tako Človeško kupčijo, ne da bi bilo celo še treba zahvaliti se mi, da se me hoče tako ponižati. Rdečica jeze je stopila v obraz podpokovnika. a bil je še preveč presenečen, preveč iz sebe vsprieo nepričakovanega preobrata stvari, da bi mogel govoriti. Oprijel seje z obema rokama oprt stola. — Ali imaš morda v mislih kako boljšo partijo kot je grof Nie-deck? — Ne. p&pa. — Ali si se mogoče že zaljubila v kakega drugega! — Ne, papa. — No, potem ti za bodoče najstrožje prepovedujem take otroške ugovore! Če mi lahko predstaviš kakega drugega snubca, ki bi te mogel na kakšen način meriti z majoratnim dedičem z Niedecka. je dobro. Had ti bom pustil prosto izbiro med obema. Če pa bi tega i»e mogla, se moraš pokoriti volji svojih starišev, ki hočejo skrbeti zate in za tvojo bodočnost. — Tudi oblast starišev ima svoje meje! — je vzkliknila Pija, vsa razburjena od besed očeta. — Seveda, preneha se, ko vržejo nepokorne in objestna otroke iz oČertovske hiše. In vsled tega ti zagotavljam, da se ne bom pustil tiranizirati od prenapetih idej in bolestne sentimentalnosti. Če se boa udala našim odfočbani. boš morala gledati, v kako{boš pp^tila sama, kajti najini otrok ne bos Več ^aj.fjZapomni sito. . ... • ' ' ' " ' " ' * ' ' ' Govoril je to sedaj z zelo mirnim, akoro mrzlim glasom in mlad/T deklica je dobro vedela, kaj pomena^ te. Nikdar ni znal njen oče prenašati nobenega ugovora in postal je izvanredno jezen, če se ni kdo pokoril njegovim naredbam. Nadetem se je pred kratkim tudi izjalovila njegova vojaaka karijera. , Vsaj ena kapljica te vroče krvi pa se je pretakala tudi po žilah Pije. Prebledala je prav v ustnici, ko je stala pred krutim govornikom. Borila pa se je proti sami aebi. Vedela je, da bi bilo za vedno pri kraju med njima, če bi odgovorila v tem trenutku. Torej rajše molčati. — Pridobljen čas, -— pridobljeno vse. Ponosno je vrgla glavo v tilnik ter se obrnila proti vratom. * V isti sobici in na istem stolu, kjer je nakoč s«lela teta Johana ter dvigala svoj pogled proti nebu v svojem obupu, je sedela sedaj njena ljubljenka Pija ter-si ihte pokrivala obraz z rokama. Bilo so solze obupa in strastnega ogorčenja, ki so tekle sedaj skozi*njene vitke prste. - Žaljeni so bili njeni najsvetejši iu najbolj čisti -občutki in njen ponos se je krivil pod udarcem, ki ga je zadel, . Kot z blagom brez volje in občutka se hoče postopati i njo. Kot sužnjo se jo hoče vleči na trg. jo proslaviti s šestnajstimi predniki ;n prišel bo mož, ki ravno rabi tak rodovnik, da si zagotovi majorat, da si ogleda z brezbrižnimi oči to blago, ker spada k staremu rodovniku! (Dalje prihodnjič.) jSj Mmft*.. SMpNn« «*»•» B 4lC(fVlkPI! Maje«lc, Chrrbourv 2®. iicinikii: ^Ryndyn, Boulogne sur liar, Bottar- Mctmbra: Now York. CbwboDig, Hamburg iccinkpis Mmurotmnte. Chorbouy H. tfacamfera: Peonland, Cherbourg M Inn« tonka, Cherbourg 2. januarja: Pennland. Cherbourg, Antwerp, t januarja: Dreoden. Cherburg. Bremen. 4. januarja: * Conte Biaeamano,. Napoli. Gena Goorge Washington, Cherbourg. Hremen. I Januarja: Suffren. Havre. Dentschlaad, Cherbourg, llambu.g «. Januarja: Aquitanta. Cherbourg 9. januarja: Columbus, Cherbourg.' lire m en 12. Januarja: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 14. Januarja: raris, Havre ''1 * Majestic, Cherbourg Republic, Cherbourg, Bremen Minnewaska, Cherbourg 17. januarja: Colombo. Genoa. Naples 19. januarja: Berlin, Cherbourg. Bremen Hamburg. Cherbourg, Hamburg 21. januarja: Arabic Cherbourg, Antwerp 2T. januarja: Do Grame. Havre januarja: Westphalia, Hamburg 27. Januarja: Aquitania. Cherbourg 29. januarja: lie de France, Havre Roma, Genoa, Nap]** Mlnnetonkg, Cherbourg I. SKUPNI IZLET a parnlkom "Paris' dna 24. marca. 19». II. aKUPNI IZLET a parnlkom -"Paria" dna 12. maja, 1929. ill. SKUPNI IZLET • parnlkom -"Paria" dna 2. janija. 1919. Večinoma pomikov odplujejo pono potniki m vkrcalo dan praJ. Pozor, rojaki!, Is naslova ni listo« katerega prejemate, je rarridiao, kdaj Vira je naročnina pošla. Ha čakijft« Id-raj, da se Vas opominja, ttflfcNft obnovite naročnino ati direktno, ali pa pri enem sledečih nalili zastopnikov: CALIFORNIA Foot ana. A. Hocberar. San Frandseo, Jacob Lausin. Potujte na vladnih parmkih "pod ameriško zastavo". Vprašajte svojega lokalnega potniškega agenta za ccne in lepake ali pišite na United States Lines 45 Broadway, New York City Kako dočakamo starost 120 let. Bolgar Borili Lagačev je Študi-rad pred vojno medicino, med vojno se je preselil v Kanado, kjer si je :kupil malo posestvo, katero je tako lepo obdelal in uredil, da .si je 7. bogatim izkupčkom letos privoščil potovanje po Evropi. Bil je v Londonu, v Parizu in v Ženevi, zadnje ease se-pa mudi na Dun i-ju. Pozneje se namerava preko Nemčije in Holandske vrniti v Kanado. Xamen njegovega potovanja je študirati starost ljudi v raznih evropskih državah. To je sploh nje gov konjiček. V pogovoru z dunajskimi novinarji je Lagačev med drugim izjavil: Ali veste, da ima moja stara domovina Bolgarija glede na število prebivalstvo mnogo več stoletnikov, nego katerakoli druga evropska država. Mnogi smatrajo jogurt za nekak življenjski elik-sir, ki pomaga ljudem dočakati visoko starost. To je doloma res. kajti mleko, v katerikoli obliki dela včasih v človeškem organizmu prave čudeže. Nasprotno pa pomenijo mesne jedi za človeka strup, Ji i mu skrajša življenje. Posledice mesne hrane lahko vidimo na domačih živalih, Mačke, ki jedo večinoma meso, dožive redko starost 14 let. Svoj čas je vzbujal v Parizu splošno pozornost neki maček, ki je bil star 22 let. Redkost je bila tudi neka psica, ki je živela 28 let. Toda ta psioa je jedla večinoma stare skorje in mleko. Drugače pa dosežejo psi komaj 6tarost 16 let. Konji s 30 leti so že starci, - dasi je znan primer konjskega Metuzalema, ki je živeli 62 let.. Osel živi včasih celo sto let. j Pri živalih vidimo torej, da žive! dolgo samo one. ki se ne liranijo z mesom. _ Lagačev prihaja do zaključka, da j je za dolgo življenje potrebno ff-| žično delo in vegeterijauska hra-j na. Prepričan sem. pravj, da lahko j dočaka človek visoko starost. 120' let, ako se izogiblje mesnih jedi: in vsega, kar škoduje organizmu.; Kdor hoče dočakati visoko sta-1 rost, naj ne kadi. ne pije opojnih I pijač in ne je mesa. To so torej tri-| je glavni škodljivci človeškega zdravja, ki spravijo človeka prera-uo v grob. Za dolgo življenje je potrebno naporno telesno delo in sicer tudi na stara leta. Lagačev izda o tem, problemu zanimivo knjigo, ki izide v marcu prihodnje leto v Parizu. VjJ Lindbergh bo obiskal 1 Porto Rico. SAX JOSE. Porto Rico. 21. dec. Polkovnik Lindbergh je spnej.l včeraj v kabelski brzojavki na državnega tajnika povabilo, naj obišče s svojim aeroplanom Posta Rico. Dospel bo dne 8. januarja v San Jose. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. _______1 li v bolnico, oblastva so pa uvedla preiskavo, da se dožeuejo pravi vzroki nsreče. • Orožniki so ga pretepli do smrti V Petrovem selu pri Novem Sadu so te dni orožniki aretirali 23. letnego Jožefa ErniSsa zaradi tat-i vine in ga pridržali štiri dni v občinskem zaporu. Ko je kazen prestal, so ga morali odvesti domov z vozom. Doma je izpovedal, da so ga orožniki v zaporu zvezali in ga silno pretepli. Ernios je dva dni nato umrl. Pri obdukciji so dognali, da je truplo popolnoma izanr-evarjeno in notranji organi močno poškodovani od udarcev. Xa podlagi tega so bili aretirani oro?-niški narednik Jovan Medurič in dva druga orožnika. "V ALBANIJI DIŠI PO SMOD NIKIT Pod tem naslovom poroča pri. ški nemški list iz Tirane: Sklenitev italijansko-albansko pogodbe se je tu najprej prikrivala. Šele polagoma je prodrla vest, da je bila sklenjena za dvajset let veljavna dt&enzivna in ofenzivna pogodba. Predzgodovina pogodbe je karakteristična. Ko je italijanski poslanik v Draču pozval Ahme di da sklene to pogodbo, se je Ahmed obotavljal. Med tem pa so pridobili Italijani za sebe Ahme-dovo okolico in Ahmed Zogu je bil v težavnem položaju, -da je moral aH podpisati pogodbo ali pa odstopiti in tvegati svoje življenje. Da bi tudi z gospodarskim pritiskom pospešili sklenitev po-J godbe, so Italijani kot gospodarji Xarodne barike za več dni zaprli banko za vse potrebe dežele. Grozili so celo,, da 1. decembra ne dobe uradniki plač in da bodo vzeli dato podlago iz banke. ' j Pod term pritiskom je 'končno prišlo do pogodbe. Prebivalstvo, zlasti trgovci, so z novo pogodbo zelo malo zadovoljni. Splošno sodijo, da je Albanija pred večjimi nemiri. ] Prebivalstvo jc vedno bolj sovražno napram italijanskim oficirjem in albanski oficirji ne občujejo z italijanskimi niti najma-nje prijateljsko. Povsodi se čuti razpoloženje: V Albaniji diši po smodniku. Minister Braun hoče izsiliti pravorek.| BERLIN, Nemčija, 21. decern- \ bra. — Delavski minister Braun1 je izjavil včeraj, da ima pravorek sodišča, ki regulira mezde in de-' lavne ure jeklarskih delavcev, postavno moč in 'da se ga bo izvedlo z vsemi 'sredstvi, katere ima via-J da na razpolago, Čeprav so ga zavrnili tako podjetniki kot delavci. Če bodo tvorničarji zaprli svoje naprave, bodo nasilno zopet otvor-jene m obnovilo se bo obratovanje-pod oblastvenim vodstvom. Agitirajte m "Gtat Naroda*1, naj-., miti slovenski dnevnik v Ameriki j SKUPNI IZLET V ITALIJO IN JUGOSLAVIJO PRIREDIMO DNE 25. FEBRUARJA 1928, z najnovejšim parnikom Cosulich Proge "SATURNU" ki Je največji motorni pmrnik na svetu. Tedaj be edpltd prvič is New Yorfe-a preko Gifenltar-ja. Marseilles. Neapolja. Patru* in Splita v Trat, kamor bo dospel t 17 DNEH. Cena do Trst-a sa: navadili III. razred $104.— r srednji IT. razred $125.— . redni H. razred $150.— "SATfcRNLV trn* 35,m ton prostornine m Je umIvm degantao o-prcarijfo. — Mi iamo rnervirape »takrat lep? kabine v. t teh rmttt. Tem cenam je prišteti Se vojni davek fo.— VELIKONOČNI SKUPNI IZLET .s parnikom "PARIŠ" DNE 24. MARCA 1928, al JU k mM|n prtmU. naj m finfnje prijavi in pHe la Frank Sakser State Bank & Cortiandt Street Hew York, N. T. COLORADO Denver, J. Scbotte. PncMo, Peter Cxillg, John Germ, Fr. Janesb, A. Saftlf. Salida, r^ouln Costello. Wabenburj, M. J. Bajnk. INDLANA Indianapolis, Louis Banicb ILLINOIS Aororm, J. - Verbkb. Cbicafo: Joseph Bllsh. J. Bortič, Mm. F. Ijurlrh. Cicero, J. Fabian. Joiiel, A. Anzelc, Murr Bambtcb, J. Zaletel, John Kren, Jooepb Hrorat. La Salte, J. Spellch. Maseontah, Frank Ao^ustln. North Chieago, Anton Kobal. Springfield, Matija Barborleb. Somrnit, J. llorrath. Waokeean, i Yank Petkoriek. KANSAS Girard, Agnes MuOnik Kansas City, Frank Žagar, Pittstnlrr; John Rejierl. • .MARYLAND Steyer, J. Čerae. - • liitzmiller, Fr. Vodoplvec. MICIIIGAN Calumet, M. F. Sobe. Detroit, J. Baricb, Aut. Janeelch. % , j MINNESOTA Chisholm. Frank GouZe, A. Tanlan, Frank Počel j. Ely, J os. J. Peshel, Fr. Sekilt. E velet h, T^uis Oonia. Gilbert, Uula VesseL Hibbing, John Povfie. Virginia, Frank Brvatich. MISSOURI St. Lonia, A. Nabreoj. MONTANA " Washoe, L. Champa. NEBRASKA Oasaha, P. Bruderick. NEW YORK Gowanda, Karl SternlsLa. Little Falls, Frank liasle. OHIO Rarberton, John Balant, Joe HUL Cleveland, Anton Bobek, Chlrlea Rarlinger. LonLs Itudman, Anton Blm-cicb, Matb. Slapnik. Euclid, F. Bajt Girad, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant In J. SEumSe. Nlies, Frank KogovSek. Warren, Mrs. 1. Racbar. Youngstown, Anton Klkelj. OREGON Oregon City, J. KobUr. PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakana. Bessemer, Ix>uls Hribar. Braddoek, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, Fr. Tushar. A. Jerint. Conemaugh, J. Brozovee, J. Pike, V. BovanSek. Crafton, Fr. Machei. Export, G. Previa, Louis SupanSiC, A. Skerlj. Forest City, Matb. Kamin. Farieli, Jerry Okorn. ' Imperial, Val. PeteraeL Greemfrarg. Frtok Norsk-Home« City in ofcalica, Frank Fa- renchack. Irwin, HUce Paosbek. Johnstown, John P ta štiri mesce $2*0: aa Četrt leta 91 £0. Naročnina ca Erropo Je »7. za eno leto. * \ €;tV Zanimivosti iz Jugoslavije. Veliki snežni zameti v Hercefc-vini. Iz ilostarja poročajo, da so tliv-^ jala zadnje dni nad Hercegovino velika neurja. V gorenji Hercegovini so veliki snežni zameti usta* | vili vsak promet. Veter je zrušil številne brzojavne in telefonske droge in je ves telefonski in brzojavni promet ustavljen. ■ % Težka avtomobilska nesreča ▼ Beogradu. Te cbii se je zgodila v Beogra*hi huda avtomobilska nesreča. Xa obvestilo o nekem požaru so se beograjski gasilci odpeljali z dvema kamionoma proti kraju požara. Xa križišču pred Jugoslovansko banko bi kamion kmalu za vozil v neki luksuzni avtomobil. Šofer v kamionu je v zadnjem tre-notku ustavil voz in preprečil ka-rambol ali kamion se je prevrnil in treščil na tlak pred banko. Izpod kamiona so potegnili nezavestnega šoferja in težko ranjenega gasilca.' ki sta sedela spredaj. j Huda zidarska nesreča v Beogradu. j Te dni se jc pripetila v Beogradu huda zidarska nesreča. Zidar- ] ski oder pri dovčolski cerkvi, ka- < tero popravljajo, se je nenadoma zrušil in pod seboj pokopal pet ] zidarjev. Oder je bil visok 20 m. Na odru je delalo sedem delavcev, i Dva sta v trenotkn, ko se je pri-'-* čel oider rušiti, skočila na sosednji : oder in se tako rešila. Ko so prihl-l j teli delavci, so našli svoje druge vj< mlaki krvi med lesom in opeko.jI Težko ranjene delavce so odpelja- i ...... ■ < Poslanikova hči. , i V ------------ - . I^ggg ! I If: ^ t! i s s|; M ' 1 p p 1 I 1 il^HiHgpi i * j Iklarisa von PrittAvitz, hčerka novega nemškega poslanika v Zdr.! državah. Posor ataleljL , » ! Opozorite trgovce in 1 obrtniki, pri katerih ! kupujete ali naročate , in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu **Glas Naroda"; S tem boste ustregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. ■ -__ V'r *• -it T t