NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek,
zgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
8. april 1991 • šle¥llka 15 • leto XL¥ • cena 29 dlnarlev
fpekulanti
niso
škodljivi
Tako pravi v intervjuju za Novi
tednik Draško Veselinovič, di-
rektor Jugoslovanske borze
vrednostnih papirjev. Intervju-
ju dodajamo tudi razgovor
z Darjo Orožim, eno prvih in
tudi najuspešnejših borznih
posrednic pri nas, ki govori
o tem kako postaneš borzni po-
srednik in kako donosen je lah-
ko ta posel. Stran 4-5.
Stran 32
puntv
Radečah
Siran 10
Iščemo miss
Slovenije 91
stran 2
Knežji sel
razglasil
mestne
Dravice
kinu
|[ončel€,
^oinišicl kurat
Kdo bo
počistil
Avgijev
iileif?
Kaj se v resnici skriva za
zidovi Hmezadovega Ex-
port-Importa in kdo bo
počistil s hudimi obtož-
bami na račun nekaterih
vodilnih v tem žalskem
podjetju? Bo to UNZ ali
pa bodo v Hmezadu rešili
zadeve sami? Mitja Švi-
gelj vztraja in še naprej
gladovno stavka. Več
o tem na strani 7 in v Pi-
smih bralcev.
2. STRAN " 18. APRIL 19t1

Knežji sel razglasil mestne pravice
Farsično prvo praznovanje novega celiskega praznika
Slavnostno vzdušje in
priložnostna razstava ob 11.
aprilu, dnevu celjskih mest-
nih pravic, sta poslance in
goste četrtkove slovesnosti
ob celjskem občinskem
prazniku pozdravila že
v avli Narodnega doma.
Kratek klepet, pozdrav na
levo in desno, in že nekaj
minut po 17. uri smo vsi
zbrano sedeli v veliki dvo-
rani.
Dovolj prostora smo imeli,
saj je precej sedežev ostalo
praznih. Tudi na račun po-
slancev, ki so se v tem času
udeležili spominskega veče-
ra v hotelu Celeia in se na
pobudo skupine Celjanov, ki
se 11. aprila spominjajo 50-
letnice nemške okupacije
Celja, pogovarjalo s prizna-
nimi slovenskimi zgodovi-
narji. Prvi madež na sicer ne-
popisanem listu zgodovine
novega celjskega občinske-
ga praznika.
Vokalna skupina Kompol-
čani pod vodstvom Dragice
Zvar je ubrano zapela štiri
pesmi in že smo zbrani
v dvorani prisluhnili pozdra-
vu celjskega župana Antona
Rojca. Le-ta je najprej poz-
dravil podpredsednika Re-
publiške skupščine Vitodra-
ga Pukla in predsednika re-
publiškega zbora združene--
ga dela Jožeta Zupančiča, si-
cer oba Celjana, štiri župane
sosednjih občin Dobnika,
Veršca, Kovača in Semečni-
ka, potem pa ie sledilo našte-
vanje vseh tistih, ki so se
opravičili, da v četrtek v Ce-
lje ne morejo priti. Med nji-
mi so bili predsednik repu-
bUške vlade Peterle, pred-
sednik repubUške skupščine
dr. Bučar in podpredsednik
celjske občinske skupščine,
sicer pa republiški minister,
Maks Bastl. Pozdrav je bil
namenjen še vsem občin-
skim in repubhškim poslan-
cem, pa seveda tudi gospem
in gospodom novinarjem,
vsi pa smo slišali še to, da sta
repubUški minister za kultu-
ro dr. Andrej Capuder in
šmarski župan Franc Potoč-
nik poslala pozdravne tele-
grame. In kaže, daje bil prav
šmarski župan tisti, ki se je
odločil za glasbeni pozdrav-
ni telegram, saj smo sedeči
v dvorani nekaj sekund lah-
ko poslušah zvočni zapis me-
lodije.
Praznični govor ob dnevu
celjskih mestnih pravic je
župan Anton Roječ zasnoval
v prepričanju, da je praznik
čas oddiha, počitka in spro-
stitve, v življenju se zvrsti
veliko pomembnih dogod-
kov in tudi v življenju mesta
Celja je bilo takih na pretek,
zato je odločitev, da Celjani
praznujejo rojstvo kot trajno
vrednoto svojega mesta, še
najbolj upravičena. V uvod-
nem govoru je predsednik
celjske občinske skupščine
poslancem in gostom orisal
zgodovinski razvoj in pomen
Celja v različnih zgodovin-
skih obdobjih od Keltov do
danes - f>osebej pa je opozo-
ril na pravico Celja, da tudi
v prihodnjem samo skrbi za
svoj razvoj. Pravico odmer-
jati in pobirati davščine in
dajatve je Celje za časa Celj-
skih (ki jim gre zameriti le to,
da niso dovolj dobro poskr-
beli za svoj rod in potom-
stvo) že imelo in prav bi bUo,
da jo ima tudi v prihodnje.
V tem ima župan zelo prav,
pritrdimo pa lahko tudi nje-
govi trditvi, da se centraliza-
cija povezuje z represijo,
v naravi demokracije pa je
decentralizacija.
In če je 11. april dan celj-
skih mestnih pravic, je prav,
da na prizorišče praznovanja
pride tudi sel grofa in kneza
Celjskega, Friderika II., ki je
Celju  te  pravice   podelil.
V pdoobi dramskega igralca,
upravnika celjskega gleda-
lišča in poslanca hberalno-
demokratske stranke Boruta
Alujeviča s& je sel na odru
resnično pojavil in razgrnil
listino z zapisom celjskih
mestnih pravic. Predal jo je
županu, ki se je ob prevzemu
seveda ponižno zahvalil nje-
govi visokosti za prejeto mi-
lost in obljubil poslušnost.
Resnično glasne-
ga in zasluženega aplavza pa
so bili deležni v Slovenskem
ljudskem gledališču, kjer se
je s slavnostno predpremi-
ero dela Aleksandra Galina
Zvezde na jutranjem nebu
predstavil domači gledališki
ansambel.
Vsem pa ostaja grenak pri-
okus. Zaradi ponesrečene
predstave v Narodnem do-
mu, ki jo je roko na srce, re-
ševalo le dobro petje Kom-
polčanov, in zaradi spomin-
skega, tematskega večera ob
50-letnici okupacije Celja, ki
je dokaz več, da se v celjski
občini niti o tako običajnih
in preprostih stvareh kot je
občinski praznik, ne da do-
govoriti.
IVANA CELJSKA
Foto:
EDVARD ŠEMPETRSKI
Brez plač in
brez dela
Kako je, če v mes^
januarju dobiš ^
akontacijo za plače,^
pa ostaneš brez ka^H
gakoli dohodka, bi v«
10 povedati 6 nekd^i
delavk v Goreigevi j
cesni opremi, ki so g«
zaposlene pri zaseb^
v Pesju.
Lani konec avgust^
namreč Gorenje Pro,
na oprema sklenila i
godbo z zasebnikom, ||
prevzel 6 snažilk in
no čiščenje prostoi
v Procesni opremi. |
tem pa so se stvari zag
le, s^ je podjetje pr^
halo plačevati usluge
zasebnik ni več izplače
plač. Večja težava je |
stala sedaj, ko zasebi
pravi, da bo delavke (
pustil, v podjetju pa
nočejo več nazaj na de
V godljo se je poslg
vmešati neodvisni sij
kat velenjskega Gor^
ki je pripravil sestaii
med zasebnikom Jo
tom Mehom in preds
nikom Procesne opr«
Andrejem Glušičem.ffl
šič je na tem sestanj
zahteval, da razveljavj
prvotno   pogodbo, {
v novi pogodbi doloi|
rok plačila 60 dni |
opravljenih storitvah. \
to Meh ni pristal, Gluj
pa je povedal, da bo ju
godbo razveljavil in pn
dal   čiščenje   prostore
drugemu zasebniku. Ni
odvisni sindikati pravij
da se v medsebojna p
godbena razmerja ne h
do vtikali, da le delavk
ne bi ostale na cesti, ton
da bi jih ponovno zaposl
11 v Procesni opremi. M
nijo tudi, da na takšenm
čin ni možno odpušča
delavcev.
Vseh šest delavk, ki;
ostale brez plač in najbi
brez dela, ima tudi zdra
stvene težave, dve pa st
samohranilki. Kakšna h
njihova usoda, bo poki
zal čas, kako pa bodi
v tem času preživele, p
je drugo vprašanje. j
URŠKA KOLENI
Spomin na 50-letnico OF
¥ Celiu slavnostna akademija že v sredo, 24. aprila
v celjski občini so se na
praznovanje 50-letnice
ustanovitve Osvobodilne
fronte začeli pripravljati
med prvimi v republiki, saj
so skupni pripravljalni od-
bor, ki ga vodi Janko Po-
klic, borci in občinsko vod-
stvo oblikovali že sredi fe-
bruarja. Celje je tako tudi
ena od slovenskih občin,
v kateri se na praznovanje
50-letnice ustanovitve OF
pripravljajo skupno.
Iz celotnega programa
prazničnih prireditev, o ka-
terem smo že pisali, je izloče-
na le okrogla miza o pomenu
Osvobodilne fronte, saj je
skhc javne tribune na to te-
mo predviden tudi v Ljublja-
ni. Sicer pa bodo v Celju 50-
letnico ustanovitve Osvobo-
dilne fronte počastili s slav-
V Celju bo slovesnost ob
50-letnici ustanovitve
Osvobodilne fronte v sredo,
24. aprila ob 18. uri v veliki
dvorani Narodnega doma.
Govoril bo član predsed-
stva Republike Slovenije
dr. Matjaž Kmecl.
nostno akademijo v veliki
dvorani Narodnega doma
v sredo, 24. aprila. Zbranim
bo spregovoril član predsed-
stva Repubhke Slovenije dr.
Matjaž Kmecl, pripravljajo
pa tudi kulturni program. Si-
cer pa se bodo manjše slo-
Osrednja slovenska prire-
ditev ob 50-letnici ustanovi-
tve Osvobodilne fronte bo
na sam praznični dan, v so-
boto 27. aprila v Ljubljani.
Na Trgu revolucije se bo ob
11. uri začel zbor borcev in
občanov, organizatorji pri-
čakujejo 30 tisoč ljudi, zbra-
nim pa bosta spregovorila
član predsedstva Republike
Slovenije Ciril Zlobec in
predsednik republiške bor-
čevske organizacije Ivan
Bolničar. Ob 13. uri bo
v Cankarjevem domu kon-
certni program slovenskih
narodnih pesmi, zvečer ob
18. uri pa slavnostna akade-
mija, na kateri bo spregovo-
ril predsednik predsedstva
Republike Slovenije Milan
Kučan.
vesnosti zvrstile tudi po šo-
lah in krajevnih skupnostih,
za proslave pa so se odločili
na Dobrni, Dolgem polju,
Hudinji skupaj z Gaberjem,
v Medlogu, na Ostrožnem
skupaj z Lavo, v Šmartnem
v Rožni dolini, Štorah, Voj-
niku, Dečkovem naselju in
na Frankolovem.
Pol stoletja ustanovitve
Osvobodilne fronte se bodo
spomnili tudi v šolah, kjer
bodo eno učno uro namenih
spominu na OF, krožki OZN
pa n^ bi v srednjih šolah pri-
praviU pogovore na temo
Vzgoja za mir. Ob tem naj bi
se do konca šolskega leta (v
Celju praznujejo 50-letnico
ustanovitve mestnega odbo-
ra OF 6. julija) zvrstilo še ne-
kaj športnih prireditev, v ča-
su ob koncu aprila bo v Mu-
zeju revolucije na ogled raz-
stava Življenje na listkih
v obdobju 1945-1990, v petih
izložbenih oknih celjskih tr-
govin pa priložnostna razsta-
va ob 50-letnici.
IVANA STAMEJČIČ
Kdo bo vodil Konus?
Generalni direktor Konusa bo samo še teden dni
Jure Pokorn. V skladu z že lani obUkovanim dogovo-
rom bo potem prepustil to funkcijo novemu vršilcu
dolžnosti. »Sprememba v vodstvu je v tem času smi-
selna, saj se Konus oblikuje v novo kapitalsko organi-
zacijo. V celoti se bomo lahko na novo organizirali
približno v letu dni. Ta čas, oziroma do upokojitve,
bom po sedanjem predlogu ostal kot svetovalec,« nam
je povedal Jure Pokorn. Komisija delavskega sveta
Konusa pa je že obUkovala predlog za vršilca dolžnosti
glavnega direktorja. To dolžnost bi naj prevzel sedanji
predsednik konjiškega izvršnega sveta Rudi Petan. Pri
delu bi mu naj pomagal novoustanovljen poslovni svet
kot svetovalni organ.
MBP
Knežje in evropsico mesto
Morda je vtis povsem napačen,
a knežjemu mestu, to je Celju, nikakor
ne bo v slavo in ponos, če bo 30. junija,
na dan, ko bodo v mestu ob Savinji
udeleženci Svetovnega slovenskega
kongresa, tod predvsem vseslovenska
veselica...
Evropska tradicija Celja je stara ne-
kaj stoletij. Zgodovina je že zdavnaj
razkrila evropsko usmerjenost celj-
skih velikašev. Zato je toliko bolj
upravičeno pričakovati, da bi priredi-
tve ob Svetovnem slovenskem kon-
gresu smiselno povezale preteklost in
sedanjost. Knežje mesto ne potrebuje
manifestativnosti. A če je to naravni
spremljevalec srečanj te vrste, tedaj bi
bilo dobro premisliti, ali bi Slovencem
z vseh petih celin Celje lahko predsta-
vilo, kaj je v mestu ostalo od knežje
evropske miselnosti. To, da bo mesto
gostitelj živahno, kulturno razgibano,
na oko prijetno in urejeno, je menda
samo po sebi razumljivo.
Ali pa se bo predstavilo tudi kot eno
najmočenjših gospodarskih središč
Slovenije, ki je odprto v svet? Ali bo
na prizoriščih strokovnega in družab-
nega srečanja udeležencev Svetovne-
ga slovenskega kongresa znalo razka-
zati industrijsko tradicijo, evropski de-
sign in kvaliteto, sodobno razumeva-
nje ekološkega prebujanja sveta, smi-
sel za marketing, vse tisto pač, kar ho-
če biti Slovenija? Ali pa se bo zadovo-
ljilo zgolj z uglednim zgodovinskega
in kulturnega mesta ?
Knežje mesto v Evropo ne more sa-
mo z zgodovino. In medtem ko se Ce-
lje pripravlja večidel predvsem na dru-
žabni pomenek udeležencev Svetov-
nega slovenskega kongresa, v sosed-
njem Mariboru podpisujejo pogodbe
o vlaganju avstrijskega kapitala v ne-
katere firme, Ljubljana čaka na kapital
iz tujine, domačega pridno zbira na
centralne zbirne račune, povrh pa
ustanavljajo slovenski svet Evropske-
ga gibanja. Ob tej priložnosti je Milan
Kučan dejal, da bi morali najprej do-
ma »sprejeti evropski način življenja,
miselnosti in varstva človekove oseb-
nosti.« Evropa nam namreč uhaja.
Uhaja med drugim zato, ker se želimo
gospodarski in kulturni blaginji Evro-
pe bližati z neevropsko miselnostjo in
neevropskim delom.
Slovenija se hitreje bliža datumu po-
polne suverenosti in državnosti, kakor
ji to Evropa dovoljuje. Konfliktom se
ne bo mogoče izogniti. Ne v razdruže-
vanju z Jugoslavijo in ne v iskanju
partnerjev po Evropi. V nobenem pri-
meru ne bodo pomagali ne napuh ah
pretirana samozavest in ne prislovično
slovensko nekritično priklanjanje ti-
stemu, kar je onstran meje. Evropske
obleke ne bo mogoče kar tako sneti
s klina, češ, saj smo že od nekdaj
v osrčju Evrope in Evropa je dolžna
prijazno sprejeti nevelike narode. Tudi
če se Slovenija še tako prepričuje, da
je prestopila evropski prag, bi bilo
praktično mnogo bolj modro samo-
kritčno povedati, kje se je to že zgodilo
in kje ne. In če se ni zgodilo, zakaj se
ni. In če se še ni, kako se naj zgodi?
Zdaj se bliža zadnja minuta, ko bi se
moralo tudi celjsko območje fp"
vsem gospodarstvo) začeti samos^,
sevati, kje je njegovo mesto v sloi
ski poUtiki približevanja Evroi. ^
prej bo dan D v zvezni skupščini
napovedujejo devalvacijo in obrali
z zvezno vlado, drugi pa zadnji pos^
mednarodnega kapitala, da s fmaBt
mi grožnjami spametuje jugosM^
ske državice in jih vendarle po\'^
vsaj v rahlo konfederacijo. Vse Aaj
so na mizi. Adutov ni več. Od
kakšen bo dan D v zvezni skupščin
kaj bo domislilo šest predsednikovi
odvisno osamosvajanje Slovel
Razplet jugoslovanske politične ^
bo vendar le deloma vplival na evr"
sko politiko Slovenije. Dan D
v Sloveniji že začel in zadnji dogo'^
potrjujejo, kako v Sloveniji zain\$
tista mesta in tiste firme, ki pozabjfl
na evropsko usmeritev navzven i^'
tržno navznoter (vključno z odločit^;
o privatizaciji). Morda je primeri^
prednost Celja in celjskega obm^j
v industrijski tradiciji. A to je
tudi slabost. Evropska miselnost'
kega mesta se da razbrati v kritiči^^
samozadevanju slabosti. Gospod^
struktura je pač taka, kot je.
Evropa zna biti bližja, če se vsaj v^-j
je treba do kraja razviti in katei^,
tista prednost, ki jo moderna, ^
ekonomija sprejma z obema rokaj^^
Vsak dogodek, tudi Svetovni/
venski kongres, pa je lahko priloži,,
za tržno preverjanje lastne gosp(^'li
ske moči, za samopreverjanje, ,
se evropsko mish in dela, koliko
samo govori. ,
JOŽE VOLf^

18. APRIL 1991 - STRAN 3
[lajvecja
gesoglasia
Hdpravljena
šentjurska vlada je na
■i v preteklem tednu
frejela predlog letoš-
'La občinskega prora-
na v nespremenjenem
^ fsku 119 milijonov di-
f lev, včeraj, že po zak-
Sučku redakcije, pa so
" i^em odločali še po-
^l^pci šentjurskega
parlamenta.
'^a zadnji seji so po-
,[jnci imeli na osnutek
Loračuna vrsto pripomb
!j, to zlasti glede požarne
Lrnosti, kulture, izobra-
ževanja odraslih, telesne
.ulture, denarja za bivše
tjorce NOB ter za mrliško
ogledno službo,
fja seji šentjurske vlade
povedali da so po po-
govorih z gasilci, kultur-
^ in s predstavniki po-
bočja telesne kulture
jjgvečja nesoglasja od-
jjavili, v cestnem gospo-
darstvu pa pričakujejo
precej od zakona o demo-
grafsko ogroženih ob-
niočjih. Po oceni občin-
ske vlade je letos za gasil-
stvo nominalno za 5 od-
stotkov več denarja kot
lani.
Pri prerazporejanju de-
narja za proračunske po-
rabnike so za družbene
dejavnosti v predlogu
proračuna namenili 444
tisoč dinarjev več: za šolo
v naravi 90 tisoč, za kultu-
ro še 159 tisoč din več,
raziskovanje 150 in Rdeči
križ za 45 tisoč dinarjev
več. Za pospeševanje pro-
izvodnje hrane so dodali
Se 110 tisoč, proračunsko
rezervo pa so zmanjšali za
664 tisoč dinarjev. Za de-
lo občinske Zveze borcev
NOV so namenili po
'predlogu 20 tisoč dinar-
jev manj.
BRANE JERANKO
Več za šport kot za kulturo
v Velenlu Izoblikovali predlog proračuna
Velenjski izvršni svet je
v ponedeljek dokončno
oblikoval predlog proraču-
na občine Velenje za letoš-
nje leto. Predlog je od os-
nutka višji za 5,4 milijona
dinarjev, v celoti pa znaša
približno 383 milijonov di-
narjev.
V izvršnem svetu so več
sredstev namenili za krajev-
ne skupnosti ter za Center za
informiranje, propagando in
založništvo. Sredstva za ta
Center so skoraj podvojiU,
s 650 tisoč dinarjev so delež
v proračunu povišali na pri-
bližno milijon dinarjev, iz te-
ga zneska pa se financirata
tudi lokalni časopis in radio.
Ravno zaradi tega povišanja
se je razvila burna razprava,
člani izvršnega sveta pa so
menili, da bo v prihodnje po-
trebno financirati le del pro-
grama, saj se bo CIPZ preo-
blikoval v podjetje z mešano
lastnino.
V velenjskem proračunu
je posebnost tudi to, da je
odstotek sredstev za telesno
kulturo višji kot za kulturo.
Člani izvršnega sveta so po-
vedali, da so proračunska
sredstva delili na osnovi pro-
gramov, ki pa jih kultura ni-
ma. Višji delež za telesno
kulturo je posledica specifič-
nosti populacije in delovnih
mest v Velenju.
Na zasedanju izvršnega
sveta so člani spregovorili
tudi o ureditvenem načrtu
industrijske cone v Termo-
elektrarnah Šoštanj. Osnu-
tek ureditvenega načrta so
poslanci v velenjski skupšči-
ni že sprejeli, predlog pa se
bo od osnutka razlikoval le
v določanju emisije^. Po do-
končani sanaciji TEŠ emisija
žveplovega dioksida ne sme
biti višja od deset tisoč ton
na leto, skupna emisija pa
mora biti za 90 odstotkov
manjša v primerjavi z letom
1980.
O obeh predlogih, torej
o proračunu in ureditvenem
načrtu, bodo razpravljali še
poslanci v velenjski skupš-
čini.
URŠKA KOLENC
Ne zanima nas strokovnost, temveč iludje
v velenjski občini bi morali
razen o čistem zraku razmi-
šljati tudi o brezposelnih de-
lavcih, so poudarili člani ob-
močnega sveta ZSSS za ve-
lenjsko in mozirsko občino.
Razmišljanje sindikalnih za-
upnikov se nanaša na zahtevo
poslancev v velenjski skupšči-
ni, da mora Rudnik lignita Ve-
Letošnje praznovanje 1. ma-
ja bo v velenjski občini sicer
okrnjeno, vendar nič manj
slovesno in množično. Zaradi
flnančnih težav svobodni sin-
dikati ne bodo pripravili pro-
grama na predvečer praznika,
vsi skupaj pa se bodo zbrali
kot vsa leta na Graški gori
v sredo, 1. maja.
lenje omejiti izkop premoga do
leta 1993 zaradi zapletov pri
ekološki sanaciji šoštanjske
Termoelektrarne. To pomeni
manj energije, manj premoga
in več brezposelnih, v Velenju
pa nimajo nikakršnih progra-
mov za zaposlovanje. Na zase-
danju so člani območnega sve-
ta omenjati tri tisoč petsto od-
večnih delavcev, za katere ne
bo možnosti novih zaposlitev.
Skupščinski poslanci niso do-
volj pretehtali vseh posledic za
gospodarstvo, če bodo vztraja-
li pri manjšem izkopu.^ Ener-
getska problematika v Šaleški
dolini ni stvar velenjske obči-
ne, v razreševanje se mora
vključiti vsa Slovenija.
Območni svet ZSSS za Vele-
nje in Mozirje bo od velenjske-
ga in republiškega izvršnega
sveta zahteval, da še enkrat
obravnavata problematiko, to-
krat predvsem s stališča delov-
nih mest, so sklenili na zaseda-
nju v ponedeljek.
U. K.
Ustanovil! komisijo za razvoj
člani žalskega izvršnega
sveta so imenovali posebno
komisijo za razvoj, s pomočjo
te komisije pa naj bi oživili
žalsko gospodarstvo ter odpi-
rali nova delovna mesta.
V komisijo za razvoj so ime-
novali predstavnika obrtništva
Marjana Korošca, zasebnega
podjetnika Janija Ulago, To-
maža Uranjeka iz družbenega
podjetništva, Andreja Šporina
kot predstavnika bančnikov
ter Danico Jezovšek-Korent,
podpredsednico žalskega iz-
vršnega sveta. Ta komisija bo
pripravljala javne natečaje za
sredstva razvojnega dinarja, iz-
birala programe in spremljala
njihovo uresničevanje. V tem
tednu neg bi komisija pripravi-
la pravilnik o dodeljevanju po-
sojil iz sredstev razvojnega di-
narja ter predlog prvega javne-
ga natečaja. Pri oblikovanju
pravilnika ter kriterijev za deli-
tev sredstev bodo člani komi-
sije upoštevali predvsem odpi-
ranje novih delovnih mest,
proizvodno dejavnost, izvozno
usmerjenost in nadomeščanje
uvoza, poleg tega pa bodo ime-
li prednost tisti, ki bodo uvaja-
li ekološko čisto tehnologijo.
IRENA BAŠA
Pomoč
iz
Avstrije
Igrački za deklici in šest
kamionov materiala za grad-
njo hiše so družini Robnik iz
Krnice prejšnjo soboto izro-
čili Avstrijci. Material so
zbraU v Lions clubu v Pliber-
ku in Rotary Clubu v VeU-
kovcu, sodelovalo pa je še
več drugih organizacij in po-
sameznikov. Robnikovim je
lanska vodna ujma odnesla
prav vse, po petih mesecih in
pol pa že gradijo novo hišo,
ki bo še letos sprejela pod
streho 4-člansko družino.
Foto: E. E.
K pravobranilcu se ne zatekajo lumpi
^lani žalskega izvršnega sveta so
^^ni svojih zadnjih sej obravnavali
^■"očilo družbenega pravobranilca
fi^oupravljanja o razmerah v žal-
,Podjetjih, kjer ugotavlja, da se
^ odločanju o viških delavcev vse
JPogosto uporabljajo subjektivna
in ocene vodilnih,
j. ''^žbeni pravobranilec samouprav-
lja Jože Drofenik je Žalčane opo-
^2^|^a se presežki delavcev v žal-
lve"rt ^^^^ vzpodbudne niso ugotovi-
rj. ^''užbenega pravobranilca glede
jfj pravic delavcev, zaposlenih
^^sebnih podjetnikih ter v obrtni
laj^^l^osti v žalski občini. Delavce
iort , "jejo pred formalno sklenitvi-
jo ^^['^^»ega razmerja, poenostavlja-
jfjj^^^onite pogoje za odpuščanje, ka-
^ash • problematiko rešujejo z za-
^^J^i odjavami dejavnosti, odpuš-
iai{Q . *avce ob nezadostno izkazanih
razlogih, površno pa se
Urtpi^^jajo tudi rezultati poskusne-
^s.j'a delavcev.
skih podjetjih vse prepogosto ugotav-
ljajo brez ustreznih analiz, osnova za
takšne odločitve so največkrat subjek-
tivne ocene vodilnih. Tudi pri razpore-
janju na čakanje oziroma prisilni do-
pust prevladujejo subjektivne ocene,
na prisilni dopust odhajajo ljudje
z omejeno delovno zmožnostjo, invali-
di in celo delavci v bolniškem staležu,
kar je po besedah pravobranilca neza-
konito in nelogično. Na čakanje odha-
jajo \iečinoma eni in isti delavci, takš-
na praksa pa nima nič skupnega s pro-
cesom dela. Tudi prerazporeditve de-
lavcev ponavadi nimajo nič skupnega
z racionalizacijo proizvodnje, pravilo-
ma pa so prerazporeditve takšne, daje
drugo delovno mesto vedno slabše na-
grajeno. Po oceni pravobranilca se kot
sredstvo za racionalizacijo vse več
uporabljajo disciplinski postopki, ti
postopki se uvajajo za relativno nepo-
membne kršitve, izrekajo se rigorozne
sankcije, ki so v nesorazmerju s storje-
no kršitvijo, drastično pa se je poveča-
lo število izrečenih ukrepov preneha-
nja delovnega razmerja. Se najhuje pa
je, je na izvršnem svetu ugotavljal pra-
vobranilec, da poskušajo vodilni lju-
dje v podjetjih delavce prepričati, da
institucij, kakršno je družbeno pravo-
branilstvo samoupravljanja sploh ni
V svojem poročilu opozarja pravo-
branilec tudi na problem nelojalne
konkurence. Kaže se v nedovoljenem
opravljanju obrtnih in drugih stori-
tev v družbenih podjetjih zaposlenih
kadrov med in po delovnem času, ne-
redko tudi z materialom in delovni-
mi pripravami podjetja. Nezakonito
se uporabljajo poslovne vezi, tržne
raziskave, ustanavljajo se zasebne
firme ljudi v družbenih podjetjih, ki
se ukvarjajo s podobno dejavnostjo
kot družbeno podjetje.
več, čeprav bi delavci še kako potrebo-
vali pomoč. Ali kot je dejal Drofenik:
»Včasih so se k pravobranilcu samo-
upravljanja zatekali lumpi, danes pa
ljudje, ki ne vidijo drugega izhoda.«
IRENA BAŠA
SVET MED TEDNOM
Piše: Robert Gorjanc
Ozemlje za 200 miliiaril
iolariev?
v torek je Mihail Gorbačov iz Habarovska po dolgem
času spet odpotoval na pomemben državniški obisk,
tokrat na Japonsko. Kot pred vsakim, je tudi to potovanje
bilo skrbno pripravljeno, z običajno generalko zunanjega
ministra, zdaj Aleksandra Besmertniha (Gorbi naj ne bi
nikoli potoval na paradne obiske, ampak vedno želi podpi-
sati tudi konkretne dogovore). Kaj bo tokrat Mihail Serge-
jevič podpisal, je seveda skrivnost, zagotovo pa ne tega,
kar si je morda n^bolj želel, mirovne pogodbe z eno od
članic sil osi, s katero je bila Sovjetska zveza v tem stoletju
dvakrat v vojni.
Fornialno bi to lahko pomenilo, da sta Sovjetska zveza
in Japonska še vedno v vojni, seveda pa mednarodna
diplomatska praksa kaže drugače. Kljub temu pa to dej-
stvo močno otežuje odnose med državo, ki še vedno kljub
mnogim pomislekom velja za vojaško velesilo, nič več pa
za ideološko in gospodarsko in njeno vzhodno sosedo, ki
je postala prav to, prva gospodarska, s tem pa deloma tudi
ideološka sila na svetu.
Sosednji deželi se od 2. svetovne vojne še nista čisto
pomirili zaradi spornih Kurilskih otokov. To je veriga
majhnih otokov, ki ležijo med Hokaidom in Kamčatko,
jugovzhodno od Sahalina in so nekako ločnica med Ohot-
skim morjem in Pacifiškim oceanom. Najnovejša izdaja
Timesovega svetovnega geografskega atlasa Kurilom ne
namenja nikakršne pozornosti glede naravnega bogastva
in gospodarskega izkoriščanja. Vendarle pa imajo otoki
strateški pomen, saj omogočajo, zlasti to velja za Sovjet-
sko zvezo, učinkovitejši dostop do Pacifiškega oceana, kar
ima težo v pomorskem transportu, verjetno pa tudi pri
geo-vojaških vprašanjih.
Najglobje zgodovinske korenine spora je težko ugoto-
viti, saj dokumenti niso najbolj radodarni s podatki o pre-
rekanjih za prvotno lastništvo, čeprav naj bi obstajale
različne teorije na obeh straneh; kdo je otoke prvi odkril,
zasedel in naselil. Prve podatke v dokumentih mednarod-
nega prava najdemo v letu 1955, ko naj bi po Simodskem
dogovoru admiral Jefim Putjatin vimenu Rusije podpisal
dogovor, po katerem naj bi trije otoki Kurilskega loka
pripadli Japonski, po Sankt-Petersburgskemu dogovoru
iz leta 1875 pa naj hi bili od vzhodne sosede v celoti. Nova
sovjetska država se je odrekla tem barantanjem carske
Rusije in mednarodnim obveznostim, ki so iz tega izhajale.
Po Kairski deklaraciji iz leta 1943 naj bi Japonska kot
zavojevalka izgubila vsa ozemlja pridobljena s silo in iz
»pohlepa«, vendar pa Japonci menijo, da Kurilov niso
pridobiU na ta način. Po mirovni pogodbi iz San Francisca
iz leta 1951 se je Japonska odrekla Kurilom, vendar pa
v nobenem dokumentu ni zapisano v katero korist, niti ni
točno opredeljeno, kaj naj bi se štelo pod Kurile.
Danes je v ospredju spor o tako imenovanih severnih
kurilskih ozemljih, gre za štiri otoke Južno Kurilskega
loka, Iturup, Kunašir, Habomai in Šikotan. Po povojni
otoplitvi odnosov sta Sovjetska zveza in Japonska leta
1956podpisali deklaracijo, pa kateri naj bi Sovjetska zveza
po sklenitvi mirovne pogodbe Japonski predala otoka
Habomai in Šikotan. Štiri leta kasneje se je Sovjetska
zveza odrekla tej zavezanosti.
Največji uspeh Gorbačova v sedmih letih odkar je na
oblasti je prav gotovo politika »novega mišljenja«, s katero
je uspel prepričati svetovno javno mnenje, predvsem pa
ZDA in zahodnoevropske države (ki se smatrajo za zibelke
in vzore demokracije), da SZ noče biti njihov sovražnik
pač pa partner v iskanju nove svetovne ureditve, ki bo
zbliževala različne družbene sisteme in upoštevala poseb-
nosti držav in narodov (prav politika novega mišljenja je
privedla do revolucionarnih sprememb v Vzhodni
Evropi). Z »novim mišljenjem« je Gorbačov normaliziral
tudi odnose z nekdanjim največjim sovražnikom na isti
idečloški liniji, s Kitajsko. Od pomembnejših je ostala
samo še Japonska. Vendar dežela vzhajajočega sonca za
polno normalizacijo odnosov zahteva rešitev ozemelj-
skega vprašanja (vrnitev otokov). Sovjetska zveza pa še
vedno meni, da ozemeljskega vprašanja sploh ni in da ga
zato ni mogoče uvrstiti na dnevni red.
V času ko so eksperti obeh držav iskali mogoče poti, da
bi spor premaknili z mrtve točke, seje nekaj tednov pred
obiskom Gorbačova pojavila napoved moskovskega
poslovneža Tarasova, češ, da naj bi Kremelj preprosto
prodal Kurilske otoke, zato, da bi z dobljenimi milijardami
rešil perestrojko, ki propada na praznih policah trgovin,
drastično povišanih cenah osnovnih živil in v vsebolj
nestrpnih množicah na uličnih mitingih. In cena: 200 mili-
jard dolarjev, če bi Japonska za toliko investirala v sovjet-
sko gospodarstvo oziroma 28 milijonov dolarjev za takoj-
šen nakup. V Moskvi so to seveda zanikali, na to pa seveda
nič ne dajo tudi pri denarju zelo pedantni Japonci, ki, kot
je zapisal ugledni sovjetski mednarodni tednik Novoje
Vremja, v takšno razpadajočo državo z Baltikom, konflikti
med zvezo in republikami, mestnimi organi oblasti in
podjetji, z ukrepi, ki se odmikajo od trga, ko se povečuje
število gospodarskih subjektov, vse manj pa je tistih za
katere se ve za kaj odgovarjs^o, ne bodo hiteli vložiti niti
milijona. Sicer pa so po besedah japonskega ambasadorja
v Moskvi Edamure, že sedanji gospodarski stiki na visoki
ravni, s^ naj bi bila Japonska tretji trgovinski partner
Sovjetske zveze za ZNR in Finsko in tretja po danih kredi-
tih za ZRN in Francijo. Seveda pa je to daleč od tega kar bi
bilo mogoče narediti na potencialno orjaškem sovjetskem
trgu. Mnogi v SZ vidijo Japonce kot lokomotivo, ki bo
popeljala državo iz gospodarske krize.
Prodne za 200 milijard dolarjev torej ne bo, realno pa je
mogoča za kakšnih 40 milijard (Edamura), seveda ne na
roko, ampak kot domnevnih 200, v desetih, dvs^jsetih letih
v obliki investicij in kreditov.
Zaradi katastrofalnega gospodarskega položna v SZ je
pričakovati, da bo do cesije (odstopa ozemlja) tudi prišlo.
Nenazadnje morajo Kremlju dati misliti tudi rezultati
nedavnega vsezveznega referenduma, ko'se je od 11.704
glasujočih na Kurilih (sicer jih tam živi okrog 13 tisoč)
kakšnih 2500 strinjalo, da sporni kurilski otoki pripadejo
Japonski, leta 1989 pa jih je bilo od 3000 vprašanih samo
180 za to.
4. STRAN - 18. APRIL 1991

Špekulanti niso škodljivi
Intervju z airektorlem YU borze Praškom Vesellnovičem
že dobro leto imamo tudi pri nas borzo vrednostnih papirjev. Kljub temu, da v naši
zakonodaji manjka še precej tistega, kar bi prispevalo k uveljavitvi borze, pa to ni
oviralo njenih ustanoviteljev, da ne bi vztrajali. Jugoslovanska borza vrednostnih
papirjev Ljubljana se tako danes doma vse bolj uveljavlja, naklonjena ji je tudi tujina.
Imamo torej trg s strogo določenimi pravili, imamo že precej izkušenih borznih posred-
nikov-brokerjev in tudi tisti, ki so se ob začetnih pobudah le nasmihali, spoznavajo, da
se bo treba pričeti ukvarjati z borznim opismenjevanjem. To je bil tudi eden razlogov, da
smo pripravili intervju z Draškom Vesellnovičem, direktorjem Jugoslovanske borze
vrednostnih papirjev. Intervjuju dodajamo tudi razgovor z Darjo Orožim, eno uspešnej-
ših borznih posrednic s Celjskega in v borzi nasploh.
Borze so v svetu uveljavljena stvar.
Kakšne možnosti pa ima po enoletnih iz-
kušnjah naša borza?
»Ko je borza pričela s poslovanjem, nihče
ni vedel kaj dosti o tem. Niti izdajatelji pa-
pirjev niti njihovi kupci. Po dobrem letu
poslovanja se lahko pohvalimo, daje interes
slovenske, jugoslovanske javnosti in tujine
vse večji. Poslovanje spremlja veliko ljudi
in vedno več članov. Začetne probleme smo
prebrodili, znanje o borznem poslovanju se
nezadržno širi. To še posebej velja za zadnji
čas delovanja, ko smo začeli poslovati z de-
viznimi pravicami. To poslovanje teče samo
preko borze, zato so se na nek način podjet-
ja s tem prisiljena seznaniti. Borzni sestanki
so vedno bolj živahni in že spominjajo na
pravo borzo.«
Za delovanje borze je potreben trg, prav-
na država, dobra davčna politika itn. Koli-
ko od tega imamo, kaj nam še manjka?
»Manjka zelo veliko. Država bi lahko več
naredila predvsem pri davčni politiki, ki še
ni ustrezna, saj je premalo spodbud pri
vrednostnih papirjih. Razvite države imajo
takšne spodbude, ker ima to seveda širše
narodnogospodarske učinke.
Država bi morala poskrbeti tudi za finanč-
no disciplino, bolj pa bi se morala tudi sama
ukvarjati z vrednostnimi papirji in njihovim
izdajanjem. Zdaj so njene obveznice sicer
v obtoku, vendar ima do njih precej mače-
hovski odnos. Sama bi jih morala prodajati,
odkupovati, skrbeti za likvidnost trga s temi
papirji. To je posledica napačnega mišlje-
nja, daje zadostna le prva prodaja vrednost-
nih papirjev, zanemarja pa se sekundarni
trg.
Država bi s tem poskrbela tudi za zaupa-
nje do vrednostnih papirjev, dosegla bi, da
bi bili tržna vrednost. Preko davčne zakono-
daje in pravne regulative pa bi lahko širila
zaupanje.«
Denar se plemeniti v tujini
Znano je, da se lahko zaslužki na borzi
podvojijo, podeseterijo itn. Koliko to velja
za našo borzo?
»Tudi za našo borzo to že velja, četudi
imamo samo 15 papirjev in devizne pravice
bank. Nekateri borzni posredniki-brokerji
so zelo uspešni. Ne bom jih imenoval, ker je
to v glavnem poslovna tajna a dejstvo je, da
se da tudi v teh naših nestabilnih razmerah,
ko cene tudi nepričakovano zanihajo, vča-
sih zelo dobro zaslužiti.«
Odločujoča je torej spretnost borznih
posrednikov. Vendar pa so ti borzni za-
služki v nasprotju z nekaterimi miti, ki
smo jih častili pri nas. Mit dela, denarja,
enakosti ipd. Na primer, veljalo je: več
delaš, več zaslužiš. Ti miti se torej razbli-
njajo?
»Takšna je pač kapitalistična tržna ekono-
mija. Tukaj lahkQ nekdo špekuhra, kupuje-
prodaja papirje. Vse to počne na osnovi in-
formacij, ki so javne, dostopne vsem, ne na
osnovi nezakonitih informacij ali česa po-
dobnega. Nekateri se s tem uspešno ukvar-
jajo. Po teoriji noben špekulant ni škodljiv,
saj zagotavlja dodatno likvidnost trgu, veča
globino trga. Prehajamo na pravo tržno do-
gajanje.«
Ker do ustanovitve borze to ni bilo dovo-
ljeno, so naši ljudje plemenitili denar na
tujih borzah. Imate morda podatek, za ko-
likšne vsote gre?
»Dobro vprašanje, o katerem se veliko
govori. Ocene so različne. Težko je reči, ko-
liko slovenskega kapitala je v funkciji tujih
bank, delnic itn. Če je v slovenskih bankah
za približno milijardo prihrankov, jih je po
nekaterih ocenah gotovo toliko tudi v itali-
janskih in avstrijskih bankah. Pa ne samo
v obliki depozitov, mnogo ga je v delnicah
in vrednostnih papirjih. Uradnih podatkov
Znanja o delovanju borze in o špekulaci-
jah, ki se tam odvijajo, ni mogoče pogolt-
niti kar čez noč. Kar precej papirja bi tudi
rabili za razjasnitev osnovnih pojmov
o delovanju borze in o terminologiji, ki se
tam uporablja, o tem, kako se da trgovati
z vrednostnimi papirji. Zato smo se v re-
dakciji in v dogovoru z Darjo Orožim ter
Jugoslovansko borzo vrednostnih papir-
jev dogovorili, da bomo dvakrat mesečno
v Novem tedniku objavljali komentar
o dogajanjih na borzi in hkrati objavljali
tečajnico, Darja Orožim pa tudi pripravlja
kolumen, v katerem bo predstavila osnove
delovanja borze in razjasnila pojme
o vrednostnih papirjih, ki lahko tam koti-
rajo.
seveda ni in jih ne more biti, je pa veliko
denarja zunaj, kar ni dobro za narodno go-
spodarstvo.«
Vsekakor so borza, objavljene tečajnice
in terminologija, ki je s tem povezana, za
večino Slovencev neznanka. Lahko na pre-
prost način opišete delovanje borze?
»Borza je mesto, kjer se srečujeta ponud-
ba in povpraševanje po tistem borznem bla-
gu, s katerim se pač posluje na borzi. In
borza je samo institucija, ki vsem udeležen-
cem omogoča enaka pravila igre. Sem ne
more priti kdorkoli in dati npr. nalog za
plačilo,-za nakup ali prodajo nekega papirja
ali deviznih pravic, temveč lahko to počnejo
le posebej pooblaščeni borzni posredniki-
brokerji. Teh je na naši borzi trenutno 35 in
so iz vseh koncev Slovenije.
Brokerji v svojem okolju zberejo vse nalo-
ge in s temi pridejo na borzo. Nalogi enega
posrednika se na borzi soočijo z nalogi dru-
gih posrednikov. V skladu s povpraševa-
njem in ponudbo se določi cena.
Član borze ne more biti vsakdo. Če je to
firma, mora imeti kapital. Borzni posrednik
mora imeti seminar in izpit, imeti mora tudi
določene moralne kvalitete, pa ne moralno-
politične, da ne bo napak razumljeno. To je
seveda potrebno, ker se tukaj posli sklepajo
na besedo.
Omejitve so tudi pri blagu oz. pri papirjih,
ki kotirajo na borzi. Tudi tu so pravila, ne-
kakšne standardizacije, ki so potrebne, ker
ni vsako blago tudi borzno blago.«
Ali prodajamo »vrele hruške«?
v tržnih ekonomijah pa seveda poznajo
tudi drugačne borze. Od borze cvetja do
npr. borze kovin ipd.?
»Seveda. Na Nizozemskem je, če najprej
omenim bolj redke borze, znana borza "tuli-
panov. Sicer pa se preko borz posluje
z energetskimi surovinami, žitom, sokovi,
kakavom in drugimi prehrambenimi artikli.
Tu so seveda borze vrednostnih papirjev,
storitvene borze, devizne borze in nekakšne
moderne borze, kjer se posluje z nekimi
posebnimi terminskimi oz. prihodnjimi po-
godbami. Delitev borz bi se seveda dalo.
bolj razčleniti.« '
Motor gospodarstva pa naj bi bile pf.
zaprav delnice. Teh z izjemo ene zaenk
še ni na borzi. Je to povezano z lasttiiij
njem in privatizacijo? ^
»Žal še nimamo zakona o privatizacj;
Menim, daje bolje imeti kakršenkoli za^^
kot pa odlašati. Od 1600 podjetij v Slove«
bi jih šlo gotovo precej v javne razpise (S
nic, torej v takšne razpise, da jih bo i^u
kupil kdorkoli, ne le delavec podjetja. Got,
vo bi se jih precej pojavilo na borzi, kji
tako resnično postala odraz gospodarstva
Ali drži, da vrednostni papirji trenuk
izgubljajo vrednost? Kot je dejal p,!
kratkim Darko Bizjak, direktor Zdraviijl
ča Rogaška Slatina, vrednostni papirji ^
trgu kapitala ne pomenijo dosti, k temu?
je še dodal da na trgu svetovnega kapltji
prodajamo »vrele hruške«. Skratka, k
se razprodaje?
»Znano mi je, da v Rogaški niso zadovoi
ni s ceno, ki jo njihovi vrednostni papjj
dosegajo na borzi. Vsekakor drži, da se^j
danja krizna gospodarska in politična sitt
acija, ter nezaupanje, ki je tako prisotu
povsod, odraža tudi ,na papirjih'. Dober bi
rometer teh dogajanj so tudi občani, ki dv
gujejo svoje prihranke iz bank. S temi
moramo v tem trenutku sprijazniti.
Res pa je tudi, da smo dolgo časa žive
z napihnjenimi bilancami in z namišljenii
denarjem. Edina rešitev za dobre firme j
da dajo svoje poslovanje v recenzijo tujii
svetovalnim organizacijam. To res dolf
traja, vendar pa lahko prinese učinke. Tak!
ne recenzije se lahko javno objavijo, toj
prinaša tudi boljšo ceno vrednostnim p
pirjem.«
Prva hrvaška delnica
Kako ocenjujete poslovanje borze? Kol
ko vrednostnih papirjev je kotiralo na i
četku, koliko sedaj in kakšen je obseg pr
meta ter koliko članov ima borza?
»Lani smo imeli za 15 milijonov mark pr
meta, kar je nad vsemi pričakovanji. Let
smo, predvsem po zaslugi pričetka poslov,
nja z deviznimi pravicami ter obveznicar
republike in mesta Ljubljane ustvarili žei
60 milijonov mark prometa. Od tega priblii
no 50 milijonov z deviznimi pravicami)!
milijonov pa z vrednostnimi papirji, pred
vsem z obveznico druge kotacije (obveznio
Republike Slovenije). Tudi v firmah so a
dovoljni. Imamo 35 članov in pooblaščeni
borznih posrednikov, v glavnem iz Slovani
je, v četrtek, (11. aprila op. p.) pa je i
borzi prvič kotirala tudi delnica iz Hrvaški
Gre za Zadružno banko iz Zagreba, ki;
prva zasebna banka v Jugoslaviji. Gre tu
sploh za prvi papir kakšne banke, ki I
uradno kotiral na borzi.«
Kako pa se v borzo vključujejo člai
s celjskega območja?
»Že od vsega začetka, že od takrat, li
nihče ni verjel, da lahko uspemo, je bil
Se finančniki ne vedo, zaicaj gre
Kako postati borzni po-
srednik, kako zaslužiti pri
špekulacijah z vrednostni-
mi papirji, je vprašanje, ki
sem ga zastavil Darji Oro-
žim, borzni posrednici iz
Ljubljanske banke Splošne
banke Celje. Njene uspešne
špekulacije so med drugim
prispevale, da so v celjski
banki pod njenim vod-
stvom pred kratkim ustano-
vili poseben oddelek vred-
nostnih papirjev.
»Da postaneš borzni po-
srednik, moraš najprej na se-
minar. Letno organizirajo
dva takšna seminarja, mi pa
smo imeU srečo, da smo se
udeležili enega prvih. Osno-
vo predstavlja frankfurtska
borza, poznati je treba si-
stem izdajanja vrednostnih
papirjev in ostale osnove, od
izpolnjevanja zaključnic,
obUkovanja cen, kotiranja
delnic in obveznic itn. Z no-
vimi izkušnjami se seveda
težavnost izpita povečuje.«
Kakšna pa je primerjava
frankfurtske in naše borze?
»Velika. Skorajda ni pri-
merjave. Res pa je, da delo
na frankfurtski borzi ni tako
zapleteno, kot se nam je zde-
lo sprva. Razlika je le v tem,
da imajo vse skupaj zelo do-
bro organizirano in utečeno.
Tam s strankami ni v ozadju
nikakršnih pogodb, saj vse
poteka na zaupanje, na bese-
do. Vsak broker pozna svoje
večje kupce in prodajalce,
stopnja zaupanja je zato ve-
lika.«
Izkušnje torej veliko po-
menijo. Tudi na naši borzi
ste si jih pridobili precej?
»Tudi pri nas posli že pote-
kajo na zaupanje. Le od pri-
vatnih oseb, takšne pa so tu-
di izkušnje ostalih broker-
jev, v glavnem zahtevamo
pogodbe in avanse pri ob-
veznicah ali delnicah. Ob
boljših plačilnih pogojih se
bi tudi to uredilo.«
Borzo poznamo predvsem
s TV ekranov, zato si pod
tem pojmom predstavljamo
množico glasnih posredni-
kov. Pri nas zaenkrat med
sklepanjem borznih poslov
še udobno sedite, tudi kakš-
nih infarktov še ni bilo?
»Tudi pri nas se obeta
sprememba. Posrednikov je
vse več in obeta se nam sto-
ječe delo. Odkar se na borzi
trži z deviznimi pravicami,
prihaja na borzo vse več lju-
di, zato bo tovrstna spre-
memba nujna.«
Je v tem poslu veliko
žensk?
»Na začetku sva bili le dve.
V glavnem so s tem začeli
fantje, njihove namestnice
pa so se sedaj pričele aktivno
ukvarjati s posredništvom,
tako da nas je sedaj več.«
Ste pa tudi med najuspeš-
nejšimi, kar je seveda v ko-
rist firme, ki jo zastopate?
»Seveda se trudim, da bi
bilo ime naše banke vedno
opazno. Dober broker na-
mreč nekako samoumevno
pomeni tudi dobro ime firme
v ozadju.«
In kako lastniki obveznic,
delnic prihajajo do zasluž-
kov? Kakšne so provizije
borze, zaslužki brokerjev?
»Provizijo pri obveznicah
v celoti zaračunamo mi in
kasneje mesečni delež odve-
demo borzi. Borzna provizija
za obveznico je 0,3% od skle-
njenega posla, bančne provi-
zije pa so v razponu od 1,2 do
1,8 odstotka. To je odvisno
od višine vsote in pogostno-
sti udeležbe strank na
borzi.«
To je potem izključno za-
služek banke?
»Tako je. Mi smo le po-
sredniki, ki zasedamo ta de-
lovna mesta, zaslužek pa gre
v banko. Mnogim to ni jasno.
saj me veliko ljudi sprašuje,
koliko zaslužim pri tem sa-
ma. Zaenkrat še nismo pla-
čani od ustvarjenega pro-
meta.«
V tujini bi si nabrali že
lep kupček denarja?
»Vsekakor. Brokerji v tuji-
ni sicer ne izdajajo svojih za-
služkov, a gre za velike de-
narje. Sicer so tudi ustrezno
obdavčeni, vendar pa so za-
služki zelo veliki.«
Ali' lahko borzni posred-
nik zastopa več strank?
»Lahko. Zaenkrat naša
banka še ne dela v lastnem
imenu za lasten račun, tem-
več delam izključno v imenu
banke za račun podjetja aU
privatnika. Zastopam lahko
kogarkoli in odkoderkoli, ki
mi plača avans ali izda
ustrezno pooblastilo. Skrat-
ka, ni omejitev.«
Tudi zato utegne ta posel
postati zelb donosen?
»Tako je in zato je med
brokerji vse več prizadevanj,
kdo si bo pridobil kakšno
stranko. Tako že skačemo ,v
zelje' na območja drugih
brokerjev. Pričenja se prava
tekma za kupce oz. stranke.«
Terminologija,  objavlje-
na v borznih tečajnicah j*
nam, navadnim zemljanol
dokaj nerazumljiva, zapi'
tena. Vse pa seveda zanio*
kaj se skriva za nekaterim
izrazi? Kako se lahko nek*
uvrsti v prvo ali drugo W
tacijo?
»Določeni so kriteriji. Kf
tacija je odvisna od števif
izdanih delnic ali obvezni'
koliko in kako so bile prod'
ne, pomembna je bilanca P"
djetij itn. Skratka kriterij«'
je veliko in bi, tako kot
minologija, zahtevali pos«"
no obdelavo.«
Od česa je še odvi^
uspeh brokerjev na borzi'
»Broker mora predvs«''
znati komunicirati s stran^
mi. Delno je vse skupaj ^
visno tudi od provizije. ^
membna je tudi aktivn^
borznih posrednikov. Pr'^
ten moraš biti v podjetjih,',
di zato, da jih seznaniš z
osnovnejšimi pojmi o d.e^
vanju borze, o tem, kaJ
vrednostni papirji, kako >
tirajo, kaj se da z njimi po
ti. Dejansko je še absoluf^^
premalo znanja o tem, saJ^^
finančniki v podjetjih i^'
na tekočem s temi ^a"
vami.«

18. APRIL 1991 - STRAN 5
^en kot pobudnik Ljubljanska ban-
^cnlošna banka Celje. Posrednica te
' ke je tudi ena najaktivnejših bro-
borze. Aktivnost banke je po
'^"^dbudnem začetku nekoliko popu-
ipf jtar velja tudi za vse ostale banke,
f ndar zdaj njihova aktivnost spet na-
'Sa No, s Celjskega so bili tu prvi in
lohrned prvimi na borzi ZdraviUšče
f' Ška Slatina, Pivovarna Laško in
teks- Borza je vsekakor prodrla tudi
Jvaše območje, vedno bolj jo spreje-
ta da imajo vrednostne papirje
jj v celjskem PTT podjetju pa na
Lrni. vendar se ti zaenkrat še niso
počili za sodelovanje. Škoda, ker za-
"■jjjo, s tem pa morebiti tudi izgub-
ijo. Izkušnje, ki so si jih pridobili
borze v letu dni, namreč zelo veli-
0 pomenijo. Res lahko precej prido-
iš tudi z izobraževanjem. Ravno zato
' jjgamo borzni priročnik in zato orga-
Liramo maja v Portorožu tradicional-
^seminar s predavanji strokovnjakov
J ZDA, Anglije, Švice, Avstrije in
iladžarske.«
Iia borzi tudi občani?
2ačeli ste trgovati z deviznimi pra-
vicami. Najprej se je govorilo o pra-
^jj, deviznem trgu?
»Veliko inačic je bilo in katera je
njjbolj zanesljiva, ne vem, tudi če bi
vedel tega ne bi mogel povedati. To je
jeveda odvisno od politike, od dogo-
[vora v Jugoslaviji. Ne glede na to, ah
Med osnovami, potrebnimi za izpit
borznih posrednikov, so tudi semi-
narji, ki jih organizira Jugoslovan-
ska borza vrednostnih papirjev Ljub-
ljana. Od 12. do 15. maja organizirajo
v Portorožu že tretji seminar z močno
mednarodno udeležbo. Med predava-
telji bodo dr. Ulrich Kamp iz Dunaj-
ske borze, dr. Richard T.Meiser, di-
rektor švicarskega združenja borz,
dr. Jožef Rotyis, predsednik borznega
komiteja v Budimpešti, med preda-
vatelji pa bodo tudi dr. Iwo Wenzler
iz Michigana, Michael Unsworth iz
Londona in profesor Gareth T.PO-
wen iz Canterburya. Seminar pripo-
ročajo vsem, ki delajo na področju
nnanc, pri privatizaciji v podjetjih,
direktorjem in bančnikom ter dru-
gim, ki jih zanima tovrstno poslo-
vanje.
bo borza republiška ali zvezna, smo
zagovorniki tega, da se tečaj prosto
določa, kot na vseh deviznih borzah
v svetu. En korak v Evropo smo s tem
liberalnejšim konceptom deviznega tr-
ga že naredili, vendar pa bi po mojem
tudi občani morali imeti pravico sode-
lovanja. Ne vidim razloga, ki bi to pre-
prečeval.«
Presenečenje je bilo, da so, vsaj na
začetku, devizne pravice na borzi do-
bile manjšo ceno od predvidevanj
oziroma glede na to, kakšna »šticun-
ga« je pri prodaji deviz med občani?
»Razlog je preprost. Razlika je, ko
občan kupi devize od občana in pri
tem takoj dobi gotovino, medtem ko
po odkupu devizne pravice na borzi
podjetje čaka na denar v banki še vsaj
10 do 14 dni. Časovni zamik je torej
odločilen za oblikovanje tečaja. Če te-
ga ne bi bilo, bi bil tečaj na borzi pri-
bližno tak, kot je med občani. Veljala
bi torej približno 40 odstotna »šti-
cunga«.
»Precej pomislekov pa je bilo tudi,
zakaj je potrebno takšne transakcije
opravljati izključno na borzi in ne
več neposredno med zainteresirani-
mi podjetji?
»Res je bilo precej pomislekov in
tudi nasprotovanj. Obveljala je seda-
nja rešitev. Predvsem zato, da se tečaj
oblikuje korektno, na osnovi čim več-
jega števila transakcij. Razlog je seve-
da tudi v tem, da te pravice plačuje
uvoznikom država, ki je tudi zaintere-
sirana za korekten tečaj. Če bi bil ta
previsok, bi seveda morala plačati več.
Borza pa je seveda prostor, kjer se
tečaj obUkuje javno, brez možnosti, da
te nekako »okoli prinese«. Cena se do-
loča tržno. Tudi če podjetje zastonj od-
stopa svojo pravico nekomu drugemu,
bo za protiuslugo, kakršnakoli že bo,
zahtevalo najmanj ceno, ki se oblikuje
na borzi. Javnost, tečajnica je namreč
javno objavljena, pa lahko zagotavlja
le borza, zato se mi zdi takšna rešitev
korektna.«
RADO PANTELIČ
DENAR IN VALUTA
8. nadaljevanje
Valuta lipe se določa z indeksom cen,
ki se ga meri tako, da se odčitavajo di-
narske cene, če pa je cena določena v li-
pah, se jo najprej spremeni nazaj v di-
narje in iz take cene določi indeks. Ban-
ka Slovenije zagotovi popolno konverti-
bilnost med lipami, dinarji in tujimi va-
lutami po tržnih tečajih. Menjalni tečaj
lipe do dinarja pa se zagotavlja s 5 od-
stotnim odstopanjem od valute lipe (si-
stem kače). Ko tečaj pade za več kot
5 odstotkov, mora Banka Slovenije in-
tervenirati in pokupiti lipe, če pa tečaj
preveč naraste pa mora emitirati dodat-
no količino lip. Te intervencije mora
Banka Slovenije zagotavljati s svojim
osnovnim ustanovnim kapitalom in
s svojim prihodkom. Banka Slovenije
pokupi del obveznic republike in drugih
DPS, te pa pobirajo davke tudi v lipah
in z njimi poplačujejo anuitete. Banka
Slovenije ima svoje devizne rezerve pla-
sirane v inozemstvu in ima popolno svo-
bodo pri uvozu in izvozu zlata ter tujih
valut. Slovenija zaprosi za vstop v si-
stem IMF in podpiše sporazum za po-
polno konvertibilnost lipe po 8. členu
sporazuma. Poslovanje poteka prek
Banke Slovenije.
3. Če so vse cene izražene v lipah in se
tudi plačuje samo z lipami, je nemogoče
izračunavati vrednosti valute prek in-
deksa cen. Takrat postane lipa norma-
len in edini denar. Taka valuta bi bila
stabilizirana. V drugih predelih Jugosla-
vije verjetno ne bi prešli na lipo, tako bi
z indeksom izračunano valutno razmer-
ja lipe do dinarja pomenilo cenovno
uravnoteženo valutno razmerje. S tem
bi bila vpeljava carin iz monetarnega
vidika nepotrebna.
Država nato prepove uporabo dinar-
jev in drugih tujih valut in sprejme
ustrezne zakone, ki dajo Banki Sloveni-
je pravice in dolžnosti, ki jih imajo obi-
čajno emisijske banke. Z zakoni lahko
država tudi omeji dobiček delničarjev
ali pa celo nacionalizira banko.
Vpeljava lipe je boljša kot vezanje di-
narja na tujo valuto ker je s spreminja-
njem tečaja lipe do tuje valute še vedno
možno vplivati na izvozno aktivnost in
zagotavljati trajno primerne zunanje de-
vizne rezerve. Le dobro pripravljena
strategija uvajanja vzporednega denarja
ob visoki inflaciji, ki nam grozi, bi pre-
prečila katastrofo in vsesplošno bedo, ki
se sicer napoveduje.
Postopno uvajanje nove valute hkrati
zagotavlja doseganje obeh ciljev, ki jih
želimo v Sloveniji doseči: 1. Denarno
suverenost in 2. Stabilni denar, ki je po-
goj za uspešno gospodarstvo.
Konec
^^^fita lipe in indeks srednjega tečaja DEM.
V Sipu odpuščalo
delavce
v šempetrskem Sipu so
v ponedeljek začeh uresniče-
vati pred dobrim tednom
sprejeti sklep delavskega
sveta o tem, da odpustijo
okoli sto delavcev.
Odločbe so ali jih še bodo
dobiU predvsem delavci, ki
so bili doslej na čakanju že
dobrih pet mesecev. Za veči-
no delavcev bodo morali
v žalski občini iskati rešitve
preko zavoda za zaposlova-
nje, pri nekaterih delavcih
naj bi šlo za prerazporeditve,
nekaterim pa so omogočili
dokup delovnih let. Po bese-
dah direktorja Rafka Konči-
ne so odločbe dobili tako
proizvodni delavci kot tudi
delavci v režiji. Končina je
tudi dejal, da bodo v prihod-
nje verjetno odpustili še ne-
kaj delavcev. Razmere v Si-
pu naj bi bile odvisne pred-
vsem od prodaje najugoslo-
vanskem tržišču. Šempetr-
ski kolektiv prodaja okoli 30
odstotkov svoje proizvodnje
na hrvaško tržišče, pred-
vseni v Slavonijo in Podravi-
no. Če se politične razmere
na Hrvaškem ne bodo spre-
menile, v Sipu pričakujejo,
da bodo morali zmanjšati
proizvodnjo.
IB
Celjsko drobno
gospodarstvo je
še skromno
Drobno gospodarstvo celj-
ske občine je lani zaposlova-
lo 2452 delavcev, kar pred-
stavlja 7,8 odstotkov zapo-
slenih v gospodarstvu obči-
ne. Od skupno 243 pravnih
oseb jih je 134 brez zapo-
slenih.
Celotni prihodek je znašal
1,283.432 tisoč din ah 6,1 od-
stotka gospodarstva v obči-
ni, akumulacija pa predstav-
lja dobro petino v gospodar-
stvu celjske občine. Z izgubo
je poslovalo 40 pravnih oseb,
izguba znaša 21.583 tisoč din,
kar je le 2,8 odstotkov izgub
v občini. Povprečni mesečni
čisti osebni dohodki na de-
lavca pa so bili nižji od pov-
prečja v gospodarstvu. Po
oceni službe družbenega
knjigovodstva je drobno go-
spodarstvo v primerjavi z go-
spodarstvom doseglo ugod-
nejše razmerje med prihodki
in odhodki, precej večjo aku-
mulacijo in manjše izgube
na zaposlenega, kljub vsemu
pa je udeležba drobnega go-
spodarstva v gospodarstvu
celjske občine še dokaj
skromna. IB
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Stavka za stavko
»živimo v politično nemirnih razmerah, vendar upam,
da se bomo vseeno mirno sporazumeU o prihodnosti,« je
bil v torek - kot tudi že velikokrat prej - optimist bodoči
predsednik predsedstva SFRJ Stipe Mesič, ki ga od te
funkcije loči še manj kot en mesec (zamenjava na vrhu bo
15. maja). Nadaljeval pa je tako, kot bi se morali dogovoriti
vsi oblastniki v vseh delih Jugoslavije: »Skrajni čas je, da
politika pusti gospodarstvu, da se ukvarja s svojimi odpr-
timi vprašanji.«
Gospodarske razmere so pravzaprav na splošno grozne.
Stavke se kar vrstijo: 700.000 kovinarjev in tekstilcev
v Srbiji ima čez glavo obljub in načrtov srbskih vlad, od
bivše Radmilovičeve do sedanje Zelenovičeve. V Borovu
stavka 6500 čevljarjev, ki hočejo plače za december 1989(!).
Jatovci s svojo stavko lastnemu podjetju povzročijo vsak
dan za okrog 2 milijona dolarjev škode, da ne govorimo
o tem, kako turistični svet gleda na jugoslovanskega letal-
skega prevoznika. Dalo bi se staviti, da letošnjo turistično
sezono skoraj ne bo Angleža ali drugega tujca, ki bi si še
upal z Jatom na katerikoli del Jadrana.
Če k temu dodamo še zmeraj neurejene razmere v tako
imenovanem »Srbskem avtonomnem območju Krajina«,
kije okupiralo tudi Plitvice, potem je zadeva jasna. Morda
se bo, našel le kakšen pogumen Italijan, Avstrijec ali
Nemec, ki se bo pripeljal na slovensko obalo ali v Istro,
torej v kraje, od koder lahko pobegne domov, še preden bi
se jugoslovanske meje zaprle.
Iščite Ime za novo državo!
v teh hudih časih zagrebški kolegi niso izgubili smisla
za šalo, zato so sramežljivo objavili »razpis« za ime nove
države, ki naj bi nadomestila Socialistično federativno
republiko Jugoslavijo. Za prvo »nagrado« so namenih
izlet na Plitvice, niso pa zapisali, da pride nagrada v poštev
samo, če jo bo dobil - Srb. Hrvatom - novinarjem in
turistom - se namreč v tem biseru Hrvaške slabo piše,
o tem pričajo ranjenci in pretepeni.
Že vnaprej je jasno, da mora »socialistična« iz imena
države, saj se je v torek tudi Makedonija odločila, da ni več
socialistična republika. Vprašanje je tudi, kaj bo z repu-
bliko, saj so zlasti v Srbiji vse glasnejše želje, da bi se
dinastija Karadjordjevičev vrnila na prestol in bi spet
imeli kraljevino. Res pa je, da imamo Slovenci kaj slabe
izkušnje s Kraljevino Slovencev, Hrvatov in Srbov; pa ne
samo mi, tudi Hrvati, da o drugih, ki jih je kralj preprosto
črtal, kot da ne obstajajo (recimo: Makedonci, Albanci,
Črnogorci), ne govorimo. Vendar bi se bil »prestolonasled-
nik« Aleksandar Karadjordjevič pripravljen žrtvovati in se
iz Londona preseliti v Jugoslavijo, kjer naj bi, kot pravi
»vladal, ne pa upravljal« oziroma vodil ustavno monarhijo
po zgledu osmih evropskih ustavnih monarhij; teh jih je
šest v Evropski skupnosti, na čelu z VeUko Britanijo.
Aleksandar II je celo pripravljen sprejeti formulo o Zdru-
ženem kraljestvu južnoslovanskih narodov (spet po
zgledu Združenega kraljestva pod angleško krono), saj je
»vsaka rešitev boljša od prelivanja krvi in državljanske
vojne«, pravi Aleksandar. To zadnje drži!
Sporna beseda - za mnoge - je tudi Slavija, če privolimo,
da smo vsi z Juga. Ali so Madžari in Albanci Slovani? Ali
se res počutijo doma v državi Slovanov? In če bi sprejeli
možnost, ki jo zagovarjata Hrvaška in (delno še zmeraj)
Slovenija o zvezi suverenih držav, ali bomo na tem
območju Balkana imeli Severoslavijo in Jugoslavijo (s
Srbijo in Črno goro)? ,
In če bi Srbija in Črna gora po naključju - česar ni
mogoče pričakovati - popustili, bi lahko dobili Balkansko
konfederacijo (po zgledu Švicarske konfederacije)
z oznako na avtomobilskih tablicah CB (Confederation
Balkanique), podobno kot je CH (Confederation Helve-
tique).
Seveda pa vse te igrice padejo v vodo, če bomo 23. junija
dobili Razdruženo Slovenijo.
Tita »izganjajo« iz Beograda
Ob vseh teh kombinacijah pa v Srbiji niso pozabili na
tvorca nove Jugoslavije - Josipa Broza Tita. Kot vemo, bo
4. maja ob 15.05 enajsta obletnica njegove smrti, že deseta
pa je povzročila pravi kaos po Jugoslaviji. Ponekod so
sirene še označevale dan, ki je pred 11 leti še vso Jugosla-
vijo zavil v črno. Proti temu so drugje protestirali, najbolj
divji so bili v Beogradu, kjer so s pročelij trgali table
z nazivi ulic, ki so nosile Titovo ime. Kmalu po tem je
četniški »vojvoda« dr. Vojislav Šešelj obljubil svojim pri-
stašem, da bo »grob Josipa Broza izselil iz Hiše cvetja, ker
je tam pokopan proti predpisorn«.
Zdaj se spet bliža 4. maj in Šešljevi četniki groze, da
bodo »zrušili Hišo cvetja« in se, če bo treba, pri tem
spopadli s policijo. Tak »posel« naj bi četniki opravili
v treh urah. »S posmrtnimi Titovimi ostanki bomo ravnali
z obzirnostjo, kot jo zasluži vsak pokojnik. Posmrtne
ostanke bomo ponudili družini; če jih ta ne bo hotela,
RepubUki Hrvaški; če jih pa še ta ne bi hotela, bomo Broza
na novo pokopali na Lešču (pokopališče zunaj Beograda),
ker na pokopališču Novega Beograda ni več prostora«,
grozi dr. Vojislav Šešelj.
Po Beogradu podpisujejo tudi peticijo, v kateri zahte-
vajo »izselitev Josipa Broza«, o tej peticiji pa naj bi v bliž-
nji prihodnosti razpravljali odborniki beograjske skupš-
čine in poslanci srbskega parlamenta. Predlog je tudi, naj
»4. maja ob 15.05 letos ne bi s sirenami vznemirjali obča-
nov, ker ima vsak človek v tej državi veliko več vzrokov za
vznemirjenje«, kot je »obletnica neke smrti«.
Seveda vsa ta dejavnost vznemirja delavce v Spomin-
skem središču Josip Broz Tito v Beogradu, zvezni usta-
novi, ustanovljeni 16. novembra 1982 z zakonom zvezne
skupščine. Spominsko središče vzdržujemo vsi (denar gre
iz zveznega prometnega davka, carin in taks), 5 odstotkov
prihodka ima §redišče samo, n^več pa zanj prispeva
Srbija (dobro tretjino), medtem ko je delež Slovenije pri
stroških središča 19,26 odstotka. Kaj se bo res dogajalo 4.
maja 1991, na to nam ne bo treba več dolgo čakati...
6. STRAN - 18. APRIL 1991

Ekološka Ideja 91
Sejem obiskalo le 3 tisoč Ijutil
štiridnevni sejem inova-
tivnega podjetništva Ideja
91 se je na razstavišču celj-
skega Zavoda Golovec za-
ključil v petek. Razstavlja-
lo je 84 razstavljalcev iz
Slovenije, Hrvaške, Bosne
in Hercegovine, Srbije in
sosednje Italije, sejemsko
prireditev pa si je ogledalo
le približno 3 tisoč obisko-
valcev.
Čeprav uspešnosti sejem-
ske prireditve ne gre meriti
zgolj s številom obiskoval-
cev, pa so organizatorji - ma-
riborsko podjetje Step ' in
športnorekreacijski center
Zavod Golovec - nad slabim
obiskom lahko razočarani.
Sam sejem je bil letos ob
predstavitvi inovativnih do-
sežkov, računalniške pro-
gramske opreme in propa-
gandnih sredstev obogaten
še s predstavitvijo pisarni-
ške opreme in grafičnih pri-
pomočkov. Razstavljalce
- med 84 so izbrali 24 naj-
boljših - pa so nagradih z zla-
timi, srebrnimi in bronasti-
mi znaki Celeia, priznanji
Zveze obrtnih združenj Slo-
venije za najboljše inovativ-
ne dosežke na področju sa-
mostojnega osebnega dela
ter petimi priznanji Gospo-
darske zbornice Slovenije za
ekološke inovacije.
Računalniško opismenjevanje sodi v najrosnejša otroška leta, meni Stane Klančnik,
učitelj na osnovni šoli I. celjske čete, ki je za celjske malčke pripravil poseben program
za delo z računalniki. Skupaj z otroki iz vrtca Tončke Čečeve so se na sejmu Ideja 91
predstavili tudi osnovnošolci nekaterih celjskih šol, seveda z zahtevnejšimi programi.
Foto: EDI MASNEC
Sicer pa je letošnja Ideja
91 minila v znamenju ekolo-
ških prizadevanj za čistejše
okolje. Poslovni klub Euro-
patinova, ki deluje v okviru
Gospodarske zbornice Slo-
venije, je vse sejemske dni
pripravljal dnevno ekološko
inovacijsko borzo in redne
predstavitve ekološke opre-
me za gospodarstvo, ob tem
pa še dva posveta (enega
z mednarodno udeležbo) na
temo ekoloških prizadevanj
za okolju nenevarno gospo-
darstvo. V ekološko narav-
nanost sejma pa so se vklju-
čili tudi Zeleni Slovenije, ki
so na posebnem razstavnem
prostoru obiskovalce sejma
seznanjaU z dejavnostjo
stranke.
IVANA STAMEJČIČ
KOMENTIRAMO
Veliki v majhnosti
Imeti v enem tednu na ge-
ografsko tako majhnem pro-
storu kot je Slovenija tri se-
jemske prireditve, je milo re-
čeno pretiravanje. Neuskla-
jenost organizatorjev sloven-
skih sejemskih prireditev pa
je škodila ne samo obisko-
valcem in razstavljalcem,
pač pa tudi organizatorjem
samim.
Razstava učil in šolske
opreme, ki so jo nekako
vključili v velikega brata,
drugi del sejma Alpe-Adria,
sta privabljala obiskovalce
in kupce v Ljubljani, približ-
no 70 kilometrov proti seve-
ro-vzhodu pa so Celjani pri-
čakovali obiskovalce na Ide-
ji 91. Celjski sejem, ki prav
tako sodi med mednarodne
sejemske prireditve in se ne-
nazadnje že nekaj let ponaša
s sodelovanjem v skupnosti
Alpe-Jadran, je letos, vsaj
glede na število obiskoval-
cev, potegnil krajši konec.
Lani dogovorjeni termin
za sejem (že zdaj je znano, da
bo Ideja 92 med 7. in 10. apri-
lom 1992) ni bil za ostale or-
ganizatorje sejmov v Slove-
niji niti približno obvezujoč.
Krajši konec, ki so ga poteg-
nili tudi razstavljalci na Ideji
91, saj bi se prenekateri rad
predstavljal tudi v Ljubljani
na sejmu Alpe-Adria, je letos
obležal na njihovih pi^-.
Vs£^ malo pa ga je obv?
tudi na ramenih organiz^^
jev, za štajersko prire^fj
sta to celjski Zavod Golo}
in mariborsko podjetje Sf!'
V Celju si je namreč ;
91 ogledalo le 3 tisoč oi,
valcev, vs^ del približ^^
tisoč obiskovalcev ljubljl
skega sejma Alpe-Adria pl
je ogledalo tudi razsta]^
prostore računalničarjev '
bi jih - če sejma ne bi so^
dala - pot pripeljala v Celi,
IVANA STAMEJci
Najmlajši doktor
znanosti
31 letni Janez Cvirn, \^
stos-pedagog iz Pokrajinsl^'
ga muzeja v Celju, je ptj,
tednom na oddelku za zg,
dovino Filozofske fakultet
v Ljubljani uspešno zagovi
j al doktorsko delo z nas;
vom Nemci v Celju 1861 j,
1914. Janez Cvirn je tak
eden najmlajših doktorje
znanosti v zgodovini Celja.
Kaj ho s cestami, ve ciganka
Minister Krajnc zaradi kraje cestnega denarja tega ne ve
V Slovenskih Konjicah je
bila v torek javna tribuna,
na katero so povabili mini-
stra za promet in zveze Mar-
jana Krajnca, prišel pa je
tudi predstavnik republi-
ške uprave za ceste Lado
Prah.
Kljub svoji dobri volji ni-
sta mogla potolažiti že kar
razjarjenih Konjičanov, ki
terjajo predvsem dokonča-
nje asfaltiranja ceste Vitanje-
-Dolič, ureditev ceste Žiče-
-Špitalič in črne točke v kri-
žišču, od koder se cepi cesta
za Zreče s ceste Celje-Mari-
bor. Tudi zapore ceste Vita-
nje-DoUč in križišča ter av-
toceste Hoče-Arja vas, s ka-
terimi grozijo, po vsej verjet-
nosti ne bodo pomagale, saj
za ceste preprosto ni de-
narja.
Denar je bil glavna tema
pogovora. Razumljivo, saj je
bil v sprejetem integralnem
republiškem proračunu de-
nar za ceste skrčen s 7 na 4,6
milijard dinarjev kljub temu,
da se denar za ceste nateka
namensko iz cene tekočih
goriv, cestnin in avtotaks.
Gosta in Konjičani so to oz-
načili za krajo. Poleg ostale-
ga je v Sloveniji potrebno as-
faltirati 513 kilometrov regi-
onalnih cest. Če bi ostaU pri
sedanjem obsegu denarja za
ceste, bi lahko vse asfaltiraU
do leta 2030, je izračunal
eden udeležencev. Po pro-
gramu republiške uprave za
ceste, ki je sedaj propadel, bi
jih do leta 2000. Dokončaiye
ceste Vitanje-DoUč je bilo
predvideno za letos. Za to ce-
sto bodo letos vseeno dali
največ denarja - 16 milijo-
nov dinarjev, a večina bo šla
za stare račune. Gosta sta za-
nikala, da ne bi imeli progra-
mov, minister pa je na stan-
dardno vprašanje o odstopu
dejal, da bo to naredil, ko bo
popolnoma obupal. Zaen-
krat še ni.
Za presenečenje je poskr-
bel bivši pilot Adria Airways
Marjan Stefančič s podrob-
no razlago nepravilnosti
v tem podjetju in obtožbo,
da gre večina od 200 milijo-
nov dolarjev, ki jih aviacija
letno požre, iz denarja za ce-
ste. Minister Krajnc je to za-
nikal.
MILENA B. POKLIC
Belgijski
ambasador
v Rogaški
Prejšnji teden je belgij-
ski ambasador gospod Ba-
ron Alain Guillaume, ki se
je mudil v Sloveniji, obi-
skal v spremstvu general-
nega konzula gospoda
Marka Dularja tudi Roga-
ško Slatino.
Seznanil se je s ponudbo
Zdravihšča Rogaška Slati-
na in možnostmi razvoja te-
ga največjega slovenskega
zdraviUško-turističnega
centra. Gospod Guillaume
je pozitivno ocenil možno-
sti plasiranja ponudbe tega
našega območja v Belgiji.
Predstavniki mesta Roga-
ška Slatina so gosta sezna-
nili o poteku sodelovanja
z belgijskimi organizatorji
potovanj, saj je ponudba
Rogaške in drugih sloven-
skih turističnih centrov
prisotna v desetih katalo-
gih ponudbe na belgijskem
tržišču. Belgijski ambasa-
dor si je med obiskom
v Rogaški Slatini ogledal
tudi proizvodne procese in
izdelke Steklarne Boris Ki-
drič ter se za kratek čas
ustavil še v ZdraviUšču
Atomske toplice.      M. A,
Podatki popisa sredi maja
v ponedeljek se je na območju vse Slovenije in Jugoslavije,
razen na Kosovu in v delu Makedonije, kjer so bojkotirali popis,
zaključilo delo popisovalcev prebivalstva, gospodinjstev, stano-
vanj in kmečkih gospodarstev.
Osmi popis je v državi stal 130 milijonov mark, demografi pa
ocenjujejo, da na ozemlju Jugoslavije trenutno živi 23 milijonov
700 tisoč ljudi. Sicer pa v teh dneh člani občinskih popisnih
komisij obravnavno zbrane podatke popisovalcev, le-te pa bodo
kasneje obdelali še repubhški Zavodi za statistiko. Prvi podatki
popisa 91 bodo predvidoma objavljeni sredi maja. IS
Zdravstveni center - zavod?
Zdravstveni center Celje je sicer po zakonu že javni zavod, a je
to potrebno potrditi s sprejemom statutarnega sklepa. Pri tem
pa se zatika in zapleta. Ker je Zdravstveni center regijska usta-
nova, morajo reči svoje o statutarnem sklepu vse občine
območja. Občine pa imego k predlogu Zdravstvenega centra
različne pripombe. Celjski izvršni svet je na primer terjal večji
vpliv javnosti na upravljanje. S pripombami pa se ni strinjala
konferenca poslovodnih organov v Zdravstvenem centru. Celo
več - podvomila je v zakonitost. Nepotreben zaplet, ki mu kot
kaže botruje borba za vodilne stolčke, bodo pomagali razrešiti
pravniki. Usklajen predlog, ki bi bil sprejemljiv za vse občine in
Zdravstveni center bodo predvidoma oblikovali na posebnem
posvetu prihodnji teden. MBD
DermatološkI oddelek preseljen
V torek je pričel dermatološki oddelek celjske bolnišnice
z delom v novih prostorih, urejenih z denarjem samoprispevka
občanov Celja. S tem so vsaj začasno odpravljeni spori, povezani
z uporabo teh prostorov v novem osrednjem bolniškem objektu.
Preselitev je v skladu tako z namembnostjo prostorov kot tudi
odločitvijo strokovnega sveta bolnišnice, vendar so prostori
namenjeni dermatološkemu oddelku samo začasno.       MBP
TRAČ
niče
Iz zaupnih virov smo iz-
vedeli, da bo seje zborov
žalske občinske skupščine
vodil^ podpredsednik An-
drej Šepec. Predsednik Mi-
lan Dobnik poslance vse
prepogosto obravnava kot
dijake.
Eran Sadnik ni zadovo-
ljen z nazivom predsedni-
ka skupščine krajevne
skupnosti Žalec. Na vsak
način hoče postati župan.
Za začetek župan mestne
občine Žalec.
Ob zadnji delitvi pomoči
v Lučah je krajane zanima-
lo predvsem to, ali so se
gostje pripeljali s svojimi
avtomobili. Ker je bil med
gosti tudi mozirski izvršnik
Alfred Božič s svojim av-
tom, Lučani upajo, da je
spoznal, kaj pomeni uniče-
na cesta za avtomobilske
amortizerje.
Nasvet tistemu, ki želi
celjskemu županu Antonu
Rojcu podariti dragoceno
in uporabno darilo: knjiga
Kdo je kdo v Sloveniji, če
je seveda že izšla in če so
v njej zapisani tudi pred-
sednik (ne podpredsednik)
republiškega zbora zdru-
ženega dela Jože Zupan-
čič, laški župan Miloš (ne
Jurij) Veršec in velenjski
župan Semečnik (ne Se-
menčnik), bi bila najbolj
primerna.
Cena elektrike v polet-
nem času ne bo nižja od
tiste, ki je veljala pozimi.
Vzrok je seveda tudi v veli-
kih izgubah Elektrogospo-
darstva. Šušlja pa se, da za-
posleni v elektrogospodar-
stvu tega ne bodo preveč
občutili. Ob 12 tisočakih re-
gresa si bodo menda izpla-
čali še 6 tisočakov na dobi-
ček. Tudi Jeffery Sachs te-
ga ne bi znal razvozlati.
Z odpustom delavcev so
v šempetrskem Sipu slavi-
li novo delovno zmago.
Medtem ko je prej na ene-
ga proizvodnega delavca
prišel en režijec, se je se-
daj ravnovesje prevesilo
v korist slednjih. Če so se
pri odpustu držali kakšnih
ekonomskih meril, jih go-
tovo niso povzeli po svo-
jem avstrijskem poslov-
nem partnerju Pottinger-
ju, ki ima pri 500 zaposle-
nih le 30 režijcev.
Zeleni Jožef Jarh je pri-
šel do genialne zamisli, ka-
ko se bo rešil opozicije
v lastnih vrstah: predlagal
bo njihovo izključitev iz
stranke. Pri tem pa je ver-
jetno pozabil, da mu prav
ta opozicija prinaša meseč-
no 30 tisočakov zaradi svo-
jega sedenja v skupščini
Kaj z njimi naredi gospod
Jarh, pa je že druga zgodba.
Nekdanji sindikalist,
zdaj pa že nekaj let dela-
vec Železniškega gospo-
darstva Slovenije Martin
Frece pravi, da je celjski
železniška postaja živ-
ljenjsko nevarna. Vendar
ga ni toliko prizadelo, di
neurejeno gradbišče noče
in noče postati sodobno
postajališče, kot to, da se
je ob praznjenju stare io
trhle zgradbe zrušil strop
prav nad mestom, kjer je
še nekaj trenutkov _ prej
stala njegova žena. »Želez-
nico dam, žene pa ne,« je
ob tem vzkliknil Frece.
Zlobni jeziki trdijo, daje
moral generalni direktor
Konusa Jure Pokorn od-
stopiti na zahtevo neodvis-
nih sindikatov. Jure Po-
korn to odločno zanika -
ne odstopil niti ga niso raz-
rešili. Generalni direktor
pa tudi ne bo več, da veste-
Kaže, da bo vršilec te dolž-
nosti sedanji predsednic
konjiškega izvršnega sveta
Rudi Petan, torej človek, ki
na tej funkciji zelo glasno
poudajja, da se politika ne
sme in se ne bo mešala
v gospodarstvo. To borno
šele videli - pa tudi to, ko;
mu vse bodo sijali svetni-
ški siji nad glavo. Uradno
bo »svetnik« samo Jure Po-
korn.
Kadrovskim loncem bo z^'
radi   visokega   pritiski
vsak čas odneslo pokrov^
V celjskem Zdravstvene^^
centru je v loncu že taki
gneča, da bi ga razneslo,
ne bi udeleženci  vlekla
drug  drugega   za   nogf
- navzdol seveda. Bodo
zmagali sedanji ali prete'^
kli politični strokovnjaki
Mi navijamo za stroko^'
njake brez pridevnika
litični. Smo pač za časoi"-
Poldrugo uro med zaključkom slavnostne skupščine
ob celjskem občinskem prazniku in začetkom gledališke
predstave v SLG Celje je bilo treba nekako preživeti.
Poslanci in gostje so si želodce tolažili v stranski dvo-
rani Narodnega doma, kjer jih je po besedah župana
Antona Rojca čakala skromna zakuska.

18. APRIL 1991 - STRAN 7
^0 napoveduje stavico
v celjskem Emu napovedujejo, da bodo v petek, 19.
Diila prekinili delo v vseh tistih družbah, kjer zaposle-
%(i do 18. ne bodo izplačali plač. To je napovedal
"Tgvkovni odbor v Emu, ki je vodstvu predložil še
ekaj zahtev, te pa sta podprla tako Svobodni kot
?rgodvisni sindikat.
po besedah vodje stavkovnega odbora Milana Ram-
so se za takšen korak odločili na osnovi napovedi
^^jektoijev posameznih družb Ema, ki jim niso mogli
-agotoviti, da bodo zaposlenim do danes lahko izpla-
vali osebne dohodke. Ti so že nekaj mesecev zajam-
^ni, medtem ko zaposleni zahtevajo izplačilo z vsemi
jodatki. Med zahtevami je tudi uvedba 40-umega
(jelovnega tedna. Stavkovni odbor tudi zahteva, da
(jirektoiji vseh desetih družb v Emu predložijo svoje
razvojne programe in v njih prikažejo tudi morebitne
presežke delavcev hkrati s predlogi njihovega razreše-
vanja. Izvršnemu svetu občine in republiški vladi pa
so naslovih zahtevo za razreševanje težavnih razmer
v gospodarstvu.
TC
lia DobmI o JLA
j^a Dobrni bo v petek, 19. aprila že osmi Celjski večer, ki
^ tokrat nosil naslov JLA danes in jutri. Gostje Jožeta
^ulfanda bodo admiral Stane Brovet, namestnik zveznega
j^tarja za ljudsko obrambo, generalpolkovnik Konrad
jolšek, komandant V. armadnega območja in generalpod-
^l^ovnik Ivo Tominc. Govorili bodo o dan^nji vlogi
jjjiade in o tem, kakšen bo njen prihodnji status, saj je
jj^o. da armada ni zunaj dramatičnih dogajanj pri razpletu
jugoslovanske krize. Bo v prihodnosti j>ovsem depolitizi-
^ in profesionalna, bo odločilno posegla v razplet krize?
jia ta in druga vprašanja bodo skušah odgovoriti na Celj-
^em večeru, ki se bo pričel v petek ob 20. uri v hotelu
Dobrna.
Dobrodošlo darilo
rni intenzivni oddelek v celjski bolnišnici je bogatejši za še en respirator. Ker so imeh
samo enega, pomeni nov aparat pomembno dopolnitev opreme oddelka. Podarila
■» ga je firma Bosh - Siemens. Skupaj s potresnim materialom za ta dihalni aparat je
Jftlnost darila preko 56 tisoč nemških mark. Kot je povedal predstavnik Bosch - Siemensa
'Alfred Prosteder ob obisku oddelka prejšnji teden, namenj^o pri njih veliko skrb
''oveku in njegovemu zdravju in so v to pripravljeni tudi vlagati.
^ternemu intenzivnemu oddelku, ki je znan po svojem strokovnem delu, pomagajo pn
^femljanju tudi drugi. Podjetja in obrtniki iz občine Šentjur so jim na primer za potrebe
^Mtne pisarne kupih osebni računalnik. Tako ta oddelek postopoma odpravlja svojo
"^šibkejšo plat - nepopohio opremo. MBP, Foto: EDI MASNE€
Švigelj vztraja
Koliko resnice je v tnšitvalt o nepravilnostih v Export-lmportu?
Suspendirani vodja raču-
novodskega oddelka in
pred tem še pomočnik di-
rektorja v Export Importu
Mitja Svigelj nadaljuje gla-
dovno stavko in protest
pred poslovno stavbo
v Žalcu.,
Mitja Šviglja so v podjetju
zaradi nesoglasij suspendira-
U konec prejšnjega tedna.
V petek popoldne je po nje-
govih izjavah začel resno gla-
dovno stavko in vse dni
vztraja pred poslovno stav-
bo. Vmes je svoj protest na-
daljeval tudi pred stanovanj-
sko hišo direktorja Export
Importa. Na vprašanje, zakaj
seje odločil za takšno obliko
je pojasnil: »Človeško se mi
je uprlo vse, kar se dogaja
v tem kolektivu. Vztrajal
bom do konca, ker ne mo-
rem dovoliti, da vodilni pri-
hajajo v podjetje, meni pa
vstopa ne dovolijo. Tukaj
bom tako dolgo, dokler vod-
stvo podjetja in predstavnik
Inženiringa v Ljubljani ne
bodo odstopili«
V ponedeljek se je v Ex-
port Importu sestalo vod-
stvo podjetja in Šviglju pred-
lagalo, da se preseh v sobo
s sanitarijami, v kolikor bo
vztrajal pri svoji odločitvi.
Mitja Švigelj je ponudbo za-
vrnil in še enkrat zatrdil, da
ne bo ravnal drugače in da se
ne da podkupiti. V teh dneh
je Šviglja po nekaterih infor-
Načelnik UNZ Milan Ur-
banček je v torek v telefon-
skem pogovoru povedal, da
uradne izjave zaenkrat še
ne morejo dati o razmerah
v Export Importu. Stvari
raziskujejo, izjavo lahko
dajo, ko bo podana ovadba
tožilcu. Po načelnikovih be-
sedah bo to kmalu.
macijati dvakrat obiskal
zdravnik, po izjavah pravni-
kov pa v tem primeru ne mo-
rejo storiti ničesar, dokler
Švigelj ne ogroža javnega re-
da in miru. Vodstvo žalske
občine se v reševanje proble-
matike do zaključka redakci-
je še ni vključilo. Po besedah
predsednika izvršnega sveta
naj stvari najprej razčistijo
delavci UJV in SDK, ka-
drovske razmere v podjetju
pa so po njego\a oceni stvar
direktorja oziroma vodstva
podjetja.
IB
Obnova gasilske opreme
v lanski poplavi so po-
membno vlogo odigrali tudi
člani gasilske organizacije, za
kar so kasneje dobili vrsto
upravičenih pohval. Žal pa je
v reševanju bilo veliko gasil-
ske opreme poškodovane ali
celo popolnoma uničene. To je
bilo treba čimprej Zcimeryati,
da ne bi prišlo do neprijetnega
presenečenja, če bi se zgodila
nova večja nesreča. Tako so pri
občinski gasilski zvezi Celje
v zadrxjih mesecih največ dela-
li na področju nabave nove
drobne tehnike, ki je društva
nimajo. Delo je zahtevno, saj je
bilo treba urediti vrsto admuii-
strativruh posegov, da se je
omogočil brezcarinski uvoz.
Pri tem je pokazala veUko raz-
umevanje celjska občina, da so
uredili potrebne papirje hitre-
je, kot bi jih sicer. Ob tem je
potekala tudi akcija za nabavo
tiste opreme, ki jo je možno
kupiti na domačem tržišču. Ta-
ko bodo v nasledrvjih dneh ga-
silska društva že dobila manj-
kajočo opremo, kot so zlasti
tlačne cevi, motorne brizgalne,
potopne črpalke in drugo. To
bo visokokvalitetna oprema.
V drugi fazi pa bodo pri ob-
činski gasilski zvezi Celje na-
V petek, 19. aprila ob 18. uri
bo 36. občni zbor Občinske ga-
silske zveze Celje v prostorih
gasilskega društva na Dobrni.
Pred tem je devetnajst terito-
rialnih društev opravilo obč-
ne zbore, le-teh pa niso imeli
v industrijskih gasilskih dru-
štvih Cinkarna, TVO ŠkoQa
vas in Metka, medtem ko ga
morajo v Aeru zaradi nes-
klepčnosti ponoviti. Vzrok,
da ni bilo občnih zborov, je
v nejasni situaciji delovnih
organizacij in financiranju
gasilske organizacije.
baviliše potrebno osebno zaš-
čitno opremo za gasilce. Drob-
no gasUsko tehniko bodo pla-
čah iz sklada za poplavljence,
osebno zaščitno opremo pa bo-
do financirala gasilska društva
sama. T. VRABL
Akcija celjskih
zbirateljev
orožja
Društvu civilne orožne kul-
ture iz Celja je gostoljubje po-
nudila strelska družina iz Celja
s prostori in streliščem na
Gričku. Da bi društvo lahko
uresničevalo program dela, te-
oretičnega s predavarvji s po-
dročja orožne kulture in tehno-
loških ter oblikovnih dosežkov
na tem področju, in praktične-
ga dela na strelišču, se bodo
enkrat tedensko zbirali na
Gričku.
Da bi tudi Društvo civilne
orožne kulture primaknilo
svoj delež k ustvarjanju čim
boljših pogojev za delo, so se
člani odločiU za delovno akcijo
urejarya streUšča. Akcije je bi-
la minuli petek popoldne, dela
pa je bUo veliko. M.A.
Modna revija za
dan šole
Na Srednji šoh Borisa Kidri-
ča v Celju praznujejo v sredo,
24. aprila dan šole, ki ga bodo
počastih s kulturnimi priredi-
tvami.
Geslo letošruega dne šole je
»Vedrost in veselje sta sonce,
pod katerim vse uspeva«, do-
poldanske kulturne prireditve
pa bodo učenci Sredr^je šole
Borisa Kidriča zaključih s tra-
dicionalno modno revijo v šol-
ski telovadnici. Za modno re-
vijo skreirajo oblačila učenci,
ki se potem predstavijo tudi
kot modeU. IS
V Podčetrtku
blagovnica
Približno petsto kvadratnih
metrov meri nova, težko priča-
kovana blagovnica šmetrske
Jelše, ki so jo postavih za po-
trebe krajanov Podčetrtka in
širše okohce ter sosedov iz Hr-
vaškega Zagorja pri odcepu
z glavne ceste na Podčetrtek in
Olimje. Zaradi turističnega
razvoja Atomskih topUc bo
»Market« z živilskim, tehnič-
nim in tekstilnim oddelkom
ter bifejem tudi turističnega
pomena, in to še zlasti za apart-
majsko naselje Atomska vas.
Blagovnico, ki jo je zgradil In-
grad, bodo slovesno odprli ju-
tri, v petek, ob 11. uri.       gj
gdo podi Rdeči križ z Debelega rtiča?
protest proti veleterminalu za plin
bo na mestu sedanjega otroške-
J?. zdravilišča Rdečega križa Slove-
J'Je na Debelem rtiču, kamor odhaja
Udi veliko otrok iz celjske regije, ve-
^lerminal  utekočinjenega  zemelj-
plina? Rdeči križ ostro prote-
'^a. da bi ta veleterminal zgradili
J «irih hektarjih enega najlepših
*!*v slovenske obale, od Rta sv. Jer-
^ do Mladinskega zdravilišča in
JJ*vališea, kjer biva na leto tudi do
tisoč otrok.
,j"*^malne kohčine zemeljskega pU-
^ ^ potrebe srednjeevropskih držav
i   tem terminalu znašale od 4 do
j^ard kubičnih metrov phna, mak-
med 8 in 10 milijardami, pri-
^J^Pa bi ga ladje, ki sprejmejo po
^•"UO kubičnih metrov pUna in jih
SauJ^nried n^večje na svetu, je zapi-
Mojca Beljan v obširnem članku
Sl^^^nska obala 163 stopinj pod ni-j
koprskih Primorskih novicah.
^iiS     ' ^ se je s podatki seznanil iz
Ha i^^^^^ga članka, je v petek naslovil
koDrTf^^^a sveta repubhke Sloenije ter
k *^^ke občine oster protest proti
gradnji in želi z njim seznaniti tudi
bralce Novega tednika.
V RKS poudarjajo, da so otroci, ki
prih^sgo v okrevališče na Debelem rti-
ču z socialno n^šibkejših družin ter da
v tej mnednarodni človekoljubni orga-
nizaciji ne bodo nikoh pristah, da bi
jim odvzeU zemljišče z urejenimi parki
in zdravo klimo. Zato opominjajo vse
pristojne v republiki: izvršni svet, mi-
nistrstvo za energetiko, projektante in
izvajalce, ki so že vključeni v študijo za
morebitno postavitev terminala, ter
Zelene, njg se tem načrtom pravočas-
no uprejo. Pozivajo tudi otroške zdrav-
nike v Sloveniji, ki že tri desetletja
pošiljajo otroke na Debeh rtič. To zem-
ljišče smo pripravljeni braniti z vsemi
sredstvi.
Kot je povedal Primorskim novicam
direktor Petrolovega Zemeljskega pli-
na Vinko Wemig, je študijo za gradnjo
terminala financirala ameriška država,
izdelalo pa jo je ameriško podjetje Kel-
logg. V študiji sta za terminal predvi-
deni dve lokaciji, ena na Krku in druga
pri Kopru. Zadrgo besedo nsg bi po
našem pravnem redu izrekla koprska
občinska skupščina, ki pa zaenkrat
tem načrtom ni naklonjena. Slovenski
minister za energetiko Miha Tomšič je
povedal, da so s tem projektom mdna-
rodnega pomena seznanjeni, toda do-
končnega stahšča še nimajo. Študija,
ki jo pripravljata ljubljanski projektiv-
ni biro Vodnogospodcirskega inštituta
ter Ina Consulting, v njej pa upošteva-
ta Kellogovo tehnologijo, naj bi bila
izdelana konec meseca, vpUv tega ter-
minala na okolje pa bodo raziskali
v Smeltu, in to v sodelovanju z ljub-
ljanskim Ekonomskim inštitutom,
IBE in Inštitutom Milana Vidmarja.
Wernig je povedal, da so to posebno
študijo naročih zaradi nenaklonjenosti
v Kopru, plačala pa jo bosta Petrolov
Zemeljski pUn ter ministrstvo za ener-
getiko. Predsednik koprskega izvršne-
ga sveta Boris Gorup meni, da je pri
dosedanjih razgovorih šlo le za tipanje
terena, projektant Saša Lipovšek pa je
dodal, da bi Mladinsko okrevališče
preselili v Pacug, pišejo Primorske no-
vice . BRANE JERANKO
Jurijev sejem
y torek in sredo bo
v Šentjurju Jurijev sejem.
Letos so ga skupno pri-
praviU člani turističnega
društva, kmečke zveze in
aktiva kmečkih žena. V to-
rek ob šestnajstih bo naj-
prej povorka s korysko
vprego, po šentjurskih uli-
cah bodo ob zvokih pihalne
godbe in v spremstvu na-
rodnih noš popeljah zele-
nega Jurija. Na prireditve-
nem prostoru ob cerkvi bo
do dvajsetih potekal kul-
turni in zabavni program,
odprt bo muzej bratov
Ipavcev, na voljo bodo do-
brote, kijih bodo pripravile
kmečke gospodinje, pri-
pravljajo pa tudi degustaci-
jo vin, ki jih je že minuli
teden oceryevala posebna
komisija. V sredo bodo ob
devetih odprh živinorejski
sejem, na stojnicah pa bo
mogoče kupiti najrazličnej-
še izdelke. K sodelovanju
so Šentjurčani pritegnili
nekatera podjetja in obrtni-
ke ter trgovske organiza-
cije. IB
8. STRAN-18. APRIL 1891

Čas za spomine
Na predpremierni večer so se v celj-
skem gledališču zbrali igralci, ki so bili
v minulih štiridesetih letih kdaj za
stalno angažirani v tem gledališču.
To je bil čas, ko so gostje, danes
igralci v Ljubljani, Novi Gorici ali
v Mariboru, obujali spomine na prve
gledaUške predstave, pa tudi na svoja
mlada leta. K temu jim je pripomogla
tudi za to priložnost postavljena raz-
stava fotografij iz predstav minulih de-
setletij. Igralke Vere Peerove (na foto-
grafiji na sredini) bi se starejši gledalci
spomnih iz nepozabne vloge Ane
v predstavi Dnevnik Ane Frank, mlaj-
ši, pravzaprav danes tudi že odrasli
ljudje, pa se še spominjajo Vere v otro-
ški pravljici Vilinček z lune.
Večer, poln nostalgije in smeha, je
sodil še v sklop prazničnega dne 11.
aprila.
MP, Foto: EE
Praznik za
kuiise
česa drugega kot nado-
mestnega prostora za kuli-
se se v celjskem gledališču
za praznik ne bi mogli bolj
razveseUti, pa naj se sliši ta-
ko ah drugače. Če smo k te-
mu s svojim pisanjem kaj
pripomogli tudi novinarji,
sicer ne vemo, prav gotovo
pa ima za pomoč in skrb pri
iskanju nadomestnih pro-
storov za kulise še posebej
vehko zaslug Miro Gradič
s celjskega stanovanjskega
gospodarstva.
Gledališče, ki je zaradi
adaptacije spodnjega gra-
du, kjer so imeli skladišče,
in po poplavi ostalo brez
ustreznih prostorov zanj, je
začasne prostore dobilo kar
v bližini gledaUške hiše,
kjer bodo kulise za tekoče
predstave varno spravlje-
ne, dokler ne bodo dobili
svojega skladišča.       mp
Piskrček je počil...
Lutkarstvo na CeUskem Je treba zlepiti
Odrasli si cesto želimo, da
bi bili še vedno otroci in da
naši otroci ne bi nikoli odra-
sli. To seveda ni mogoče, raz-
en skozi svet igre in domišlji-
je. Skozi lutke, na primer.
A kaj, ko... Na medobčin-
skem srečanju lutkovnih sku-
pin prejšnji četrtek v Pionir-
skem domuv Celju je nastopi-
la ena sama lutkovna skupi-
na, nastop domače skupine
Pionirskega doma pa je, žal,
zaradi bolezni odpadel. Ven-
dar to ni glavni problem.
Še lani se je na medobčin-
skem srečanju lutkarjev pred-
stavilo pet skupin in selektori-
ca Jelena Sitar iz Ljubljane je
tedaj menila, da je lutkarstvo
na Slovenskem, zlasti pa v Ce-
lju, spet oživelo in da je po ka-
kovosti uprizoritev v evrop-
skem vrhu. A k^, ko je bilo to
lani, letos pa je moral selektor
Uroš Trefalt (edini poklicni
slovenski lutkar s končanim
študijem v Pragi) ugotoviti
prav nasprotno.
Z lutkovno igrico, prirejeno
po kaseti, so se letos predstavi-
le vzgojiteljice iz Rogaške Sla-
tine pod vodstvom Vere An-
celj in ob glasbeni spremljavi
Marije Vražič. Lutkarji Pionir-
skega doma naj bi nastopili
z zgodobico O domišljavem že-
lodku v režiji Tatjane Vrabl, ki
nam je potožila, da je vzrokov
za osip lutkarstva pri nas več.
»Marsikje tudi denar« je deja-
la, »čeprav lutke terjajo malo
sredstev, saj jih večinoma izde-
lajo vzgojiteljice in lutkarji sa-
mi. Večji problem je v izobra-
ževariju. Vzgojiteljice so pi;i-
pravljene narediti predstavo za
svoj vrtec, se pravi za »domačo
uporabo«, širši javnosti pa se
ne želijo predstaviti. To je tudi
razumljivo, saj nim^o pravega
mentorstva. Nujno bi bilo or-
ganizirati kakšen seminar za
lutkarje, narediti navezo s stro-
kovnjaki in se potem lotiti de-
la. Pri Zvezi kulturnih organi-
zacij Celje so obljubili, da bodo
pomagali.«
Upajmo torej, da prihodnje
srečanje ne bo le srečanje ene-
ga, ampak bo bolj množično.
Poplačale ga bodo velike otro-
ške oči v polni dvorani, ki si
vsekakor želijo, da »piskrček
ne bi počil«, kot seje to zgodilo
pri Mojci Pokrajculji (na sliki).
MATEJA PODJED
Foto: EDO EINSPIELER
igrcu za dvesto
let
Jurij Vodovnik, pohorski pe-
vec in igre, je še vedno živ, če-
prav je od njegovega rojstva
minilo dvesto let. Še posebej je
živ po zaslugi ljudskih godcev
in pevcev s Skomarja, kjer se
je rodil 22. aprila 1791, in priza-
devnih kulturnih delavcev
DPD Svoboda Zreče. Tudi ti
ohranjajo narodno izročilo,
ljudske pesmi in običaje in so
o Juriju vodovniku, Prešerno-
vem sodobniku, ter njegovem
delu izdali tudi knjigo.
Na Vodovnikovega Jurija so
se ob obletnici spomnili kraja-
ni slikovite vasice Skomarje,
členi kulturnega društva, ter
turistični delavci Term in Ro-
gle. V spomin nanj so pripravi-
U praznovanje z bogatim pro-
gramom, ki se bo začel v sobo-
to, 20. aprila, ob 13. uri. Gostje
si bodo naprej ogledali terme
in nato še pesnikovo rojstno
vasico. Tam bo ob 15. uri kul-
turna prireditev, ob 19. uri pa
bodo v Zrečah odprli rsizstavo
pisnih virov o Juriju Vodovni-
ku in likovnih del konjiških U-
kovnikov. Razstavo bo dopol-
nil koncert Vodovnikovih pe-
smi ter predstavitev knjižice
Skomaije, v kateri je opisana
zgodovina kr^a, predstavljene
so še ohranjene obrti in doda-
na posebna priloga o turizmu
na zreškem Pohorju. Program,
vreden pozornosti, in pozor-
nost, vredna moža. Mp
»F« ne miruje
Eksperimentalno gledališ-
če »F« Gimnazije Celje je
spet pred krstno uprizori-
tvijo.
Tokrat bodo predstavili
delo mlade avtorice Jerneje
Kolar z naslovom: O, sonce,
vstani nad našimi srci ali ju-
tro je njihovo.
Delo skuša seznaniti gle-
dalca s stisko mlade, posilje-
ne ženske in opozoriti, da se
lahko njeni občutki spreme-
nijo v fikcijo absurdnosti, ki
gledalca zanese na pota ne-
moči in nevednosti.
Predstava bo 24. aprila ob
19. uri v telovadnici Gimna-
zije, vstopnice pa bo mogoče
kupiti uro pred začetkom.
MP
NA CELJSKIH PLATNIH
Bruc
Režija: Andrew Bergman
Igrajo: Marlon Brando,
Matthevv Broderick, Bru-
no Kirly, Penelope Ann
Miller, MaximiUan Schell
Kaj preostane fantu iz
zabitih gozdov Vermonta,
ki ga ne zanima niti lov
niti sprehodi po gozdovih
in livadah? Se ve: on živi
za kino! Takšen fant je
Clark Kellog. Odpravi se
v New York študirat film
in tam je vse prekrasno:
kamorkoli človek pogle-
da, izgleda vse kot v fil-
mu!
Tam je imela Kelly
Mcgillis v »Hiši na Carrol
Streetu« probleme z poU-
tičnimi tožilci, na central-
ni žel. postaji je Cary
Grant v Hitchcockovem
filmu komaj ujel vlak za
Chicago in velike stopni-
ce močno spominjajo na
veličasten prizor kolod-
vorskih stopnic v »Nedo-
takljivih« Briana De
Palme.
Ampak: samo uro po
prihodu ostane naivni
prišlec popolnoma brez
denarja! In samo čez ne-
kaj ur je že do grla zabre-
del v newyorško pod-
zemlje!
Bruc je komedija iz per-
spektive zaljubljenca
v film, na začetku polna
ironičnih citatov in aluzij
na film. Prismuknjena in
originalna.
ZAPISOVANJA
Gladovalcl
Zdi se, da slovenslci umet-
niki in kulturni delavci vse
preveč radi prebirajo novelo
Franza Kafke Gladovalec.
Namreč, potem, ko je svoje
odgladoval Dragan Živadi-
nov, direktor Kozmokinetič-
nega gledališča Rdeči pilot
in član MS K, se je za štrajk
v obliki gladovanja odločil
še Dušan Cunjak, »najboga-
tejši Bosanec v Sloveniji« in
lastnik založbe Emonica, ki
je v slovenski kulturni pro-
stor lansirala nekaj imen iz
neslovenske literature (Da-
vid Tasič, Milanka Dragar,
Jadranka Matic Zupančič) in
preko štirideset pesniških
naslovov iz vrha slovenske
poezije (Milan Dekleva, Da-
ne Zaje, Veno Taufer, Milan
Kleč, Milan Vincetič, Alojz
Ihan, Maja Vidmar, Esad Ba-
bačič, Zeljko Kozinc, Ivan
Črnič, Novica Novakovič...)
ter v zbirki bestseller zbor-
nik Dachauski procesi in
Proses proti Četverici, plus
dva povsem komercialna
projekta: portreti slovenskih
politikov, ki sta ju začeli
knjigi o Milanu Kučanu in
Jožetu Pučniku. V pripravi
pa je zbirka zbranih del Da-
neta Zajca, ki bo, medtem ko
boste tole brali, najbrž že na
knjižnem trgu - če lahko Cu-
njaku verjamemo, seveda.
Sicer pa, kaj je tisto, kar je
tako uspešnega založnika in
prvega zasebnega založnika
v Sloveniji gnalo v lakoto?
Dušan Cunjak živi kot
podnajemnik v mali sobici
na Kamnogoriški 27. Pravza-
prav nič kaj takega, toda
v tej sobici ima Cunjak poleg
povsem bivalnih ambicij še
svoje uredništvo in skladišče
knjig. In že leta 1988 je na
ljubljansko vlado, točneje na
vlado občine Center naslovil
prošnjo za najem poslovnih
prostorov v centru Ljublja-
ne. Ker pa je bila stara oblast
več ali manj gluha za samo-
ten glas kulturnika, ki poleg
tega, da izdaja slovenske
pesnike, torej povsem neren-
tabilne knjige, piše poezijo
tudi sam, si je Cunjak toliko
več obetal od nove, torej ne-
komunistične vlade. Žal pa
je tudi sedaj naletel na zelo
gluha ušesa. In po neštetih
prošnjah in poskusih, da bi
mu vendarle dodelili kakr-
Piše Tadej Čater
šenkoli že prostor v cetih
mesta, se je odločil za ^
dovni štrajk, ki pa ni bi}
pol toliko uspešen kot je j,^
predhodni štrajk znanega^
žiserja. Zahteva oziroma
goj, ki ga je Cunjak postaj
je bil samo eden: dodelil^,
prostora za založniško ^
knjigarniško dejavno^
v centru Ljubljane.
In kaj je dosegel?^ -EnostJ
no povedano: nič. Če je Živ,
dinov dosegel vsaj mediji^
pozornost - jasno, imeJ;
background v NSK-ju ni C
njak dosegel niti tega. ,
več, po tednu dni je pon
svetu zdravnika stavko pn
kinil, ljubljanski župan Joj
Strgar pa mu je obljubil, (
bodo njegovo zahtevo po d
delitvi poslovnega prostoi
v Stari Ljubljani skušah čin
prej obravnavati. Z drugin
besedami, tako Živadinc
kot Kafkin gladovalec s\
dosegla vsaj to, da so ju Jji
dje »opazovali«, se zanju i
nimali, povpraševali po nji
ni telesni teži, Cunjak pa.
dosegel niti tega. A je mog
če, da Cunjak ni prebral Ki
kine novele?
TADEJ ČATE
Mladost na koncertnem odru
Gostoljubna, zlasti glas-
beni umetnosti odprta cer-
kev sv. Duha iz Celja je bila
v soboto, 13. aprila 1991 go-
stiteljica dveh mladih an-
samblov, ki sta srca poslu-
šalcev od skladbe do sklad-
be bogatila s posebno lepo-
to in nežnostjo, ki nas bo še
dolgo plemenitiia in grela.
Po krajšem molku smo
spet lahko poslušali Mešani
mladinski pevski zbor Teh-
nik - tokrat v popolnoma no-
vi postavi. Dirigentka, profe-
sorica Dragica Žvarova je,
kot vedno, načrtovala dolgo-
ročno in izbrala pevce izmed
učencev prvih in drugih let-
nikov. V dobrega pol leta je
uspela zbor izuriti do te me-
re, da je dopadljivo, z zane-
sljivo intonacijo, dokaj do-
bro obhkovanimi glasovi,
dobro dinamiko in zelo dis-
ciplinirano odpel zahteven
program.
Obletnico Jakoba Gallusa
PeteUna je zbor počastil
z dvema skladbama v uvodu.
V Kratochwilowi pesmi
Amen so prišli najbolj do iz-
raza mladi, zvočni basi. Izva-
janje sta odlikovali še pri-
merna dinamika in zaneslji-
va   intonacija.   Drugi   del
skladbe Tomasa Morleya
April is my mistress face je
izzvenel nežno in občuteno.
Moderna Alegorija Alda Ku-
mra zboru posebej dobro leži
- izkazal se je z občutenim
vezanim petjem. V Istrski
suiti istega avtorja so se zelo
dostojno predstavih posa-
mezni glasovi. Zbor je lepo
zvenel v pianu. Tempo zad-
nje pesmi je bil primerno iz-
bran.
Od narodnih je najbolj
navdušila ljudska Dober
večer.
Dirigentka je poskrbela,
da so tudi pevci prišli na svoj
račun - v program je uvrstila
Plesno suito z instrumental-
no spremljavo.
Svoj nastop je zbor Tehnik
sklenil s popularno Gershwi-
nowo Svvanee.
Nastop »novega« Tehnika
ljubitelje zborovskega petja
veseli, saj ima izvrstno diri-
gentko, ki je z mednarodnih
tekmovanj po Evropi z raz-
ličnimi zbori prinašala vselej
najvišja odličja. Podobnih
uspehov ji žeUmo tudi s tem
zborom.
V drugem delu je predsta-
vil svoj program Revij ski
tamburaški orkester Akord
- organizator koncerta, ki p
je pod zanesljivim vodstvoB
mladega dirigenta Matjai
Breznika sijajno izvedel.
čer je obogatila flavtistka Ju
dita Tkavc z zanesljivo iS^
lepimi višinami in dobrin
tonom. V skladbi Osamlje"
pastirje bil orkester na neka
terih mestih nekoliko
glasen.
Mozartovo leto sta ansai"
bla počastila še s skupni"
nastopom - na koncertne^
odru se je združila mlados"
Pod vodstvom obetavne^
dirigenta Matjaža Brežni*|
so izvedli zadnjo, do kon';
napisano Mozartovo skladt'
Ave verum corpus. Čar in^
dosti in prelepe glasbe I
prevzel poslušalce. Z bi^
nim aplavzom smo se zai^^
lih izvajalcem in dosegli o"
datek. V skladbi Glasba !j
je vse, za katero je besedi*,
napisala profesorica J^'
Kvas, so se izvajalci spro^r.
hkrati pa mladostno razi^^
no zaključili večer z obei"
dirigentoma na odru.
Lep, akustičen prostor. ^
brano cvetje in galantno \^
denje so bili »pika na i« "
gatemu večeru.
VIDA BUKOVA
KBAJI IN LJUDJE
18. APRIL 1991 - STRAN 9
miO\\\e Pike nogavičke
,-3 polzeli so minuli teden učenci Osnovne šole Vere Šlander z mentorico Olgo Hočevar
Lravili zanimivo uprizoritev Pike nogavičke. Dobra režija in kostumi, živahni plesni in pevski
[So, predvsem pa originalna glavna igralka Pika so navdušiU staro in mlado. Kar 25 mladih je
Dopilo, z navdušenim petjem in ploskanjem pa so sodelovali tudi gledalci, ki so dvorano
Dolnili do zadnjega kotička. V teh časih nam je bila vedra uprizoritev več kot dobrodošla. Na
^ lllladi igralci z mentorico Olgo Hočevar. X. TAVČAR
Vzhod
z zahodom
z giasho
Zvoki indijske duhovne
glasbe, ki so pravi biser za du-
šo, bodo v ponedeljek, 22.
aprila ob 18. uri napolnili pro-
stor v dvorani malega kina
Union v Celju.
Zvočno soglasje in skladnost
indijske glasbe bo v Celju
predstavil domačin, Celjan
Ranganatha, Rajko Konec, ki
je vrsto let svojega glasbenega
ustvarjanja posvetil ravno tej
glasbi in raziskovanju skritih
sil v človeku. Ranganatha je to
glasbo želel približati evrop-
skemu človeku in tako poveza-
ti vzhod z zahodom, vendar jo
je za evropski melos moderni-
ziral. Tej zvrsti glasbe se je po-
svetil predvsem zaradi notra-
njega kUca pomagati drugim
na poti duhovnega razvoja.
S pomočjo video kasete in
filmskega platna se bo pred-
stavil duhovni učitelj, filozof,
pisatelj, glasbenik in znan-
stvenik. MP
Klic v sili
MinuU teden je Cveta
Pahljina, zdravnik psihia-
ter, imela na nekaterih celj-
skih srednjih šolah preda-
vanja o težavah dijakov
v obdobju adolescence.
Vzrok za ta predavanja so
bili številni klici dijakov na
poseben telefon, ki deluje
v ambulanti za pomoč v du-
ševni stiski. Vse več mla-
dostnikov ima težave v šoh,
doma, spore s prijatelji in
starši, in v življenju se so-
očajo z občutki krivde, za-
vrženosti, potrtosti, marvj-
vrednosti... Vse to pa jim
povzroča nesrečno počutje.
Da bi se tega znebih, je
srednješolcem navedla tu-
di nekaj predlogov, kako
najboljše prebroditi adoles-
cenčno krizo, saj mladost
ni samo srečna doba. To je
tudi doba negotovosti, dvo-
mov o samem sebi in je pol-
na muk.
BRIGITA RAJŠTER
Radi prepevajo
Na Šmarskem je zborov-
sko petje najbolj množična
kulturna dejavnost, saj
vključuje nad tristo obča-
nov. Na tradicionalni občin-
ski reviji pevskih zborov, ki
je bila v Rogaški Slatini, so
letos prepevali moški zbori
iz Podčetrtka, Rogaške Slati-
ne, Šentvida pri Grobelnem,
Kostrivnice, Kozjega in Zibi-
ke, ženski pevski zbor iz Ro-
gaške Slatine ter mešani
zbori Sv. Križ iz Rogaške
Slatine, iz Bistrice ob Sotli in
iz Podsrede. Prvič seje pred-
stavil tudi mladinski mešani
zbor iz Kristan vrha. Po stro-
kovni oceni prof. Pavla Bu-
kovca iz Celja bodo na regij-
ski zborovski reviji šmarsko
občino letos predstavljaU
moški zbori iz Podčetrtka,
Rogaške Slatine in Šentvida
pri Grobelnem ter mešani
pevski zbor Sv. Križ iz Roga-
ške Slatine. BJ
Topei in varen
dom za otroke
v akciji Iščemo nove rej-
niške družine, ki smo se je
prejšnji mesec v našem
uredništvu lotili skupaj
s Centrom za socialno delo
Celje, se je povabilu, da svo-
je domove odprejo rejen-
cem, odzvalo 26 družin.
Glede na to, da Center za
socialno delo v povprečju
letno sodeluje s stotimi rejni-
škimi družinami, ki skrbijo
za približno 150 rejencev, je
bil uspeh akcije skorajda ne-
pričakovan. Med 26 družina-
mi, ki so se odločile, da
v svoje domove sprejmejo
rejence, zdaj delavke Centra
za socialno delo izbirajo pri-
merne, a po prvih podatkih
kaže, da bo le malo takšnih,
ki niso primerne za rejni-
štvo. Socialne delavke mora-
jo namreč preveriti izpolnje-
vanje vseh kriterijev, ki se
zahtevajo za rejniško druži-
no (urejenost, gmotno sta-
nje, starost in podobno), jg
Na Svibnem so
ustanovili
Postajo RK
v nedeljo je v eni od Krcoev-
nih skupnosti laške občine, na
Svibnem tamkajšnja organiza-
cija Rdečega križa ustanovila
Postajo Rdečega križa. To je že
6. Postaja RK v laški občini.
Na otvoritvi so udeleženci po-
slušcili predavanje dr. Veliko-
nja o visokem krvnem pritisku
in se dogovorili, da bo za zače-
tek Postaja odprta enkrat me-
sečno. Jutri ob 17. uri pa bodo
v okviru redne Skupščine Kra-
jevne organizacije RK, lahko
zanimivemu zdravstvenemu
predavanju - o navadah iri raz-
vadah v življenju, prislihnih
krajani Rimskih Tophc r pro-
storih osnovne šole.
Predaval bo dr. Marko
RATEJ. V M
Se V Celju sploh
še kaj zgodi?
Foto: EDI MASNEC
10. STRAN - 18. APRIL 1991
NAŠI KRAJI IN i^.
Skomine po svetinski češnji
v celjski občini so štiri demograf-
sko ogrožena območja in sicer dve
v KS Dobrna (Brdce in Strmec) in
dve v KS Svetina (Kanjuc in Svetli
dol). Posebej aktivni so bili predstav-
niki KS Svetina, ki so zasledili
v Uradnem listu objavljen zakon
o spodbujanju razvoja demografsko
ogroženih območij v republiki Slove-
niji, kajti ob posebej pripravljenem
razvojnem programu je možno kandi-
dirati za sredstva iz tega naslova.
Tako je bila delegacija KS Svetina
marca pri predsedniku izvršnega sveta
občine Celje Mirku Kranjcu, ki je tudi
določil datum za sestanek na Svetini
in do katerega je prišlo koncem prejš-
njega tedna. Prav gotovo se še nikoli
ni zbralo na delovnem sestanku na
Svetini toliko vodilnih občinskih mož
kot tokrat. Prisluhnih so domačinom,
ki so jih opozorili na probleme pri raz-
voju Svetine, ki je po površini osma
največja krajevna skupnost v občini
s 1163 ha, po številu prebivalstva pa
najmanjša, saj jih ima samo 434.
Največji problem je infrastruktura,
ki je pod vsakim nivojem. Ceste so
zlasti ob slabem vremenu podobne nji-
vam, največ pa jih uničujejo težki to-
vornjaki, ki vozijo les iz svetinskih
gozdov. Problem so telefoni, saj so do-
mačini že nekaj let v neurejenem od-
nosu s PTT, ki poskuša uveljavljati
svoj monopol. Čeprav je dovoj virov
pitne vode, pa je ta vseeno problem
glede na veliko razdrobljenost zasel-
kov. V krajevni skupnosti so štirje za-
selki, v njih pa že mnoge domačije
prazne. Imajo p>etnajst čistih kmetov,
ostah pa so pol kmeti, saj so zaposleni
v železarni in Celju. Zaskrbljujoče je
število otrok, dekleta bežijo v mesto,
fantje ostajajo sami in se vdajajo alko-
holu ter drugim neprijetnostim. Za-
skrbljujoče je število samomorov,
obrtnikov ni. Skratka, lepa Svetina
ima samo naravo in svež zrak, pa željo
domačinov, da to vnovči.
Na pogovoru so zadolžih Darko Do-
mitrovič da s sodelavci do 15. maja
pripravi zametek raziskovalne naloge
o razvoju Svetine, to pa bodo posredo-
vali repubUki, da bi dobih za to name-
njena sredstva in z njimi izpeljali os-
novne naloge. Najprej bo treba urediti
infrastrukturo, nato pa vnovčiti narav-
ne danosti. Na Svetini so možnosti za
razvoj kmečkega, zimskega, romar-
skega in še kakšnega turizma. Lju-
dem, ki bodo ob službo v železarni, bo
treba zagotoviti pogoje, da se bodo
lahko preživljah z delom na kmetiji.
Zaščititi je treba domačo obrt, ki jo
nekaj še je (n.pr. izdelovanje kmečke-
ga orodja itd.). Obnoviti je treba sloves
znamenitih svetinskih češenj! Možno-
sti so za pridelavo BIO hrane.
Svetinčani so pripravljeni ugrizniti
v kislo jabolko v želji, da zaživijo lepše
življenje. Gostje iz Celja so jim obljubi-
li pomoč in Svetinčani upajo, da ne bo
Domačini so domiselno »obdarili«
goste iz Celja, saj je vsak dobil ročno
odlično izdelane grablje, predsednik
pa še sirkovo metlo, na belo pogrnje-
ni mizi s cvetjem pa je zadišalo po
domačem kruhu, mesu in vinu. Takš-
nih dobrot bi bili veseli tudi za uvod
nakljčni turisti, kasneje pa že organi-
zirani. Seveda pod pogojem, da bi
jim to domačini prodajali. Zdaj pa na
Svetini ni ničesar takšnega, možno-
sti, kot smo videli, pa so.
ostalo samo pri besedah. Sicer pa je
treba počakati na nalogo, ki naj bi bila
uvod v nadaljnji razvoj Svetine, ki je
naravni biser komaj dvanajst kilome-
trov oddaljen od industrijskega Celja.
Pogovor se je končal z optimističnim
tonom, vendar to še ni dovolj za ures-
ničitev tistega, zaradi česar so se
zbrah.
TONE VRABL
K Branki Jurci z avtobusom
Celjska občinska zveza prijateljev mladine pripr,^
v soboto, 20. aprila izlet z otroškim zabavnim avtobn?)^
Otroci bodo tokrat v spremstvu staršev ali starih st^
obiskah mladinsko pisateljico Branko Jurco, zraven
doživeh še kup zanimivih stvari. I
Z avtobusom se bodo s parkirišča na Glaziji odpei
zjutraj ob 7.30 uri, po vožnji skozi Laško, Rimske ToJ
in Zagorje pa se bodo prvič ustavih v Bogenšpergu,
bodo ogledali obnovljeni Valvazorjev grad. Drugi pQ
nek otroškega zabavnega avtobusa bo v Ljubljani, k
bodo izletniki pribhžno eno uro preživeli z mladii«
pisateljico Branko Jurco, nato pa obiskali še živalski^
V Ljubljani bodo imeh izletniki dovolj časa tudi za koJ
na povratku domov (v Celje naj bi prispeU okoh 18. urg)'
se bodo ustavih še v Volčjem potoku in si ogledali h
kajšnji arboretum, park s čudovitim rasthnjem vs«
sveta.
Gobarsko glasilo
Gobarska družina »Biser-
nica« iz Celja, namerava le-
tos nadaljevati s predavanji
v šolah ter se bo povezovala
v Zvezo gobeirskih družin
Slovenije, priredila razstavo
v hah Golovec, sodelovala
v akcijah varovanja mikro-
flore in varovanja narave,
zbirala vzorce za raziskave
na inštitutu Jožefa Ste;
največji poudarek pa ^
gobarskim     eskskut;
Gobarska družina, ki jo
jo predsednik Amadei
lene, podpredsednici
Fajs ter Katarina Rak
niča Marina Srebočj
pred dnevi izdala svoje
lo. Gobarski informato
pravih so že tudi progrj
tošnjih ekskurzij; v s
20. aprila (zbirahšče: K
va vas), 18. maja (hotel
četrtek), 15. junija (Šno
v Rožni dolini-Kunigi
20. julij (gostilna Oi
Polzela), 17. avgust (go
Vrhole), 21. septembe
mopostrežba  Vitanje)
oktober (gostilna Triglj
brna) ter 16. novemb«
Nova vas). Gobarji
vse, ki jih zanima goba
in narava, v svoje vrst
bodo iz prve roke iz\i
marsikaj zanimivega in
ristnega, poskrbeh pjj
tudi za svoje zdravje. |
Mladost biti
pomladi naproti
Piheilni orkester glasbene
šole Celje je začel rasti v letih
1985/86 in se je že istega leta
predstavil na produkciji
v Narodnem domu. V na-
slednjih letih je sodeloval na
dveh prvomajskih proslavah
ter se v lanskem letu pred-
stavil s samostojnim prome-
nadnim koncertom. Orke-
ster tudi vsako leto sodeluje
na srečanju pihalnih orke-
strov glasbenih šol celjske
regije v Šentjurju pri Celju.
V teh letih so mladim nado-
budnežem širili glasbena ob-
zorja in jim budili veselje do
igranja Matjaž Železnik, Mi-
ran Majcen in Zdenko Kore-
njak. V letošnjem letu se je
orkester okrepil z rcizličnimi
pihali, trobili in tolkali, tako
da lahko posega tudi v zah-
tevnejšo glasbeno literaturo.
To mu daje povsem novo
zvočno shko in življenje. Ta-
ko okrepljen orkester vodi
zdaj Albert Završnik, lahkot-
ni glasbi mladih in iskrenih
src pa boste lahko prisluhni-
li v četrtek, 25. aprila, ob 20.
uri v dvorani kina Union. To
bo prvi samostojni celove-
černi koncert pihalnega or-
kestra glasbene šole Celje, ki
se bo podal pomladi naproti
z različnimi zvrstmi glasbe
za vsak okus. BŠ
Priložnost za sprostitev
Ker že od nekdaj velja, da ribolov pomiri duha, so se v Hme-
zadu Kmetijstvo skupaj z ribogojnico odločili urediti rezervat za
športni ribolov na rečici Lava med ribjo restavracijo Črnooko in
mostom v Kasazah. Z rezervatom za športni ribolov, ribogojnico
ter ribjo restavracijo Črnooko bo kompleks predstavljal zani-
mivo razvedrilno ponudbo domačinom, vsekakor pa tudi pope-
stritev Savinjske turistične ponudbe in kajpak ponudb žalskega
in preboldskega hotela.
Ribolovno področje je dolgo nekaj več kot 3 kilometre, nahaja
se v lepem naravnem okolju med polji, v svojem izteku pa se
približa Savinji in se zaključi pred mostom v Petrovčah. Karte
za športni ribolov je mogoče kupiti v ribogojnici. Tam pa seveda
ponujajo tudi vedno sveže postrvi in krape, tako da lahko ribiči
brez športne sreče operejo svojo čast.
VZ
v Grušovljah obnavljajo kapelo
Na pobudo župnika Mirka Škofleka ter krajanov so v Grušovljah pri Šempetru začeh
obnavljati pokopališko kapelo svetega Alojzija. Pozidana je bila v prejšnjem stoletju in
obnovljena leta 1905. Ze nekaj let je kapela samevala in propadala, zdaj pa ji bodo vrnili
prvotno podobo. Na novo bodo postavih zvonik, prejšnjega je porušil veter, obnovih bodo
fasado in notranjost kapele. -j, -pAVČAR
Odslej Turistic
hortikulturno j
društvo
Na Polzeli je bil v !
ustanovni občni zbor, kj
doslej dveh društev ust
eno skupno društvo. V
sta delovali hortikultui
turistično društvo, v ol
praktično eni in isti ljuc
to bodo v prihodnje deli
paj. Imenovali so tudii
vršni odbor, za predsedi
izvolili Mileno Pfeifei
gram dela bodo obravna
prihodnji seji.
Iščemo najlepšo Slovenke
Tudi NT&RC v akciii za miss Siovenije 91
Uredništvo slovenskega tednika Kaj
tudi letos razpisuje izbor za najlepšo
Slovenko.
Prvič se ob njem v akcijo vključuje
tudi NT&RC, ki bo objavljal kupone,
s katerimi se bodo za izbor lahko prija-
vile kandidatke s celjskega območja.
Novo miss Slovenije 1991 in njeni
spremljevalki bomo bogato nagradili
in jim ponudih možnost snemanja ter
javnega predstavljanja. Miss Slovenije
1991 se bo udeležila izbora za miss Ju-
goslavije, če bo ta še obstojala. Pri-
pravljamo tudi druga presenečenja.
Uredništvo Kaj je doslej organiziralo
pet izborov miss Slovenije in to vedno
z zaključno prireditvijo, ki je bila iz-
redno množična. To pa se ni izkazalo
za najboljše, zato bo letošnji finale mi-
nil v ožjem krogu in na visokem kvali-
tetnem nivoju. Polfmale bo na Pohor-
ju, finale pa 28. junija ob 21. uri v ste-
kleni dvorani Zdravilišča v Rogaški
Slatini, kamor se bo uvrstilo dvanajst
finahstk.
Glavni sponzorji letošnjega izbora
so zasebna firma DACO z lastnikom
Darkom Žlebnikom, ZdraviUšče Ro-
gaška Slatina in Kaj. Na zaključno pri-
reditev bodo povabljeni samo izbranci
iz poslovnega in javnega življenja, pro-
gram pa bodo napolnili umetniki vr-
hunskega kvalitetnega razreda. Prire-
ditev bo zabeležena tudi na televiziji in
v sredstvih javnega obveščanja.
Osnovni pogoji za sodelovanje so:
kandidatka mora biti stara najmanj 18
let, neporočena in brez otrok. Zažele-
no je, da je visoka najmanj 165 cm in
da ima primerno težo, to je višina mi-
nus 110. Ob prijavi sta obvezni tudi
dve fotografiji kandidatk v kopalkah
in portretna.
Kandidatke s celjskega območja se
lahko prijavijo preko NT&RC ah pa
tudi uredništva Kaj.
Obe uredništvi sprejemata prijavni-
ce kandidatk za mis Slovenije 1991 do
najkasneje 15. maja 1991 na naslova:
Uredništvo NT&RC, Trg V. ko«
sa 3 a, 63000 Celje (za miss Slovf
91) in
Uredništvo KAJ, Svetozarevski
62000 Maribor.
Ko bo urejena pravna stran s P
vami, bomo v NT&RC začeh s ^
mi predstavitvami kandidatk za
Slovenije 1991. Ker je na celjskeU
močju veliko čednih deklet, mnoi
so že bile uspešne na prejšnjih 1^
nih tekmovanjih, upamo, da bo
tokrat dober odziv in naše kandid'
uspešne ne samo v polfinalu, ^
tudi na zaključni prireditvi v B,oi'
Slatini. TONE VB^
Prava mesnica in trgovina
že nekaj tednov krajane Velike Pirešice z dobro ponudbo
razveseljuje trgovina in mesnica D, ki jo vodi Jože Dolar.
Kot dober trgovec in mesar poskuša ponuditi ljudem tisto,
kar potrebujejo, predvsem s ponudbo mesa želi ustreči
dnevnim potrebam in naročilom. V mesnici D ponujajo
vsak petek svežo teletino, v četrtek domače piščance, zraven
pa še zajčka, gosi, puranove zrezke in ostalo meso. V času, ki
prihaja, vam bodo pripravih tudi vse potrebno za piknik.
Trgovina D je z živih, pijačami, zelenjavo in čistih dobro
založena, zaradi povpraševanja pa odprta vsak dan.
KRAJI IN UUDJE
18. APRIL 1881-STRAN 11
^esto svetovalcev je
ned ljudmi, ne v pisarnah
^J^organlzacU^ospeš^
.množici takšnih in dru-
nih reorganizacij je do
memb v začetku letoš-
f leta prišlo tudi v kme-
i^fj pospeševalni ali po
•eni svetovalni  službi,
'^(.pljskem so vsi zdaj pod
Kfho zavoda za živinorejo
■eterinarstvo Celje. O de-
'in vlogi svetovalne služ-
' jovori vodja oddelka za
Ltovanje Edi Staroveški.
Kakšne so izkušnje po tri-
u^tnem delu v novi preo-
leki'
Staroveški: »Reorganizi-
. ^jno se sredi januarja le-
,j,jega leta, iz preprostega
joga, ker so predvidene
j^[pembe tudi po naših za-
j,jgah. IzdelaU smo vse po-
P^ne načrte, jih predstavili
jpbčinah, normalno so bila
<anizirana zimska preda-
ja Bilo jih je okoU 120,
ijelovalo je preko 3 tisoč
jšateljev, odziv med Ijud-
ijebU boljši kot leto prej.
okviru zavoda deluje 32
lošnih svetovalcev, ki so
;irani po občinah, v glav-
ni v prostorih zadrug, 8 je
letijsko gospodinjskih
»tovalk, na zavodu je siste-
jtiziranih 6 specialistov,
ibrazbena struktura ljudi
dobra, imamo 21 strokov-
njakov z visoko in 24 z višjo
izobrazbo. Da so ti ljudje
obremenjeni, kažejo števil-
ke: na enega svetovalca pri-
de 2650 ha kmetijskih zem-
ljišč ali 2100 ha obdelovalne
zemlje. Od tega je 716 ha
njiv, 1195 ha travnikov,
557 ha pašnikov, 130 ha sa-
dovnjakov in 43 ha vinogra-
dov. Ali drugače rečeno: na
vsakega svetovalca pride 600
kmetij, ki so večje od enega
ha oziroma 180 tržno usmer-
jenih domačij.«
Kmetovalci so večkrat
opozarjali, da bi svetovalce
radi pogosteje videli na
svojih domačijah. Ali je se-
danja organizacija sveto-
valne službe takšna, da bo-
do strokovnjaki več na tere-
nu in manj v pisarnah?
Staroveški: »Gotovo mo-
rajo biti svetovalci več na
zemlji, več v hlevu in nika-
kor ne birokrati v pisarnah.
Ko smo pripravljali progra-
me, smo tako tudi skušali
naravnati naše delo. Kmetje
nočejo pisarniških nasvetov,
r£ye se pogovorijo v doma-
čem okolju. Zato smo načr-
tovali čim manj uradnih ur
in več prisotnosti na terenu.
V teh treh mesecih so sveto-
valci še pogosto urejali stva-
ri, tako da bi bilo zaradi izlo-
čitve iz zadrug čim manj te-
žav. Ugotavljamo pa eno: na-
ši delavci potrebujejo dodat-
no izobraževanje. Pokrivajo
celotna območja, v zadnjih
letih smo bili priča veliki
speciahzaciji, zdaj pa je treba
stvari pokrivati kompleks-
no. Delavci morajo po no-
vem opraviti licenco, udelež-
be na seminarjih, posvetova-
njih ali strokovnih predava-
njih niso več turistični izleti,
ampak vsa znanja, dobljena
na seminarjih, tudi prever-
jamo.«
Denar za vaše delo zago-
tavlja republiški proračun,
vemo da je republiška pipa
bolj na tesno odprta, bo to-
rej dovolj denarja za vse za-
mišljene aktivnosti?
Staroveški: »Imamo po-
godbo, ki jo je podpisal sedaj
sporni kmetijski minister, ki
nam zagotavlja preživetje do
konca leta. Vseh 300 sveto-
valcev, kolikor jih je v Slove-
niji, financira republiški pro-
račun. Problem je centraliza-
cija sredstev. Doslej so se
mnoge aktivnosti financirale
iz občinskih skladov, vsaka
občina je prispevala po svo-
Enote za kmetijsko sveto-
vanje so organizirane po
vseh občinah na Celjskem,
vodijo jih: Zoran Kramer,
Laško, Ivan Mlakar, Šmarje
pri Jelšah, Mija Roženičnik,
Šentjur, Ema Pavlic, Slo-
venske Konjice, Vesna Cu-
cek, Celje, Ludvik Sempri-
možnik, Žalec, Anica Ugov-
šek, Velenje in Štefka Golt-
nik, Mozirje.
jih zmožnostih. Svetovalci
smo zahtevali, da bi v obči-
nah nameriili po 200 do 300
tisoč dinarjev za izpeljavo
določenih akcij. Odzivi so
različni, težave so zlasti v ob-
činah, ki že tako niso med
najbolj razvitimi, bi pa ravno
te občine morale namenjati
več sredstev za razvoj kme-
tijstva.«
V Sloveniji nimamo naj-
bolje izdelanih kmetijskih
načrtov, imamo pa jasen
cilj - to je držati sedanjo
stopnjo samooskrbe aii jo
še izboljšati in to bo verjet-
no tudi glavna naloga sve-
tovalcev.
Staroveški: »Zagotavlja-
nje samooskrbe je zagotovo
najpomembnejši cilj, ki pa
ga ne bomo mogli uresničiti,
če ne bomo ohranili poselje-
nih   kmetijskih    območij.
V Sloveniji je na prebivalca
pol ha kmetijskih zemljišč,
kar pomeni, daje treba čuva-
ti vsako ped zemlje. Po repu-
liških podatkih je stopnja sa-
mooskrbe 82 odstotna. Po-
nekod bo treba pridelavo
bolj uskladiti, na primer pri
mleku navajajo eni indeks
120, drugi 140. Samooskrba
s pšenico pa je samo 41 od-
stotna, pri koruzi 45, v sa-
djarstvu 90, pri govejem me-
su 83, pri svinjskem mesu 80,
vinu 73 in sladkorju 27 od-
stotna samooskrba. Nimamo
torej bogatih kmetijskih
zemljišč in po naši oceni bo
nujno živinorejo pomakniti
v višinske predele, v nižinah
pa več storiti za pridelavo
poljščin.«
Možnosti za večjo pridela-
vo hrane torej so v Sloveniji
in tudi na Celjskem?
Staroveški: »To je dejstvo.
Tržno gospodarstvo, ki se
mu kmetijstvo ne bo moglo
izogniti, pa bo zahtevalo zelo
dinamičnega kmetovalca,
več znanja in seveda tudi
drugačen odnos družbe do
kmetijstva. V republiškem
proračunu določena sred-
stva za kmetijstvo so, tako
da bomo letos lahko uresni-
čili vsaj lanske programe.
V Uradnem listu smo pre-
brah, da se določena sred-
stva namenjajo tudi za razvoj
podeželja, objavljen je nate-
čaj in kolikor vem, so neka-
tere občine tudi na Celjskem
že pripravile določene raz-
vojne programe.«
IRENA BAŠA
Priznanja mlekarjem
Tudi letos se v Mlekarni
v Arji vasi niso izneverili
vsakoletni praksi, da pova-
bijo skupaj najboljše proiz-
vajalce mleka in jim podeli-
jo priznanja.
Na srečanju v Hmezadovi
dvorani v Žalcu so priznanja
razdelih takole: V TZO La-
ško sta največ mleka oddala
Ivan in Zdenko Lapornik
(53.463 1). V Slovenskih Ko-
njicah je med najboljšimi Jo-
že Šmid (61.849 1). Na ob-
močju kmetijske zadruge
Savinjska dolina so dosežki
naslednji: v TZO Braslovče
je največ mleka oddal Janko
Turnšek (45.589 1), TZO Go-
tovlje hlevska skupnost
Ograjenšek (72.000 1), TZO
Petrovče Stanko Veber
(107.166 1), TZO Polzela hlev-
ska skupnost Mešič Anton
(116.827 1), TZO Vransko
hlevska skupnost Brišnik
(140.497 1).
TZO Prebold Jože Zago-
žen (100.600 1), TZO Šempe-
ter hlevska skupnost Ter-
glav Ljudmila (108.499 1),
TZO Tabor Ivan Terglav
(56.721 1), TZO Trnava hlev-
ska skupnost Jože Rožič
(83.809 1). V Eri TOK Kmetij-
stvo Šoštanj je največji pro-
izvajalec mleka Alojz Rožič
(182.321 1). Na območju KZ
Celje je lani oddal največ
mleka Anton Turnšek
(65.321 1), v šentjurski zadru-
gi Jože Kolar (75.262 1) in
v šmarski zadrugi Vih No-
vak (71.825 1). Po skupnih
količinah oddanega mleka
sta lani dosegli najboljše re-
zultate kmetijska zadruga
Savinjska dolina (8.831.610 1)
in kmetijska zadruga Šmarje
(8.624.054 1). Med družbeni-
mi posestvi so največ mleka
oddaU v Hmezadovem Kme-
tijstvu in sicer 5.829.667 1.
Razmere na področju mle-
karstva so letos vse prej kot
rožnate, tako za rejce kot tu-
di za predelavo. Po zadnjih
podatkih Kmetijskega inšti-
tuta odkupna cena mleka, ki
bo za mesec april znašala
5,35 din, ne bo pokrivala
stroškov. Lastna cena za liter
mleka znaša po izračunih
strokovnjakov 6,81 dinarjev
na družbenih posestvih, pri
zasebnih rejcih pa 6,72 din.
V začetku tega tedna so rejci
dobili izplačano mleko za
mesec marec. Izplačilo so
dobili tam, kjer so zadruge
lahko same s pomočjo kredi-
tov zagotovile denar za izpla-
čilo. V Mlekarni v Arji vasi
namreč pravijo, da kupci ze-
lo slabo poravnavajo račune,
denarja ni, zato so se dogo-
vorili z zadrugami, da bodo
le-te poskušale same zagoto-
viti denar, obresti za najete
kredite pa bo poravnavala
Mlekarna.
IB
Največji pridelovalci na Šmarskem
Člcme svojih zadružnih enot, ki so lani zadrugi prodali največ
mleka, govedi, prašičev, grozdja in ribeza, je šmarska kmetijska
zadruga nagradila.
Največ mleka so oddaU Vili Novak iz Šmarja (71 tisoč^litrov),
Jože Sajko iz Rogaške Slatine (54 tisoč) in Branko Čakš iz
Pristave (49 tisoč). Branko Sekirnik iz zadružne enote Pristava
je oddal 40 tisoč kilogramov govedi, Božo Novak in Jože Senica
iz Kozjega pa po 29 tisoč. Največ prašičev, od 2580 do 2716
kilogramov, so zadrugi prodali Franc Gobec iz Šmarja, Marjan
Zimšek iz Kozjega ter Anton Ogrizek iz Šmarja. Med pridelo-
valci grozdja prednjači Marjan Hudina iz Bistrice ob Sotli z 9980
kilogrami, sledita Ivan Toplišek ter Stanko Amon, oba iz Ime-
nega s po 7240 oziroma 5340 kilogrami grozdja. Milena Pirš iz
Kozjega je pridelala 2475 kilogramov ribeza. Rudi Popovič iz
Pristave 2275 kg ter Milan Bunšek iz Kozjega 2143 kilogramov.
Prvouvrščenim je kmetijska zadruga podelila po 600 kilogra-
mov »kana«, drugi so dobili po 400kg umetnega gnojila, tretje-
uvrščeni pa 200 kilogramov.
BJ
tonosna zadruga
^ejšnji teden je bil prvi
'^'^i skupni občni zbor
Ij^etijske zadruge Šmarje,
Jicali pa so ga potem, ko so
,[^ed 17. in 27. marcem zvr-
^ občini zbori vseh šestih
"fužnih enot. Na zborih
'sameznih enot je člane
wlvsem zanimala delitev
IJ^^fka po lanskem zaključ-
, rač^unu, ki znaša, brez
2.821.00 dinarjev in
°°Ji poslovanja zadruge,
pa so tudi po enega
r^stavnika na vsakih pet
I ^ prvem skupnem zboru
^^^^0 potrdih zaključni ra-
iz dobička namenih za
l^ni sklad 745 tisoč di-
jj^' za delovanje uprav-
. odborov v zadružnih
Šmarje, Rogaška Sla-
I ; Pristava, Imeno, Bistri-
^^■^.^0111 in Kozje 1.201.000
Jev ter za strokovno izo-
ffiij^^^je članov in zapo-
J,^ 875 tisoč din. Ker so
ho ^PfejeU tudi statut, je
bistvu ustanovni obč-
Harf"^ Kmetijske zadruge
itii^g'..Sivša Temeljna or-
y ^^^ija kooperantov je bi-
ilg ^^tvi šmarskega Hme-
^sgjlrama do lani poleti,
Na ^^^^ P° zakonu obh-
^ kmetijsko zadrugo.
kmetje pa so se za članstvo
v zadrugi lahko odločili sa-
mi. V sedanjo Kmetijsko za-
drugo se je po plačilu deleža
1000 DEM dinarske proti-
vrednsoti (po tečaju z dne 31.
marca letos) včlanilo 718
kmetov, v bivšem Toku pa je
bilo 1100 članov, kar pome-
ni, da se je včlanila večina
kooperantov. V petnajstih
dneh po ustanovnem zboru
se morata dokončno obliko-
vati še upravni in nadzorni
odbor zadruge, med predla-
ganimi kandidati pa morajo
izbrati direktorja.
Predsednik Zadružne zve-
ze Slovenije Leon Frelih je
menil, da ima prihodnost za-
druga, ki bo sama predelova-
la in prodajala. V doslej šesti
slovenski zadrugi, ki so jo
obnovili po klasičnih nače-
lih, ugotavljajo za lansko leto
za milijon litrov manjšo pri-
delavo mleka, manjši dokup
telet, pa več prašičev in šam-
pinjonov. Tako izhaja dobi-
ček predvsem iz zadružne tr-
govine in predelave. Članske
deleže v vrednosti tisoč
mark dinarske protivredno-
sti so spremenili v vrednost-
ne papirje.
BRANE JERANKO
Graditi hiše ali varovati zemljo
KmeUB iz ČrnoHce se ne strinjajo s poziilavo limetijsliilt površin
v šentjurski občini so že pred časom
sprejeli zazidalni načrt Nova vas -Črno-
lica. Gradnja poteka etapno, nekateri
bivši lastniki pa bi radi na zemlji, pred-
videni za gradnjo, kmetovali.
^ Konec leta 82 je skupščina občine
Šentjur sprejela odlok zazidalnega načrta
Nova vas-Črnolica, ki zajema tudi parce-
le lastnikov Oset Janeza in Rozalije, Oset
Ivana in Frančiške, Oset Alojza in Ane,
Brečko Martina ter Angele, Sivak Anto-
nije ter Vodeb Martina in Angele. Te par-
cele predstavljajo celoto v skupnem ob-
segu dva hektara. Kmetje trdijo, da o na-
merah spremembe namembnosti zem-
ljišč niso bili obveščeni in niso imeli ni-
kakršnih možnosti, da bi vplivali na odlo-
čitve. Da je zemlja družbena last in da
imego samo pravico uporabe, so izvedeh
iz sklepa sodišča. Bivši lastniki im^o
zdaj pravico do uporabe, kar pomeni, da
jim zemljo lahko ob minimalni odškodni-
ni vzamejo in pozidajo, s tem pa bo po
njihovih besedali storjena velika krivica,
nepotrebni socialni problemi in zastav-
ljajo vprašanje, kako se bodo preživljah
zlasti starejši kmetje, ki jim je ta zemlja
ob kmečki pokojnini 1.800 din edini vir
preživljanja. Zamenjava zemljišč po nji-
hovi oceni ali odškodnina ni rešitev, ker
se parcele nahajajo v neposredni bližini
domačij. Kmetje nadalje menijo, n^ se za
gradryo uporablja gričevnat svet, ki za
kmetijstvo ni tako zanimiv. Zanik^o tu-
di obtožbe, da zahtevno spremembo za-
zidalnega načrta in vrnitev zemlje v za-
sebno last, zato da jo bodo razprodajah,
k^ti promet z nepremičninami zd^ tako
in tako ni dovoljen. Je bil slogan varujmo
kmetijsko zemljo torej le predvolilna ob-
ljuba, se sprašujejo prizadeti kmetovalci
v ČrnoUci?
Na šentjurskem sekretariatu za ureja-
nje prostora in varstvo okolja im^o
o tem problemu drugačno mnenje. Po
njihovi izjavi je s sprejetjem zazidalnega
načrta Nova vas -Crnolica postalo celot-
no območje zazidljivo, Zciradi* tega se je
tudi intenzivirala gradnja stanovanjskih
hiš. Vendar je gradnja potekala bolj sti-
hijsko, zato je kmalu prišlo do hudih pro-
blemov v komunalni infrastrukturi, ki ni
sledila povečani gradnji. Lotili so se stva-
ri nekoliko bolj organizirano in sicer ta-
ko, da so odkupili in komunalno opremi-
li posamezne dele v zazidalnem načrtu.
Leta 82 je bil res sprejet odlok o preneha-
nju lastninske pravice v zazidalnem načr-
tu Nova vas Črnolica. S tem so bili dani
pogoji, da se je dalo pridobiti celotno
zemljišče v posameznem delu zazidalne-
ga načrta, ga nameniti za gradnjo ter na-
črtno vlagati v komunalno infrastruktu-
ro. Po oceni sekretariata je sprejetje odlo-
ka o prenehanju lastninske pravice imelo
za posledico tudi to, da so lastniki zem-
ljišč izrabili svoj priviligiran položaj, ki
so ga kot lastniki zazidljivih zemljišč
prav gotovo imeli. Lastnik zemljišča v za-
zidalnem načrtu namreč lahko proda
zemljišče takrat, ko njemu to ngjbolj
ustreza, ne glede na težave na komunal-
nem področju, poleg tega pa pri tem do-
sega tudi višjo ceno kot je cena zemljišč
izven zazidalnega načrta. Kmetovalci,
pravijo na sekretariatu, zahtevno vrnitev
lastninske pravice, pri kmetovanju pa ni
nobene razlike ali je zemljišče v družbeni
lastnini ali je na zemljišču lastninska pra-
vica. Glede na etapno gradnjo bo zemljiš-
če v Črnolici pozidano nazadnje, tako bo
kmetovanje na teh zemljiščih mogoče še
dolgo časa, omejuje se samo promet s te-
mi zemljišči.
Tako torej menijo eni in drugi. Na teh
spornih dveh hektarih zemljišč bi lahko
zgradili okoli 25 stanovanjskih hiš. Ko-
munalna infrastruktura je že zgr^ena tu-
di za te objekte. Zazidalni načrt v tem
trenutku velja, bivšim lastnikom pripada
ali odškodnina ali nadomestno zemljišče.
Lahko kmetujejo, gotovo pa njihovo
kmetovarye dolgoročno nima perspekti-
ve. Razen če optimistično verjamejo, da
so parcele v tem trenutku tako drage, da
ljudje ne bodo zidali kar pa je bolj trhlo
upcinje. Lahko bi kmetovalci sprožih po-
budo v občinski skupščini, da se sporni
del zemljišč izvzame iz zazidalnega načr-
ta, kar pomeni, da tudi sami ne bodo
mogh graditi ali obnavljati svojih doma-
čij. Toda izvzem zemljišč iz zazidalnega
načrta spet potrebuje potrditev, da so ta
zemljišča na prvem kmetijskem območ-
ju, kar je komisija kmetijske zemljiške
skupnosti pred leti že zanikala. Izvzem
zemljišč iz zazidalnega načrta pa bi po-
menil še nek^ - v občini bi morali spre-
minjati srednjeročni in dolgoročni plan,
zato je jasno, da se bodo v občini temu
upirah. Verjetno bi še n^bolj zaleglo, če
bi bili kmetovalci v Črnohci glasnejši
pred desetimi leti, ko se je odlok spreje-
mal. Takrat pa, kot sami trdijo, za to
sploh niso vedeli.
In tu smo že pri načinu, kako se v naši
družbi sprejemajo takšni in drugačni pla-
ni. A to bi bila že druga zgodba.
IRENA BAŠA
Kmetje v Lesičnem
v Lesičnem bo prihodnjo nedeljo, 21.
aprila, prvi redni letni občni zbor podruž-
nice Slovenske kmečke zveze-Ljudske
stranke v šmarski občini, ki ima podod-
bore v Rogaški Slatini, Šmarju, Pristavi,
Imenem, Kozjem, Podčetrtku in Bistrici
ob Soth. Zbor sklicuje predsednik občin-
ske podružnice Franc Potočnik in se bo
začel ob 10. uri v kulturnem domu. Slav-
nostni govornik bo predsednik SKZ-LS
Ivan Oman, član slovenskega predsed-
stva, pripravlj^o pa tudi kulturni pro-
gram in za zaključek družabno srečanje.
BJ
12. STRAN - 18. APRIL 1991

Stop za mamljive »jastrebe«
IngraH Klatlivar uspešno iz Hepresile
Celjski nogomet se po petnajstih letih
ponovno uspešno prebuja. Celo več, ro-
kometaši Pivovarne, košarkarji Celja,
hokejisti Cinkarne in judoisti Ivo Reye
bodo kmalu dobili dostojnega partner-
ja, ki bo želel nazaj svoje »bivše« gledal-
ce, ki so pred dobrimi petnajstimi leti
zapustili Glazijo - takratno zibelko
celjskega in slovenskega nogometa in
se ogreli za rokomet, košarko, hokej in
judo.
Na Skalni kleti se je v zadnjih letih
marsikaj spremenilo na bolje. Brez večje-
ga vika in krika. Delali so načrtno kot
nikdar doslej. Dobro pa je, da si nekoliko
osvežimo spomin. Za celjski nogomet je
bilo usodno leto 1975, ko so na poti
v zvezno konkurenco celjski nogometaši
izgubih pomembno srečanje proti Ru-
darju iz Velenja. Po neuspehu je moštvo
počasi »hiralo«. Sočasno je rokomet do-
segel vzpon - I. ZRL in več tisoč gledal-
cev je našlo nadomestilo za izgubljen in
slab nogomet, v katerem pa še niso igrali
sami domači fantje. K odtujitvi je prispe-
vala tudi odločitev, da se morajo nogo-
metaši seliti z Glazije na Skalno klet. To
je odtujilo še tisto skromno peščico pri-
vržencev nogometa v mestu ob Savinji,
ki so po vojni in vse do leta 1964, ko so
Celjani zaigrali v II. zvezni ligi in bili eni
od treh najboljših moštev v Sloveniji,
s svojimi tri do pet tisoč gledalci potrje-
vaU ob atletiki, da je nogomet šport šte-
vilka 2.
Toda vse to se je porušilo. Ostala je le
peščica, med njimi tudi mladi strokov-
njaki, ki so pred dobrimi šestimi leti pri-
čeli sedaj pri Ingrad Kladivarju znova.
Kljub pomanjkanju fmačnih sredstev so
pričeli z organizirano vadbo pri najmlaj-
ših. Pri pionirskih selekcijah s šolo ena-
ko kot pred njimi več let prej najprej
atleti, pozneje pa še rokometaši. V senci
ostahh boljših športov, ki so nogomet že
odpisali, so marljivo delali trenerji Janko
Bencina, Milašin Milovanovič, Milan
Osojnik, Tone Kelenc. Od širokega kro-
ga pionirjev so zbrali v kadetskih selekci-
jah najboljše in že so prišli uspehi - na-
slov republiškega prvaka 1989. Celjani
imajo znova republiške reprezentante. Ti
mladi igralci pa so že nekaj let pozneje
popolnih člansko vrsto Kladivarja, ki
ima sedaj svoj kader in ni več odvisen od
nikogar.
Poleg svojega dobrega kadra pa imajo
pri Ingrad Kladivarju sedaj tudi svojo
igro. Mladinci, kijih vodi Janko Bencina,
so v repubUški hgi tretji za Slovanom in
Olimpijo. Odigrali so 21 srečanj, 13 krat
zmagali, 4 igrali neodločeno in 4 krat iz-
gubili. Največkrat v času po poplavi, ko
niso imeh pogojev za vadbo.
Trener prvega moštva, marljivi in de-
lovni Bojan Prašnikar je že vključil v svo-
je moštvo mlade. To so Bogdan Banje-
glav, Mitja Pire, Damjan Romih, Ivica
Kacijan, Dušan Deželak ter letos z uspe-
hom Grega in Stani Blatnik, Kristjan
Zver in Emir Džafič, izredni strelec.
Prav ti mladi igralci in odlično sodelo-
vanje med trenerjema prinašajo vse bolj-
ši nogomet na Skalni kleti, nogomet, ki
privablja gledalce. Od šestih srečanj
v spomladanskem delu so Celjani štiri-
krat zmagali in dvakrat remizirali. Poraza
še niso okusili. Igra je moderna, morda
na trenutke nekohko vihrava, igralci so
namreč mladi in Hren, Bevc, starejša
igralca, imata veliko dela, da jih umirita.
Vse skupaj pa obeta obnovo celjskega
nogometa. Le malo časa bo ta ekipa, se-
veda če bo ostala skupaj, potrebovala za
prehod v medrepubhško ligo in pozneje
Sedanje mlade nogometaše Kladivarja odlikuje to, kar ni nekaj generacij
nazaj: agresivnost, odlična tehnika, tekmovalna stabilnost in ne pretirano
»spoštovanje« nasprotnikov, četudi gre zn vodilna moštva na njihovem
igrišču. poto: EDO EINSPIELER,
v II. zvezno ligo, kar bi bil najvišji domet
celjskega nogometa.
Zal pa to ni odvisno samo od njih. Tre-
nutno v društvu deluje le peščica ljudi.
Brez večjih finančnih sredstev in dobre-
ga dodatnega sponzorja ta celjska »Zla-
ta« mlada generacija nogometašev ne bo
uspela. Večja nogometna središča bi lah-
ko z manljivimi ponudbami, kot »jastre-
bi« posegli v celjsko nogometno jato. In
celjski nogomet bo žal spet potisnjen na-
zaj v provinco. Večletno delo mladih no-
gometnih entuzijastov kot so Janko Ben-
cina, Milašin Milovanovič, Milan Osoj-
nik, Bojan Prašnikar, Tone Kolenc in vsi
tisti, ki so danes ob strani NK Ingrad
Kladivarja bi lahko bilo uničeno.
Zato ta generacija, ki smo jo čakali ce-
lih petnajst let, potrebuje pomoč celotne-
ga Celja. Pomoč v obliki pristopa bivših
športnih delavcev, katerim so vrata odpr-
ta ter finančna pomoč v obliki močnejše-
ga sponzorja. Kvaliteta teh mladih igral-
cev je jamstvo, da bo vsak sponzor preko
uspehov in rezultatov poplačan za svoj
vložek pred prihodnjo sezono, ko celjski
nogometaši nameravajo napraviti skok
naprej. jOŽE KUZMA
POGLEDI
Športnega programa
Slovenci (še)
nimamo!
Lahko rečemo, da je od pr-
vih demokratičnih volitev na
Slovenskem minilo že eno leto
in ponovimo stavek, ki smo ga
zapisali v naslovu, to pa pome-
ni, daje povsem jasno, kaj slo-
venskim strankam in ministr-
stvu za izobraževanje in teles-
no kulturo pomeni šport v teh
težkih časih. Morda lani mar-
ca, ko sva z Vasjem Bibičem že
davno napisala »Smernice za
razvoj slovenskega športa«,
s katerimi seje kitila ZSMS, pa
ni niti ene od smernic začela
izpolnjevati, niti nisem verjel,
ko mi je eden od predstavni-
kov slovenskih socialdemo-
kratov omenil, da prvih nekaj
let nove slovenske oblasti niti
ni računati, da se bo kdo uk-
varjal s problemom športa.
»Politični in gospodarski pro-
blemi so prioriteta, zato prave-
ga časa za nepolitično kulturo
in šport še nekaj časa ne bo,«
so mi povedali.
Če je torej logično, da je
šport ena najbolj nesmiselnih
zadev v naši novi demokratič-
ni družbi, potem lahko spet
začnemo s staro pesmijo, da
lahko vsi udeleženci v različ-
nih disciplinah delajo po svoje
in to še posebej vidi v odcepi-
tvenih programih v vsaki
športni panogi posebej. Tako
torej ne čudi, da sta se odcepila
Rugby zveza Slovenije in Bad-
mintonska zveza, ostali pa
o razdružitvi z Jugoslavijo le
tiho ali glasno razmišljajo.
In tu lahko vidimo krivdo
ministrstva za izobraževanje in
telesno kulturo, kije očitno ne-
sposobno voditi šolstvo, ko pa
pride do športa, se stvari po-
Piše: Miha D. šu
vsem ustavijo. Možnosti
šitev odcepitvene situacije'
sta samo dve. Ministrstvd
moralo usmeriti športne z«,
enkrat za vselej in jim J!
Športne zveze odcepite se
jugoslovanskih športnih ^
oziroma Športne zveze, n^.
cepite se od jugoslovans{
športnih zvez. Trenutno pj
očitno, da ravno zaradi h-
ker    Vencljevo   minis^
molči, nihče natančno r.
kaj bi počel ah naj še tii;,
tekmuje s Srbi ah naj sej
vsem zapre v svoje okvi:
striktno nastopa na te.-
s Slovenci ali pa naj tekn.
še na tekmovanjih z »nes<
nimi« narodi. Morda je p.,
na pot skrita v predloga^
ustanovitev italijansko-slo^
sko-avstrijske hokejske ^
vendar bi morali ne gledeia
imeti tudi mnenje slaven,
vlade, ki ji je za šport vsea
dokaz za to pa je tudi podat
da v slovenski skupščini i
pravljajo o vsem, o športu
nikoli.
Ravno zato bi morali k
športni program, po katei
bi se lahko ravnali, ker pa
nimamo, ostajamo Slove
po enem letu vladanja a
oblasti, praktično brez špoi
Rutinsifo dobljen velilci derbi
V nedeljo, v zadnjem sreča-
nju 2Z. kola v 2. ZRL zahod, so
igralci Celja Pivovarne Laško
v Ljubljani premagali moštvo
Kolinske Slovana
26: 24.
Zmaga v republiškem derbi-
ju je dvajseta v Ugi in hkrati
šestnajsta zaporedna trenerja
Toneta Tislja, ki še ni okusil
grenkobe poraza. V prvem pol-
času je bil rezultat kar enajst-
krat izenačen. Večino časa so
vodih Celjani, domači le dva-
krat. Tokrat najboljši strelec
Celja Pivovarne Laško Tomaž
Jeršič je vseh šest zadetkov
dosegel v 1. delu, ki se je kon-
čal 16:14. Že takrat je vratar
Oto Gradišnik branil zelo zbra-
no, v 2. delu pa je svoja vrata
čuval še uspešneje in je ne-
uradno bil proglašen za naj-
boljšega igralca CPL. Obranil
je kopico žog, trinajst jih je bi-
lo tudi dobljenih. Najodk
nejša pa je bila tista, ki j
s sedmih metrov obranil
boljšemu Slovanovcu Lei
ko je bilo do konca le še
sekund pri rezultatu 25
Tretji junak^tekme pri CPl
je bil Robi Šafarič, kije vi
vstopil petnajst minut p
koncem tekme, ko so U
Ijančani vodili za zadetek.*
prej je sicer zapravil najstn
kazen, nato pa izkoristili
štiri priložnosti iz levega kii
Strelci za CPL: Jeršič 6, R
gartnik 5, Šafarič in Jašare
po 4, Čater 3, Razgor 2 terl
govič in Franc po 1. SoW
tekma z Moslavino se bo
la ob 19 uri, igrala bo p;
godba Pivovarne Laško, r
polčasom bodo nastopile'
žoretke, vstop pa bo ^
plačen.
DEAN ŠUSU
SIcrivnostni gost Vlado Travner
Prispelo je 69 dopisnic, pravilni odgovor pa se je glasil^
Nagrade je izžrebal Alojz Juhart, sekretar Steklarne B<
Kidrič iz Rogaške Slatine. 3. nagrada Ivan Lotrič, Podpis'
nagrada Metka Čede, Petrovče, 1. nagrada Valčka Mohoi
Celje. ^
Skrivnostni gost v oddaji je bil Vlado Travner, kapetan«
ške zveze Slovenije. Odkril gaje Iztok Mulej iz Celja. Nagr«'
nagrade dvignite v oglasno-naročniškem oddelku NT-RC ^'
dneh.
Šahovska nagradna igra 136
Zadnje veliko mednarodno šahovsko tekrri
vanje v sosednji Hrvaški je bilo »Turnir miri
Na tem veleturnirju je leta 1970 znani hrvai
velemojster (športni novinar Radia Zagre
efektno premagal zmagovalca Roberta F
herja.
Kdo je bil to?
DRAŽEN MAROVIČ
MIJO UDOVČIČ
VLADO KOVAČEVIČ
Nagrajuje Tvornica stakla STRAŽA, s.p"'
Hum na Sotli.
Novi servis slovenskega Wimbledona
oif 4. čo 12. maja v Domžaiait drugič Slovenija Open
Turnirja kot je slavni angle-
ški Grand Slam v začetku juli-
ja v Sloveniji najbrž res ne bo
nikoli, zato lahko primerjava
zdrži samo v prenesenem po-
menu. Vendar tudi pomemb-
nejšega Grand prix turniija ne
more biti, ne da bi prej imeh
izkušnjo s tako imenovanim
»challenger« turnirjem, ki ima
nekakšno vlogo pripravništva.
Tudi takšen turnir, ki bo
v Domžalah na brez dvoma
najlepšem teniškem stadionu
v Jugoslaviji (in kot pravijo ne-
kateri znani igralci enem naj-
lepših tovrstnih objektov na
svetu) ima tudi svojo zavidlji-
vo denarno vrednost, nagradni
sklad je namreč 50 tisoč dolar-
jev. Bolj kot denar pa se zdi, da
je turnir pomemben za mlade
tekmovalce, ki z uspešnim na-
stopom lahko pridejo do po-
membnih točk na ATP lestvi-
ci. Najboljši na svetovnih le-
stvicah na takšnih tekmova-
njih ne smejo nastopati, ker
Združenje poklicnih teniških
igralcev (ATP) ščiti turnirje
z višjim nagradnim skladom (v
istem času bo letos Hamburg
z nagradnim skladom milijon
dolarjev).
Kljub temu pa bo konkuren-
ca zelo kakovostna, saj bodo
nastopili tekmovalci med 60.
in 200. mestom na svetovni le-
stvici. To morda ne zveni naj-
bolj prepričljivo, vendar pa gre
za dobre tekmovalce, nekateri
od tistih, ki so nastopili na Slo-
venija Open 90, so se že zelo
povzpeli na svetovnih lestvi-
cah: lanski zmagovalce Mag-
nus Larsson je prišel kot 137.
na svetu, zdaj je že 50. (naš Go-
ran Prpič je okrog 30. mesta).
Še boljša sta Šved Kulti in Ita-
lijan Garati, pa Nizozemec Ko-
evernmans. Nekateri nastopa-
joči so uspešno igrali tudi za
svoje Daviš cup reprezen-
tance.
Po predhodnih prijavah
(zaključek prijav je 21. aprila)
naj bi letos nastopil tudi Bo-
ban Živojinovič, vendar s po-
sebnim pozivom, na katerega
ima vsak teniški prireditelj
pravico (wild card), saj ga re-
gularno prireditelji ne bi mogli
povabiti niti v kvalifikacije: po
pauzi in slabših rezultatih je
Boba komaj 370. na svetovni
lestvici. Pričakujejo tudi odlič-
nega Italijana Paula Caneja, po
besedah direktorja turnirja,
našega nekoč znanega igralca
Nikole Špearja, pa morda pri-
de na wild card še kakšno zve-
neče ime, če bo izpadlo v prvih
kolih Hamburga.
Na glavnem tekmovanju bo
v konkurenci posameznikov
(kot je to že običaj) nastopilo
32 tenisačev, poleg 24 iz sve-
tovne lestvice in tistih z wild
card še štirje iz kvalifikacij,
v katerih bo nastopilo prav ta-
ko 32 tekmovalcev, in 16 dvo-
jic. Zmagovalec med posamez-
niki bo prejel 7 tisoč 200 dolar-
jev, finalist 4240, polfinalist
2500, zmagovalca pri parih pa
3100 dolarjev.
Generalni sponzor letošnje-
ga »challengerja« je Zavaroval-
nica Triglav, soprireditelja pa
RTV Slovenija in delniška
družba Ten-Ten, ki skrbi za po-
slovanje teniškega centra
v Domžalah. Pokrovitelj Slo-
venija Open je Izvršni svet Re-
publike Slovenije, predsednik
častnega odbora pa Lojze Pe-
terle.
ROBERT GORJANC

18. APRIL 1881-STRAN 13
iinamo veliko Bflonik
Ejfgzentance_
ie zastopstvo na Sloveni-
rToen 91 t)0 izbral Celjan
aA Travner, ki že dve leti
^liia vlogo selektorja repu-
Se reprezentance. Selektor
tem ni"^^ povsem prostih
I saj je njegova izbira odvis-
tudi od »radodarnosti« pri-
liiteljev. ki imajo pravico, ta-
kot na vseh vehkih teniških
rtirjih- da po svoji izbiri d^o
■"^jo kakšnemu nastopajoče-
Ici sicer po točkah na sve-
'"nih lestvicah ne bi sodil
1^32 izbranih.
'ikšna bo slovenska udelež-
»challengeru«!
Za domače teniserje je to ve-
priložnost, da se potrdijo.
j,ko namreč izkoristijo tako
fenovano >>Wild card«, po-
-bno listo, ki jo dodeli prire-
jtelj. Za domače teniserje jo
[Stavim jaz. Na glavnem tur-
irju bi nastopili Iztok Bo-
j iz Maribora, Blaž Trupej
(jdvode) in Grega Breznik
jubljana). V kvalifikacijah
, le Marko Por in Žiga Jan-
■cvec iz Kranja ter Mitja Va-
ivec iz Kopra.
Kako visoko so ti tekmoval-
j na svetovnih lestvicah?
Po .•^TP točkah je zelo viso-
0 Iztok Božič, ki je 565. na
fetu. Velik boj je že za eno
imo točko ATP in na primer
1 mesto okrog 1090 se bori od
I do 20 tisoč mladinskih in
anskih igralcev. Drugi naj-
ipešnejši je Blaž Trupej, ki je
)ATP točkah v dvojicah 521,
rega Breznik pa je 1022 na
etu z eno točko. Tudi ostali
I imeli točke, vendar se jim
I določenem času brišejo, če
ne potrdijo na naslednjih
miijih.
Kakšne so možnosti naših
liserjev, da pridejo daleč
I turnirju, do zaključnih
I?
Medvodah smo imeli pri*
ave za vse imenovane tek-
fovalce. Optimist sem. Mi-
slim, da bi lahko dobro nasto-
pil Iztok Božič, kije dobro igral
ne turnirju istrska rivijera
v Umagu - prišel je čez težke
kvaUfikacije in premagal prve-
ga nosilca. Tudi lani je na dom-
žalskem challengeiju nastopil
z wild card, zmagal v prvem
kolu in v drugem bil zelo blizu
zmagi proti zdaj zelo znanemu
Marku Koevernmansu iz Nizo-
zemske. Tudi letos bi lahko
presenetil kakšnega dobrega
igralca.
Ob dobrem dosežku na tek-
movanju, kaj to pomeni za
premik na svetovnih lestvici?
Za zmago v prvem kolu se do-
bi ena točka, potem tri, za zma-
go nad nosilcem so dodatne
točke.
Številke sicer največ pove-
do, kaj pa nasploh menite
o perspektivi slovenskega te-
nisa?
Morda se bodo nekateri sme-
jali, toda v Sloveniji imamo pri
igralkah kar nekaj mladih Mo-
nik. Na primer Barbara Mulej,
ki bi lahko bila še višje na le-
stvicah, vendar zaradi pomanj-
kanja denarja to ni mogoče.
Vsako leto se pojavlja veliko
talentov, vendar se zaradi or-
ganizacijskih in denarnih za-
gat potem izgubijo.
Kakšno je vaše delo kot re-
publiškega selektorja?
Republiški kapetan sem za
moške in ženske, od pionirjev
do Članov. Moje glavne naloge
so: določitev selekcij, pripra-
ve, nastopi slovenskih repre-
zentanc, sprotno sremljanje in
kontaktiranje s kandidati.
Bi lahko takšen turnir, kot
ga imajo Domžale, imelo tudi
Celje?
Za tak korak je seveda po-
trebno veliko korajže.
Bo kdaj takšna v Celju?
Seveda je še prej nekaj tur-
nirjev nižjega ranga, kot so na
primer Alpe Jadran turnirji,
kjer se še da z obstoječimi ob-
jekti. Za takšen turnir kot je
v Domžalah pa je že potreben
centralni štadion, ki pa bi se
dal nadomestiti s halo Golo-
vec, to smo videli že z ekshibi-
cijskim dvobojem.
Bi v Celju lahko priredili
tudi kakšen ekshibicijski tur-
nir, na katerem bi nastopili
najboljši teniserji, na primer
Monika Seleš, Goran Ivani-
ševič...
Mislim da so. Zbrati bi se
morala določena skupina, z do-
brimi sponzorji in po finančni
plati bi takšna prireditev mo-
rala biti uspešna. Tako tekmo
smo že imeli, ko sta nastopila
Goran Prpič in naš perspektiv-
ni reprezentant Hirson. Saraje-
vo je že drugič povabilo Moni-
ko Seleš, kar je dokaz, da se
jim finančno izplača.
Bi Monika pristala, da ob
ugodni flnančni ponudbi pri-
de v Celje?
Monika je že kar precej po-
vezana s Celjem. Pripravljala
se je na Rogli, ob tej priložno-
sti sojo nagradila določena po-
djetja. Seveda ima ona natrpan
program, ta program je potreb-
no veliko prej uskladiti, orga-
nizacijsko pa še nismo tako da-
leč. Je pa vse mogoče.
ROBERT GORJANC
Življenje je gibanje. Aristotel.
Jogging na uro
Teklo je spomlatlansko Celie
čeprav štoperica ni bila
najpomembnejše merilo pet-
kovega 2. spomladanskega
uličnega teka, pa so ga mnogi
vzeli kot zdravo tekmovanje
za prestiž, ki ob večjem števi-
lu nastopajočih v katerikoli
športni panogi pride sponta-
no in je najbolj normalen del
športnega duha.
Začeli so mlajši, ki so se po-
tegovali za najboljše uvrstitve
na 1000 metrov dolgi progi
v starostnih kategorijah od pe-
tega do šestega razreda osnov-
ne šole do 3. letnikov mladink.
Potem so prišli na vrsto pravi
joggeiji, rekreativci torej, za
njimi pa še pravi tekmovalci
v teku na 5000 metrov.
Za nekaj ur je oživel Trg V.
kongresa, kjer je bil start in cilj
teka, pa potem Trg svobode,
Savinsko nabrežje, Slomškov
in Tomšičev trg, Prešernova
ulica. Prijetno je bilo gledati
nastopajoče v teku, in tudi
v ogrevanju, počasi tekajoč gor
in dol od Splavarja, ali jih opa-
zovati kako se raztezajo na
ograji savinjskega mostu, ki
vodi v mestni park. Manj pri-
jetno pa je bilo gledati opija-
njene domišljave najstnike, ki
so s steklenico vina v roki zafr-
kavali tekače.
Tekmovanje, ki sta ga pri-
pravila Atletsko društvo Kla-
divar ob in NT/RC kot pokro-
vitelj, mora imeti svoje mesto
v odmevnih športnih priredi-
tvah Celja. Vendar pa bo po-
trebno še izpopolniti organiza-
cijo, da bi bila prireditev še
bolj privlačna in da bi zvabila
Rezultati: Člani, 5000 me-
trov: 1. Romeo Živko (Dinamo
Zagreb), 2. Stane Rozman
(Kladivar Celje), 3. Nebojša
Pešič (Dinamo Zagreb).
Ekipni vrstni red: Osnovne
šole: 1. Griže, 2. Žalec, 3. Ve-
lenje.
Srednje šole: 1. Srednja teh-
nična, 2. Gimnazija.
k teku še več ljudi raznih sta-
rosti.
Največji dosežek takih prire-
ditev pa bo, če bi se odvijale ob
Savinji ali morda kd^ kar
v središču mesta same od sebe,
brez formalnega protokola, kot
dokaz, da so Celjani hoteli na-
rediti nekaj za svoje zdravje.
ROBERT GORJANC
PANORAMA
Rokomet
2ZL
Kolinska Slovan - Pivovarna
i^ko 24:26, Mehanika - Vele-
"jf 27:22, Lestvica: 1. Pivovar-
39, 2. Partizan 34, 3. Vele-
točk.
Nogomet
SI
Ji^rad Kladivar - Mura 3:1,
Rudar (V) - Svoboda 4:0, Ru-
"^^f IT) - steklar 2:3, Slovan
'»^artizan Hmezad 3:1. Lestvi-
^ 1 Slovan 31, 2. Rudar (V)
Ingrad Kladivar 23, 13.
-»r 17, 15. Partizan Hme-
• .5.
SOI
!^^^^ 'nja - Rače 1:0. Lestvica:
tinka 28, 2. Dravinja 27
jjbojka
^    ženske
- Jedinstvo Elir 3:0 Le-
iir oo ^- Pula 28, 2. Jedinstvo
S'   Celje 16.
^ijske odbojkarice so
a2<i2adnjem kolu 2. ZOL
1v domači dvorani kar
liln^P^^^niagale do sedaj vo-
iC ^'^»Po lige Jedinstvo
Ii ' po setih 12,6 in v zad-
?,<=elonal.
akfjj ^*^^J"o občinstvo jim je
tjjj^.Po koncu namenilo ne-
i'^^^*^^ aplavz za izvrstno
o '-jj^d prav do zadnje toč-
t^rb^^*i^emnajstletna Regina
'^Jalk f^avdušila v vlogi po-
«utru^' nameček pa je še
ostii r,'?^ blokirala napade
\\L , stebru ekipe Poloni
S Ga*! s^ razigrali še dvojči-
icer n Andreja in Bojana,
!    P* gre pohvala celotni
ekipi Celja za najboljšo igro se-
zone. Celje je sedaj četrto
s sedmimi zmagami, v zad-
njem kolu pa bo poskusilo
v Pulju presenetiti še ekipo
Pule, ki sedaj vodi na lestvici.
DEAN ŠUSTER
SL: moški
Izola - Vizura Celje 3:2, Šem-
peter - Pomurje 1:3. Lestvica:
1. Granit 40, 7. Šempeter 18, 9.
Vizura Celje 12, 12. Pomurje
8 točk.
Judo
Memorial Zvonko
Runko Šiška
Tekmovanje je bilo v soboto
v Ljubljani. Nastopili so pred-
stavniki 15 slovenskih klubov.
Judoisti Ivo Reya so dosegli
naslednja mesta: 2. mesto Ho-
ler, 31 kg, Ferjan, 42 kg, 1. me-
sto: Petrak, 46 kg, 2. mesto La-
kner-Bevc 46 kg, 1. mesto Mli-
narevič, 67 kg. Rezultati ekip-
no: 1. Murska Sobota, 25. točk,
2. Ivo Reya 19, 3. Impol, 18, 4.
Šiška 11 točk,_
Streljanje
v štorah je tamkajšnja strel-
ska družina izvedla tradici-
onalno že 9. po vrsti tekmova-
nje z zračno puško za pokal
livarja. Tekmovanja se je ude-
ležilo 16 slovenskih ekip. Do-
seženi so bili odlični rezultati,
kar d^e slutiti, da se bodo slo-
venski strelci vmešali v borbo
za medalje na bližajočem se pr-
venstvu Jugoslavije, ki bo
v soboto in nedeljo na moder-
nem strelišču v Ljubljani,
v Štorah je zmagala ekipa Tr-
zina pred Kranjem, Tišino, Ve-
čerom in ostahmi. Med posa-
mezniki je zmagal Jure Frelih
iz Kranja 381, pred Brankom
Bukovcem Koloman Flisar Ti-
šina 381, Urbanom Gradišar-
jem Trzin 380 itd.
Tenis
Pionirsko prvenstvo
Na igriščih Golovca je bilo
teniško prvenstvo TB Golovec
za pionirje letnike 77-78 in
79-80. Rezultati: 77-78, polfi-
nalna para Špren-Zagožen,
Dvoršak-Pustinek, 79-80: fina-
le Peperko-Čakš.
Umetnostno
drsanje
Drsalni camp v Cellu
Celje - v odlični organizaciji
celjskega drsalnega kluba Ce-
lje je bil te dni sedemdnevni
drsalni camp v Celju. Udeležili
so se ga drsalci iz Moskve, Gra-
za, ljubljanske Olimpije, Jese-
nic in Celja. Predavalo je šest
sovjetskih trenerjev in profe-
sorjev v tej športni panogi,
osem slovenskih drsalnih tre-
nerjev pa so bili slušatelji.
Kamp je popolnoma uspel in
zato Celjani že sedaj premišlja-
jo, da bi ga pripravili tudi pri-
hodnje leto. Predsednik kluba
Ivan Pfeifer pravi: »Udeležba
gostov je v mnogem pripomo-
gla, da so naši drsalci spoznali
sovjetsko šolo umetnostnega
drsanja. Mnogo smo pridobili,
čeravno se vsi naši trenerji ni-
so udeležili tega srečanja.
Uspela je tudi tekmovalna re-
vija in nastop ob zaključku
campa.«
Rezultati zaključnega tek-
movanja, kateremu so odlično
sodili Milan Jurčič iz Velenja
ter Mateja in Barbara Grenko
iz Celja, so bih:
Pionirji C: Hofer (Graz) 1,5,
Urbas (Jesenice) 3,0;
Pionirke C: Krajnc (Celje)
1,5, Sotlar (Jesenice) 3,0, Pe-
unik (Celje) 4,5 Vidmar (Olim-
pija) 6,5, Zidar (Jesenice) 7,0,
Bratec (Celje) 9.0.
Pionirke B.: Mark (Jesenice)
1,5, Koželj (Jesenice) 3,0, Pfei-
fer (Celje) 4,5;
Pionirke     A.:     Pletnova
(Moskva) 1,5, Čelesnik (Jeseni-
ce) 3,5, Rutinski (Celje) 4,0;
Mladinci: Novikov (Moskva)
1,5;
Mladinke: Orlova (Moskva)
1,5, Eberlinc (Celje) 3,0, Berlot
(Jesenice) 4,5 točke.
Poseben dogodek je bil na-
stop komaj desetletnih drsal-
cev iz Moskve. Ekatarina Plet-
nova, Olga Orlova in Vitalij
Novikov so kljub svoji mlado-
sti okrog deset let izvedli dvoj-
ne in trojne skoke in s svojim
lahkotnim nastopom potrdiU
visoko raven sovjetskega
umetnostnega drsanja.
Jože KUZMA
Kolesarstvo
Na tekmi z močno jugoslo-
vansko udeležbo, posvečeni
Dnevu osvoboditve Zenice je
v dirki kriteriji po mestnih uli-
cah kolesar Merxa iz Celja Sa-
šo Sviban osvojil odlično tretje
mesto. Zmagal je Mičo Brko-
vič iz Čačka, drugi pa je bil
Robert Pečnjak Metalicomer-
ce Zagreb.
Zmagovalec članskega teka na 5000 metrov Romeo Živko
je za prvo mesto prejel nagrado 7000 dinarjev.
Sinje višave vabijo!
AEROKLUB CELJE
pripravlja
tečaj motornega in
jadralnega letenja
za vse, ki bi radi sami pole-
teli pod nebo.
informacije dobite vsak
dan v klubski pisarni na le-
tališču v Levcu.
14. STRAN - 18. APRIL 1991

Izzivamo vas!
Na valovih radia Celje
imamo ob ponedeljkih
oddajo, v kateri nastavi-
mo ušesa poslušalcem za
njihove pohvale, pripom-
be in želje. Ker po telefo-
nu pretežno sprejemamo
le pohvale, le na račun
glasbe so pripombe, češ,
da je premalo slovenske,
vas pozivamo, da nam tu-
di pišete.
K pisanju vabimo pred-
vsem tiste, ki našega ra-
dia ne poslušate, berete
pa na primer Novi tednik.
Napišite nam, kaj vas mo-
ti, kaj vam ni všeč, kak-
šen bi moral biti naš ra-
dio, da bi ga poslušah vi.
Naš naslov poznate, pa
naj ga vendarle ponovno
zapišemo: Radio Celje,
Trg V. kongresa 3 a, Celje.
V uredniška ušesa
Najprej je bila informacija
z uredniške mize; namreč,
poslej bo v radijskem spore-
du ob 8.30 vsak dan spet ru-
brika Pogled v Delo.
S STIK-om iz hiše Delo smo
spet »zalepili« poslovno zve-
zo, ki je po njihovi krivdi po-
pustila.
Nato sem nastavil ušesa!
Prva mi jih je s pohvalo na-
polnila »naša« Zlata iz Ce-
lja. Na pomislek, da nas kh-
čejo le tisti, ki nas hvalijo, je
odgovorila, da to niti približ-
no ni tako. Pokliče pač tisti,
ki ima kaj povedati, pa hkra-
ti pogum, da se ne zavije
v anonimnost. Za Zlato je
spored RC dober, najbolj
všeč pa ji je nedeljski Čaj za
dva. Za naslednji kontakt je
obljubila kritično pripombo.
Veri iz Žalca ugaja Rumeni
CE Bojana Krajnca, vendar
se pridružuje mnogim starej-
šim poslušalcem (čeprav je
sama še med mlajšimi!), ki
Bojana Krajnca že dlje časa
moledujejo, naj spremeni
glasbeno podobo svojih od-
daj. Oddaja je izrazito avtor-
ska, zato mora njen koncept
z glasbeno podobo vred spo-
štovati tudi odgovorni ured-
nik, je bil moj odgovor z ob-
ljubo, da bomo B.Krajncu
njeno željo vendarle sporo-
čih.
Marija iz Celja se je ogla-
sila v polemiko prejšnjega
ponedeljka o glasbi na RC.
Po njenem ni treba »forsira-
ti« zgolj slovenske glasbe,
ampak različno glasbo,
skratka glasbo razhčnega
porekla. In je Marija še poh-
valila Čaj za dva v nedeljo, 14
aprila; z Nado Božičevo seje
pogovarjala Mateja Podjed.
Z Marijo se je podpisani raz-
govoril še o Dunaju, pa o Ju-
retu Krašovcu, s katerim se
mishmo o tem cesarskem
mestu tudi pogovarjati, kon-
čalo pa se je s konkretnim
povabilom na kavo. Z vese-
ljem plača podpisani!
»Imate lep spored, sproš-
čeni ste in naravni, ne igrate,
zbližujete ljudi,«Je bila kon-
kretna Milica iz Šešč. Prizna-
la je, da ji radio veliko pome-
ni, ker ji preganja osamlje-
nost. Hvala, Milica! Res ne
igramo in res smo naravni.
Lepo priznanje, da smo pre-
pričljivi, kar je za radijca, po
mnenju prekaljenega radij-
skega mačka Marjana Kralja,
najboljša od mogočih poh-
val: biti prepričljivi za poslu-
šalce! Srečno do prihodnje-
ga ponedeljka. Pri mikrofo-
nu vas čaka Nataša Gerkeš.
P. S. Moški poslušalci, kje
ste'
MITJA UMNIK
ŠKRATKI
Čeprav se Nataša Gerkeš
včasih pritožuje, da mora
delati kot zamorc,je po obi-
sku Rudnika lignita v Vele-
nju utihnila. Ob pogledu na
delovne pogoje in delo ru-
darjev ji je namreč zmanj-
kalo besed.
^ ^ ^
Celjski ulični tek smo
spravili pod streho. Čeprav
so bili udeleženci s tekom
zadovoljni, pa organizatorji
niso bih zadovoljni z odzi-
vom občinstva. Se posebej
jim je šlo na živce, da se
publikumu ni zdelo vredno
niti zaploskati n^bolje
uvrščenim šolarjem in di-
jakom.
^ ir 'a
Nada Kumer, ki jo poslu-
šalci gotovo že pogrešate,
je minuli teden povila sina.
To je njen drugi prispevek,
v moški podobi, slovenske-
mu narodu, zato ji Škratki
čestitko. Mamico pa prosi-
jo, da se kmalu vrne na de-
lovno mesto.
i
iT        ^
Mateja Podjed je po duši in _
srcu radijska. To dokazuje
s številnimi in poslušalcem
všečnimi prispevki. Škrat-
ki jo zato prosijo, da se v ce-
loti posveti radiu. Mateja
prikimava, drugi pa... Bo-
mo videli!
iT i!
Poslušalke opozarjamo, da
jim bo v kratkem po radij-
skih valovih ušesa prijetno
božal nov novinarski mo-
ški glas. Za koga gre, spra-
šujete? Ne bodite vendar
neučakane!
iT   iT   iT
Sašo Matelič, radijski
tehnik, ima v krvi nekaj
arabskega. Oženil seje na-
mreč dvakrat. Prvič z ženo,
drugič z radiom. To je sicer
težko vzporediti, toda Sašu
to uspeva. Kaj pravi žena?
Hja, vesela že ni.
^   iT   iT
Na obisku v Rudniku lig-
nita Velenje smo radijci ze-
leneli od zavisti. V dobro
opremljenem studiu, od
koder trikrat dnevno odda-
jajo svoj interni radijski
program, je zaposlenih kar
sedem ljudi, od tega so trije
tehniki, pri nas pa imamo
štiri za enajst ur programa
dnevno. Sašu so se ustnice
kar krivile, oči pa vlažile.
^   iT  iT
Mitja Tatarevič se zahva-
ljuje za poklonjene budil-
ke. Poslušalkam sporoča,
da jih ima dovolj, celo toli-
ko, da lahko po eno odstopi
Betki in Kamilu, ki bi ob-
časno potrebovala salve-
budnice.
iT  iT  iT
Mitja Umnik, odgovorni
urednik radia, bo od srede
dalje v Radencih. Kot pravi
sam gre na redni preventiv-
ni servis in ria zasluženi mi-
ni počitek. Škratki mu želi-
jo prijeten oddih in da bi
spoznal veliko simpatičnih
obmurk.
RADIJSKI OPOIMNIK!
Vsak teden vas v tej rubri-
ki opominjamo na oddaje, ki
bi vas utegnile še posebej za-
nimati. Včasih se pripeti, da
katere od napovedanih od-
daj iz objektivnih razlogov
ni, zato se vam opravičujemo
in hkrati obljubljamo, da se
bomo trudili, da bi se to čim
redkeje dogajalo.
Opozorim naj vas na ne-
deljski Čaj za dva, v kate-
rem bomo gostili Braneta
Rončela, poznavalca jazza in
glasbe nasploh, človeka, ki
živi razpet med Slovenijo,
Munchnom in New Yorkom.
Ob glasbi se ukvarja še s sli-
kanjem, piše avtobiografijo
ter pripravlja knjigo, v kateri
bo objavil šopek od dvesto-
tih intervjujev, kolikor jih
ima v lastnem arhivu. Pogo-
varjal seje z najpopularnejši-
mi svetovnimi glasbeniki.
Ker živi Brane izjemno razgi-
bano življenje, vam s stood-
stotno gotovostjo ne more-
mo zatrditi, da ga bomo v ne-
deljo v Čaju zares gostili, de-
vetdesetodstotno pa je.
Ste za izlet na Dunaj, poz-
nate tisto o trebuhu, ki ga
morate pustiti zunaj, če gre-
ste na Dunaj? Če boste v po-
nedeljek ob 16. uri, prisluh-
nih kramljanju Mitje Umni-
ka z Juretom Krašovcem, ki
se je nedavno tega potepal
po Dunaju in pritresel kup
zanimivosti, povezanih
z njim, boste izvedeli, da ti-
sto o trebuhu sploh ne drži.
In še marsikaj drugega bo
povedal Jure ter vse skupaj
začinil z glasbo, ki vas bo po-
peljala v mesto ob Donavi.
V sredo nas bo Irena Baša
v Mavrici povabila na Jurjev
sejem v Šentjur. Obeta se zo-
pet kup zanimivosti in živ se-
jemski utrip za vse tiste, ki si
ga sami ne boste utegnili
ogledati.
V petek, prihodnji, pa se
bo v Celju zgodil Stari grad.
Po več kot letu dni naj bi
ponovno odprl vrata obisko-
valcem, mi pa se bomo z mi-
krofonom vanj zakadili
v Mavrici. Dokler ne bomo
zares vstopili, tako dolgo ne
bomo verjeli, da je beseda
v resnici dejanje postala.
NATAŠA GERKEŠ
SKB TUDI V ŽALCU
v ekspozituri Stanovanjsko-komunalne banke v ž?
cu se bodo tudi občani tega kraja in okolice laht.
seznanili z novo poslovno ponudbo banke, ki pre^J
ga njeno nekdanjo ozko specializiranost.
Vse oblike zbiranja dinarskih in deviznih sredste
vodenje tekočih, žiro in deviznih računov, drobno
gospodarstvo in malo podjetništvo, poslovanj!
z vrednostnimi papirji in vezana kreditna ponudbi I
potrošniško kreditiranje, vse oblike posredništva
prometu z nepremičninami, poslovanje z VISA kartj.
00 in končno tudi izplačevanje pokojnin so tistš
dejavnosti, ki predstavljajo SKB v novi podobi.
Poleg naštetega pa seveda preko te banke še vednn
teče že poznana ponudba stanovanjskega poslova.
nja za občane, vse v odvisnosti od danih kreditno"
denarnih ukrepov in razmer, ki vplivajo na poslova!
nje banke.
Prednosti poslovanja preko SKB so v tem, da je to
edina banka, ki ohranja vsaj približno realno vred.
nost vseh dolgoročnih sredstev, saj jih revalorizira
z rastjo drobnoprodajnih cen in še realno obrestuje
prednost pa je tudi v izredni razvejanosti njene po!
slovne mreže, ki jo dela dosegljivo v vseh krajih
s pošto.
SKB je svojo poslovno ponudbo usmerila predvsem
v dve ciljni skupini: v drobno gospodarstvo, s kate-
rim želimo razviti razvejano in ugodno sodelovanje
in k občanom, katerim banka omogoča najemanje
vseh vrst stanovanjskih in potrošniških posojil.
Trenutno je v ospredju ponudba na podlagi prodaje
deviz, za katero banka nudi:
vse vrste stanovanjskih posojil, kratkoročnih in
dolgoročnih posojil obrtnikom in
potrošniška posojila za naslednje namene:
- nakup novih avtomobilov domače proizvodnje
- nakup rabljenih avtomobilov - samo preko po-
oblaščenih predstavnikov
- plačilo carinskih dajatev ob nakupu avtomobila
- plačilo prometnega davka ob nakupu avtomobila
- plačilo telefonskega priključka
- nakup blaga za osebno rabo
- nakup gradbenega materiala
- nakup ozimnice in premoga
- nakup šolskih potrebščin
- plačilo šolnine.
Veliko smo naredili tudi na področju vrednostnih
papirjev. Pripravljene imamo svoje lastne obveznice
z devizno klavzulo. Njihov nakup bo pomenil donos-
no naložbo, ki bo ščitila pred različnimi vplivi denar-
nih nihanj in hkrati prinašala še 10% realne obresti.
Obveznice SKB bodo izplačljive v 10 letnih obrokih,
na njihovi podlagi pa bodo imetniki lahko najemali
stanovanjska in druga posojila pri banki oz. z njimi
nadomestili namensko varčevanje, kot pogoj za pri-
dobitev teh posojil. Naložba v obveznice v SKB bo
varna naložba, saj bo zanje jamčila banka s svojim
celotnim premoženjem.
Zato, če želite imeti dobrega partnerja pri reševanju
vaših denarnih zadev, nas obiščite v ekspozituri Ža-
lec, Kardeljeva 12.
Poslujemo:
PO, TO, SR, ČE, PE
od 7.30-12.00 in od 13.00-18.00 ure
SO od 7.30-11.00 ure
SKB - VEČ KOT PARTNERJI, VEČ KOT BANKA
Radi|si(i icrtki
črna do ušes sta se v varnem Janijevem spremstvu iz jame vrnila Matjaž in Nataša (na
sredini, če je niste prepoznali), očitno zadovoljna, da sta spoznala hudičevo trdo delo tam na
koti-45, pa tudi srečna, da sta se prikopala do belega dne in novih spoznanj o knapovskem
življenju. Tistega belo-črnega dne smo tudi spoznali, kaj v resnici pomeni rudarski:
SREČNO! MP

18. APRIL 1991 - STRAN 15
1 se moram zaradi ome-
a prostora poslužiti
"Žida telegrafskega stila,
"JJ" da sem veliko več pri-
rien povedati (in doku-
jSrati) v nadaljevanju,
fskladu z interno zakono-
: jiniezad Export-import
|f J 3. na zboru delavcev
Jf^aval zaključni račun,
S bil sprejet. Kolektiv je
tel direktorju g. Bračunu
^upnico in od njega zah-
^ da položi račune za 30
jin denarja, ustvarjene-
poslovanju s hmeljem in
ibljenega v Inženiringu
ubljana in Dunju Sempe-
"c.Bračun je izjavil, da
Jračune položil 11. 3. m da
" obtožb, izrečenih
'poje strani, ne bo ukrepal
jj rneni- Besede ni držal,
3 mi je bil vročen suspenz,
^ moje izjave na zboru
^vcev, da bom v znak ne-
liuijanja s poUtiko direktor-
, gladovno stavkal.
Kolektiv se je na suspenz
^•al s spontanim protest-
ih zborom, kjer mi je vseh
[prisotnih delavcev izreklo
(upnico. Naslednji dan mi
ig.Bračun zamenjal klju-
^Tuco na vratih. Kolektiv
^je odzval s ponovnim po-
jmm protestnim zborom,
elavski svet pa je umaknil
Dj suspenz.
G.Bračun je ignoriral zah-
re kolektiva po polaganju
hinov, zato je bil na zahte-
59 delavcev skhcan 23. 3.
Dtestni zbor, kjer je od 64
Botnih delavcev bilo 56 za
resnico g.Bračuna, 8 de-
cev pa se je vzdržalo.
Bračun se na sklep kolek-
a odzove tako, da me raz-
i del in nalog pomočnika
ektorja. Delavski svet po-
vno ugodi moji pritožbi.
Bračun mi ponovmo izda
irazporeditveno od-
bo...
[je je geneza krize? V de-
nbm 1990 je vodja proda-
hmelja g.Natek pred pri-
ni izjavil, »da se denar
Iraijen s prodajo hmelja
Na na privatnem računu
Jiisheija v Švici in da
ten denarjem razpolaga
Bračun. Ta izjava je bila
»sneje potrjena. Kriza se je
»glabljala iz dneva v dan,
čiščenjem nečednih po-
°y. v katero sem vključil
Celje (kriminalista
Napotnik in g. Jerman)
?otovljeni so sumi nasled-
kaznivih dejanj:
; fiktivne pogodbe, gra-
(Zlatka Štok) v trgovini
lesom
'lažne fakture, lažne te-
l^ijmce za knjiženje pri po-
\ telefaxi (g.Verdenik,
Kračun, g. Natek)
: ponarejena dokumenta-
la za dvig deviz za nakup
^<^niobUa predstavniku
^^evu (g. Bračun)
Kršitev     konkurenčne
J\'2me-vodja Hmezad
.'^zeniring v Ljubljani. Gre
"i-mo NOVOPAK, Ljub-
^ ' ki dobavlja Hmezadu
il^pi^ing vrečke, ki se upo-
f J?^^ za polnjenje mleka
I ' ekarnah. Lastnik firme
tlS^^ je ga. Zaletel, ki je
■ga I ? soproga vodje na-
eria, ^.'^iringa g. Stojana.
e ^^/ej dobavlja proizvo-
15 "02 pa jjj^ ^ službenem
a Dr l'°<^aja- Fakture izstav-
ai^etje, ki je last gospe
bfg^~^tojan, izplačila
iiohr'^^ našega računa pa
i)„'^^va (likvidacija faktu-
Dg^^ojan.
'žen?^ pomote, Hmezad
^en^K ,^ je vehk prodžga-
va. »?^^že mlekarnam Ar-
lor ''Maribor, Kranj..., ka-
fdi ff Plasir^o tudi proiz-
Dsei ""."^e Novopak. Da bo
%erf^ tragikomičen, se
> strr!-t ^ mlekarnah vrši
^J^h, ki jih je z vehko
časa in sredstev rjizvil naš
Inženiring, torej. G.Stojan.
O kršitvi konkurenčne klav-
zule v zadevi Zaletel-Stojan
imamo pridobljeno pravno
mnenje Gospodarske zbor-
nice Slovenije (mag. Mež-
nar). Naš planer anahtik je
izdelal obračun, vodja knji-
govodstva ga.Ter_glav pa iz-
vršila kontrolo. Številke so
impresivne. V letu 1990 je bi-
lo prometa s firmo Novopak
(torej med možem in ženo)
kar 767.680 din in za Hmezad
export reahzirana izguba
v višini 96.709 din. V letu
1991 je firma Novopak faktu-
rirala preko Hmezada Inže-
niring v prvih dveh mesecih
322.33 din (posle rastel), iz-
guba v Hmezadu pa znaša
50.040 din. G.Stojan o svo-
jem poslovanju seveda ni ob-
vestil matičnega podjetja. In
še vprašanje g. Bračunu, za-
kaj kot direktor podjetja ne
izvrši ovadbe g. Stojana? Za-
kaj ga ne suspendira?
Trgovina s hmeljem. Na ti-
skovni konferenci sem izja-
vil, da Hmezad Export Im-
port krade denar proizvajal-
cem. Ta izjava je bila dana
s polno odgovornostjo, ker je
v zadevo vključena UNZ in
ne more ostati skrita. S tem
v ničemer ne kršim načela
poslovne tajnosti.
Dejstva so naslednja. V tr-
govini s hmeljem nastopa
Hmezad Export import kot
komisionar, se pravi, da je
hmelj last proizvajalcev, mi
pa delujemo na trgu v svo-
jem imenu a za tuj račun. Za
trgovino s hmeljem sta iz-
ključno pristojna g. Bračun
in g.Natek. Namesto da bi
delala kot komisionarja, sta
se lotila trgovine v svojem
imenu in za svoj račun. Ku-
pila sta 450 ton nekvahtetne-
ga hmelja (ti. plevel) in ga
zamešala s prvovrstnim, sve-
tovno renomiranim savinj-
skim Goldingom in Auroro.
V prispodobi povedano sta
zmešala vino in vodo, s tem,
da vino ni last Hmezad Ex-
porta! Denarni izkupiček pa
je v celoti pobral Hmezad
Export. Prodano je bilo že
400 ton tako zmešanega
hmelja, ki se seveda prodaja
pivovarnam kot prvovrsten
savinjski hmelj. Vemo, kaj
piše v Kazenskem zakoniku
glede preslepitev kupcev! Iz-
kupiček tako zlorabljenega
hmelja znaša cca 2,5 mio
DEM - Ta denarje, če pusti-
mo ob strani škodo, ki so jo
štorih imidžu proizvoda in
preslepih kupce, ukraden
proizvajalcem. Da ne bo po-
mote, Hmezad Export Im-
port ni kupil v svojem imenu
in za svoj račun niti tone
kvahtetnega savinjskega
hmelja, prodal ga je pa kar
400 ton. Kako lahko nekaj
prodaš, če pa tega nisi kupil?
Povprečna cena za ta hmelj
je bila za Hmezad Export 17
DEM.
O tem, kakšen plevel se je
zamešal v naš hmelj ne govo-
re samo dokumenti, o tem
vam lahko povejo kaj več na-
ši delavci, zlasti »mešalni
mojster«, sicer predsednik
sindikata g. Ocvirk.
Določene količine tako za-
mešanega hmelja so še na za-
logi in jih bo Hmezad Export
poskušal podtakniti pivovar-
nam, denar pa odtegniti pro-
izveOalcem. Komisija za pre-
gled hmelja se v nečedne po-
sle Hmezad Exporta ne
spušča. Zaenkrat postavljam
samo retorično vprašanje, ko
bo čas, bom povedal tudi od-
govor.
Poznavalci cenovne pro-
blematike hmelja bodo razu-
meh, da prahajam k bistvu.
Nekvalitetni hmelj (plevel)
se je kupoval v tujini poceni
2,18 DEM vse do 16. 1. 1991.,
ko je bilo po fakturi št. 5259
kupljeno 140.750 kg po ceni
10 DEM za kg! Plemeniti
Golding in Aurora pa se na
svetovnem trgu prodajata za
6 do 7,5 DEM za kg!!! Nakup
kit^skega plevela po ceni 10
DEM pomeni, da je to stalo
Hmezad   Export   1,5   mio
DEM - Ta plevel se zameša
s hmeljem in ga podtakne pi-
vovarnam, denar pa odtegne
proizvajalcem. Hmezad Ex-
port kasira 17 DEM, kmetje
dobijo pa 6,5 DEM!
Od g.Bračuna, g.Nateka
in direktorja Hmezad Main-
burg g. Vovka sem zahteval
na vpogled vhodno fakturo
in pogodbo. (Fa. št 5259 je
izstavilo naše podjetje
v ZRN Hmezad Mainburg).
Finančni strokovnjaki bodo
razumeh, da gre za sum obh-
kovanja fiktivne kooperacij-
ske mase, ki se zapira z izvo-
zom hmelja. Navedeni go-
spodje so odklonih izročitev
faktur, čeprav sem bil po-
močnik direktorja in finanč-
nik podjetja. Zbor delavcev
je 23. 3. sprejel sklep, da se
nemudoma opravi, v skladu
z Zakonom o zunanji trgovi-
ni in na osnovi določil naših
aktov, revizija v Mainburgu.
(Z ozirom na dejstvo, da sem
bil 3 leta pomočnik predsed-
nika Gorenje Commerce za
podjetja v tujini sem za to
delo edini v podjetju stro-
kovno usposobljen) G.Bra-
čun odklanja izvršitev skle-
pa zbora delavcev. Delavski
svet je pred tremi dnevi
sprejel sklep, da izvedem re-
vizijo. Toda za g. Bračuna za-
koni očitno ne obstojajo. Sa-
mopašno in nezakonito igno-
rira sklepe organov, obenem
pa preko zunanjih faktorjev
vrši pritisk na legitimne or-
gane podjetja (o tem več
drugič).
Čklovek ne ve več, kako
ukrepati. G.Bračun je pod-
pisal lažno izjavo, da je zbor
delavcev sprejel zaključni
račun, in jo dostavil Služba
drubenega knjigovodstva.
Z dopisom z dne 25. 3. sem
obvestil Službo družbenega
knjigovodstva, da zaključni
račim ni sestavljen pravilno,
kar smo ugoto\^h neposred-
no po oddaji. V dopisu kon-
kretno navajam, katere lažne
fakture so bile izstavljene in
da ima naše podjetje v tujini
knjiženo terjatev 1.551.503
ATS, mi pa ne izkazujemo
obveznosti. Kaj to pomeni, je
vsakemu finančniku jasno.
Moja komunikacija s SDK
Celje je bila presežena z laž-
nim obvestilom g.Bračuna,
da ne opravljam več svoje
funkcije kot pomočnik di-
rektorja. Prosim g.Omerzo,
novopečenega direktorja
SDK Slovenije za ustrezno
ukrepanje.
Prosim javnost za pomoč.
Po kalvariji zadnjih dveh
mesecev sem z živci na kon-
cu. Poglejte. Ga. Sonja Str-
gar, g.Stojan Pavle in
g. Ludvik Intihar so ponare-
dUi potne obračune. Ga. Str-
gar Sonja je na zboru delav-
cev to dejstvo tudi priznala
G.Bračun ne bo prijavil za-
deve, sprožil bo le formalne
disciplinske postopke, tako
kot je to nsiredil v primeru
Pavle Stojana in kršitve kon-
kurenčne klavzule. Kako naj
se brez javnosti borim z mli-
ni na veter?
V utemeljitvi mojega su-
spenza piše, da sem imeno-
vane osebe zmerjal s tatovi,
kar je res. Jaz pa njg grem
zato, ker tatove imenujem ta-
tove, na cesto? Borbe z druž-
benimi mehanizmi ne mo-
rem dobiti brez pomoči jav-
nosti in gladovne stavke.
MITJAŠVIGELJ
Zaradi Iciobase
ob službo
Hvala za objektivno obja-
vo člsmka »Zaradi klobase
ob službo«.
Tu je še mnogo več gnile-
ga, a zaenkrat le dvoje.
Ko g.Jurančič trdi, da za-
gotavlja v redu plače, vam
prilagam svojo plačilno listo
in si poglejte dodaten hstek,
s katerega ni odvedena no-
bena dajatev. In to traja že
nek^ let naz^j. Za pokojnin-
sko dobo in kreditne pole se
upošteva znesek brez dodat-
nega listka.
Pred tem pa je goljufal
davčni sistem tako, daje sve-
že meso in mesne izdelke
prekvahficiral v višje cenov-
ne razrede. Za kakšne vsote
nezakonitega denarja gre,
presodite sami.
Zato predlagam, da se
z objavo tega v to firmo pri-
vede inšpekcija finančne in
kadrovske smeri.
Podgoršek Franc
Pripis uredništva:
Franc Podgoršek nam je
k pismu poslal še razlago
svoje preteklosti v Mesni-
nah, dopis direktorju in de-
lavskemu svetu ter materi-
ale, ki jih ima za nadaljno
obdelavo njegov odvetnik.
Ali je Šentjur res
Iclovnovsica
občina?
G. Jože MASTNAK je po-
vedal kar precej bridkih (tu-
di nekaj resničnih) na moj,
na DEIMOS-ov račun intudi
na račun Šentjurja in Šent-
jurčanov.
Nekatere njegove ugotovitve
pa so vendarle prehude; npr.
tista o verjetni zmagi Kram-
bergerjeve opice na šentjur-
ski opozicijski vohlni listL
Čeprav sem tudi sam namig-
nil na sorodnost Kramber-
geijevega in mojega vohlne-
ga uspeha, je absolutna de-
gredacija na opičji nivo, ki
ga meni in Šentjurčanom po-
nuja J. Mastnak, zahtev.
Bom kratek: na vohtvah
v Šentjurju je zmagal DE^
MOS-ov koncept družbe, na
volilnih hstah pa tisti, ki smo
ta koncept tu soustvarjali, se
zarij bili pripravljeni izposta-
viti in nikakor ne kdorkolL
Z vohtvami smo dobih man-
dat, ki ga uresničujemo ozi-
roma se trudimo, da bi ga
uresničih. Da rezultati v tej
fazi temeljnih sprememb ne
morejo biti že takoj očitni in
na razpKjlago, kot v svetel pa-
pir zaviti bomboni na božič-
nem drevesu, upam, da vsaj
vam. g.Mastnak, kot razgle-
danemu gospodarstveniku
in pohtiku, ni potrebno raz-
lagati. In brez bojazni, ne bo
vam treba čakati 45 let; že
drugo leto bomo dah svoje
delo v oceno volilcem. Sam
ta hip ne čutim moralne ob-
veze odstopiti, zato ker ne
poznam vaših oziroma zato,
ker vi ne razumete naših
konceptov za izhod iz šent-
jurske krize! Prej bi odstopil
iz povsem drugih razlogov.
Kako je s prepiri v občini?
Kako in Zcikaj ste se prepirah
v preteklosti, se je po Šent-
jurju le šušljalo, ostalo pa je
v zaprtih krogih in skrbno
pometeno pod preprogo
- Šentjur pa je res tonil. Tudi
ne poznam vseh nesporazu-
mov med ljudmi z vašega
seznama prepirljivcev; svoja
javna,nesoglasja se vsekakor
trudiAi reševati pred jav-
nostjo. (Ah sem zato na pr-
vem mestu na vašem
spisku?) ,
Precej Šentjurčanov meni,
da je ta moj princip le »grdo
vlačenje po časopisih«, ki ni-
ma k£u dosti skupnega z do-
brim okusom ah demokraci-
jo. Pri njem pa vztr^am, ker
sem prepričan, da nasprotja
so bila vedno in vedno bodo
in, da jih je le na ta način
mogoče tvorno premagati.
Takojšnjih rezultatov v obU-
ki novih delovnih mest, eko-
loške brezmadežnosti ali do-
brih kolektivnih pogodb, res
ne daje; dolgoročno pa pri-
pravlja pogoje za demokra-
tično urejanje medsebojnih
odnosov, za kulturni dialog
in posledično tudi za razvoj
materialnih osnov za drugač-
no kvahteto življenja. Sogla-
šam z vami, daje plača pred-
sednika IS samo po sebi po-
vsem obrobna - toda le na
prvi pogled. V svojem bistvu
posega v dva pomembna
segmenta odnosov v občini,
v principih zakonitosti in
moralnosti. Domišljam si, da
sem s svojim pisanjem dose-
gel, da se je zadeva zakonito
uredila: o OD funkcionarjev
odslej odloča skupščinska
komisija! To pomeni zmago
principa pravnosti! Dilema
moralne ali pohtične sporno-
sti, pa je bolj zapletena in bo
terjalo precej časa, da se ta
nemerljiva norma opredeli
tudi v Šentjurju. Začelo pa
se je vendarle!
Res je, da je skupščinska
komisija, po mojem mnenju
že prej sporno plačo, poviša-
la še za priblično 10% in je
s tem jasno pokazala svoja
merila in zavrnila moja. Če je
naša skupščina senzibilna in
odzivna, se bo slej ko prej
morala na nek način oprede-
hti do sklepa svoje komisije
in oceniti - ali moja očitna
drugačnost, ne ovira dela te
Skupščine, katere predsed-
nik sem, do te mere, da me je
umestno odpokhcati! Vse pa
se mora zgoditi pred očmi
Šentjurčanov, ki se bodo
opredeljevali tako ah druga-
če, z odločitvijo na prihod-
njih vohtvah pa šele utrdih
Šentjursko normo za moral-
no - pohtično odgovornost.
Skozi tako komphcirana sita
morajo s pomočjo javnosti
teoretično iti postopki vseh,
ki so se odločih za javno
funkcijo. Demokracija je pač
zahtevna in ne prenese revo-
lucionarnih bližnjic!
Ideja demihtarizacije je
všeč tudi meni in jo podpi-
ram! DEMOS-ova vlada se je
odločila tudi vojsko zreduci-
rati z 22.000 »okupatorskih«
vojakov na 7000 slovenskih
in vse občine so praktično že
demihtarizirane (ne le brez
orožja), v šolah ni več voja-
ške vzgoje, imeli bomo civil-
no služenje vojaščine, ugo-
vor vesti, vojaški izdatki so
zreducirani na polovico. Vse
to je demihtarizacija, toda je
povsem nekcu drugega kot je
enostranska ukinitev takoj
in tukaj še nerojene sloven-
ske vojske (nad JLA tako in
tako nimamo moči), kar
predlaga SDP v svoji dekla-
raciji. Popolna demihtariza-
cija je ideal za jutri!
Na pobudo na koncu vaše-
ga prispevka za polemike
o vrsti problemov, ki nas pri-
zadevajo upam, da se bo na
bolj konkretni ravni odzval
še kdo od bolj veščih in za to
poMicaruh!
FRANC KOVAČ,
predsednik SO
Šentjur
Vprašanje
gospodu Vinku
Drči
v rubriki prejeU smo v No-
vem tedniku dne 4. aprila je
g. Drča podal poslansko po-
budo v imenu delegatov
SKZ-LS o preobrazbi druž-
benega sektorja za kmetij-
sko dejavnost v občini Žalec.
G. Drča ugotavlja, da lah-
ko vsa obstoječa zemljišča
v občini Žalec obdelamo sa-
mi, da se sicer kopičijo de-
lovmi ljudje in občani na hsti
brezposelnih.
Že preko 30 let se dnevno
vozim na delo po delu Sa-
vinjske dohne, pa ves čas
opažam, da so in še sedžg vsi
večji kmetje, proiz\'2oalci
hmelja, zaposlujejo sezon-
sko delovno silo iz drugih
krsgev pri delovnih konicah
(postavitev žičnice, napelja-
va vrvice, obiranje). Verjetno
pa ti delavci niso zavarovani
niti prijavljeni, zato tudi da-
vek in prispevki za slučsO ne-
sreče in zdravstveno zavaro-
varye v višini 31% na neto
plačo ni odveden. Ljudje, ki
že leta prihajago na sezonsko
delo so se izurih, s samimi
novinci pa bi bile težave kar
velike. Pa kako bi izgledala
takšna zaposlitev za
800-1000 delavcev. Hmelj ra-
bi veliko dela le v konicah, ki
trajajo s presledki skupsg le
2-3 mesece. Kaj bi počeh ti
delavci ostalih 9-10 mese-
cev. Bi jim kmetje v tem ča-
su nudUi vsaj minimalno
plačo in socialno varnost?
Elaborat, ki bi ga izdelaU
občinski uradniki, n^j bi
predvidel zaposhtev delav-
cev v družbenem sektorju.
Ne vem, kako si g. Drča to
zamišlja? Ah se spreneveda-
te in nočete vedeti, da so se
kmetijski strokovnjaki in de-
lavci v družbenem sektorju
z veliko volje in odrekanja
dokopah do zavidljive stro-
kovnosti, ki so se je tudi za-
sebniki že dolgo časa poslu-
ževah za svoj razvoj. Preveč
truda in znanja smo vložiU
v kmetijsko proizvodnjo, ki
daje v Sloveniji na 10% povr-
šin 40% tržnih viškov. Vaš
elaborat pa bi nas odstranil
s kmetijske posesti, ki smo
jo formirah v manjši meri na-
silno in v večji meri z redni-
mi odkupi zemljišč, kar
predvsem velja za sadjarstvo
»Mirosan«. Tudi vi ugotav-
ljate, da je te zemlje le 1/3.
Strinjamo se, da se odpravijo
krivice, bojim pa se, da bodo
napravljene še nanogo večje,
če bodo demagoške pobude,
kot je vaša, uveljavljene.
Že nekaj let se trudim do-
kazati, kohko več je doslej
dajal in še daje družbi druž-
beni sektor. V lanskem letu
je naše družbeno podjetje, ki
ima 34 zaposlenih in obsega
96 ha nasadov jablan, od ka-
terih je dobra tretjina mladih
nerodnih ter 10 ha drevesnic,
katerih zemljišča so vsa naje-
ta od kmetov, plačala občini,
republiki, zdravstvu, šol-
stvu, kulturi, železnici, zbor-
nicam, nerazvitim, otroške-
mu varstvu itd. 41.668.- din
na ha v nerevaloriziranem
znesku.
Vam g. Drča bom poslal
točno specifikacijo teh stro-
škov in vas prosim, da si vza-
mete čas za premislek, ko jih
boste ogledah. Obenem vas
vljudno prosim, da Vi in Va-
ša stranka pove javnosti, ko-
hko prisp>eva zasebnik na ha
za dejavnosti, ki sem jih zgo-
raj navedel. Za podatke vam
bom zelo hvaležen. V lan-
skem letu je Kmetijski inšti-
tut Slovenije izračunal, da je
družbeni sektor 3x močneje
obremenjen kot zasebni,
v nekaterih panogah, kot je
sadjarstvo pa je še večja raz-
hka.
Če boste še naprej trdili,
da je treba pogoje gospodar-
jenja obeh sektorjev izenači-
ti in boste to izenačitev tudi
uveijavih, boste le še kratek
čas na čelu kmečke zveze.
Vendar bo do izenačenja pri-
hajalo, zaradi hitrega peša-
nja vsega družbenega gospo-
darstva, ki ne bo moglo več
vzdržati nič manjšo državno
upravo in vse ostalo. Res je,
da imamo preveliko režijo,
zanjo pa nismo v celoti krivi.
Še vedno izpolnjujemo kup
statističnih poročil, izdeluje-
mo dokumentacijo in načrte
SLO-ja, vsak dinar prihodka
registriramo itd. Tu nas tudi
čaka izenačitev: ah boste tu-
di vi vodili polno evidenco in
na njeni osnovi dali cesarju
kar je cesarjevega, ali pa bo-
mo tudi mi poslovah bo^ po
domače in na zaupanje.
Iz poslanske pobude vsaj
jaz zaključujem, da ste za
ukinitev družbene proizvod-
nje, zemljo pa bi na razhčne
načine razdelili kmetom.
UpSm, da ne bo storjen tak
korak brez udeležbe kmetij-
ske stroke. Verjetno veste
kakšno proizvodnjo daje
1000 krav na farmah v Podlo-
gu in Zalogu. Vam kot kme-
tijcu ne bi bilo žal uničiti 30
letno strokovno delo. Prazni
in neuporabni bi ostali hlevi,
silosi in mehanizacija. Naše
posestvo, kije začelo sadjari-
ti na več kot polovici slabih
goznih površinah je do da-
nes dalo na trg bhzu 5000 va-
gonov jabolk in preko 2 mih-
jona sadik. Kohko smo do-
slej dali družbi, je težko izra-
čunati. Sodelovah smo z de-
narjem pri izgradnji Mlekar-
Nadaljevanje na 18. strani
16. STRAN - 18. APRIL 1881
Zatrta umetniška duša
Ob Jubileju predstavljajo ljutiskega slikarja Jožka Votieba
»stopi nekoliko bolj nazaj.
Tako, da. Pa še malo bolj v le-
vo proto oknu. Odsev svetlo-
be se na oljnih barvah lepše
odraža, če gledaš sliko s pra-
ve strani in iz primerne raz-
dalje«, je govorila gospa Iva
prijateljici Boži.
Obe ženski, upokojeni učite-
ljici, sta se še bolj pozorno za-
zrli v sliko na steni, ki je kazala
svojstven, skoraj grozljiv pri-
zor. Bojno polje. Povsod samo
opustošenje. Vidijo se razbiti-
ne topa, polomljena drevesa,
raztresena bojna oprema, mr-
tev vojak, ob njem shujšan vo-
jaški konj s pristriženo grivo
in za vojaške konje značilno
skrajšanim repom. V daljavi
se še vidi temačno obzorje,
ožarjeno od požara in bliskov
topovskih strelov. Na oblač-
nem nebu pa kot sestavni del
temnih oblakov, komaj razloč-
na podoba smrti, ki maha
s svojo morilsko koso nad pu-
stošjo pod seboj.
Ko ženski v desnem spod-
njem vogalu opazita podpis
J. Vodeb, se obe obrneta k me-
ni: »Kdo je J. Vodeb, avtor te
umetnine?«
»To je Jožko Vodeb, moj
stric, doma iz Slivnice, kmet,
slikar, samouk, ki ga daleč na-
okoli poznajo pod imenom
Šturbejev Jožko iz Gorice pri
Slivnici...« Povem vam zgod-
bo o njem.
Rodil se je pred osemdeseti-
mi leti, kot tretji otrok mlade
Šturbejeve družine.
Starša sta kupila srednje ve-
liko, vendar slabo obdelano
posestvo z razpadajočim go-
spodarskim poslopjem in sla-
bo vzdrževano hišo. S pose-
stvom in objekti sta morala
prevzeti v dosmrtno oskrbo še
očeta bivšega lastnika in nje-
govo tričlansko družino.
Kakšna dva streljaja proč od
Šturbejevih pa je kot lastnica
lepo urejenega posestva živela
sestra njegove mame, Jožkova
teta in botra Katra. Otrok ni
imela. Mož, čudaški pobožnja-
kar, se ni dosti brigal za pose-
stvo. Vsa skrb in odločanje je
tako pripadalo teti. Za pomoč
pri hišnih in ostalih opravilih
je imela pri hiši dve dekleti, ki
so se jima prava dekliška leta
že precej odmaknila in mater
ene od deklet.
Vse štiri ženske, ki jih je živ-
ljenje, običajno za večino
žensk obšlo v velikem loku, so
nastalo praznino nadomeščale
s pretirano pobožnostjo in li-
cemerstvom.
Teta je hotela svojo pobož-
nost dokazati tudi s kakšnim
plemenitim dejanjem, zato se
je odločila, da prevzame vso
skrb za malega Jožka in ga iz-
šola za duhovniški stan.
S takšnim predlogom je sto-
pila k sestri, Jožkovi materi.
Le-ta se za predlog ni mogla
takoj odločiti. Ko pa je pomi-
slila, kako bo Jožko s pomočjo
bogate tete postal gospod, či-
slan od ljudi in družini v po-
nos, doma pa bi ga čakalo le
trdo delo, se je vdala. Tako so i
komaj triletnega Jožka nekega'
popoldneva odpeljah k teti.
Začel je živeti novo, zanx po- i
vsem drugačno življenje. Zen- ■
ske so sklenile: »Če hoče po--
stati duhovnik, se mora že i
v otroških letih odvaditi vseh;
posvetnih dobrin. Živeti mora'
asketsko. Za vsako napako, ki
bi jo storil, mora biti sproti
kaznovan, saj se bo le tako ob-
v£iroval božje jeze.
In ime Jožko ni nič kaj pri-
merno za skromnega kmečke-
ga otroka. Preveč je gosposko.
Gospoda lahko tako ljubko-
valno kliče svoje sinove, za
preproste podeželske ljudi pa
je to le napuh in pohujšanje.
Ne Jožko, Pepek bo, pa do-
kler je še deček, naj bo Pep-
ček. Tako so sklenile nove va-
ruhinje in tako je moralo biti.
Jedel je pri skupni skledi,
vstajal zgodaj zjutraj z odrasli-
mi, namesto uspavanke pred
spanjem je moral opraviti sku-
paj z ženskami dolge večerne
molitve. Če je pri tem zadre-
mal, ga je iz sna prebudilo kri-
čanje ostarelih devic, pod-
krepljeno s klofuto, ki mu jo je
priselila tista, ki ji je sedel naj-
bhžje.
Ženske so kar tekmovale
med sabo, katera mu bo priso-
dila strožjo kazen in naložila
večjo pokoro. To so si menda
štele za neznansko dobro delo,
za katero bodo prejele v on-
stranstvu bogato plačilo. Že za
najmanjšo napako je bil kaz-
novan s postom, največkrat pa
je moral ure dolgo klečati na
trdih tleh in moliti.
Igrač ni imel in otroških
igric ni poznal. Edina zabava
mu je bila ta, da je s koščkom
oglja, ki ga je našel med pepe-
lom, risal po deskah, ploščatih
kamnih in seveda tudi po zidu.
Kadar sije hotel dati vsaj malo
duška, je narisal katero svojih
varuhinj s popačenim obra-
zom, iz katerega sta izžarevala
hudoba in sadizem.
Čas pa je mineval, Pepček je
začel hoditi v šolo. Bil je mar-
ljiv učenec. Najrajši je imel le-
popis, ki je bil v tistih časih še
obvezen učni predmet, in ri-
sanje.
Učitelj je kmalu opazil, da
deček zelo lepo riše. Najraje je
risal domače živali, zlasti ko-
nje in goveda.
Ko je nekoč spet narisal
prav lepo risbo, ga je učitelj
pohvalil: »Lepo si to napravil
dečko, lepo. Prav bi bilo, da bi
se po končani osnovni šoli iz-
šolal za shkarja.«
Učitelj mu je rekel tisto, kar
sije tako zelo želel. Povedal bo
teti. Ko bo ta shšala, daje tako
rekel sam gospod učitelj, se bo
morda le omehčala in privolila
v to.
Običajna otožnost in s stra-
hom vcepljena ponižanost sta
za hip izginili. Stekel je k teti
in ji zaklical: »Teta, gospod
učitelj so rekli, da me d^jte
v šolo za slikarja. Rekli so še,
da imam smisel za risanje in
da naj vam rečem, da vam bo-
do to tudi sami povedali.«
Teta, ki pred ljudmi nikoli ni
hotela pokazati, da jo kakšna
stvar zmede, ni mogla skriti
presenečenja. Obraz se ji je
spačil od jeze.
Stopila je k dečku, kije ostr-
mel od strahu in s hreščečim
glasom zarezala: »Kaj praviš?
Učitelj da so to rekli?« Kdo pa
so oni, da bodo ukazovali me-
ni? Ali veš kaj je malar? Nič.
Vsi malarji so pijanci. Iz starih
malarjev pa kuhajo firnajs (fir-
než op. p.), da veš! Mar ti zato
dajem hrano in te oblačim?!
Kar izbij si to iz glave! Gospod
boš, ti pravim, gospod ali pa
nič. Culo ti zavežem, pa pojdi
kamor hočeš!«
Jožko ni mogel teti razložiti,
da je med sUkarjem, kar bi že-
lel postati on, in med malar-
jem, kakršnega je imela v mi-
slih teta, vendarle velika raz-
Uka.
V grlu ga je stiskalo, v prsih
bolelo, solze pa so kar same
polzele po hcu. Kako hitro je
ugasnil žarek upanja, ki se mu
je tako svetlo prikazal...
Urška, tako je bilo ime eni
izmed varuhinj, je hitro izkori-
stila tetino izrečeno grožnjo.
Vzela je star prtiček iz mize,
zavezala vanj kos trdega ko-
ruznega kruha in potisnila cu-
lico Pepčku v roke, rekoč:
»Mar nisi slišal, kaj so rekli
teta? Tu imaš punkl in pojdi
kot peklar v svet«. Prijela gaje
za ramena, ga potisnila čez
prag ter zaloputnila vrata za
njim.
Ko se je stemnilo, so ženske
po opravljenem delu v hlevu
in svinjaku sedle za mizo k ve-
čerji. Nobena ni pomislila, da
dečka ni med njimi.
Sosed, ki se je imel nekaj
pogovoriti s teto, je prišel
k njej. Ko seje približal hiši, je
zaslišal pritajen otroški jok.
Opazil je dečka, ga prijel za
roko in ga, ne da bi povprašal,
kaj počne s culico v roki tu
zunaj, od vedel v hišo.
Tisto noč dolgo ni mogel za-
spati. V njem se je začela pre-
bujati samozavest. Uprl se
bom tem sadističnim baburi-
nam, si je dejal. Če ne smem
postati slikar, tudi duhovnik
ne bom. Le kako bi mogel za-
govarjati pobožnost kot jo hli-
nijo te coprnice, če pa je v njih
sama hudoba.
Ta dogodek je pustil v njem
nekaj, česar si ni mogel razlo-
žiti. Kljubovalnost je začela iz-
podrivati boječnost.
Vključil se je v telovadno
društvo in dosegel lepe uspe-
he. Postal je nepogrešljiv član
igralske skupine kot igralec,
posebej pa še kot mojster ma-
ske. Pri tem je lahko dodobra
pokazal svojo nadarjenost.
Njegove maske so bile origi-
nalne in hvaljene tudi od naj-
bolj zahtevnih kritikov.
Vključil se je v prostovoljno
gasilsko društvo. Ko so usta-
novili pevski zbor, je bil med
ustanovitelji.
BRALCI - DOPISOVALCI
Teta je uvidela, da so se nje-
ni upi podrli. Odločila se je.
Najbolje je, da fanta pošlje na-
zaj domov, pa naj počno starši
z njim, kar hočejo.
Tako se je Pepček po dva-
najstih letih otresel vsiljenega
imena in se kot Jožko vrnil
domov.
Brat in obe sestri so ga
z navdušenjem sprejeli. Oče in
mati pa sta mu pripravila
pravcato pridigo. Zlasti mati,
ki je vsa leta njegovega biva-
nja pri teti upala, da bo sin
postal Gospod, mu je očitajoče
dejala: »Mar nisi mogel malo
potrpeti? Zdaj bi se že odprav-
ljal v gimnazijo, potem pa
v Ljubljano in postal bi Go-
spod, pravi Gospod. Zdaj pa
boš ostal na gruntu.«
Da je materina beseda zad-
nja pri hiši, je vedel. Izbire
zdaj več nima. Študij teologije
je zavrnil. O šolanju na akade-
miji za shkarstvo bo lahko sa-
mo še sanjal. Ob tej misli gaje
stisnilo pri srcu.
Kljub temu se je čutil kot
prerojenega. Zdaj se je lahko
pogovarjal z bratom in sestra-
ma, hodil z njima na vsakda-
nje delo, v prostem času pa
jim vedno kaj novega narisal.
Kmečko delo je cenil. Zlasti
živinoreja mu je bila v veselje.
Ni ga bilo treba priganjati
k delu. Sčasoma je postalo ce-
lo drugače. On je postal tisti,
ki je vzpodbujal druge. Zelo
rad je bral. Redno si je izposo-
jal in tudi kupoval knjige, kar
v tistem času na deželi ni bilo
ravno v navadi.
Iz strokovnih knjig se je na-
učil, kako se cepi drevje, kaj
pomeni za zemljo pravilno ko-
lobarjenje in uporaba gnojil.
Svoje znanje je začel uporab-
ljati v praksi. Nastajale so vid-
ne razlike med njegovimi
uspehi, v primerjavi s starejši-
mi kmetijami.
Če bi hoteli najti njemu ena-
kega po družbeni aktivnosti,
razgledanosti in naprednosti
pri kmetovanju, bi bilo to v ti-
stem času gotovo nemogoče.
Nekaj pa je kljub temu zme-
raj pogrešal: njegov naravni
talent za shkarstvo je ostal ne-
razvit.
Res je, da je sicer vedno kaj
risal. Risal je doma mlatiče,
kosce, žanjice, živali, risal pri
vojakih kaplaije in oficirje, ri-
sal celo med partizani, vendar
ga to ni zadovoljevalo. Da bi se
resno lotil slikarstva, kljub iz-
redni želji in volji ni utegnil.
Delo na kmetiji ga je toliko
obremenjevalo, da nikakor ni
utegnil.
Ko mu izrekamo čestitke za
osemdeseti rojstni dan, mu
poleg zdravja in sreče zaželi-
mo še veliko plodnega dela
v slikarstvu, s priporočilom,
da bi vse bolj prepuščal
kmečko orodje mladim, sam
pa ohranjal moči za umetnost
slikanja, kjer ga drugi ne mo-
rejo enakovredno naslediti.
Ko so minili tisti, za kmeta
nsObolj črni in nemogoči časi,
ko sta sinova že nekoliko odra-
sla in je uspel nabaviti najpo-
trebnejšo mehanizacijo za ob-
delavo polja, tako da mu
v zimskem času ni bilo več po-
trebno s preprosto ročno rezal-
nico rezati sena in slame za
živino in ne več z volovsko
vprego spravljati gnoja na nji-
ve, si je lahko vzel malo časa
samo zase. Začel je slikati
z oljnimi barvami.
Njegove sUke visijo po
dnevnih sobah preprostih lju-
di in izobražencev, zdravnikov
in šolnikov, v zdravstvenih ča-
kalnicah, (
upodoblje
v dveh cei
Motive
v kmečke
krajine, kj
ko je bila
revna, skr
gu celo ne
Je pop(
mogel kdi
tično na
s slamnat
če kovačr
le kozolo
vse življei
Vendar
zado volje
Vedel je,
nemu si
manjkajo
jih daje al
mu žal ni
Nekoč
valjal s I
skim slil
je, naj str
vključi \
- slikarsl
prof. Ven
Stric je
potem p
S prof Pi
pletla v d
mu je dol
je spremi
vse, kar s
popraviti
učenje os
strokovni
tistega kJ
kvaliteto
Jožko j
nim bese
upošteva
Na shkah
nalo.
Skladn
boljša. Ig
je pridol
globina s \
Njego^| i
vse popo I
telja, Kc
ških kraj'
ko, kot z
do, ki d£
slikarstvi
prenaša 1
mercialn
Kar ne
bralo v 1'
Ko sem |
prodal, <j
bom. Dd!
komercil
ime slika
umetnišl'
lo dano,
neče ak«
bi tarnal
s tem, 1
podarimj
di brez u
18. APRIL 1881 - STRAN 17
ronček, polniški kurai
Ravnik Je postal z dobro voUo, trudom In znojem, poznajo pa ga po Heianllh
le malo ljudi pozna gospoda Antona
j^teja- Dobrodušnega, običajno na-
Zaejanega Tončka pa poznajo bolniki,
oznajo ostareli, poznajo zaporniki in
[.jporniki, poznajo ljudje, ki pokličejo
^ številko celjskega Klica v duševni
\iski poznajo... Kdo sploh ne pozna
,^fjovnika Tončka, dobro leto uradno
^gfiovanega    bolniškega    kaplana
, Celju?
poznajo vas samo kot Tončka. Danes
relju prav tako kot nekoč v otroških
Ljii v Slovenskih Konjicah. Zakaj?
jje vem. Ko sem prihajal v Celje, sem se
praševal, kako se naj predstavim. Tonček
je zdelo otročje. Tone mi ni bilo všeč,
iiton - to pa je primerno za starejšega
loveka. Vseeno sem se pričel predstavljati
J Antona Rateja. Pa so me začeli otroci
jicati Tonček, potem še drugi in ostal sem
onček. Se mi je že zgodilo, da sem se
jedstavil za Antona Rateja, pa ljudje niso
fdeli, s kom imajo opraviti.
Je »Tonček« tudi korak k pristnejšim
ijliom z ljudmi?
Prav gotovo. Večkrat se mi zgodi, da mi
io reče Tonček, pa se opraviči, češ, saj
.m, da bi vam moral reči gospod,
Tipak...
lonček, eden izmed Ratejevih, ste tudi
spominih Konjičanov.
Eden izmed štirih Ratejevih otrok, drži.
!bi vsi živeli, bi nas bilo sedem,
le v Konjicah še vaš dom?
Uhko bi rekel, da tam, kjer živi moja
|ma. A pravega doma, domače hiše, ni-
imo več. Pred 12 leti so jo nameravah
■ušiti. Nam so dali nadomestno stanova-
,našo staro hišo pa niso porušili, ampak
režah čez pol. Zelo grdo izgleda. Raje bi
el, da bi celo podrli.
te se že kot otrok odločili za poklic, ki
opravljate? Je duhovniški poklic klic
vpliv okolja?
luhovniški poklic je božji klic. Bog po-
s kogar hoče in kadar hoče. Nekatere
de, druge stare. Spominjam se svoje
)ške želje, da bi postal duhovnik. Željo
1 potem opustil. Doma smo bili revni,
i otroke je oče sam kot polkvalificiran
ivec težko preživljal. Za duhovnika pa
otrebno dolgoletno šolanje. Ne bo šlo,
I si rekel in misel opustil. Postati sem
il kuhar.
akaj pa ravno kuhar?
ikrat je bila televizija še redkost. Gleda-
ni jo hodil k sosedom in strašno so mi
všeč kuharski nasveti mojstra Ivačiča.
patičen je bil, okrogel, kot jaz danes,
il sem si: postal bom kuh^r in nekega
bom nastopal na televiziji. Ljudem
I svetoval in pomagal z recepti. Hodil
tudi h kuharskemu tečaju. Rad se spo-
iam tistih ur s tovarišico Marijo Grego-
fo. Navdušila meje za poklic kuharja in
a tudi svetovala. Pa je prišlo drugače.
U" samo od sebe?
ipisal sem že prošnjo, da bi se šel učit
len. Potem pa sem postal nemiren, po-
nisem mogel spati. Nekako sem se
Seval o smislu svojega življenja. Kratko
katerem poklicu lahko za svoje doma-
vse druge ljudi naredim več dobrega:
iharskem ali duhovniškem? Odločil
se za duhovnika. Vedel sem, za kaj se
čam, danes pa se zavedam, da se mora
•vnik vsak dan znova odločati za svoj
ic.
pvojem poklicu pa največ časa name-
! skrbi za bolne in ostarele. Kako to?
sem bil še ministrant, sta v hiši zraven
fe, stara šola ji pravimo, živeli dve se-
itaplan Pavel Pucko meje nekega dne
til, da jima pomagam v cerkev. Prijel
lu pod roko, pa smo šli. Kar sram meje
iko so me vsi gledah. Potem pa sem
t kako sta mi hvaležni in všeč mi je
■ Od takrat sem vedno kukal skozi
i kdaj prideta, da sem lahko stekel
igat. Doma so nas tudi učili, daje treba
iše spoštovati, jih imeti rad. Imel pa
tudi očeta, ki je bil precej starejši od
Dosti neprijetnih uric sem doživel,
I se sošolci norčevali, češ, ti imaš pa
a starega očeta. Pa še grbast je bil.
)rat dvojček je zaradi tega enkrat po-
prebunkal sošolko. Tudi zato sem si
I da ne bom nikoli zaničeval starejših
bih, ampak jim bom po svojih močeh
gal.
lilo to odločitev težko uresničiti, ozi-
- ali lahko duhovnik sam izbira,
bo posvetil svoj poklic?
Ipovsem. Preden me je škof imenoval
J989 za bolniškega duhovnika, je mini-
cej časa. Kar nekaj duhovnikov mi je
svetovalo, naj se nanj obrnem s prošnjo.
Tega nisem hotel in sem čakal. Škof je ve-
del za mojo željo od drugih, pa nič. Končno
so potrdili potrebo po bolniškem duhovni-
ku tudi v Celju in imenovan sem bil za
kaplana, saj Celje nima posebne bolniške
župnije kot Ljubljana.
Lahko sedaj ves svoj čas namenjate bol-
nim in drugim pomoči potrebnim?
Tako bi naj bilo, vendar sem še^ vedno
vezan na župnijo svetega Danijela. Še ved-
no poučujem verouk, pomagam spovedo-
vati, krščujem, imam poroke in pogrebe...
Po eni strani me potrebujejo, po drugi pa bi
se brez tega počutil za nekaj prikrajšanega,
odrinjenega. Vesel in srečen sem, da lahko
to opravljam.
Pri tem delu imate veliko stikov
z ljudmi.
Rad delam z ljudmi. Bral nisem nikoh
rad, tudi za študij nisem bil preveč nadar-
jen. Kar sem dosegel, sem z dobro voljo,
trudom in znojem.
S kakšnimi stiskami ljudi pa se srečuje-
te v bolnišnici, v domovih ostarelih, v za-
porih... Saj obiskujete ljudi v vseh teh
zavodih, kajne?
Obiskujem. Razhke pa so precejšnje.
V bolnišnici se srečujem z bolnikom, ki ga
muči bolezen, strah. Z njim se srečujem
samo kratek čas. Potrebe in želje posamez-
nikov so zelo različne. V domovih upoko-
jencev ali ostarehh pa so ljudje dolga leta,
do svoje smrti. Večino dobro poznam in rad
se z njimi pogovorim. V zaporih pa gre
v bistvu za prave spovedi in ne morem
povedati, o čem se pogovarjamo. Lahko pa
rečem, da so me tja sami povabih in da so
me lepo sprejeli. Kolikor vidim, tudi z za-
porniki in priporniki lepo ravnjo, tako da
celjski zapori v ničemer ne spominjajo na
zapore iz filmov. Vem pa, da se fantje vse-
eno dobro zavedajo, da so zaprti, da so za
marsikaj prikrajšani in da jih ob vrnitvi
v življenje čaka etiketa, češ, da so bili zapr-
ti, da so lopovi, tatovi. Žal je še vedno tako.
Se vam zdi, da se je odnos do vas v zad-
njem času kaj spremenil? Navsezadnje se
je v družbi veliko spremenilo.
Časi so se res spremenili. Vse je bolj
sproščeno. Vendar prihajam v celjsko bol-
nišnico že 11 let in nikoh nisem imel nika-
kršnih težav. Tudi takrat, ko je bilo še vse
bolj ostro, sem se srečeval z ljudmi, ki niso
verovali v boga, ampak so hoteh le sreča-
nje. Ko obiščem bolniško sobo, nikoli ne
delam razlik med ljudmi glede na njihovo
vero ali nevero. Poslan sem k vsem.
Kaj jim prinašate?
Želim jim biti prijatelj, človek. Upam in
mislim, da jim prinašam neko pomiritev.
To vidim po tem, ko mi rečejo: »Gospod, pa
pridite še.« Ali pa včasih, ko se mi bolj
mudi: »Kam se vam mudi, počakajte še
malo.«
Pri telefonskih pogovorih preko števil-
ke za klic v duševni stiski je verjetno težje
kot v neposrednem stiku z ljudmi?
Šele kratek čas sodelujem. Dežuren sem
vsako prvo in tretjo soboto v mesecu med
20. in 22. uro. Izkušenj imam malo in se šele
prav učim. Že sedaj pa sem opazil, da khče-
jo v glavnem vedno eni in isti ljudje. Njiho-
ve stiske so različne in običajno je dovolj,
da samo poslušaš. Premišljeval sem in pre-
mišljeval, kako bi rešil problem človeka, ki
me je pokhcal, a je bilo čisto preprosto.
Odgovora ni pričakoval.
Eden izmed razlogov za sodelovanje du-
hovnika v službi Klica v duševni stiski je
bil tudi pomoč ljudem pri reševanju težav
z vero in nevero.
Tudi sam sem pričakoval teološka vpra-
šanja, a do danes takšnega klica še ni bilo.
Se pa z vprašanji o veri srečujem v spoved-
nici. Z dvomi.
Kaj svetujete tistim, ki dvomijo?
V roke je treba vzeti sveto pismo. Ni pa
dovolj, da ga samo prebiraš. Toliko nejas-
nosti je v njem in marsikaj si je mogoče po
svoje razlagati. Potrebna je pomoč, razlaga.
Se vam zdi, da je danes pri ljudeh veliko
vere?
Kdaj lahko govorimo o pravi veri, je tež-
ko reči. Časi se spreminjajo. Včasih se je
molilo veliko več kot danes. Skupne moli-
tve v družinah skoraj ni več. Družine so
razkropljene in ko ni časa za skupno moli-
tev v bistu ni časa za medsebojne odnose.
Upam pa si trditi, da tam, kjer ni boga, tudi
ni sreče. Niti sama molitev niti sam obseg
dvomov pa niso merilo. Vem, da sem
o marsičem tudi sam dvomil, da nisem ver-
jel vsega, kar je zapisano v svetem pismu.
Ampak dvom ni nič slabega.
Kaj je pa v resnici pomembno?
Pomembna so človekova dejanja. Za du-
hovnika to velja enako kot za vse druge.
Naj je duhovnik še tako dober govornik,
naj je še tako nadarjen za glasbo, za šport,
za... n^pomembnejša so njegova dejanja.
MILENA B. POKLIC
Foto: EDO EINSPIELER
18. STRAN - 18. APRIL lOSI
PISMA BRAlcij
Nadaljevanje s 15. strani
ne, Vitala v Mestinju, hotela
Prebold itd. vse brez vračila.
Zato se ne morem strinjati
z vašo mishjo, da se iz teh
zemljišč formira kmetijsko-
zemljiški sklad v občini.
Delavci in upokojenci, ki
smo se dolga leta odrekah
pri plačah, da smo ustvarih
kvalitetno in donosno proiz-
vodnjo, smo najbrž najbolj
pokhcani, da postanemo
lastniki dobrin, ki smo jih sa-
mi ustvarili, brez podpore
države. Kapitala pa nimamo,
da bi predvideno podržavlje-
nje odkupili, ker nismo
kradU družbene imovine.
Krivico, komur smo jo što-
rih, pa smo sposobni na os-
novi novih predlogov zako-
nov tudi sami odpraviti.
Toliko v razmislek, v pri-
čakovanju Vašega odgovora
okrog   dajatev   zasebnega
kmetijstva.
VID KORBER, dipl. ing. agr.
Štrajk?
Kot je kolega Pimat že
sam povedal, ga na se-
stanku, na račun katerega
se je tako silovito razpi-
sal, res ni bilo. Če bi na-
mreč bil, bi bil izvedel, da
ga ni sklical ne ravnatelj
in ne SDP, temveč legi-
timni predstavniki branž-
nega sindikata. Morda pa
kolega Pirnat ni želel biti
zraven in je stvar zakuhal
kakor pač je.
Med ljudmi že od nek-
daj velja, da se umazano
perilo pere doma. Profe-
sor Pirnat očitno tega ne
ve, zato pa v veliko vese-
lje ljudi, ki v srcu ne mi-
shjo tako, svojo žehto na-
mesto kolegom v zbornici
ponuja javnosti.
MAKS KLEMEN
Celje
Štrajk
Pismo g. Staneta Pirnata
res ni namenjeno javnosti.
Namenjeno je meni osebno.
Ker pa je pri nas sedaj moda
pisem, bi rad, ker je bilo pi-
smo pač objavljeno, napisal
samo tole.
Moda je, da se zmerja, mo-
da je tudi, da se na vse spoz-
naš in najboljša modna kom-
binacija je, če te nikjer ni zra-
ven, a vse prav dobro veš.
Modni koktajl, ki si ga je pri-
voščil g. Stane Pirnat, je bil
značilen za obdobje velikega
Rima. Rim pa je poznal tudi
Brute. Žal Bruti obstajajo tu-
di danes.
JOŽE ZUPANČIČ,
Celje
PREJELI
SMO
Za prostor pod
soncem
Do sedeO nisem pisala v ča-
sopis, čeprav sem to že več-
krat nameravala, vendar ne-
kako nisem zbrala poguma.
Danes je svetovni dem zdrav-
ja, zato sem se opogumila.
Sem namreč ena številnih
bolnic z luskavico, kar me je
tudi pripravilo k pisanju.
Redno se zdravim, sem tudi
včlanjena v naše društvo.
Vsa maja zahvala gre zdrav-
nikom dermatologom, da da-
nes nisem še bolj zagrenjena,
kot sem sicer. Dr.Arzenšek
je bil prvi zdravnik, ki me je
poslal v zdravihšče na Veli
Lošinj, kjer sem spoznala, da
3 to boleznijo nisem sama.
Pridobila sem si prijatelje in
prvič v življenju sem se za
nekcu mesecev znebila zuna-
njih znakov luskavice.
Priborili smo si pravice do
brezplačnega zdravljenja, se-
deu nam jo hočejo vzeti. Se
sploh kdo zaveda, k£^j to za
nas pomeni? Bomo sploh
v današnjih kriznih časih za-
služih tohko, da si bomo pla-
čevah zdravila, zdravljenje
v bolnici ter prepotrebno
zdravljenje v zdravihšču?
Sestavni del našega življenja
je namreč zdravljenje. Kako
bomo delah, če bomo prisi-
ljeni opustiti vsakodnevno
zdravljenje?
V službi te nihče ne vpra-
ša, kako živiš, čeprav ljudje
z luskavico porabimo za vsa-
kodnevno nego veliko več
časa, kot ljudje z zdrr vo ko-
žo. Dosti hujše pa je, če te
spremljajo - še bolečine
v sklepih. A koga to zanima?
Za luskavico bolujem že 32
let. Pojavila se je pri mojem
enajstem letu. Kot otrok sem
trpela, saj sem bila vedno sa-
ma, ker so se me drugi otroci
izogibali. Pa leta pubertete,
prva ljubezen in veliko razo-
čaranje, ko se je ljubljena
oseba odvrnila od mene,
z besedami, da tako vem za-
kaj. Takrat sem kot dvajset-
letnica sklenila, da končam
svoje življenje, ker tako ni-
ma nobenega smisla. Usoda
je hotela drugače, reših so
me. A moj boj se je nada-
ljeval.
Kot vsako dekle sem si tu-
di jaz želela družino, člove-
ka, ki bi mi stal ob strani, pa
čeprav vem, da je življenje
z menoj težko, ker je vedno
polno občutkov manjvred-
nosti. Želela sem si otroke,
pa čeprav mi je nekoč neka
gospa brez zadrege poveda-
la, da takšnim ljudem ne bi
dovolila imeti otrok, ker je
bolezen dedna.
Poročila sem se. Imam za-
me dva prekrasna sina, za
katera res trepetam, da ne bi
zbolela za luskavico. Moj za-
kon je bil najprej v redu, to-
da bolezen kljub redni negi
napreduje, leta tečejo, pri-
sotne so bolečine v sklepih.
Mož sicer nič ne reče, toda
tudi molk je odgovor. Pro-
blem natane, ko mi je pri ne-
gi treba pomagati, ker moje
roke niso več tako prožne
kot včasih, ko sem lahko do-
segla vse površine telesa. Ta-
krat se moje prošiye dosti-
krat presUšijo.
Ena večjih težav je delo
v popoldanski izmeni, do de-
setih zvečer. Vsak dan se vo-
zim v Celje. Do avtobusa
v Laškem imam eno uro.
Lahko si predstavljate, kdag
lahko ležem k počitku, po
večerni negi. Okrog polnoči.
Zjutraj ne morem poležati,
sgj mi vsakodnevna skrb za
dom to ne dopušča, ko mine
poldan, je moj ubjujen korak
zopet namenjen proti službi.
TaJco vsak dan. Toda vesela
sem, da imam delo, da lahko
skromno preživimo.
Upravičeno smo si pribori-
U pravico do brezplačnega
zdravljenja. Kdo je tako ne-
human, da nam to pravico
odreka? Ah mora biti naš
boj, boj za prostor pod son-
cem, še bolj trd?
LJUDMILA ROZMAN
Lahomšek 22
Ne kratite nam
pravic!
Luskavica - smo bolniki
cdi luskavičaiji? To vpraša-
rxje je bilo že neštetokrat po-
stavljeno. Res je, videti smo
zdravi, a to je le zunanjost.
Stisk in težav ljudje površin-
skih pogledov ne opazijo. Ne
opazijo osamljenosti in izoh-
ranosti, ki jo čutimo, čeprav
morda le v sebi, pod njihovi-
mi včasih zgražžuočimi se
očmi.
Sama sem bolnik-luskavi-
čar od rane mladosti in sem
se že kot otrok pučutila odri-
njena od svojih sovrstnikov,
še težje pa je bilo v času pu-
bertete. Dolga leta sem se
mučila z raznimi vprašanji,
na katere sem le z muko
s pomočjo zdravnikov in
ostalih sotrpinov našla odgo-
vore ter se končno sprijazni-
la z dejstvom, da sem psori-
atik. V vsem tem času sem se
vztrajno zdravila, bila sem
v bolnišnicah in zdravihšču.
Ah se sploh kdo vpraša, koh-
ko volje in vztrajnosti je po-
trebno za takšno zdravlje-
nje? Na tisoče nas je, ki smo
potrebni pomoči, zdravljenja
in vse te možnosti, ki so nam
bile pred leti dane, nam jih
hočejo sedaj odvzeti. To ni
pravično niti humano, kajti
nam je že tako odvzeta naj-
večja dobrina, ki pripada
človeku - zdravje. In če tega
nimamo, ne jemljite in ne
kratite nam tistega, kar nam
pomaga lajšati bolezen.
In še to. Ali ni mogoča
smotrnejša razdelitev sred-
stev? Ali res potrebujemo to-
liko denarja za vojsko in po-
licijo? Gospodje, ki odločate
o tem, ah se zavedate, da se
moč in humanost družbe
meri ravno po tem, kohko
zna poskrbeti za najbolj ne-
močne člane, kajti za vstop
v Evropo je tudi to merilo!
SLAVICA ZALOŽNIK
»Čestitka«
k občinskemu
prazniku
Iz vljudnosti je Celjanom
res treba čestitati občinski
praznik. Po resnem premi-
sleku so ugotovih, da je sila
pomemben 11. april, saj je na
ta dan, pred 540 leti, mesto
dobilo svoje pravice, ki jih je
šele istega dne leta 1941
uspel pohoditi nemški ško-
renj. Stvar okusa in človeške
in zgodovinske resnosti pač.
Času seveda nismo vladar.
Važno je, da so ob pravem
času zaprh nekaj uhc in tr-
gov. Tako je lahko tudi lepo
število po »nedolžnem« še
vedno oštevanih »domolju-
bov«, ki so tistega nesrečne-
ga aprilskega dne s kljuka-
stimi križi na srajcah in po-
udarjenimi vzkliki pripadno-
sti, 11. aprila lahko prazno-
valo.
Morda jim je razpoloženje
kvarila le slavnostna pred-
premiera melodrame »Zvez-
de na jutranjem nebu« ob 40.
letnici Slovenskega ljudske-
ga gledahšča v slovenskem
mestu Celju.
OTMAR JARH
Celje
Kaj naj bi
slaviii?
Kot je znano, so nekatere
skupine v Sloveniji prevzele
nalogo za pripravo in izved-
bo proslave in praznovanja
petdeset letnice OF. Vse le-
po in prav, če se ne bi potem
zgodilo to, kar se je zgodilo.
Še prej pa je potrebno vede-
ti, da 27. 4. 1941 ni bila usta-
novljena frontna organizaci-
ja z imenom OF, ampak je
bila tega dne v Vidmarjevi
vih pod Rožnikom ustanov-
ljena »protiimperialistična
fronta,« naperjena zoper An-
gleže in tudi zoper ostale za-
hodne zaveznike. Ohranjeni
so pisni dokazi, da so sloven-
ski komunisti še takrat bih
na strani Nemcev in Hitlerja,
zaradi pakta ki ga je ta skle-
nil s Stalinom.
In potem se je zgodilo tisto
najhujše:
- da je OF, ki jo je vodila
KP izrabila tujo okupacijo za
izvedbo komunistične revo-
lucije in s tem pognala slo-
venski narod v bratomorno
vojno;
- da je OF neizzvana pri-
čela izvEuati krvavo likvida-
cijo zvestih sinov našega na-
roda, posebno še nosilcev
katoliških struktur in to kr-
voprelitje povzdignila do
približno tisoč žrtev, preden
je bil osnovan proti njej kak-
šen oborožen odpor;
- da se je OF borila zgolj
za oblast, za monopol obla-
sti, je razvidno tudi iz njene-
ga ukaza po nemškem napa-
du na SZ, da se morajo vsi
Slovenci boriti proti okupa-
torju le pod vodstvom OF.
Kdor bi se boril izven tega
okvira, je že veljal za narod-
nega izdajalca in zaslužil
smrtno kazen.
Zato slaviti ustanovitev
OF pomeni, slaviti nezashša-
no prevaro in laž.
Vse ljudi je mogoče varati
nekaj časa,
nekaj ljudi je mogoče varati
ves čas;
ni pa mogoče varati vseh
vedno!
IVAN GLUŠIČ
Loke 6, Mozirje
22. april - dan
Zemiie
Redki so ljudje, ki so imeli
priložnost videti planet
Zemljo iz vesolja. Pravijo, da
te prevzamejo posebni ob-
čutki in eden izmed njih jih
je opisal takole:
»Spoznaš, da je na tisti
majhni piki, ria tisti majhni
modri in beh stvari, vse, kar
ti nekaj pomeni. Vsa zgodo-
vina in glasba in poezija in
umetnost in smrt in rojstvo
in ljubezen, solze, radost,
igra - vse to na tisti majhni
piki tam zunaj.
Sp)Oznaš, da si del tega živ-
ljenja...«
Na 22. a(Mil se po celem
svetu praznuje dan Zemlje.
Z razhčninu akcijami ekolo-
ške skupine, gibanja, stran-
ke in posamezniki opozarja-
jo na ogroženost našega pla-
neta.
Dan Zemlje sam po sebi
verjetno ne reši kaj prida
ekoloških problemov. Nas
pa lahko spodbudi k razmi-
šljanju. Lahko se \T)rašamo,
koliko smo res prebivalci te-
ga planeta in ne zgolj prebi-
valci svojih stanovanj in hiš,
svojega mesta ah države. Ko-
liko se zavedamo, da smo,
konec koncev, vsi na isti la-
dji, ne glede na narodnost,
vero, pohtično prepričanje
ah državne meje. Lahko se
tudi vprašamo, kakšen od-
nos imamo do svojega plane-
ta? Ah si res Človek s svojim
vzvišenim odnosom do Na-
rave žaga vejo, na kateri se-
di? In kaj lahko mi sami na-
redimo za to, da ne bomo, ah
pa vsaj čim manj, škodovah
svojemu okolju. Izgovor, s^
jaz sam ne morem nič nare-
diti, verjetno ne drži. Sso ve-
ste, vsaka pot se začne s pr-
vim korakom in samo ena
kapljica lahko manjka, da se
ladja potopi.
Svoja razmišljarya pa lah-
ko oplemenitimo tudi s kon-
kretnimi deh. Sebi in naše-
mu planetu v korist lahko
posadimo drevo, pomagamo
pri čiščenju bregov naše re-
ke, gremo zjutraj v službo
peš ah s kolesom, namesto
z avtomobilom...
Lahko pa tudi povzdigne-
mo svoj glas in opozorimo na
to, da je košček planeta, kjer
živimo mi, zasvinjan že do
skrajnih meja!
ZELENI CELJA
Nezaupnica
delavskemu
svetu
Kovinotehne
v torek 9. aprila je bil
v Kovinotehni ustanovljen
sindikat podjetja Kovinoteh-
na v okviru Neodvisnosti,
KNSS. Za predsednika je bil
izvoljen Miran Šneberger, za
namestnika Samo Pungar-
šek za, sekretarja pa Ferdi-
nand Šajn. Sindikat je na
ustanovnem sestanku spre-
jel naslednje sklepe:
1. Ugotovi se naj, kakšna
je odgovornost vodilnih de-
lavcev pri neuspeh preobraz-
bi podjetja v delniško druž-
bo. Kolikšna je bila izguba
podjelja zaradi obdavčitve
internih obveznic, ki so za-
padle v rang obdavčitve
osebnih dohodkov.
2. Nepotrebni stroški pri
projektu Seenergy. Mislimo,
da je v podjetju dovolj stro-
kovojakov za reorgiuuzac^o.
podjetja, s čimer bi prihrani-
h dragocene devize.
3. Prehitevanje vodstva
podjetja pri določitvi delov-
nega časa v samo nekaterih
trgovinah pred sprejetjem
občinskega odloka... Tako
izgubljamo stranke, ki v ča-
su, ko so naše trgovine zapr-
te, kupujejo pri konkurenci.
Istočasno je to nekorektno
do zaposlenih, ki imajo pro-
bleme s prevozi in otroškim
varstvom.
4. Nezaupnica delavske-
mu svetu. DS dajemo neza-
upnico, ker ne zastopa inte-
resov delavcev temveč inte-
rese vodstva. Vodstvo po-
djetja prelaga odgovornost
na delavski svet in tako ni
nikomur odgovorno. Takšno
početje pomeni samouprav-
ljanje, ki na žalost še vedno
traja. Zato predlagamo, da se
delavski svet razpusti.
MIRAN ŠNEBERGER
Neodvisnost - KNSS
Kovinotehna
Dobrotnik iz
Negove
Gre za Krambergerja iz
Negove, ki ga tudi vi včasih
povehčujete v dobrodelnika,
če že ne skoraj v Boga. Naj
vam opišem zadnji primer,
ko se je spet pojavil v centru
Celja. Mimo njega je prišla
ženica, stopila k njemu in ga
prosila, če ji lahko zamenja
dinarje za marke, ker bi jih
rabila za moževo zdravljenje
v tujini. In ta dobri človek ji
je odgovoril, da tega pač ne
more storiti, ker mark nima,
ker jih tudi sam kupuje. Na-
to je še nekaj časa prosila in
tako je lahko šla praznih rok,
čeprav ga ni prosila za denar,
ampak za zamenjavo.
In to naj bi bil naš bodoči
predsednik, ki se mi kar zdi,
da dela v svoj prid ne pa
v dobre namene. Če je pa že
dal komu kaj, pa ste ga ove-
kovečih do nebes.
To kar sem vam napisal je
čista resnica in še vi kaj do-
dajte. Lep pozdrav^ vsem, ki
se trudite za čimbolj ši ča-
sopis.
LEOPOLD GAJSER
Hjunsko-Pristava
Sindikat med
šolniki
Šolniki .so v vse hujšem
primežu. Šole rešujejo svojo
brezupno finančno situacijo
z zmanjševanjem že tako sra-
motno nizkih plač, šolske
oblasti pa v bistvene proble-
me šolstva ne posegajo, uk-
vaijžuo se z marginalnimi
vpraSimji, ki pa vse dosledno
ustvarjajo dražje šolstvo in
postavljajo učitelja v vedno
slabši pkjIožju. Ker so ob se-
danjih družbenih spremem-
bah učitelji izgubih praktič-
no vse možnosti, da uveljav-
ljajo svoje pravice, postaga
njihova sindikalna poveza-
nost vse bo^j nujna, čeprav
vlada na tem področju ne-
majhna zmeda.
Slovensko šolstvo tone
v vse hujšo krizo, v javnosti
pa se vedno manj shši glas
šolnikov samih. V prihodiije
šolsko leto se bo vpisado pre-
cej več dijakov, danes pa je
že jasno, da bo ob poveča-
nem obsegu dejavnosti za
šole mamj denairja, čeprav
razprave o proračunu še niso
končane. Poleg tega si
upravni orgaini izmišljajo še
razhčne načine, s katerimi
šolam zmaryšujejo dotacije,
saj jim odbijajo sredstva za
tako imenovane nerealizira-
ne programe, odbijajo sred-
stva, ki so jih šole prejele za
zmanjšaine prispevke... Šole
so tudi ostale brez možnosti,
da si same ustvarj^o lasten
dohodek, ker nihovih uslug
nihče več ne nairoča, še mamj
pa plačuje. Stvari so se že
tako zaostrile, da dodatice
šolskega ministrstva ne kri-
jejo niti 80% stroškov šol, ki
pa so po drugi strani taiko
lepo disciphnirane, da sploh
ne ustvarj^o izgube in
svoje obveznosti lepo prjH^
poravnavajo,  menda
v tej naši domovini.       ^
Sredi tega obupnega
koraka med vse manjg^
dohodki šol in vrtoglav^
naraščanja stroškov so sev^
da učitelji, oziroma zapo^]^
ni v šolstvu ter njihove pi!
če. Na račim plač so šole t
sposobne poravnavati svn'
obveznosti, čeprav so posg^
no v srednjem šolstvu izr^
no nizke, zaostajajo za piaf,
mi v gospodarstvu, zaostajT
jo celo za plačami marsikau
rega, podjetja, ki dela z izg,,
bo. Še bolj pa se bodo znH^
v naislednjih mesecih.
Učitelji pa sploh ne pri(jj
jo do besede. Njih se ne s%
z njimi se nihče ne pogovgj
ja, nihče jih nič ne vpraša oi
novih obveznostih, ki jim jijj
nalagajo. Učiteljev nihče
obvešča o stvareh, ki bistve.
no posegajo v njihove pravj.
ce ah pa jim nalagajo novf
delovne obveze. V javnost
se diskutira zdaj o pouku %
rouka, zdaj o ideološki
barvanosti učbenikov, zda
o pouku v sobotaih, zdj
o tem, zdaj o onem, o všeč
razen o bistvenih vprašanjUi
obvezno pa brez glasu učite^
Ijev.
Nastala je praznina met
pohtiko, ki kroji usodo šol
stva in med učitelji, to je ti
stimi, na plečih katerih šoli
pač obstaja. V tako podrej«
nem položaju, kot so učitelj
v tej demokraciji, zlepa nis
bih.
Odpadh so vsi instruma
ti, ki so še do lami vsaj teon
tično omogočah učiteljen
da se je slišal njihov gk
Ostal je pravzaprav le sind
kat, ki ga zaposleni vedo
bolj potrebujejo, čepn
marsikomu ni prav jasni
kakšna je organiziramost ui
teljev in njihovega sindikat
Največ članov (okrt
20.000) una Sindikat vzgoj
izobraževanja in znanos
(populaimo Tklačev), ki p
vezuj« delavce v celotne
vzgojno izobraževadnem s
stemu od vrtcev preko va
šol, zavodov za usposail
nje in dijaških domov
univerze in raziskovadiaH
štitutov. Člani so organfl
ni v konference, ki povcšfl
jo delavce razhčnih podn
- vrtcev, osnovnih šol, sii
njih šol itd. Sindikat je dob
sedanjo podobo, ko je člai
stvo zahtevado, da izstopi i
Zveze svobodnih sindikate
(poljudno Ravnikarjevil
Ostal je samiostojen in se i
vključil v nobeno zvezo, sv(
je prostore in strokovne d
lavce ima v Domu sindik
tov v Ljubljani na Dalmal
novi 4, ker se ima za naslei
nika prejšr^jega sindikata!
zahteva soudeležbo pri dd
tvi tistih materialnih dobii
ki si jih je ustvairila Zve
svobodnih sindikatov tui
s članarino delavcev v šc
stvu, teh pa je bilo vsesko
okrog 8% vsega članstv
V približno pol leta trajat)
čem obdobju reorganizaci
je Sindikat VIZ obveščal v!
delavce na vzgojnem P
dročju ter jih pozival, da i
včlanjjo z osebnimi pristol
nimi izjavami. Za tem je p"
pričel delati s svojim čl*
stvom, ki ga redno obveS*
o dogajanju, ga zastopa,
zanj bori po svojih močeh
ne brez hudih težav. Kdor
njegov člam, pač ni v tej orf
nizaciji in je pač izpadel,*
prav nihče nikomur ne i
prečuje, da se v sindi
včlami in si pridobi pra^
članstva. Hecno je, ker sej
ga marsikateri posamezij
in celo marsikatera šolaj
zaveda in se hudujejo, j
rvjih pač nihče ne upoštej
obvešča, zastopa... Še ^
no marsikomu ni prišlo v j
vest, da pač ni pristopil ^
sindikat in da je s tem p>j
zel tudi marsikatero poS
dico.
Poleg Sindikata vzgi
izobraževanja in znanostif
luje v Slovenci še mno^\
^^^RALCEV - ROMAN
18. APRIL 1981 - STRAN 18
jikatov, našteli so jih
=^^7 šestdeset. Nekateri
ujejo tudi šolnike in
ori Zvezi svobodnih sin-
''&v menda deluje odbor
lavce v šolstvu z nekaj
\ f lani, med katerimi pa
tis''-kateri prepričani, da so
^fieni v Sindikat VIZ,
^^eluje v isti stavbi kot
f!mikarjevi sindikati. Žal
^ ti vzporedni sindikati še
razvili kdo ve kako in-
"^vne dejavnosti na po-
^^iu vzgoje in izobraževa-
•^a Sindikat VIZ si žeh, da
Kila njihova dejavnost bolj
JI'gjina, ker bi s tem poštah
''gafnezni sindikati bolj
P poznavni in bi se šolniki
So la^e obločih, v katere-
^ se bodo včlanili. Vseka-
W pa ^ sedanjem trenut-
ku bolj kot kd^ nujno, da se
delavci v šolstvu organizira-
jo, sicer ne bodo le ob dostoj-
'^g plače, pač pa tudi ob služ-
L ter izpostavljeni takim
pritiskom, kot jih je predvi-
del osnutek zakona o organi-
-aciji in financiranju šolstva.
'■^ ZOLTAN JAN,
Nova Gorica
Demokratična
stranica
upolcojencev
o svojem deiu
Komaj mesec in pol je od
ustanovitve   Demokratične
stranke upokonecev Celje,
pa se že poznajo določeni
razultati. Tako kot je v pro-
gramu zapisano, se je vod-
rtvo stranke aktivno spopad-
0 z raznimi krivicami, ki jih
povzročajo oblastni organi
ipokojencem. Tako je stran-
ta poleg vrsto protestnih pi-
' iem tudi skupaj z maribor-
' ko Demokratično stranko
^ ipokojencev vložila tožbo
pri Ustavnem sodišču Slove-
nije na spremembe pokoj-
ninskega Zakona, ki je bil
sprejet 7. marca in velja za
nazaj, to je, da se ne izplača
pripadajočo razliko pokoj-
nin za november in decem-
ber 1990, kakor ludi za janu-
ar in februar 1991. Poleg
omenjene tožbe je bil tudi
razgovor z vodstvom Skup-
nosti pokojninskega in inva-
lidskega zavarovanja in pri
predsedniku skupščine Slo-
venije gospodu dr. Bučarju.
Predsedniku Bučarju in nje-
govim sodelavcem smo
predstavili celotno proble-
matiko, ki zadeva upokojen-
ce, od nerednega usklajeva-
nja pokojnin, do prekomer-
nega upokojevanja, ko mno-
ga podjetja in ustanove rešu-
jejo svojo prezaposlenost
s predčasno upokojitvijo.
V zadnjem času govorimo
o usklajevanju pokojnin
s povprečnimi čistimi oseb-
nimi dohodki, ki to niso več,
saj je vse več izplačil pod
imenom »regres« od katere-
ga se ne pačujejo prispevki
v SPIZ. Torej, na eni strani
ni osebnega dohodka (izpla-
čila pa so), na drugi strani pa
vse več upokojencev. Ce
k temu še prištejemo določe-
no finančno nedisciplino, od
delovnih organizacij do fede-
racije, je mera polna. Res pa
je tudi, da gredo določeni
predpisi in zakoni tako glad-
ko mimo upokojencev, ker
nimamo svojih poslancev,
zato bo potrebno biti bolj ak-
tiven in glasen, kar je potrdil
tudi predsednik dr. Bučar.
Izražena je bila tudi želja
in upanje, da se kljub spreje-
temu Zakonu obljubljena
razlika čimprej izplača, kar
je bilo storjeno že pri mar-
čevski pokojnini, za novem-
ber in december 1990.
Ob tej priliki upokojence
pozivamo, da se vključijo
v svojo stranko in aktivno
sodelujejo pri kreiranju na-
daljne usode upokojencev,
predvsem pri sprejemanju
novega pokojninskega Za-
kona, stanovanjskega Zako-
na, zdravstvenega zakona in
pri socialnem programu.
MARTIN ANDREJAŠ,
sekretar DSUC
PRITOŽNA
KNJIGA
Neresnične
obijube optiica
14. marca sem hitela po
mestu in iskala primernega
optika, ki bi hčerki čimprej
uredil očala, saj ima pri dveh
letih in pol tako močno diop-
trijo, da brez njih ne more
niti v vrtcu.
Dopoldne sem poklicala
nekaj optikov in vsi so mi
povedali, da je treba čakati
14 dni. Pri optiku Gregorju
Smoletu v centru mesta pa
sem vsa srečna ugotovila, da
bom dobila očala v 4 oziroma
5 dneh. Ni bilo žal plačati
akontacije tisoč dinarjev, saj
je steklo uvoženo in ima dve
leti garancije.
V torek, 20. marca sem te-
lefonirala, če lahko pridem
po očala in dobila sem odgo-
vor, da jih dobim šele konec
tedna, to je 22. marca z izgo-
vorom, da so na carini. V pe-
tek, 22. marca ni bilo z očali
nič in obljubili so mi, da jih
dobim v soboto. Tudi v sobo-
to ni bilo nič in g. Smole mi
je takrat osebno obljubil, da
jih dobim v začetku nasled-
njega tedna.
V torek zjutraj je g. Smole
klical v službo in povedal, da
stekel še ni, ker niso poslali
pravih in jih mora vrniti ter
naročiti druga. Ker sem ime-
la vsega dovolj, sem zahteva-
la vrnitev recepta in se odlo-
čila, da grem k drugemu op-
tiku. Vendar so mi povedah,
da je to nemogoče in da mo-
ram plačati stekla, ki so pri-
šla pomotoma. Po zagotovilu
g. Smoleta, da dobim očala
v petek zjutraj, sem se neko-
liko potolažila, ampak očal
še v petek popoldne ni bilo.
Spet sem šla k Smoletu, ki
mi je tokrat zagotovil, da so
stekla prišla in da jih bo šel
naslednji dan iskat na cari-
no. Šele v ponedeljek, 1.
aprila sem končno dobila
očala.
N. K., Šmarje
Niicoii več
zdrava
Ker se celjski kirurgi toli-
ko izgovarjajo, da so pri vseh
napakah nedolžni, bom tudi
jaz razkrila javnosti svoj pri-
mer, ki pa verjetno ni osam-
ljen.
Pred štirimi leti sem odšla
na operacijo žolčnika v celj-
sko bolnišnico, ne sluteč nič
hudega, saj so mi zdravniki
zagotavljali, da ob tako od-
hčnih izvidih ni bojazni, da
bi se mi karkoli zgodilo. Žal
sem prišla v roke dr. Jenštr-
lu, ki mi je s svojo tresočo in
ostarelo roko poškodoval
žolčevod tako, da mi je žolč-
na tekočina iztekala v tre-
bušno votlino. Dobila sem
močno vnetje in vsa zahvala
specialistu dr.Avžnerju, da
mi je rešil življenje.
Po odhodu iz celjske bol-
nišnice se mi stanje nikakor
ni hotelo popraviti, zato sem
odšla v ljubljanski Klinični
center, kjer me je operiral
vodja klinike. Sledila je ope-
racija za operacijo, a kar so
zagrešili v Celju, se ni dalo
več pokrpati.
Klinika mi je omogočila
zdravljenje v tujini, saj se
v celjski bolnišnici ne zmeni-
jo za človeka, ki so mu zavo-
zili življenje.
V celjsko bolnišnico sem
šla zdrava, hodila sem v služ-
bo, delala na polju, sedaj pa
sem morala v invalidski po-
koj. Sprašujemo se od kod
takšni izdatki za naše zdrav-
stvo, od kod takšne izgube?
Zato, ker nihče ne odgovarja
za ničesar. V bolnici v Hano-
vru so mi rekli, da bi se pri
njih takšen zdravnik znašel
na cesti in še plačal precejš-
njo vsoto denarja.
Imam jamstvo profesorjev
in speciahstov, da je vsega
kriv edino dr. Jenštrle iz celj-
ske bolnišnice. Naj k temu
dodam, da v ljubljanski kh-
niki opravljajo operacije sa-
mo mladi kirurgi, tako da ni
takšnega tveganja in napak,
kot se pojavljajo v celjski
bolnišnici.
MARIJA MAJCEN
Zagrad 127, Celje
Prevarani Icupci
v specializirani prodajalni
Lovec v Celju, na Tomšiče-
vem trgu, smo Celjani v lan-
skem letu imeli priložnost
nakupa športnih jaken iz
uvoza (izdelali so jih menda
v ZDA). Model se imenuje
Alpha. Sodeč po množični
prodaji je sklepati o precejš-
njem številu nabavljenih ja-
ken. Cena je bila 1770,00 di-
narjev.
Posamezniki smo bili nav-
dušeni nad modelom, saj je
primeren za nas, člane lov-
skih družin. Odločil sem se
za nakup. Jakna je bila brez
podlage, čeprav ima prišite
gumbe za montažo le te. Že
pri nakupu sem se čudil, ka-
ko podlage iz umetnih vla-
ken ni zraven, saj se mi je
zdelo, da bi nekako sodila
poleg. Ko sem vprašal trgov-
ca, mi je dejal, da lahko pod-
lago kupim posebej in sicer
po ceni 570,00 din. Tako sem
kupil samo jakno in začuden
zapustil trgovino.
Le nekaj tednov kasneje
sem se ozrl v izložbo iste tr-
govine in zagledal enako ja-
kno Alpha s podlago (torej
kompletno) po enaki ceni:
1770,00 din.
Danes se v imenu ostahh
prevaranih kupcev sprašu-
jem, po katerem kriteriju je
potekala prodaja jaken? Ali
nas prodajalci vlečejo za nos
ali pa je glavni razlog proti-
pravno prisv^anje cene pod-
loge, ah pa je tu še kakšen
drugi interes Grude-trgovine
Lovec na račun nas, pošte-
nih kupcev?
Pričakujem odgovor - iz
inšpektorata!
JOŽE LAMPRET,
Celje
ZAHVALE -
- POHVALE
Obisic učencev
Dne 9. aprila so obiskali
Dom upokojencev v Celju
šolski pevci s svojo prijazno
ravnateljico in zelo razpolo-
ženim vodjem zbora. Varo-
vance doma so razveseljevali
kar celo uro.
To je bil zbor različnih
skupin (tudi plesnih-folklor-
nih) iz osnovne šole Hudinja
v Celju. S seboj so prinesli še
dve veliki košari dobrot in
šolske kuhinje. Upokojenci
smo bili zelo veseli in smo
pomagali pri petju. Učen-
cem in šolski upravi se iskre-
no zahvaljujemo za njihov
obisk. Mladina, ki je v šoli
lepo vzgojena vpliva na oko-
lico in je povsod zaželena.
A.B.
Dom upokojencev
ANTON KOMAR
ZA SIVIMI ZIDOVI
- Kar si človek enkrat vtepe v glavo, temu se le nerad
odreče, je svojo pripoved zaključil Mirko. Vojko pa je
■ ostal brez besed.
Med smetarji je bil tudi starček, majhen in racajoč
^'Ovek, kije pravzaprav komaj zaslužil to ime, saj so ga
'^radi številnih izseljevanj vsi sovražili. Redno je poši-
'ai pisma sestri v Ameriko, nanj pa je lepil znamke
^manjše vrednosti, tako da je ostalo komaj kaj pro-
^'ora za naslov. Večkrat je bil zaprt, najprej zaradi
'ffjjne preteklosti, nato zaradi spora s sedanjo uredi-
jo. Kljub temu so mu nudili vso potrebno zdravniško
pomoč, celo zdravljenje v Čateških toplicah, ker pa je
Popival in povzročal nerede, je moral vedno znova nazaj
^'zapor.
A to še ni vsa plejada ljudi in dejanj, zaradi katerih so
znašli v zaporu. V Vojkovem bloku je bilo med mla-
'^'mi največ tatov avtomobilov, vlomilcev, prekupčeval-
nasilnežev, posiljevalcev, roparjev in hazarderjev
^^di ubijalci so bili vmes in ljudje, ki so bili kaznovani
^^adi napeljevanja h krivemu dejanju ali izseljevanja.
komisija, kije razvrščala obsojence po sobah in na delo,
^^^dila, da bi dala skupaj približno enako stare in
Obsojene zaradi podobnih prestopkov, a ji vedno to ni
^^Pelo, Premalo je bilo prostorov - in preveč obso-
mcev.
^ojkaje vedno bolj ubijala monotonost, veselil se je le
^°oof in nedelj, ko je lahko počel tisto, kar je sam želel.
f^^c/je segel po knjigi, pri tem ga ni nihče priganjal ali
j'nandiral, kot se je to ves čas dogajalo v delavnici,
r^^ni sobi, kuhinji ali spalnici, kjer je paznik odrejal,
lahko gre in kaj lahko počne.
,^0 tem se je med obsojenci razširila vest, da se je
^'^kovala komisija, ki bo odločala o pogojnih odpustih,
delavnice in spalnice je zajelo posebno vzdušje, ki
pazniki niso mogli pregnati. Vsak obsojenec je bil
j.^Pričan, da bo prav on predčasno odpuščen, vsak je
> ^dai Je nase, začeli so se prepiri, delalo seje še manj in
J^l^terjihje moral neprestano preganjati, če je hotel da
sploh kaj naredilo. Zaporniki so si izmenjavah
^.^[ove, zapisovali so si naslove tistih, na katere bi se
,/"^0 obrnili, če bi prišU v stisko. Nekdo je enega od
Gojencev, ki so bih prepričani v predčasni odpust,
^° prosil, naj gre pogledat kaj počne njegova žena.
^^^nčno je vzgojitelj pričel klicati na razgovor vse
ki so oddali prošnjo za pogojni odpust. V Vojkovi
^ ^ Je nastal pravi direndaj. Ne da se opisati, kako
nestrpno so pričakovali, da se bo z razgovora vrnil prvi
od poklicanih. A ta je bil slabe volje.
- Vse te kurbe bom pobil! Prej so mi govorili naj bom
priden, ubogljiv in delaven, da si bom zaslužil pogojno,
sedaj pa pravijo, da ukrep name še ni dovolj deloval in
da pogoji odpusta še niso izpolnjeni. Mater jim njihovo!
Tudi drugi obsojenec seje razočaran vrnil, pa tretji in
četrti... Vojko je ugotovil, daje za pogojno izpustitev
zaprosila kar četrtina njegovih sostanovalcev, a je bilo le
pet prošenj ugodno rešenih.
Pravzaprav niti ni bil presenečen, ko je videl, kdo so
srečneži. Razmišljal je, da bi jim ugodil tudi sam, če bi
imel kaj vpliva pri odpustih. Morda se ne bi strinjal samo
z enim primerom, a je izvedel, da je tisti fant večkrat
ovajal sojetnike pazniku in vzgojitelju, pa je odpust naj-
brž dobil kot nagrado za vse informacije.
V sobah so pričeli prihajati na dan drugi načrti. Javno
so pričeli govoriti, da je sedaj, ko se je otoplilo in ko je
tudi v naravi dovolj hrane, čas, ko se da pobegniti iz
zapora. Nekateri načrti bi bili morda celo uresničljivi,
druge je lahko le skombinirala obsojenčeva glava. Voj-
kov sosed, ki je že trikrat zaman prosil za pogojno, je
predlagal, naj se dva ali trije skrijejo pod kamion, ki vozi
premog v dom, na ta način bi prišli do izhoda in nato
v zmedi pobegnil kar skozi vhodna vrata, ko bi paznik
pregledoval kamion. Ta načrt bi bil možen, ker pazniki
zaradi prihoda in odhoda delavcev niso redno zaklepali
glavnih vrat. Drugi je predlagal nočni pobeg, psa bi
uspavali s šunko iz konzerve, čez zid pa skočili
s pomočjo deske. Tretji je razmišljal, da je najbolje
pobegniti med delom v jutranjih urah, ker te nihče ne bo
pogrešal, ko pa te bo, boš že daleč od zapora in na
varnem.
Ena skupina obsojencev seje na veliko zabavljala na
račun tistih, ki jim prošnja za pogojno ni uspela. Nevošč-
Ijivost in nestrpnost sta storili svoje. Redki posamezniki,
ki so se zavedali, da jim tudi pogojni odpust ne bi prine-
sel prave svobode, so še naprej dobro delali. Vojka je vse
to govorjenje o pobegih zmedlo, zopet je pričel razmi-
šljati, da bi bilo to dobro izkoristiti, če bi se ponudila
prilika. A pobegnil bi le sam, sicer bi imel več sitnosti
s pajdaši kot z vsem drugim.
Naslednje dneve je Vojko govoril o tem s fantom, ki se
je ukvarjal z glasbo, ker je do njega čutil naklonjenost že
zaradi tega, ker je imel glasbo rad, hkrati pa seje z njim
vedno lahko pogovarjal o vsem, kar ga je težilo. Fant, za
katerega je šele precej kasneje izvedel, da mu je ime
Boris, ga je znal potrpežljivo poslušati in s tem tudi
potolažiti. Ko sta tokrat razglabljala o pobegih in načrtih
obsojencev, je imel Boris mnogo pomislekov.
- Ljudje, ki so pametni in vedo, zakaj so na prestaja-
nju kazni, tudi vedo, da pobeg iz zapora ni prava rešitev.
Jaz bi pobegnil, če bi bil sam in bi potem lahko šej preko
meje, zaposlil bi se kje v Avstraliji ali Nemčiji. Če pa bi
rad pobegnil le zato, da bi se izognil zaporu, potem to
pomeni, da se vrneš v svoje okolje, tam pa te spet areti-
rajo, pripeljejo nazaj in vtaknejo za trideset dni v samico,
nato pa ukinejo vse bonitete, ki si jih z leti in velikimi
napori ter odrekanji pridobil. Cena za to je prevelika. Pa
še marsikdo napravi med pobegom večjo neumnost, kot
jo je imel že na grbi, zato mu ponovno sodijo. Videl sem
take ljudi, ki so po pobegu prišli nazaj in prosili za
ugodnosti, le redki so si jih sčasoma uspeli pridobiti
nazaj, večina je prej obupala.
- Pa ti ne bi pobegnil, če bi imel priložnost?
- Bi, če bi zagotovo vedel, da me ne bodo pripeljali
nazaj sem. Tega pa ti nihče ne more zagotoviti!
- Kako pa bi pobegnil?
- Kar se tega tiče, ti povem, da so še boljši načini, kot
so ti, o katerih si te dni slišal. Jaz se ne bi trudil prelisičiti
pse in paznike, ampak bi simuliral kakšno bolezen, ki
zahteva takojšnjo operacijo, in ko bi me premestili
v Novo mesto ali Zagreb, bi med prevozom ali pa potem
kar iz bolnice pobegnil. Brez komplikacij in tveganj
enostavno izgineš! To se je posrečilo in se še vedno
lahko.
- Kakšna pa je razlika med novomeško in zagrebško
bolnico ?
- Ti do sedaj tega še niso povedali? seje začudil Boris
in si popravil koder las.
V Novo mesto prideš le, če si prerežeš žile ali izkriva-
viš, si zlomiš nogo ali se urežeš tako, da te morajo šivati,
če pa zdravnik ugotovi, da bo zdravljenje trajalo dalj
časa in da si nevaren za pobeg, z druge strani pa, da boš
zdržal prevoz, potem ti napiše napotnico za Zagreb.
V Zagrebu ni najboljše, ker je režim oster in si ponovno
med pazniki in v zaporu, ker je to centralna bolnišnica za
Slovenijo in Hrvaško, kjer zdravijo obsojence. V novo-
meški bolnišnici pa so lepe sestre in tudi obiske lahko
imaš, če ti ne postavijo paznika pred vrata, kar pa se
zgodi le izjemoma.
Pogovor je nanesel na Tineta in Mirka. Boris je pove-
dal, da je Tine dobil ugodno rešeno prošnjo za pogojni
dopust in da bo v naslednjih dneh odšel v sprejemni
center, kjer se pripravljeno obsojenci za odhod domov.
- Sed^ se pazi, da te Mirko ne dobi za lutko, ker te bo
sicer izkoriščal. Ko je pred letom odšel domov Franc, si
je Mirko poiskal Tineta za svoje igre.
- Kaj misliš s tem ?
20. STRAN - ia. APRIL 1991
OTROŠKI VRJu^
Pred fotografski objektiv so zadnjič stopili skupaj učenci 8. a in b razreda OŠ Anton Aškerc iz Rimskih Toplic.
Hej, dopisovalci!
Zopet smo skupaj. Še
da si poiščete prijatelje!jHB
te naslov, napišite pism|^|
čakajte na odgovor!
Wendy Davidson (16 let)
13 Lynn Lea Avenue
Haddington
Scotland
EH41 4AF
England
Xavi Xerri (13 let)
Ivy Cottage
Hempton Lane
Almodsbury
Bristol
Avon
BS12 4AJ
Engladn
Tracey Bancroft (19 let)
4 Kemyell Plače
Stoke I
Plymouth j
Devon i
I PL2 ISD j
England m
PRVA
LJUBEZEN
Končno je prišel težko priča-
kovan dan. Moj rojstni dan.
Dlje časa je že od tega, a spo-
min je živ, kot da bi se vse
dogcualo včer^. Na praznova-
nje rojstnega dne sem povabila
veliko prijateljev, prišlo jih je
le nekaj. Velika sreča, da jih ni
bilo več; potem ne bi spoznala
tebe, ki si me postavil na real-
na tla življenja. Spoznala sva'
se po naključju. Večkrat se
spomnim tega trenutka. Prija-
teljici sem dejala, da si želim
cigareto, pa si kot strela z jas-
nega stegnil roko proti meni in
mi ponudil zadnjo cigareto iz
škatle. Takrat sem te zagleda-
la. Onemela sem. Ponudil si mi
ogenj.  Kar nekoliko plašno
sem dala cigareto v usta in po-
tegnila prvi dim. Cigareta je bi-
la zelo močna. Zamižala sem,
da nisi videl, kako solzne so
postale moje oči. Nasmehnila
sem se. Za hip sem pomislila,
da si le privid. Ko sem odprla
oči, si še vedno sedel poleg me-
ne. Začela sva klepetati, izme-
njavati mnenja in nežne pogle-
de. (Romantika in pol!) Potem
pa pride nekdo, ki vse to po-
dre. Oseba, ki je po »naključ-
ju« moja najboljša prijateljica,
sede poleg tebe in te začne
ogovarjati. Če bi bila bliže me-
ni, bi ji gotovo primazala klo-
futo. A je hotela le cigareto za
prijatelja. Oddahnilo se mi je,
skala se je odkotalila iz srca.
Zopet sva se pogledala. Rekel
si mi, da v mislih nisem s tabo,
temveč  nekje  daleč,   daleč
proč. Res sem bila, a ti tega
nisem hotela priznati. Vendar
si uganil. Rekel si, da nekoga
čakam, da mi je hudo pri srcu,
a da ti tega nočem priznati.
Zdelo se mi je neumno, da bi ti
še naprej lagala. Povedala sem
ti. Povedala, da čakam prijate-
lja, ki gotovo ne bo prišel in, da
sem tega tudi vesela. Če bi pri-
šel bi se le še bolj sprla in zaba-
va bi bila zame končana. Na-
smehnil si se, ko sem ti dejala,
da sem vesela, da prijatelja ne
bo in da si tu ti. Vsake lepe
stvari je enkrat konec. Prišla je
ura slovesa. Z bolečino v srcu
sem se poslovila od tebe, ki te
moje srce še dolgo ne bo poza-
bilo. Tako si me prevzel, da
sem pozabila tvojo telefonsko
številko na mizi, za katero sva
sedela. Kje ns^j te ponovno naj-
dem ? Oglasi se, čakam te!
KERY
Narisala Melita Hren, 4. r.
OŠ Stranice.
»Ta prave« oči:
- modre, ker jih ima moja ma-
ma in izgledata kot dve jezerci.
Barbara
- prijazne, pa vseeno, kakšne
barve so. David
- modre, ker me spominjajo
na morje. Kristjan
- sive, ker nekateri pravijo, da
so lažnive. Mirjana
- rjave, ker imam takšne tudi
sam. Urban
Učenci 4. b
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Mozart, kdo je to?
Na naši šoli smo se odločili, da
bomo po projektni metodi spoz-
nali velikega glasbenega mojstra
- MOZARTA. V delo smo bili
vključeni učenci osmih razredov
in knjižničarski krožek, v katere-
ga so vključeni učenci od četrte-
ga do osmega razreda. Tako smo
bolje spoznali obdobje, v kate-
rem je Mozart živel, kraje, kje je
potoval, življenjepis in njegova
dela. Vzporedno pa smo se še
učili, kaj je film in kako nastane.
Nastala sta dva filma; klasični in
moderni. Učenci smo iskali po-
datke v šolski knjižnici, pri učite-
ljih in v glasbeni šoli.
URŠKA KRIŽNIK, 6. b
OŠ VRANSKd.
Veselimo se
pomladi:
- čudovito je opazovati zvonč-
ke, ki s svojim cvetenjem pobeli-
jo travnike in gozdne jase. Samo
- hoja v šolo postane zanimi-
vejša. Ptičje petje je glasnejše,
vse naokrog diši po cvetju.
Zmago
- z očetom obrezujeva sadno
drevje. Vse polno je drobnih ru-
menih cvetov, trava zeleni. Dejan
- sprehodi postanejo lepši.
Povsod vidiš zanimivosti, na
drevju opazujem brstenje, cvete-
nje cvetic, let metuljev in druge
živali. Valerija
Učenci 5. r
OŠ Pohorski odred
SLOVENSKE KONJICE
Tal(o presajava rože
z mamico presajava rože vsa-
ko pomlad. Najprej kupiva zem-
ljo in nekaj primernih lončkov.
Nato odideva k stari mami. Tam
vsako rožo izpuliva in ji očistiva
korenine. V drug lonček dava
malo vrtne in malo kupljene
zemlje. Dobro jo pomešava. Do-
dava še malo gnojila in dobro za-
lijeva. Naše rože v stanovanju in
na balkonu vedno lepo cvetijo
vse do pozne jeseni.
BARBARA ČREŠNIK, 4. b
OŠ Edvarda Kardelja
SLOVENSKE KONJICE
MODA V ŠOLSKIH KLOPEH
svetuje: Valentina Hudovernik
8. a COŠ Fran Roš
Mini iz streclia
Dekleta rada oblačijo
kratka in oprijeta mini
krila.
To so kratka krila nad
koleni, iz oprijetega blaga
- STRECHA in v razhčni,
najpogosteje v črni barvi.
Oprijeto mini krilo lahko
imaš oblečeno ob sloves-
ni priložnosti ali k šport-
nemu oblačilu. Lepo se
mu prilega malo daljši
pulover in če je mrzlo,
lahko imaš pod krilom
triko in športne copate.
VALENTINA
Obisk iz Švice
Razredničarka nam je nekega
dne povedala, da bo prišla v naš
razred tovarišica iz Švice. Komaj
smo čakali na ta dan. V torek je
prišla v razred skupaj z našo raz-
redničarko. Že prejšnji dan smo
se v šoli naučili, kako moramo
gostjo pozdraviti po nemško. Ko
je gospa Helena Felber iz Luzer-
na vstopila, smo jo enoglasno
pozdravili: »Guten Tag. Wilkom-
men in Laško.« Pozdrava je bila
zelo vesela. Gospa Helena nas je
poslušala, opazovala, pela z nami
in nam, pomagala pri izdelavi pa-
jacov. Radi smo poslušali, kadar
sta se tovarišici med seboj pogo-
varjali v nemščini. Razumeli pa
tako nismo nič. Če smo opravili
kakšno delo zelo dobro, je dvig-
nila palec na desni roki in dejala
»Gut«. To je pomenilo, da je zelo
uredu. Kar tekmovali smo, komu
bo največkrat namenjena takšna
pohvala. Gospa Helena je bivala
pri naši tovarišici. Vsi smo jo
vzljubili. Kar prehitro je minil te-
den dni. Tovarišici smo podarili
pajaca, ki smo ga izdelali skupaj
v razredu. Bili smo ponosni, daje
ravno nas doletela takšna sreča.
Še si želimo takšnih obiskov.
Učenci 3.c
OŠ Primoža Trubarja
LAŠKO
Počitnice na odru
Zadnji dan pouka smo bili vsi
srečni, saj so bile pred vrati po-
čitnice. Pogovor s prijateljicami
je nanesel na temo o delu med
počitnicami. Imela sem veliko
zamisli, kaj vse bom počela.
Bilo je  ponedeljkovo jutro.
Vstala sem zgodaj, saj sem se
selila prvega trenutka na odi
Tovarišica nam je razdelila vi«
in bila sem prav vesela, da nise
dobila glavne vloge. Najprej se
vsi pregledovali in prebirali lii
z vsebino, ter se že veselili ig
nja. Vaje so se pričele. Najprej
nam je zatikalo, toda z vajo sn
tudi to težavo odpravili. Igra
glavnih vlog so se v igranje z«
vživeli in nekateri so se poču'
kot pravi profesionalci. Čas je'
tro minil, odšli smo domov z H
lo več znanja o gledališču, f
dobno je bilo tudi naslednje d
Vsak dan na odru je bil pomen
nejši, saj smo vedno kaj več P
deli in se naučili. Vaj za našo 'i
še ni konec, vanjo bomo mo"
vložiti še veliko truda in upa"
da ta trud ne bo zaman.
LUCIJA LEVA.f
OŠ Edvarda Kardei
SLOVENSKE KONJI^
2e znam učiti
Majhna sem še, a že ral^
šljam, kaj bom postala, ko W
velika. Moja skrita želja, je, da
bila učiteljica. Včasih pridni
k meni prijateljici Katarina in''
mara. Igramo se šolo. Jaz ^
pogosto učiteljica. Pridruži'
nam tudi moja sestra Mojca- *
ko smo potem štiri in se igra'''^
Vesela sem, ker sem jih nau^^
šteti do trideset in pisati šte^''
do pet, ter napisati svoja itne^.
To meje pritegnilo k temu po''
cu. Vidim našo učiteljico,
se trudi, da nas česa nauči.
sih ji je hudo, ker se mora
nad nami.
BARBARA PADUŠEK, \
OŠ Edvarda Kard«
SLOVENSKE KONJI*^
Alf nagrajuje
Srečni dobitnici Alfove nagradne igre sta bili: Karmen
Pirh, Cesta v Lokrovec 26, Celje in Nataša Maček, Valentini-
čeva ul. 41, Laško. Čestitamo! •
Atkina zanica
- RIBA, RACA, RAK
- KRAVA, KOZA, KOKOŠ
- JELEN, JAZBEC,-
Vsaka skupina besed je sestavljena po nekih zakonito-
stih. Pozorno preberi prvi dve skupini, potem pa
dopolni tretjo skupino. Katero od teh treh besed boš
vpisal na črto: JEZ, JEGULJA, SRNA?
Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3/a, 63000 Celje, do torka, 23. aprila 1991.
Rešitev prejšnje Atkine zanke je 15, ker ni mnogokrat-
nik števila 4.
Nagrado dobi: Barbara HRAPOT, Lahovna 20/a, 63000
Celje.
6LASBA.
18. APRIL 1881 - STRAN 21
zaljubljen v
frajtonarico
^ Leslak zanje nove uspehe
Isvoiimi Brati iz Opiotnice
pj.gd sedmimi leti so se kot
met pojavili na področju
''""ače glasbe Bratje iz
ffotnice, ki jih vodi Tine
hJsiak- Čeprav smo do ta-
bih navajeni poslušati
Salca in Fante s Praprotna
^ante z vseh vetrov, pa so
^tie iz Opiotnice prinesh
Sekaj novega v svet domače
Lbe. To so spoznali tudi
Lbitelji te zvrsti glasbe in
"jih zato tudi takoj sprejeh.
Bratje iz Opiotnice so začeh
-magoviti pohod po Sloveni-
festivalih pa so pobirali
■' -ade, kot da bi obirali sa-
edi najbolj rodovitne
Kni. Čeprav so bili v začet-
V pravi anonimnosti in
; botrov, to ni motilo njih
p poslušalcev, da so zaradi
irijetne glasbe našli skupen
ezik in prijateljstvo.
»Zadovoljni smo s tem,
ar smo dosegh,« mirno po-
,e vodja ansambla, vedno
lasmejani Tine Lesjak.
.Vendar s tem se ne zadovo-
jujemo in gremo naprej. Tik
ired zdajci je naša nova ka-
£ta Strički, na kateri so med
Irugim tudi zmagovalne me-
odije z lanskega festivala na
»tigu. Pri izdaji kasete se je
ekoliko zataknilo, vendar
pam, da to ne bo motilo po-
lušalcev in naših prijateljev,
jicer pa ne počivamo, kajti
iribližujeta se festivala
išteverjanu in na Ptuju in
otrebne so nove melodije,
daj nam ne gre več toliko
1 nagrade, kot za ponoven
ik z občinstvom.«
Pred Brati iz Opiotnice je
jporna sezona. Ob izidu ka-
ste bodo pripravili nekaj
romocijskih koncertov. Pr-
;ga v Oplotnici, ostale
Vojniku, Cerkverijaku,
Inski gori, Mengšu in še
je. Nastopili bodo na Oplot-
uški noči, ko se bo z njimi
•redstavila obnovljena sku-
«na Pohorje ekspes. Kmalu
ebo začela sezona veselic in
■ine Lesjak kljub krizi ne
■uti pomanjkanja nastopov,
3j so ga organizatorji - gasil- ,
lovci in drugi - že zasuli
ponudbami za igranje. 2.
»aja bodo nastopili v Avstri-
' kjer se bo zbralo veliko
lenažerjev, tako da se obeta
rodor v tujino, čeprav naj-
raje igrajo doma. Avgusta
gredo v Švico, po novi kaseti
bodo pripravili samostojno
televizijsko oddajo.
In kakšne so Tinetove
želje?
»Največja je, da bi občin-
stvo še naprej .spremljajo in
uživalo ob poslušanju naše
glasbe, to je tria in vokalnega
večglasnega petja.«
Novosti v ansamblu?
»Še vedno igramo v takšni
zasedbi, kot smo začeli. To-
rej je novost samo ta, da smo
postali težji, kajti basist, ki je
imel prej 125 kg, se je zredil
za pet kg in jih ima zdaj 1301«
Zdaj doma pripravljajo no-
ve melodije, da bi morda
osvojili še kakšnega Zlatega
Orfeja na bližnjem ptujskem
festivalu, pa čeprav nagrade
niso več v prvem planu.
TONE VRABL
Tine Lesjak je zaljubljen
v svojo frajtonarico, s kate-
ro je pred leti tudi dvakrat
zmagala na srečanju na Lju-
bečni. Zdaj tja vsako leto
pripelje nekaj harmonikar-
jev, ki se »pilijo« v njegovi
šoli in tako bo tudi letos:
»Na letošnjem srečanju na
Ljubečni bom predstavil
šest harmonikarjev, največ
pa si obetam od desetletne
Mojce Črešnari iz Opiotni-
ce, ki bo brez dvoma pravo
presenečenje.«
Deset novih
poifinaiislov
v soboto seje pred pol-
no zdraviliško dvorano
v Laškem predstavilo
osemnajst »frajtonarjev«,
na izbirnem tekmovanju
za Zlato harmoniko Lju-
bečne. Odlična organiza-
cija, ki jo je vodila Silva
Brod iz Zdravilišča in do-
bro igranje je navdušilo
obiskovalce, med kateri-
mi so bili tudi gostje iz
sosednje Avstrije. Med
tekmovalci sta bila tudi
lanski zmagovalec zlate
harmonike Zoran Zorko
in dobitnik plakete Avgu-
sta Stanka Domen Jevše-
nak. Med nastopajočimi
pa so bili tudi številni
mladi harmonikarji. Ne-
kateri so se prav v La-
škem prvič predstavili
občinstvu. Tako je prvič
nastopil tudi Andrej Na-
raks iz Vojnika.
Komisija tako ni imela
lahkega dela. Čeprav je
organizator predvideval,
da se bo v polfrnale uvr-
stilo pet do osem harmo-
nikarjev jih je komisija
uvrstila deset. To odloči-
tev so člani komisije ute-
meljili z dobrim igranjem
nastopajočih, kije bilo ze-
lo izenačeno. Med nasto-
pajočimi jih je v preteklo-
sti že kar sedem osvojilo
plakete v fmalu Zlate har-
monike. Med polfinahste
so se uvrstili: Stanko Mi-
kula, Aleš Jelen, Slavko
Pepelnjak, Simon Mla-
kar, Mitja Gobec, Domen
Jevšenak, Zvone Krivec,
Slavko Videč in Zoran
Zorko.
Izbirno tekmovanje
v Laškem je bilo prvo le-
tos na slovenskih tleh. Pr-
vo je bilo 18. 2. v Nemčiji.
Naslednja pa bodo še 26.
maja v Termah Zreče,
Novem mestu. Slovenj
Gradcu, Dornavi, Murski
Soboti, Sevnici, Sežani,
Kranju. Finale bo 1. sep-
tembra.
M. B.
Žarnica za boliši jutri
Lačni Franz in Predin so lačni koncertov
Pred dnevi je bilo v In-
terclubu v Preboldu zelo ži-
vahno. V gosteh je bila ma-
riborska skupina Lačni
Franz, ki je zadnje čase ne
slišimo prav pogosto. Vzrok
temu je gotovo delo za novo
kaseto, ki bo predvidoma
izšla jeseni. Zoran Predin
pa je zelo zaposlen s pisa-
njem glasbe za slovenske
nime.
S svojim nastopom so do-
dobra ogreli publiko, čeprav
je bilo vzdušje sprva bolj mr-
tvo. A Predin ne bi bil Pre-
din, če publike ne bi znal
spraviti na noge. Stene so se
tresle, ko so igrali in peli,
s pomočjo občinstva seveda.
Kdo pa ne pozna Praslovana,
pa Sirene tulijo... Njihov na-
stop je bila prava popestritev
sicer mrtvega nočnega živ-
ljenja na našem koncu Slo-
venije. Za tiste, ki nas v Pre-
boldu ni bilo, pa kratek zapis
pogovora z Zoranom Pre-
dinom.
Kakšna je naša publika?
Zelo se je spremenila. Ne-
koč se je poslušala izključno
tuja glasba, danes pa se po-
sluša tudi domači ročk. Tisti,
ki poslušajo Lačnega Fran-
za, so čustveni in pametni
ljudje. Pišemo pesmi za nam
sorodne duše, ki pa jih je vse
več.
Konkurenca?
Naš bend je nima; ne
v glasbi, ki jo igramo. Smo
zelo samosvoji.
Odstopate od časa v kate-
rem živite?
Ne, živimo življenje po-
dobno drugim, saj smo tudi
mi samo ljudje.
Je Zoran Predin veren
človek?
Če bereš moja besedila,
mogoče to misliš. A sem ne-
vezan na ideologijo. Verja-
mem v prerojenje.
V svojih besedilih se nor-
čujete iz preteklosti.
Ja, vendar v še dopustni
meji. V šoli nam je včasih
parala živce ideologija o ide-
alnr vojskr..., danes pa so
prišle na dan tudi druge
»resnice in novice«.
Kaj pa sodelovanje s To-
netom Partljičem in Vla-
dom Kreslinom?
S Tonetom smo za televizi-
jo posneli pop satiro in to je
bilo vse. Z Vladom pa sva
stara prijatelja in na željo
drugih sva izdala tudi knjigo
z besedili pesmi, ki jih poje-
va. Knjiga je bila razproda-
na, pripravlja se že drugi po-
natis.
Želje?
Da bi nastopal na čim več
koncertih, kjer lahko kon-
taktiram z ljudmi. Nastopa-
nje v diskotekah mi ni pre-
več všeč. Sicer pa prideva
z Vladom v začetku maja
v Celje, kjer bova imela kon-
cert v Narodnem domu. Ko-
nec maja pa pridem tja še
s svojo skupino.
Člani skupine?
Mirko Kosi - klaviature,
Andrej Pintarič - bobni. Zo-
ran Stjepanovič - bas, Milan
Prislan - kitara in Zoran Pre-
din - vokal.
MOJCA KAPUS
Podjetje Euro-trade d. o. o.,
Partizanska 31,
63210 Slovenske Konjice
išče
kreativne osebe za opravljanje naslednjih del:
vodja komerciale (domači trg)
- sposobnost vodenja, koordiniranja in komunici-
ranja
- višja ali visoka šola ustrezne ali sorodne smeri
- interes za delo s tujimi poslovnimi partnerji
- nastop dela: 15. 5. 1991
komercialist
- delo na terenu, prodaja lastnih proizvodov in arti-
klov iz uvoza:
- delovne izkušnje na podobnih delih
- nastop dela: 31. 5. 1991
Kandidati bodo sklenili delo za nedoločen čas, pod
točko 2. lahko tudi pogodba o delu. Prosimo, da
pošljete svoje pisne ponudbe na gornji naslov naj-
kasneje v 15 dneh. Kandidati bodo obveščeni o ust-
nem razgovoru v roku 5 dni.
Predlogi za lestvico tujih melodij:
CHILD SUPPORT, ALIMONV- RAY CHARLES
WELL, DID YOU EVAH - DEBORAH HARRY AND BLONDIE
Predlogi za lestvico domačih
zabavnih melodij:
DAJ OBUCI LEVISICE - DANIEL
VRAG NAJ TE VZAME - CALIFORNIA
Predlogi za lestvico narodnozabavnih
melodij:
čE BI LJUBEZEN - ŠALEŠKI FANTJE
KJE STE LEPI ČASI - BLEJSKI KVINTET
Nagrajenca: Leon Zupančič, Zdraviliška 11, Lašl<o
Ksenija Honigman, Ozl<a ulica 1, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
22. STRAN - 18. APRIL 1991
ZA RAZVED,^,
Konferenca učiteljev
angleščine iz vsega sveta
Exeter 91
v začetku aprila se je več
kot 1500 učiteljev zbralo
v majhnem angleškem me-
stu Exeter na 25. redni letni
konferenci Mednarodne zve-
ze učiteljev angleščine kot
tujega jezika lATEFL (Inter-
national Association of Teac-
hers of Enghsh as a Foreign
Language). Več kot 400 pre-
davateljev je predstavilo
svoje delo na enournih pre-
davanjih, seminarjih in va-
jah; predzadnji večer pa je
britanski BBC organiziral
debato o novih smereh, ki jih
je ubrala metodika pouka
angleščine. Vodil jo je Barry
Tomahn, avtor tudi v Slove-
niji znane televizijske serije
angleščine za najmlajše Muz-
zy in Gondoland. Udeleženci
razprave so se strinjali, da se
letošnja konferenca v marsi-
čem razhkuje od prejšnjih
srečanj. Zaradi opaznih poh-
tičnih sprememb v Vzhodni
Evropi, je bilo med udele-
ženci prvič opazno več učite-
ljev angleščine iz Madžarske,
Češkoslovaške, Poljske in
Sovjetske zveze - Jugoslova-
ni (med njimi v manjšem šte-
vilu tudi Slovenci) smo že od
nekdaj predstavljali svoje
barve na srečanjih lATEFL.
PISMO IZ
LONDONA
Tudi vsebinsko se je letoš-
nja konferenca nekoliko raz-
hkovala od prejšnjih: zelo se
je povečalo zanimanje za
slovnico, do katere so se uči-
telji v zadnjih dveh desetlet-
jih izrazito mačehovsko ob-
našali. Pomembnost oziro-
ma nepomembnost slovnice
pa je bila tudi rdeča nit veli-
kega dela letošnjih teoretič-
nih razprav. Preden pregle-
damo nove poti razvoja me-
todike poučevanja anglešči-
ne, ki se šele kažejo na ob-
zorju, se na hitro sprehodi-
mo po polpretekh zgodovini
vede, ki to še ni, pa bi rada
bila, vede, ki se bo imenova-
la poučevanje angleškega
jezika
Začetki
Pred več kot tridesetimi
leti  so  poučevanje jezika
enačili s poučevanjem slov-
nice. Študentje so dobili ne-
šteto vaj, skozi katere so se
bolj ali manj uspešno prebi-
jali in ob njih skoraj odkrito
trpeh. Učitelj jih je najprej
seznanil s pravilom, jih opo-
zoril na posebnosti, nato pa
jih je zasul s primeri. Zaple-
tene razlage . so bile vedno
v materinem jeziku in pri
vsem skupaj je šlo bolj za
razglabljanje o tujem jeziku
kot za samo uporabo tega je-
zika. Čeprav so mukotrpni
časi slovnice v najsurovejši
obhki minili, je prastrah
ostal in še danes se ljudje ob
besedi »slovnica« običajno
spomnijo samih neprijetnih
stvari.
Petdeseta leta
Sredi petdesetih let se je
razvil drugačen pogled na
poučevanje in s tem tudi na
slovnico: namesto da bi jezik
drobili na samostalnike, pri-
devnike in tako dalje ter
obravnavali vsak del pose-
bej, je avtor znanega slovarja
»Advanced Learner's Dicti-
onary of Current English«
A. S.Hornby opozoril, da so
pomembni predvsem stavč-
ni vzorci (način, kako so se-
stavljeni stavki), ne pa posa-
mezne besedne vrste. Tako
so stavki prišli v ospredje tu-
di pri poučevanju slovnice.
Šestdeseta leta
v šestdesetih letih so po-
stali učitelji kreativnejši: na-
mesto gohh dejstev, pravil in
od vsepovsod iztrganih pri-
merov so začeli slovnico pri-
kazovati v kontekstu. Spora-
zumevanje je bilo še vedno
nekaj obrobnega in - v pri-
merjavi z mogočnostjo slov-
nice - tudi nepomembnega.
Tako se je na primer lahko
zgodilo, da je vestni učenec
sicer poznal vse oblike neke-
ga nepravilnega glagola ali
pa bi tudi sredi noči vedel,
kako se tvori pretekli čas, ni
pa se znal spontano odzvati
Piše MOJCA BELAK
na preprosto vprašanje »Ka-
ko ste kaj?«.
V tem času so kakor gobe
po dežju vzniknili številni
novi pristopi in metode; med
drugim sta v razred prodrla
magnetofon in kasetofon; za-
čelo se je delo v fonolabora-
toriju. Načrti so bili veliki in
široko zastavljeni, žal pa se ,
pretirana uporaba kasetofo-
nov ni obnesla tako, kot so
pričakovali in avtomatizira-
nje slovničnih struktur z je-
zikovnimi vajami ali drili, ki
so jih študentje papagajsko
ponavljali za glasom na tra-
ku (kot na primer tečaji
2000S), je kmalu postalo pre-
cej nepriljubljena jezična te-
lovadba.
Sedemdeseta leta
Sredi sedemdesetih let je
v poučevanju prevladal od-
por proti slovnici. Razvil se
je komunikacijski pristop,
ki je slovnične strukture in
besedišče potisnil na stran-
ski tir, vso pozornost pa je
posvetil - kakor pove že sa-
mo ime - komunikaciji. Če-
prav je bila zamisel dobra, jo
je v začetku pokvarilo očitno
pretiravanje s preteklo meto-
diko preobjedenih teoreti-
kov, ki so dobro staro slovni-
co povsem izgnali iz svojih
učbenikov. Pomembno je bi-
lo samo dojemanje, ne pa tu-
di razumevanje.
Komunikacijski pristop pa
je prinesel v metodiko angle-
škega jezika tudi veliko no-
vega in dobrega; med dru-
gim je spremenil odnos tv,
učiteljem in učencem,
telj se je iz predavatelja j^'
levil v svetovalca, ki učen
samo vzpodbuja in usm3
imel pa je - oziroma še vp*
no ima - v rokah učni na^'
ki mu mora tudi bolj ali t^.^
verno slediti.
In kam naprej?
Zdaj, v začetku devetdes
tih let, se spreminja tudi \
so poudarih poznavalci t
konferenci v Exetru. Vse n
membnejši postajajo p^^^
učenci in njihovi interes
vedno bolj se uveljavlja u
manistični pristop, štij
dentje sami odločajo, kaj
bodo učili, v preteklih dvej
desetletjih tako prezirana^
prezrta slovenica pa se v
koliko spremenjeni oblji;
vrača v učbenike in razred^
Namesto iz konteksta iztrg;
nih stavkov so slovnični
strukture zdaj skrite v tel;
stih, ki so pisani v oblii
dnevnika, pisma, dialoga, p;
tudi kviza ali celo horoskt
pa. Temeljni smoter pouč(
vanja je komunikacija, ki p
deloma temelji na slovnici,
Takšen je torej trend, kij
zajel britanske jezikovne ši
le in ki ga je med drugin
predstavil tudi pisec slovn
in učbenikov Louis Alexai
der na 25. redni letni konf
renči Mednarodne zveze ui
teljev angleščine kot tujei
jezika v Exetru; vprašanje]
je, seveda, koliko časa 1
preteklo, da ga bodo spreji
tudi drugod po svetu.
NOVO: Prodaja (tudi staro za novo)
Man, Mercedes, Ra-ba,
Same, Zetor, Torpedo in
gradbena mehanizacija.
ŠE VEDNO: Servisiranje, kleparjenje, ličenje in pro-
daja vseh rezervnih delov.
ŠENTRUPERT, telefon: 701-392
Odpiralni čas: 6.-14. ure (servis)
8.-15. ure (rezervni deli in prodaja).

Gospodarska kriza je
posledica - prehitre-
ga pretvarjanja tova-
rišev v gospode.
Za uresničitev gesla
»Turizem smo ljudje«,
moramo najprej po-
stati - ljudje.
Ni ravno naključje, da
imata enako začetni-
co besedi - koritni-
štvo in kriza.
Nič čudnega, da je
umetnost v Hnančni
krizi - na odgovornih
mestih so »slike brei
okvira«.
MARJAN BRADAČ
1. nadaljevanje
Kaj smo počeli? Ne, nismo
spali. Že prvi dan smo se od-
pravili v mesto. Po »pločni-
ku, ki ga ni«, kar ob cesti, po
kateri drvijo avtomobili po
nepravi, levi strani ceste,
smo se spustili z grička proti
centru, od katerega nas je lo-
čil le velik mestni park, prav-
zaprav bolj travnik, z ogrom-
nim spomenikom. Mesto kar
vrvi od življenja. Stražarji,
askariji, ki stražijo banke in
draguljarne, opremljeni s če-
ladami, sedijo na visokih,
barskim podobnih stolčkih
ali slonijo ob vratih. Trgovi-
ne Bata, čistilci čevljev, še
adidaske so pripravljeni oči-
stiti. Otroci, modri šolski pu-
loverji jim vise do kolen, pre-
luknjani kot rešeta, zbirajo
prispevke »za novo šolo«. Ja-
noš se ni mogel upreti njiho-
vim prosečim očem... Gne-
ča, vrvenje, povsod prodajal-
ci časopisov. Dnevnike pro-
dajajo kar na križiščih. Ko
kolona avtomobilov obstoji,
se pretaknejo med njimi in
skozi okna ponujajo sveže
časnike. Indijske trgovine,
pri blagajni ali na posebnem
stolčku za pultom sedi Indi-
jec, sicer pa so ostali proda-
jalci črni. »Turistični agen-
ti«, ki kar na ulici ponujajo
safarije: »Rafiki, my friend!
You want safari? Hočete na
safari?«
Pa razkošni hoteli in so-
dobni trgovski centri. Bhšč
in črna revščina.
Zares nekaj posebnega pa
je tržnica. Prvotno so name-
ravali zgradbe, ki danes
predstavljajo tržnico, upora-
biti za letalske hangerje, po-
tem pa so si premislili in ta-
ko danes namesto letal v njih
stojijo stojnice. A bolj kot
hangarju je podobna amfite-
atru, z visoko galerijo, ki teče
okoh kockaste sobe, visoko
nad tlemi. Hodiš lahko le po
ozkem hodniku med trgovi-
nicami, natlačenimi z ljud-
mi. Najprej, ob vhodu, so
stojnice s cvetjem. Ogromni
šopi cvetja v vseh barvah.
Berači, večinoma skrivljenih
nog, pohabljeni, po kolenih
prilezejo do turistov, cukajo
te za rokave, za hlačnice,
okorno lezejo za tabo... Ža-
losten kontrast razkošnemu
cvetju. Zaželiš si, da ne bi
našel tega kraja.
Razen tega imaš takrat, ko
tržnico prvič vidiš, ves čas
občutek, da te bodo zdaj zdaj
oropah. V nepopisni gneči te
napadajo prodajalci z različ-
nih stojnic. Ponujajo zapest-
nice, torbe, slike, zelenja-
vo... Spremljajo te kot
grozd, vabijo k svojim trgo-
vinicam. Samo popolnoma
ravnodušen pogled in molk
jih odženeta. Izgovor, češ, ni-
mam časa, nimam denarja...
ne vzamejo zares. Stojnica
z zelenjavo je na tej tržnici
samo ena, a zato toliko bolje
založena. Kokos, papaje,
mango, pasijonke, iz katerih
delajo odhčen sok, avokado,
ananas, predvsem pa bana-
ne. Zelene, rumene, skoraj
bele, majhne kot fižolovi
stroki, kakršne hočete. Pa
različni oreščki, tudi kash-
nuts, veliki ledvičasti orehi,
ki jih pridelujejo ob obali...
Na tržnici pa prodajajo še
druge stvari, tudi torbe in ce-
karje iz sisala, ki jih delajo
ženske po vsej Keniji. Vla-
kna dobe iz kaktusov, agav,
ki jih goje na vehkih planta-
žah v dolini Rift. Cvetove, ki
so visoki nekaj metrov in so
videti skoraj kot drevesna
debla, posekajo, vlakna, ki
jih dobe iz njih, posušijo in
pobarvajo, nato pa iz njih
pletejo torbe. Ena se zapira
drugače kot ostale, druga
ima lepšo kombinacijo
barv... Povsod po mestu
lahko srečaš ženske s temi
cekarji v rokah, od tistih, za-
vitih v rute, kitenge, do iz-
brano oblečenih dam.
»Urša, si boš kupila
cekar?«
Fantje so izzivah, češ, žen-
ske se ne moremo upreti
skušnjavi kupovanja, kadar
gre za nepotrebne stvari,
so nam všeč.
»Ne, danes še ne. Zanalaš
ne.«
V tednu dni Nairobija sm
imeli dovolj časa, da sm
obiskah Slovenki, kateri
naslova smo imeli s seboj, ?
vsak primer, in smo jiri
prenesli pozdrave od dorni
Nobene od njiju nismo pr*
zares poznali, a sta nas po|
dravili kot stare znance. ^
ja, tudi jaz bi bila po tridesi
tih letih v Keniji vesela vSi
kogar, ki bi ga potepuška k?
prinesla tako daleč na jug'
moje dežele.
Najprej sem poklicala B
leno, nekoč je bila dot
v moji vasi.
»Veš kaj, pokhči še Maji
pa se dobimo pri njej na v<
čerji!«
Majda je njena prijatelji'
tudi Slovenka, s katero S
skoraj hkrati prišli v Ken^
Večerja za dvajset ljud
Malenkost. Malo več se sK*
ha, pa je. Še ena od afriški^
navad. Na mizi je zmeraj
volj hrane za vse goste, ce
če pridejo povsem nepri^
kovano, se jim zdi povse
naravno, da jih povab
k obroku, ki ga imajo
mizi.
Nadaljevanje prihod^

18. APRIL 1981 - STRAN 23
24. STRAN - 18. APRIL 1991

Pomladanska priprava govedi na pašo
Pri gospodarstvih, ki začenjajo prvo le-
to s pašo moramo še predno doseže trav-
na ruša višino 5 cm, živino seznaniti z ži-
co in električnimi sunki pašnega aparata.
To napravimo najbolje tako, da ob hlevu
ogradimo z močno leseno ograjo nekaj
arov zelene površine, znotraj katere na-
peljemo žico električnega pastirja. Ker za
delovanje električnega pastirja ni potre-
ben sklenjen krog, se lahko ta žica slepo
konča. Negativni pol električnega pastir-
ja je preko ozemljitvene sonde vezan
z zemljo, pocinkana žica pa je poziltivno
naelektrena. Ko se žival dotakne žice je
krog sklenjen in žival strese. V izpustu se
živah spoznajo med seboj, vzpostavi se
vrstni red, spozn^o tudi žico in električ-
nega pastirja. Živali iz hleva nikamor ne
preganjamo, temveč preprosto spustimo
iz verig oz. jim odpremo vrata, če imamo
prosto rejo. Živina v hlevu napravi sicer
nekaj škode, vendar je le ta poplačana.
Pod novo pašno sezono moramo vsej
goveji čredi porezati oziroma korigirati
parklje.
Posebno pozornost, predvsem pri paši,
ki je v veljavi za hribovit svet in pri paši
na mokrem svetu je potrebno posvetiti
zaščiti proti endoparazirom. Zato mora-
mo 14 dni pred odhodom na pašo tretirati
živino proti endoparazitom. Za okužbo
z endoparaziti so najbolj občutljive prvo-
pašne živah. Nevarnost okužbe pa se
stopnjuje zlasti v deževnih dneh paše in
proti jeseni, ter na gospodarstvih z veliko
goveje gnojevke.
Pravilen prehod z zimskega
krmljenja na pašo
v vampu prežvekovalcev (govedo, ov-
ce, koze) se nahajajo bakterije, ki so za
vsako vrsto krme, ki jo použijejo poseb-
ne (specifične). Zato moramo počasi pre-
hajati z ene vrste krme na drugo, v našem
primeru iz sena, travne ali koruzne silaže
na nežno pašno travo, k^ti bakterije, ki
razkrajajo zimsko voluminozno krmo
morajo počasi odmreti, njihovo mesto pa
zasedejo nove bakterije potrebne za raz-
gradnjo trave.
Paša na izredno mladi travi n^ bo pri-
sotna le v pomladnem času, ko ustvarja-
mo stopničasto rušo, kasneje pa naj bi
pash na travi visoko 15-20 cm.
Na ta način smo živino počasi privadih
na pašo, poleg tega pa smo tudi zavrli
tako imenovano »eksplozijo« rasti travne
ruše v zgodnjem pomladanskem času in
smo tudi ustvarih stopničasto rušo za pa-
šo v prvem obhodu. Tako se pašna trava
počasi vriva v zimski obrok.
Prehod na pašo iz zimske prehrane na
mlado travo najlažje opravimo z živalmi
iz hlevov s prosto rejo in s travno silažo
v zimskem obroku.
Prehod na pašo iz zimske prehrane na
letno prehrano lahko opravimo tudi s po-
močjo oz. s pašo ozimne krmne repice
»PERKO«, ki nam kot prva zelena rastli-
na v naših razmerah daje odhčno krmo že
na koncu marca - začetku aprila. V jesen-
skem obdobju pa lahko pašo podaljšamo
s krmnim ohrovtom »STARŠKI«.
Tudi z različnim "časovnim razporedom
gnojenja z dušikom si lahko ustvarimo
stopničasto travno rušo. Par čredink
pognojimo z dušikom prej kot ostale in
tako na njih začnemo hitreje pasti.
S pravilnim počastnim prehodom iz
zimskega obroka na pašno travo smo
preprečih padec tolšče ah pa pojav drisk
pri živini.
V času prvega obhoda je pomembno
pokladanje živini rudninskih mešanic, ki
vsebujejo zadostne količine magnezija in
natrija.
Vse krave so po molži žejne, s^ z mle-
kom izgubijo veliko količino tekočine, ki
jo morajo nadoknaditi, zato pri načrtova-
nju pašnika ne smemo pozabiti na vodo.
Rešitve za ureditev nap^anja živine so
različne pač glede na pogoje in možnosti,
ki jih gospodarstvo ima. Imamo lahko
cisterno z napajalnikom, ki jo lahko pre-
mikamo za živino iz čredinke v čredinko.
možno je tudi napajanje ob vstopu oz.
izstopu v hlev, uredimo lahko tudi napa-
janje v potoku vendar moramo teren utr-
diti ter s posebno ogrado preprečiti, da bi
živina vodo kaUla in v njej blatila.
ZŽV Celje
Tatjana Pevec dipl. ing. agr.
VI sprašujete,
strokovnjak svetuje
Irena iz Prebolda sprašuje: »Slišala
sem, da ima rad fižol nekatere rastline,
drugih pa sploh ne mara. Mi lahko po-
veste, kako ravnati?«
Ida Tepej: »Nizek fižol je prišel k nam
iz Srednje Amerike. Tam je vehko svetlo-
be, pa tudi toplote. Fižol je rastlina, ki ne
prenaša svežega hlevskega gnoja. Za so-
sede ima rad solato, krompir in koren-
ček. Nizek fižol kali pri temperaturi od 12
do 15 stopinj Celzija. To je v naših razme-
rah konec aprila ali v začetku m^a. Rabi
torej topla tla. Sadimo ga v vrste. Vrste
dvakrat med rastjo na rahlo ogrnemo,
osipamo. Med vrstami naj bo pol metra
prostora, v vrsti pa polagamo zrna dva do
štiri centimetra narazen, če imamo slabo
seme. Če pa kupimo dobro kalivo seme,
ga polagamo bolj na redko, na štiri do
šest centimetrov. Na šest centimetrov bo
tedaj vzniknila in zrasla ena rasthna. Ni-
zek fižol sadimo plitvo, od dva do štiri
centimetre.
Če želimo imeti vse poletje pridelek
svež in mlad, sejemo nizek fižol vsakih
štirinajst dni. Nazadnje junija meseca.
Nizek fižol rabi od tedaj, ko ga posejemo
pa do ted^, ko naredi prvi strok, okrog
sedemdeset dni. Torej je prav, da ga na-
zadnje posejemo sredi junija, ted^ bo
zrel za stročje septembra. Nizek fižol rabi
vlago v tleh. Zato ga je treba pogosto
zalivati. Ne prenaša suhega zraka. Ce je
leto suho in vroče, bomo imeh slab pride-
lek. Nizek fižol dobro uspeva za vsemi
vrtninami, le za fižolom in grahom ne.
Tudi za sojo ga ni treba saditi. Ker pa soje
v naših razmerah ne sejemo pogosto, se
bo težko primerilo, da bo kdo sejal fižol
za sojo. Ko že govorimo o soji, n^ povem
še svojo izkušnjo. Preizkusila sem enajst
sort soje. Pravočasno dozoreva pri nas le
sorta z imenom mapple arrow. Ta je zelo
zgodnja in dozori v septembru. Soja zah-
teva več toplote kot fižol. Od stročnic
zahteva še najmanj toplote bob. Bob je
dober, dokler je zrno zeleno, potem pa ne
več.«
MODNI KLEPEl
Pripravijo
VLASTA CAH'ŽEROVNlk
v našem uredništvu od po-
nedeljka naprej čakajo na-
grade izžrebanke meseca
marca, ob unikatnem, ročno
pletenem puloverju Vlaste
Cah-Žerovnik so tukaj še
štirje, ročno poslikani svileni
šah, ki bodo kot modni do-
datek popestrili prenekatero
oblačilo.
Sicer pa Vlasta Cah-Žerov-
nik opozarja na dvonamen-
skost svilenih, ročno posli-
kanih šalov. Prav dobro se
namreč obnesejo tudi kot
okrasek na steni v vašem sta-
novanju, le da je potrebno
potem spodnji in zgornji rob
svile obtožiti (najbolje) z le-
senimi paličicami. Sicer ■
so šah poslikani, in to S
barvnih željah izžreba,
a v slogu op-arta in n^gu
alnejših barvnih zakonj
stih prihajajoče mode.
V današnjem modnem ki
petu pa naša modrra sv^
valka Vlasta Cah-Žero\'^
nadaljuje z obljubljeno ser.
nasvetov za oblačenje wJ
ki jih težijo odvečni kilog>
mi. Za hujšanje, pravi Vj
sta, ni vedno potrebna stroj
dieta in telovadba, včasih.;
da kakšen kilogram izgut
tudi vizuelno, s primerno
biro oblačil, torej.
Uredništ,
BIOENERGETIK ODGOVARJA
Posledice prometne
nesreče
Leta 1985 sem doživel tež-
ko prometno nesrečo. Ko
sem se s kolesom peljal iz
službe, me je na poti povozil
vinjeni voznik osebnega av-
tomobila. Po večletnem
zdravljenju sem bil pred
dvema letoma upokojen kot
invahd I. kategorije z osem-
desetodstotno telesno okva-
ro. Priklenjen sem na inva-
hdski voziček in odvisen od
tuje pomoči. Gospoda Kneza
prosim da se seznani z mo-
jim primerom in da me obiš-
če na domu ter mi vsaj poiz-
kusi delno pomagati.
Jure Magič
iz ŠkoQe vasi
Odgovor: Upanje daje člo-
veku smisel življenja in elan.
Vaše stanje je zastarelo, ven-
dar bi vam lahko delno po-
magal. Dalo bi se omiliti kr-
če v nogah, ne morem pa ob-
ljubiti, da bi shodili. Poškod-
ba je povzročila hude motnje
in izčrpanost na energet-
skem nivoju ter celičnem se-
stavu. Od tu bova skušala
delovati midva. Zato vas
prosim, da potrpite, da naj-
dem čas ter vas obiščem. In
kaj lahko storite medtem za-
se? Ustvarjajte si vizijo, mi-
selni model vaše prihodnosti
Marjan Knez
v podobo, kakršno si želite.
Naj bo ta vizija vsaj življenje
brez bolečin. Miselno se
osvobajajte svojih težav. Ka-
ko? Tako, kot sem zapisal,
ko se vidiva, bova nadaljeva-
la. Lep pozdrav in močno ve-
ro v izboljšanje stanja vam
želim!
Težave med
nosečnostjo
Sem v osmem mesecu no-
sečnosti, zanosila sem po de-
setih letih zakona. Boli me
hrbtenica, križ, sklepi v ro-
kah in nogah. Tudi podplati
me občasno pečejo in srbijo.
Težave so najhujše ob spre-
membi vremena. Čutim tudi
rahlo vročino v levi nogi.
Vzglavje imam na vzhodni
strani neba.
Ančka Bedek
iz Podvina
Odgovor: Vzglavje na
vzhodni strani neba ne sme
biti! Glava je pozitivni pol ali
Yang, do solarnega pleksusa
(popek), spodnji del pa je ne-
gativni pol ali Vin. Vzhod je
minus, zahod je plus. Tako
se med spanjem v telesu do-
gaja reakcija, ki povzroča
slabo spanje, postopoma pa
tudi bolečine, nevroze, na-
stopajo glavoboli... Po' opi-
su vaših težav sodeč je vaše
ležišče na napačnem mestu.
Potrebno bi bilo tudi opravi-
ti radiestezijske meritve
spalnega prostora, še pose-
bej potem, ko boste imeli do-
jenčka. Svetujem vam tudi
okoli pol ure vsakodnevnega
namakanja nog v slani vodi
(morska sol).
Utrujena
Zelo slabo spim. Zjutraj se
prebujam z oteklimi prsti na
rokah in bolečinami v ledve-
nem delu hrbtenice, boh me
glava, čutim nenavaden pri-
tisk. Imam tudi težave z oč-
mi. Na desno oko zelo slabo
vidim. Občasno vidim dve
sliki. Zdravnik-okuhst mi je
dejal, da se bo stanje le še
slabšalo. Nosim očala. Prila-
gam tudi skico spalnice in
položaja postelje v njej.
Ivanka iz Gorice
Odgovor: Vaše težave izvi-
rajo iz postavitve postelje, ki
leži na vodnem toku. Že sa-
mo če boste spremenili lego
glave, boste spali bolje.
Zdravnikove napovedi pa se
bodo uresničile, če ne boste
nemudoma ukrepali. Oba
z možem torej spremenita
vzglavje, tam kjer imata se-
daj noge, imejta v bodoče
glavo, ravno tako pomaknita
otroško posteljico za pribhž-
no meter proti vratom, z gla-
YO pa naj leži proti zahodu.
Če tega ne boste štorih, bi
lahko imel otrok težave
s prebavo, odvajanjem, ne-
vrozami, slabim učenjem. Iz
spalnice izločite vsa ogleda-
la, lahko jih tudi prekrijete
z naravnimi materiali, radio
z uro pa obrnite v zid, oziro-
ma naj bo od telesa odmak-
njen vsaj meter. Meter od te-
lesa mora biti tudi vsa elek-
trična napeljava. Držite se
nasveta in poizkusite priti
tudi v stik z mano ali kakš-
nim drugim bioenergetikom
v roku štirinajstih dni.
Oii, ti kilogrami!
še vedno smo pri modi in
kilogramih - tistih odvečnih,
ki niso nikomur v veselje, še
posebej pa zdgj, ko so debela
oblačila zamenjala tanjša, v ka-
terih je obilnejšo postavo še
težje prikriti.
Pa odmislite danes tiste bolj
in manj opravičljive vzroke,
zak^ ste predebeli, odmislite
tudi celo vrsto krutih diet, pri-
pomočkov za hujšanje...
Odločite se raje za tisto »vi-
zuelno hujšanje«, ki je nadvse
učinkovito, če poznate nek^
skrivnosti o pravilni izbiri gar-
derobe in modnih dodatkov.
Vsi, ki jih muči višek kilo-
gramov, bi morali brezpogojno
upoštevati vsa.j nek^ »zlatih«
pravil oblačenja:
- preverite upravičenost va-
ših n^ljubših barv - ali vam
resnično tako dobro pristojajo,
ah je to le vaša ideja in navada?
Kričeče, svetle barve s svetle-
čo tkano površino, so nepri-
merne, kajti vanje se lovi svet-
loba ter vas s tem še veča in
širi;
- kljub modi se odrecite ve-
likim cvetličnim ali pikastim
vzorcem, prav tako raznim v
lančkom in bogatim draf
rijam;
- pozabite na strech oprije
in mini modo! Letos so mod
tudi plašči in blazerji polop:
jetega ah trapezastega kroi
Za vas so to idealni kroji, dot
na pa naj bo 7/8. Kombinifii!
jih s klasičnim, v nekcO
položenim krilom!
- vizuelno vas bo zožilo
podaljšalo tudi nekaj sorodu
tonov - temnejši na »kritični!
predelih, svetlejši detalji z na
pičnimi efekti pa n^ bo(
skoncentrirani v prede
okrog vratu;
- »V« - izrez ali razpeta pr
dva gumba na bluzi posta'
prav tako zožita, nikakor pa'
boste zakrili preobilnega P'
nega obsega z ogromnimi ni'
mi ali težkimi svetlečimi ogi
cami.
Nasploh bodite zmerni I
nakitu!
No, o nakitu in ostahh m«
nih dodatkih, ki so, kot ve«
v vsaki modi pika in I, pa P
hodnjič.
VLASi
Bioenergetiku Marjanu
Knezu lahko zastavite
vprašanja pisno, na naš na-
slov (NT&RC, Celje, Trg V.
kongresa 3 a, za bioenerge-
tika), vprašanju pa obvez-
no priložite kupon »bio-
energetik odgovarja«. Mar-
jan Knez vam bo odgovoril
v svoji rubriki v Novem
tedniku. ,
RECEPT TEONA
Kremna luha iz telečjega mesa
Za eno osebo potrebujemo: 3 del čiste kostne ali zele-
njavne juhe, 50 g drobno sesekljanega telečjega mesa, 20 g
riža, žlico kisle smetane, sol in dve žlici opečenih kruho-
vih kockic.
V posodo vlijemo hladno juho in dodamo sesekljano
meso. Damo na ogenj in ko juha zavre, dodamo še riž,
pomešamo in kuhamo pribhžno 20 minut. Nato juho ohla-
dimo, vlijemo v mešalnik in mešamo tako dolgo, da dobimo
gosto in gladko zmes. Vlijemo jo v kožico in segrejemo
toliko, da ne zavre ter odstavimo z ognja. Dodamo še žlico
kisle smetane. Toplo kremno juho ponudimo s kockicami
opečenega kruha.
^^llgljSKI SPORED
18. APRIL 1991 - STRAN 25
^. STRAN - 18. APRIL 1991
TELEVIZIJSKI S|>Q^

18. APRIL 1991 - STRAN 27
eterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
^■ja veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambulanta
male živali je odprta vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
^■iikih) od 8. do 10. ure, ob torkih in četrtkih pa tudi popol-
od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere
•^anizirana v popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233.
JJJERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska služba
°fini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure
»ffiizirana na veterinarskih post^ah v Laškem in Radečah.
jjV^^^tvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
Laško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
ir«^^ ^^žurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
telefon: 731-121.
jJ^TERlNARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na
; '■'narski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
^^nnaijev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure 2jutraj naslednjega
w P.^ je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski
"'^Ji: 751-166
^TERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
ipj?^ je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure,
isleH dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
, ^fijega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna
^ »raznikih. Telefon: 714-144.
J^JERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri-
Postni je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen
17'^aeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa
U i? ^' Do 21. aprila bo dežural Drago Zagožen, dipl. vet.
l^|JUbnega, tel. 841-769, od 22. aprila dalje pa Marjan Lešnik,
. ^^t. IZ Ljubija, tel. 831-219.
tiarJ^^NARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete-
d P^^taji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure
^^Urst'^' ^'^     "'"^ naslednjega dne pa je organizirano
ipl ^^y°- Od 19. do 25. aprila bo dežural mag. Franc Kovač,
' ^^t., ul. Toneta Seliškarja 10, tel. 741-243.
PRIREDITVE
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes, v četrtek 18.
aprila ob 20. uri koncert mešanega komornega pevskega zbora iz
Celja, ki ga vodi Pavle Bukovac.
V razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini bo jutri,
v petek 19. aprila ob 20. uri otvoritev razstave Likovni svet otrok.
Hkrati bo koncert glasbene šole Šmarje pri Jelšah.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v ponedeljek, 22.
aprila ob 20. uri koncert klavirskega dua Dekleva.
V Graflčnem muzeju v Rogaški Slatini je na ogled razstava
starih grafičnih listov v grafični tehniki barvne litografije. Raz-
stava ima naslov Cvetje srednje Evrope.
V Kulturnem domu v Vojniku bo v soboto, 20. aprila ob 19.30
uri letni koncert moškega pevskega zbora France Prešeren iz
Vojnika, sodeloval bo tudi oktet Lokvanj.
V Laškem bodo v sredo, 24. aprila oživili prikaz Zelenega
Jurija vodimo. Prireditev se bo začela ob 9.30 uri.
V OŠ Anton Aškerc v Rimskih Toplicah bo v soboto, 20.
aprila ob 19 uri večer s prof. Dragom Ulago.
V dvorani Narodnega doma c Celju bo v ponedeljek, 22. aprila
ob 19.30 uri koncert komornega orkestra Intermeco z dirigen-
tom Stojanom Kuretom.
V Kulturnem domu Šentjur bo v soboto, 20. aprila ob 20. uri
koncert moškega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev iz Šent-
jurja. Koncert je posvečen 45-letnici delovanja zbora.
V gimnaziji Celje bo v sredo, 24. aprila ob 19. uri eksperimen-
talno gledališče F Gimnazije Celje premierno uprizorilo delo
Jerneje Kolar z naslovom O, sonce, vstani nad našimi srci ali
jutro je njihovo.
V Slovenskem ljudskem gledališču bo danes, v četrtek 18.
aprila ob 15. uri predstava Lewisa CarroUa v priredbi Vita
Tauferja Alica v Čudežni deželi. Predstava bo za abonma 1.
šolski in za izven. Ista predstava bo še jutri, v petek 19. aprila ob
11. uri za abonma 2. šolski. V torek, 23. aprila ob 12. uri za
abonma IV. mladinski predstava Zvezde na jutranjem nebu, ki
jo bodo ponovili še zvečer ob 19.30 uri za abonma torek in za
izven. V sredo, 24. aprila ob 19. uri predstava Svetlane Makaro-
vič Kabaret 91 za abonma V. mladinski in za izven.
V Muz^u revolucije v Celju je do konca aprila na ogled
razstava Življenje na listkih, ki prikazujejo življenje poprečne
slovenske družine v letih 1945-1990. Razstavo je pripravila
delovna skupina kustusov za povojno zgodovino.
V Likovnem salonu Celje je do konca aprila na ogled razstava
akvarelov akademskega slikarja Milana Lorenčaka.
V Narodnem domu v Celju bo v torek, 23. aprila ob 19.30 uri
skupni koncert moškega pevskega zbora KUD Ivan Cankar iz
Celja, ženskega pevskega zbora Skladateji Ipavci iz Šentjurja pri
Celju in moškega pevskega zbora iz Ponikve pri Grobelnem.
V knjižnici Edvarda Kardelja v Celju bo v sredo, 24. aprila ob
18. uri promocija pesniške zbirke Po sledeh, ki je delo osmih
delavcev Cinkarne Celje. Nekatere pesmi bo ob promociji pred-
stavila recitacij ska skupina članov kulturniške skupine Cin-
karne Celje in ansambla KUD Zarja Trnovlje.
V Narodnem domu v Celju bo v sredo, 24. aprila ob 18. uri
proslava 50-letnice ustanovitve OF s kulturnim programom.
V farni cerkvi na Rečici ob Savinji bo v nedeljo, 21. aprila ob
10.30 uri koncet mešanega pevskega zbora Cetis iz Celja.
V Termah Zreče je na ogled razstava likovnih del likovne
skupine Februar, ki jo sestavljajo Alica Javšnik, Zoran Josič,
Dušan Poropat in Ivan Regoršek.
V dvorani Glasbene šole v Velenju bo v sredo, 24. aprila ob
19.30 uri koncert pianistke Heidrun Holtmann.
V Narodnem domu v Celju bo jutri, v petek 19. aprila ob 19. uri
koncert mladinskega in otroškega pevskega zbora OŠ 1. celjske
čete pod vodstvom Sonje Kasestnik.
V hotelu Dobrna bo jutri, v petek, 19. aprila ob 20. uri Celjski
večer z gosti admiralom Stanetom Brovetom, generalpolkovni-
kom Konradom Kolškom in generalpolkovnikom Ivom To-
mincem.
V cerkvi Strmec pri Vojniku bov nedeljo, 21. aprila ob 18. uri
dobrodelni koncert narodnih in umetnih pesmi moškega pev-
skega zbora PD Tone Tomšič in Cerkvenega pevskega zbora iz
Strmca pri Vojniku.
V Kulturnem domu KUD Zarja v Tmovljah bo kr^evni amater-
ski gledališki ansambel predstavil komedijo Toneta Partljiča
Oskubite jastreba.
V avli hotela Dobrna je na ogled prodajna razstava slik iz
divje narave, avtorja Nika Lehrmanna. Razstava je na ogled do
jutri, petka 19. aprila.
V galeriji Leonardo v Celju je do konca aprila na ogled
razstava slikarskih del Rama Sehmoviča.
V hotelu Rubin v Žalcu do konca aprila razstavljata shkarja
Niko Ignjatovič in Srečko Škobeme.
V knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je na ogled razstava
o Mozartu, posvečena 200-letnici njegove smrti.
ROJSTVA
Celje
Rojenih je bilo 24 dečkov in
19 deklic.
POROKE
Celje
Poročil se je en par in sicer:
Borut   MARIC   in   Simona
HEMPT ob iz Celja.
Laško
Poročilo se je sedem parov:
od tega Ferdinand KOVAČ in
Mojca DEŽAN iz Reke pri La-
škem.
Žalec
Zakonsko zvezo sta sklenila:
Matjaž JELEN iz Gomilskega
in M^da HRASTNIK iz Zg.
Roj.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se: Stanislav
ČEBULAR iz Rogaške Slatine
in Berta GORUČAN iz Pustik.
SMRTI
Celje
Umrh so: Ivan GERJOVIČ,
79 let iz Vrhje, Alojzija ŠVEN-
DA, 78 let iz Loke pri Zidanem
mostu, Venčeslava BRODA-
RIČ, 50 let iz Ostrožnega pri
Ponikvi, Janez VRBIČ, 76 let
iz Male dole, Barbara RAS-
NAK, 80 let iz Šmarjete pri Ce-
lju, Viktor KOK, 59 let iz
Kranjčica, Anica GOLEŽ, 52
let iz Šentjurja pri Celju, Janez
GERŠAK, 75 let iz Trebč, Oton
ZAGAJŠEK, 59 let iz Boletina,
Julijana BOGATIČ, 77 let iz
Bezena, Marija BRODEJ, 83
let iz Vitanja, Ivan GRAČNER,
84 let iz Skarnic, Alojzija SI-
TAR, 83 let iz Ljubečne, Jožef
ŠKOFLEK, 83 let iz Lindeka,
Martin BARIČ, 69 let iz Orešje
Humsko, Frančiška VIŠNER,
57 let iz Laškega, Bernard TIČ,
70 let iz Zreč, Martin SLAP-
ŠAK, 65 let iz Telč, Martin ZI-
DANŠEK, 80 let iz Hotunje, in
Terezija KUCHBAVCH iz
Celja.
Laško
Umrli so: Karohna KOŽAR,
84 let iz Vrhova pri Radečah,
Franc HIRŠEL, 79 let iz Ra-
deč, Ludvik LAMPRET, 56 let
iz Zidanega mosta, Ana GO-
DUNC, 62 let iz Brunške gore,
Marija JURGELJ, 81 let iz
Gračnice, Ana RAZBORŠEK,
81 let iz Male Grahovše, Jožef
PERKO, 34 let iz Zgornje Reči-
ce, Leopold OJSERŠEK, 87 let
iz Dola pri Laškem, Anton
SKUTELJ, 53 let iz Ojstra,
Martin OBLAK, 74 let iz La-
škega, Frančiška ŠANTEJ, 72
let iz Sela nad Laškim in Ana
JENČIČ, 76 let iz Spodnje Re-
čice.
Žalec
Umrh so: Fihp-Jakob SVET,
83 let iz Ločice, Jožef KO-
PRIVŠEK, 79 let iz Vranskega,
Štefanija VIDEMŠEK, 52 let iz
Lipja.
Šmarje pri Jelšah
Umrh so: Alojzij BOSNAR,
62 let iz Veternika, Franc RO-
VAN, 78 let iz Sp. Gabernik,
Janez ANDERLUH, 82 let iz
Tekačevega, Ladislav SMOLE,
61 let iz Škofije in Ivan ŽIVIČ-
NJAK, 34 let iz Irja.
TRŽNICA
S solato kupiš tudi vodo
Na celjski tržnici je dovolj zelene solate, kjer prevladuje kri-
stalka. To je pri večini prodajalcev možno kupiti močno prepo-
jeno z vodo, kar pomeni, daje solata krepko težja in tudi dražja.
V tem tednu se je pocenil paradižnik, ki je zdaj po 70-80,
dovolj pa je že rdeče redkvice po 10-30 din šopek in jagod,
katerih košarica stane 30 ah kilogram 180 din.
28. STRAN - 18. APRIL 1991


18. APRIL 1881 - STRAN 28
30. STRAN - 18. APRIL 1991
MALI 05j^

18. APRIL 1991 - STRAN 31
32. STRAN - 18. APRIL 1991

NOČNE
CVETKE
• Osmi april, nek^ čez
osmo uro, torej med delov-
nim časom, v Cestnem po-
djetju Celje. Od tam so na po-
licijo spročili, da nek delavec
razgraja in da mu ni nihče
kos. Milan S. iz Celja si je
v času gomiljenja tehnolo-
ških viškov zares veliko pri-
voščil. Ker je delovno mesto
dandanašnji zlata vredno, mu
priporočamo, da svoje aktiv-
nosti med šihtom koristneje
izraža. Zaenkrat bo šel le
k sodniku za prekrške.
• Ponedeljek je bil sploh
zelo ploden. Tega dopoldne-
va je, kdo ve zaradi česa, raz-
ganjalo Cvetko B., ki se je
spravila nad svojega soseda
Maksa. Ker pa so bili njeni
objemi vse prej kot nežni, je
Maks moral poklicati na poli-
cijo. Moški postajajo vse bolj
ogroženi, napadalne ženske
pa se potem kesajo pred sod-
nikom za prekšrke.
• Na glavo obrnjena prejšnja
cvetka. V ponedeljek opold-
ne je policijsko varstvo potre-
bovala Neža iz Celja, ki je za-
tožila svojega soseda Alojza
P. Lojzek je mahal z železnim
drogom, ki je Neži in njene-
mu zetu povzročil modrice in
otekline. Drogoklatec bo mo-
ral na sodišče.
• V ponedeljek, nekaj
pred pol encgsto ponoči je bi-
lo napeto vzdušje v samskem
domu na Ribaijevi v Celju.
Stjepan Š. je bil tako grozno
glasen, da je onemogočal spa-
nje svojim sostanovalcem in
ogrožal storilnost torkovega
delovnega dne.
• V torek ob en^stih po-
noči je Vlado D. povedal, da
ga je nekdo čisto brez vzroka
napadek. Napad brez vzroka
je zoprna bolezen, zato bo šel
Aleš S. iz Celja na obisk
k sodniku za prekrške.
• V bloku na Nušičevi so
bili v sredo ob enih ponoči
v skrbeh. V enem od stano-
vanj se je nek^ hudega godi-
lo. In res se je izkazalo, da je
bila žrtev moške moči Mar-
jetka P., ki jo je Franc V. kar
nekajkrat počastil s krepkimi
in bolečimi udarci.
• Mož tepe ženo. Pravza-
prav nobena posebna roža
v našem vrtičku. Ta je zrasla
v Zidanškovi ulici, kjer je Jo-
sip C. nabutal svojo soprogo.
Ker je prišlo na progi do iztir-
jenja, bo moral soprog k sod-
niku za prekrške. To noč pa
je naredil še eno grobo napa-
ko. Niti pred policisti ni bil
pripravljen na spravo, zato so
ga vzeli seboj in ga poslali na
dezalkohohzacijo.
• V gostilni Pri Marku
v Strmcu je bilo v četrtek
zvečer živahno. Tam so se
možakarji tepli, oštir pa se je
obrnil na policiste. Ko so le-ti
prišh na kraj dogajanja, je bil
pretep že v končnici finala,
Andrej V. pa je po ravsanju
imel še tohko moči in koraj-
že, da seje policistom gor po-
stavljal. Ukrep je bil učinko-
vit. Andrej je šel na prisilno
treziyenje.
• Tonček K. iz Svetlega
dola doma je v četrtek zvečer
napravil v planinskem domu
na Svetini tolikšno razdeja-
nje, da je postal goden za so-
dišče. V alkoholni zagnanosti
je metal naokoli vse, kar mu
je prišlo pod roke. Tudi ver-
balno je bil pri tem grdobe-
seden.
• V četrtek zvečer je bil
v celjskem dijaškem domu
napad na tamkajšnjega var-
nostnika. Moža, zadolženega
za varnost so v nevarnost
spravih Gorazd, Aleš in
David.
• Da je tudi brcanje pose-
ben način komunikacije, je
v petek opoldne dokazal Bo-
ris F., kije pred celjsko zava-
rovalnico obrcal svojega so-
vaščana Frcincija S. iz Šent-
jurja. Bosta sovaščana odslej
sovražnika? To bi ne bilo
dobro.
Pa še to: Silvester V. iz ene
od cvetk v prejšnji številki
Novega tednika ni Silvester
V. iz Skapinove 2 v Celju in
tako tudi ni tisti Silvester V.,
ki je hotel krasti pijačo v sa-
mopostrežbi na Ljubljanski
cesti. Upajmo, da se nam ne
bo oglasil še kakšen nedolžni
SUvester V.
M. A.
»Je bil proces montiran?«
v časopisu Novi tednik je
bil dne 28. marca 1991 objav-
ljen članek z naslovom »Je
bil proces montiran?«, v ka-
terem avtor M. A. opisuje po-
stopek zoper bivšega vodjo
oddelka za promet občine
Celje Borisa Šketa, obtože-
nega jemanja podkupnine
pri urejanju prometne doku-
mentacije za osebni avtomo-
bil, ki je bil ukraden v Italiji
in ilegalno pripeljan v Jugo-
slavijo.
Avtor članka ugotavlja, da
je Šketa »sodišče v Celju
oprostilo obtožbe, napisane
očitno tudi pod pritiskom te-
danjega preiskovalca na
UJV, Danijela Trajkovskega,
s tem pa tudi seveda ni izbri-
salo niti pet tednov zapora,
niti sramote, ki jo je preživel
skupaj z družino.« Prišteti je
treba tudi, daje »moral zapu-
stiti delovno mesto oziroma
delo, ki gaje vestno in uspeš-
no opravljal.« Trajkovski naj
bi »na dan aretacije nekgj ur
nečloveško, poniževalno za-
sliševal Šketa, da bi izsilil
,priznanje'. Šket n^ bi še po-
vedal, da »mu je Tr^kovski
vsiljeval domnevne do-
kaze.. .«
PREJELI SMO
Navedbe v omenjenem
članku so enostranske in ne-
preverjene, zato jih v celoti
zavračamo, hkrati pa navaja-
mo dejstva, kako je do po-
stopka prišlo in kako je po-
tekal.
V UNZ Celje smo namreč
ugotovili, da se na našem ob-
močju nahaja eno izmed vo-
zil, ki so bila ukradena v tuji-
ni, in da potekajo aktivnosti
za pridobitev prometne do-
kumentacije za to vozilo
(mercedes 190 D). Med zbira-
njem obvestil smo odkrili
več oseb, ki so bile na različ-
ne načine povezane s tem vo-
zilom. Nekatere med njimi
so vozilo skrivale, iskale zve-
zo z delavci občinskega od-
delka za promet, prenašale
podkupnino, urejale, da je
končni koristnik dobil neiz-
polnjeno prometno dovolje-
nje z registrskimi tabhcami
in podobno. Našh in zasegli
smo tudi vozilo in druge
predmete, kar je bila zadost-
na podlaga za sum, da je bilo
med drugim storjeno kazni-
vo dejanje jemanja podkup-
nine, o čemer smo s kazen-
sko ovadbo zoper Borisa
Šketa obvestili temeljnega
javnega tožilca v Celju. V teh
postopkh nihče, niti »oško-
dovanec«, ni zaznal nepravil-
nosti, nadaljnji potek po-
stopka pa je v pristojnosti
drugih organov.
Ne vemo, kje je pisec član-
ka dobil podatke za svoje tr-
ditve, nas pa o zadevi ni
spraševal. Iz njegovih na-
vedb izhaja, da je naš dela-
vec storil težje kaznivo deja-
nje izsiljevanja izpovedbe iz
Kazenskega zakona R Slove-
nije, za katero se sme izreči
tudi več let zapora. »Oškodo-
vanec« bi jih zagotovo upo-
rabil v pritožbi zoper naše
ravnanje, ne pa da jih pisec
M. A. navaja šele potem, ko
je bil kazenski postopek zo-
per Borisa Šketa ,ugodno
končan' - postopek namreč
še teče.
Trditve pisca članka v ce-
loti zavračamo in menimo,
da o tem primeru ni objek-
tivno informiral javnosti.
O postopku bi se lahko infor-
miral pri nas, vzroke za pre-
kinitev delovnega razmerja
Borisa Šketa pa mu bodo
verjetno najbolje pojasnih
v organu, pri katerem je bil
zaposlen.
UNZ Celje
Pikador prijei
Celjske srednješolk
bile   že   nek^   tri^:^
v strahu, da jih ne bi
netil možakar, ki je
veselje, da je dekleta v
černem času zasledovJ
jih zbadal z različnimi5
mi predmeti (šilo,
stekla, šestilo...). ^
postajala  dejavnost
nanca vedno bolj poJ
so mladenke morale (S
ti doma, saj so bile veS
ure v določenih delih!
sta zanje prenevarne. Sh
so se namreč odločili zji
ro legahs.
Delavci organov za no;
nje zadeve Celje so stoK
le prišli na sled in mu st,
li na prste. Prejšnji ^
so prijeh in k preiskov^
mu sodniku privedli 3i'
nega Josipa H. iz
Osumljen je kaznivega,
Janja nasilniškega obnj
nja. Dekleta je zbadal v
su od novembra lani
aprila. O motivu storile^
je svoja dejanja v zadnj
času stopnjeval, bodo|
vedali izvedenci.
Razhijašlfi punt
Poil stavkovno masko so tilvjall v Radečalt
v Prevzgojnem domu
v Radečah je prišlo minuli
četrtek do svojevrstnega
upora skupine tamkajšnjih
gojencev. Osemnajst fantov
in eno dekle so si naredili
barikado v drugem nad-
stropju stavbe in tam začeli
z razbijanjem vsega, kar je
bilo mogoče razbiti.
Na kraj dogajanja so prišh
predstavniki celjskih Zapo-
rov, intervencijska skupina
KPD Dob in miličniki, ki so
bili v pripravljenosti, če bi
bila potrebna kakšna zuna-
nja intervencija. Osem go-
jencev so nato privedli k pre-
iskovalnemu sodniku Te-
meljnega sodišča v Celju. Se-
dem se jih je takoj vrnilo
v dom Radeče, zoper osum-
ljenega R. Ž. pa je preisko-
valni sodnik odredil mlado-
letniški pripor. Škodo, na-
stalo v četrtkovem razdeja-
nju, so ocenili na okoli 300
tisoč dinarjev.
Kot je povedal Albert Si-
pek, direktor Prevzgojnega
doma Radeče, je upor gojen-
"cev sprožilo dejstvo, da ne-
katerim fantom tega dne ni.
bilo do dela, med njimi so
bih tudi trije, ki so sicer nag-
njeni k razbijaštvu. Po kas-
nejšem razgovoru z uporni-
škimi gojenci so ti povedah,
da so z razbijanjem pričeh le
nekateri in da je ta razbijaški
plaz potegnil za sabo še osta-
le. Med akcijo jih je bilo ne-
kaj, ki so se hoteh umakniti,
a je prevladala vodilna sku-
pina. Škoda je naenkrat po-
stala tolikšna, daje upornike
začelo skrbeti zaradi posle-
dic. Na hitro so se zorganizi-
rali in ustanovih stavkovni
odbor, ki je vodstvu dorhma
postavil vrsto zahtev. Stav-
kovne zahteve so bile: v spal-
nicah mora biti dovoljeno
kaditi, dovoliti jim je treba
gledanje televizije (kabelski
program) neomejeno, tudi
v nočnem času, radiokaseto-
foni se smejo neovirano po-
slušati v spalnicah, zahtevali
so več svobode, dolžino las
svobodne izbire itd. Ena
glavnih zahtev stavkovnega
odbora je bila tudi zahteva
po boljših nagradah za delo.
»Hočemo, da si sami pišemo
ure, zato, da bomo imeh več-
je plače«, so izjavili.
V pogovoru med gojenci
in vodstvom Prevzgojnega
doma je bil še isti dan dose-
žen sporazum oziroma kom-
promis. Dogovorih so se, da
bodo televizijski spored lah-
ko neomejeno spremljali le
dan pred in med dela prosti-
mi dnevi. Vodstvo jim je po-
nudilo možnost, da sami so-
delujejo pri oblikovanju me-
ril za uspešnost dela oziroma
nagrajevanja za delo. Zahte-
vi, da bi lahko kadili v spal-
nicah ni bilo mogoče ugodi-
ti, prav tako ne zahtevi po
neomejenem poslušanju ra-
dia v spalnicah. V njih je na-
mreč tudi po dvemajst po-
stelj oziroma gojencev, zato
je potrebna sohdarnost do ti-
stih, ki želijo mir. Lasje, dol-
gi do sredine hrbta pa so ne-
varni z vidika varstva pri de-
lu, zato tudi tej zahtevi ni bi-
lo mogoče ugoditi. Sicer pa
se nad dovoljeno dolžino las
gojenci res ne morejo prito-
ževati, saj je med njimi kar
večina »običajnih« dolgo-
lascev.
Po vrnitvi iz Celja so mladi
dejanje obžalovali. Upajmo,
da se bodo tudi potrudili, da
bodo nastalo škodo vs£u del-
no poravnali.
MARJELA AGREŽ
PROMETNE NEZGODE
Zadel mopedista
Na magistralni cesti
v Vrbnem se je v četrtek, 11.
aprila dopoldne pripetila
nesreča, v kateri so bile tri
osebe hudo telesno poško-
dovane^ materialna škoda
pa znaša okoli 29 tisoč di-
narjev.
Po lokalni cesti je iz smeri
Prožinske vasi proti Vrbnem
vozil kolo z motorjem Le-
opold Vrečko (29) iz Vrbne-
ga. Ko je pripeljal do križišča
z magistralno cesto, je zavil
v levo. V tem trenutku je iz
štorske smeri pripeljal
z osebnim avtomobilom Vla-
dimir Vrečko (71) iz Trške
gore, ki je trčil v mopedista
in ga zbil po vozišču. Pri tem
je osebno vozilo zaneslo na
levo stran vozišča, kjer je tr-
čilo v leseni steber ostrešja
hleva pri hiši Vrbno 24. V ne-
sreči sta bila oba voznika hu-
do telesno poškodovana, zra-
ven pa še sopotnik v oseb-
nem vozilu Jernej Mlakar iz
Dolenje vasi.
Mokra cesta
V soboto zvečer se je
v Tremarjih pri Celju pripe-
tila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo telesno po-
škodovana, škoda na vozi-
lih pa znaša okoli 50
dinarjev.
Iz smeri Laškega je
Celju vozil osebni avta
Edi Belič (30) iz Izole.]
deževalo, je bila cesti
kra, zato je takoj za p
zom v Tremarjih vozilo
slo na levo stran cei
kjer je Belič trčil v a
avto, ki ga je s celjske
vozil Franc Jakopič (
Celja. Voznik Jakopič
viral in se umikal v df
vendar nesreče ni mogel
prečiti.
Avto V nasip
Na lokalni cesti v aa<
Konjiška vas se je v so
ob 22.10 uri pripetila u
da, v kateri je bila ena
ba hudo telesno poškod
na, škode na vozilu pa j
okoli 60 tisoč dinarjev.
Iz smeri Konjiške vasii
iz lovskega doma po i
onalni_ cesti Slovenske
njice-Žkiče peljal v oi
nem vozilu Martin Ma
(36) iz Slovenskih Konjic
hiši Konjiška vas 24 je pr
Ijal v levi nepregledni i
nek, kjer ga je zaneslo vi
no izven cestišča, nakai
z vozilom pristal pod bet
sko ograjo nasipa. Vozili
s prednjim delom trčilo v
meljski nasip. V nezgod
bil hudo telesno poškodo'
sopotnik Konrad Ogrin|
iz Loč. m
Bogastvo
v odklenjenem avtu
Neznanec, ki se je v pone-
deljek, 8. aprila mudil na
parkirišču pred smučarskim
klubom v Aškerčevi ulici
v Celju je postal brez poseb-
nega truda bogat. Iz tam par-
kirane, nezaklenjene stoen-
ke je ukradel poslovni kov-
ček z mamljivo vsebino: naj-
različnejše vrste konvertibil-
nih deviz in zajeten sveženj
dinarjev. Lastnika vozila je
malomarnost stala okoh 100
tisočakov.
Tarče so bili psi
v sredo, 10. aprila so šent-
jurski miličniki zasegli obča-
nu J. Z. iz Pod vin malokali-
brsko puško, za katero pa ni
imel dovoljenja. Ker je orož-
je uporabljal predvsem za
streljanje psov, se bo z zade-
vo najprej ukvarjala veteri-
narska inšpekcija.
Streljal na brata
Minuh petek dopoldne je
osumljeni L^D. (33) iz Kačje-
ga dola pri Šmarju med pre-
pirom segel po predelani
malokalibrski pištoh in z njo
ustrelil brata V. D. iz Kačjega
Našel mrtvega
očeta
Osmega aprila popol-
dne je na travniku v bliži-
ni doma našel sin svojega
očeta mrtvega. Pokojni
Ivan Anderluh (82) iz Te-
kačevega pri Rogaški Sla-
tini je tega dne kuril suho
travo na obronku gozda.
Ogenj se je nato razširil
na gozd, Ivan Anderluh
pa ga je hotel pogasiti
sam. Zaradi velikih fizič-
nih naporov mu je pri
tem odpovedalo srce.
Obležal je v plamenih, sin
pa je moral najprej poga-
siti ogenj, da je sploh pri-
šel do trupla.
dola v levo ramo. Poškodo-
vani je moral po zdravniško
pomoč. Tudi osumljeni L. D.
ni imel dovoljenja za posedo-
vanje oro^a.
Eksplozija med
vožnjo
v soboto so v Zdravstveni
center Celje pripeljali I9-let-
nega D. K. iz Radeč, ker je
imel poškodovane prste na
desni roki.
Delavci organov za notra-
nje zadeve so ugotovih, da se
je poškodovani tega dne vo-
zil v avtomobilu z V. R. iz Ra-
deč. Med vožnjo se je igral
z vžigalnikom šolske ročne
bombe. Ko je potegnil varo-
valko iz vžigalnika, mu je
bomba eksplodirala v desni
roki.
Streljal v Dobju
v nedeljo je neznanec stre-
ljal v eno od stanovanjskih
hiš v Dobju pri Planini.
Dva neznanca sta se med
tretjo in četrto uro zjutraj
pripeljala s kombijem do sta-
novanjske hiše v vasi Brezje,
izstopila in začela razbijati
po vratih in vpiti naj jima
kdo odpre. Ker ni bilo odzi-
va, sta se odpeljala, čez četrt
ure pa sta se spet vrnila. To-
krat je eden izmed nočnih
razbijačev izstrelil iz puške
tri naboje. Eden je letel skozi
okno in prebil vrata v stano-
vanju, drugi naboj je obtičal
v ometu pod oknom, tretji pa
v ometu pri vhodnih vratih.
Z zbiranjem obvestil je bi-
lo ugotovljeno, da je dejanja
osumljen B.D. (42) iz Ljub-
ljane, pri katerem so ljub-
ljanski policisti tudi našh
orožje, s katerim je streljal.
Po izjavah občanov iz Dobja
je Ljubljančan že večkrat
ustrahoval tamkajšnje ljudi.
V Dobju oziroma Blatnem
vrhu je imel svoj ribnik, jezo
nad ljudmi pa je stresal, ker
naj bi mu domačini iz ribni-
ka kradli ribe. V nedeljskem
streljanju je bil B.D. pijan,
sopotnik pa je bil njegov sin.
M. A.

POROC
Tudi dimniki niso večni
to drži, so se prepričali sK
valci v Zvodnem 38, ko j^^
enkrat začela goreti njiho^J
ša. Dotr^ani dimnik je!
povzročil požar, ki pa ni'
časa da bi se razbohotil. ^\
mu s pravilnim ukrepali
preprečili kr^ani in gasil"^
so bili hitri kot strela.
V tem tednu je dobil t*
opekhne osebni avtomobil
lečine pa so mu gasilci
s curki vode.
Seveda v Celju ni nob<J
sejma ali kakšne večje P"^
tve, kjer ne bi bili zraven
gasilci. Tako je bilo tudi
mu  Ideja  91.  Pirotehi^
opravilo so opravili v ni^
na Trgu V. kongresa v ^
spet so prevažah pitno |:
črpali vodo v bloku na Ze'
in odprh vrata, ki so pom
la lastniku stanovanja. *
tednu so celjski poklicnih,
ci sodelovah tudi pri P'
stih cestnoprometnih ^'
rxjih. ^