VEČ MLEKA IN MESA
V bitki za hrano ima pomembno mesto živinoreja. Čeprav smo V proizvodnji mleka in mesa v SR Sloveniji že dosegli vidne rezultate, imamo še rezerve, kijih bo treba izkoristiti, da bi dali na trg več za zdaj še občasno manjkajočih proizvodov.
Za razvoj živinoreje in izboljšanje preskrbe z mlekom in mlečnimi proizvodi bo velika pridobitev nova mlekarna v Arji vasi, ki bo predvidoma zgrajena to jesen. Dnevno bo lahko odkupila in predelala 150.000 litrov mleka, kar je precej več, kot ga sedaj odkupimo. Da imajo pomemben delež pri preskrbi trga z mlekom in mesom živinorejske farme družbenega sektorja, lahko preberemo v reportažnem zapisu Obiskali smo živinorejsko farmo Podlog, ki jo objavljamo na 5. strani.
Celje - skladišče D-Per
III 5/1983
SKIINJ
11198309943
COBISS o
Leto VI Številka 3 Marec 1983
„SAVINJSKI OBČAN" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec.
Ureja uredniški odbor: Jože Jan (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Elza Golob, Franc Izlakar, Franc Ježovnik, Kristjan Markovič, Cveta Mikuž, Irena Terglav, Lojze Trstenjak, Breda Verstovšek,, Marjan Vidmar, Nevenka Žohar in Milan Žolnir.
Naslov uredništva: Žalec, Ulica heroja Staneta 1, telefon 710-671
Grafična priprava: Savinjski občan
Tisk: ČGP Večer Maribor
Naklada: 11.000 izvodov
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 je časnik „Savinjski občan" oproščen prometnega davka.
ENOTNI V ZDRUŽENEM DELU
V	"""""	""""""" J
Zdajšnji trenutek nam narekuje ustvarjalno zagretost na vseh področjih združenega dela, da bi dosegli višjo produktivnost in uresničili stabilizacijski program Lahko bi zapisali, da je v tej problematiki izzvenela tudi občinska programska konferenca ZK Žalec.
Čas je sedaj tak, da so deklarativne napovedi in obljube zamenjali delovni dogovori s konkretno vsebino, kajti le tako bomo najhitreje iz-
plavali iz težav, ki nas pestijo. In treba je vedeti, da te težave ne izvirajo zgolj iz naših slabosti. marveč so odraz splošne krizne situacije v svetu.
iz.spleta kritičnih pripomb, pa tudi dobrih predlogov,' bi izluščili le nekatere:
Ko govorimo o nujnosti skromnejše porabe, ne bi smeli pozabljati na osnovno nalogo, to je v/sja produktivnost. kajti le v tem je odgovor. kdaj in kako bomo ustvarili pogoje za stabiliza-
cijo našega gospodarstva.
Tehnologija je kajpak tesno povezana z visoko produktivnostjo. zato jo bomo še naprej razvijali in širili na vseh področjih združenega dela. Ce bomo proizvajali več in bolje, bo to hkrati pomenilo zeleno luč za večji m učinkovitejši izvoz. V tenr pogledu smo v Sloveniji pa tudi v naši občini že dosegli nekatere spodbudne rezultate. Takšne dobre izkušnje velja posnemati zlasti v tistih DO. kjer
imajo'pogoje za mednarodno delitev dela.
V tej smeri ima nedvomno odprta vrata tudi obrt. zato jo bomo močneje vključevali v izvoz. Izkušnje na: hrabre, da je tudi drobna, neserijska proizvodnja lahko uspešna in prodorna na zunanjem trgu, seveda, če je kvalitetna.
In ko že omenjamo izvoz, se z rezultati na začetku leta ne moremo kaj prida pohvaliti, saj zaostajamo za planskimi predvidevanji. Pomeni, da bo treba poslej napeti vse sile, da bi nadoknadili zamujeno in do konca leta v celoti uresničili zastavljene izvozne naloge.
ŠTEFAN KOROŠEC V ŽALCU
Pred dnevi je žalsko občino obiskal član predsedstva CK ZKS Štefan Korošec in se z gospodarstveniki in s političnimi aktivom občine pogovarjal o aktualni gospodarski situaciji in o značilnostih idejnih tokov'v naši družbi. V uvodu je Štefan Korošec opozoril na zaostrene gospodarske razmere, ob katerih se pojavljajo tudi idejna na-šprotja. Neučinkovitost pri reševanju obstoječega stanja slabi tudi politično razpoloženje, »Idejni nasprotniki se zavzemajo za spremembo sistema, kar je za nas nesprejemljivo, še zlasti komunisti se moramo zavzemati za učinkovitejše uveljavljanje stališč
12.	kongresa ZKJ, na katerem smo jasno odgovorili, v kateri smeri je naša nadaljnja pot.« je poudaril Štefan Korošec.
Zadolženost in neizpolnjevanje izvoznih ciljev nas postavlja v izredno težak položaj. Zato so v pogovoru največ pozornosti namenili izvoznim načrtom. »Tudi v žalski občini gospodarstvo še lahko poveča
izvoz, čeprav se zavedamo, da s tem zmanjšujemo dohodek, kar pa nam povzroča tudi težave. Glede na to, da smo kmetijska občina, smo še kako zainteresirani za učinkovitejše razreševanje cenovnih neskladij, ki zavirajo uspešnejšo proizvodnjo hrane,« je dejal Andrej Šepec. predsednik komiteja za družbeno ekonomski razvoj in planiranje. •
Ob zaključku pogovora je dr. Emil Rojc. sekretar MSZKS. strnil pogovor v obvezujoče zaključke s katerimi bodo seznanili samoupravne organe. družbenopolitične organizacije in delavce občine. da bi z boljšim razumevanjem sedanjih razmer odgovorneje uresničevali žasta: vljgne cilje.
Odgovorne naloge nas čakajo tudi v kmetijstvu, kjer nadaljujemo bitko za več hrane. Nadpoprečni pridelki v prete'klem letti nas hrabrijo in hkrati spodbujajo, da bomo tudi letos storili vse. ca bi polja kar najbolje obrodila. Radi bi več mesa in mleka', skratka, nalog je nič koliko. Razumljivo je. da se bomo še naprej dohodkovno povezovali in pri tem združevali sredstva in <delo.
Pri tem se ne bomo zapirali • v občinske in regijske meje. marveč se bo združeno delo povezovalo na širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Razumljivo je. da takšno delo narekuje ioejno enotnost Zveze komunistov. Socialistične zveze in vseh drugih družbenih dejavnikov, kajti le združeni bomo uresničili naloge, ki stojijo pred nami,-	L. Trstenjak
/«rano brazde	(Koto: !.. Korber)
£edaj, ko smo dočakali tudi že koledarsko pomlad, je za-vršelo na poljih. Vse več je zoranih brazd,povsod čistijo travnike in opravljajo druga dela.
Ozimna žita so lepo obrasla in če jih bomo po potrebi dognojevali, lahko pričakujemo še eno bogato žetev. Jarih žit v Savinjski dolini ne sejemo, kar največ zemlje pa bomo posejali s koruzo in z drugimi krmnimi rastlinami, sadili pa bomo tud; krompir.
V bitki za hrano in kar najboljšo žetev bomo poiskali vsako njivico neobdelane zemlje in jo obdelali, hkrati pa pomagali ostarelim kmetom, ki niso več sposobni za takšno delo.
Zapisali bi še, naj lastniki že vendar pospravijo koruznico s polj, ki ponekod še straši.
30 LET Gradnja
ŽALEC
PROIZVODNI PROGRAM:
-SCHIEDEL dimniki -SCHIEDEL etažni dimniki
-	SCHIEDEL ventilacijske tuljave
-	notranji in vrtni kamini
-	oprema za parke in kampe
-	montažne troprekatne greznice
-	potresni zidaki
-	teroizolacijska opeka -betonska opeka
10 let SCHIEDEL
svojo storilnostjo izenačila s proizvodnimi partnerji na tujem s tem, da je dosegla evropsko raven proizvodnje.
To bitko za modernizacijo in večje proizvodne učinke je treba nadaljevati, če hočemo v korak z njimi. Vendar je položaj pri nas sedaj tak, da že štiri leta ne vlagamo v modernizacijo kar je škoda. Zato smo se odločili za večjo naložbo — za nakup novih strojev, kajti sedanji strojni park je deloma že zastarel. Zavedamo se, da bomo le na novih strojih pri kar največjih delovnih učinkih lahko ostali konkurenčni na zahtevnih konvertibilnih tržiščih.«
S. občan: »Za kolikšne naložbe gre in kakšne učinke pričakujete od nove investicije?«
A. Dosier: »Nova strojna oprema nas bo stala cca 30 milijonov dinarjev. Izračunali smo, da je tovarna že pri sedanjem in nadalje planiranem izvozu sposobna odplačati ta dolg oziroma posojilo. Ker gre v celoti za naložbo, s katero povečujemo izvoz, bi morala imeti prednost. Kako perspektivna in smotrna bo ta naložba, kaže podatek, da bo z novimi delovnimi učinki že moč preseči letni izvoz v primerjavi z uvozom za 35 odstotkov. Nove stroje pa zahtevajo tudi zunanji partnerji, za katere pletemo nogavice in plasiramo finalne izdelke.«
S. občan: »AH poleg nakupa strojnega parka računate še na kakšno novo naložbo?«
A. Došler: »V zaključni fazi je gradnja šivalnice, s katero smo razširili ozko grlo, v proizvodnji. Strojno opremo že imamo in na njej tudi proizvodni a že teče. L. Trstenj ak
TOVARNA NOGAVIC POLZELA POVEČUJE IŽVOZ
O letošnjem proizvodnem programu Tovarne nogavic Polzela, v katerem napovedujejo izdatno povečanje izvoza, smo se pogovarjali z direktorjem Alojzem Došle-rjem.
Se pred tremi leti Tovarna nogavic Polzela svojih izdelkov ni izvažala na zunanja tržišča. Čeprav seje že takrat uvrščala med naše največje proizvajalce nogavic na jugoslovanskem trgu, je vso proizvodnjo zlahka prodajala doma.
Zaostreni pogoji gospodarjenja z vsemi restrikcijskimi ukrepi v deviznem in drugem poslovanju so narekovali usmeritev tovarne v izvoz. Takšna izvozna naravnanost je povsem pravilna pa tudi nujna, kajti polzelska tovarna nogavic uporablja v proizvodnji kar 90 odstotkov surovin iz uvgza.
A. Došler: »Zaradi vse večjih težav pri zagotavljanju potrebnih surovin, smo začeli raziskovati zunanja tržišča, da bi si zagotovili izvozne posle. Naloga ni bila lahka, kajti na konvertibilnih tržiščih Zahodne Evrope vlada huda konkurenca oziroma dokajšnja nasičenost s takšnimi izdelki.
Bili smo uspešni, kar kaže podatek, da je v lanskem letu že 34 odstotkov naših kapacitet delalo za izvoz, letos pa bodo izvozni posli še večji. Položaj na zunanjih tržiščih nam je narekoval, da smo prevzeli tudi določena naročila za pletenje nogavic in pri tem ustvarili čiste devizne učinke.
Naj večje težave glede oskrbovanja s surovinami smo prebrodili v prvih treh mesecih lanskega leta, potlej pa se je oskrba izboljšala.«
S. občan: »V letošnjem proizvodnem programu ste napovedali razširitev izvoznih poslov. Ali to pomeni, da boste z izvoznimi učinki že lahko v celoti pokrili potrebe po uvozu surovinskih materialov?«
voza bo domače tržišče dobilo sicer nekaj manj nogavic, vendar si bomo prizadevali zadovoljiti tudi naše glavne oziroma redne odjemalce. Tudi letos bomo izvažali tudi naše delo, kar pomeni, da bomo za nekatere inozemske kupce pletli nogavice. To je v sedanjih pogojih še nujno, ker si moramo pridobiti dovolj deviz za uvoz surovin. V ta namen združujemo tudi izdatna dinarska sredstva, skratka, storili bomo vse, da si bomo zagotovili potrebne surovine za nemoteno proizvodnjo.«
S. občan: »Izvažati delo najbrž ni dolgoročna usmeritev v vašem izvozu. Kakšne so možnosti, da bi postopoma v celoti prešli na izvoz finalnih izdelkov?«
A. Došler: »Izvoz finalnih izdelkov je naša dolgoročna domena oziroma perspektiva. Vendar je trenutno položaj tak, da smo zainteresirani tudi za takšna-naročila, ker nam ti posli prinašajo devizne učinke. Izvozne posle pač prilagajamo razmeram in pogojem na zunanjih tržiščih.
Seveda pa je možno uvažati granulate in jih v domačih tovarnah predelati v niti za pletenje nogavic. Tak uvoz je cenejši, po drugi strani pa daje delo in zaslužek naši industriji.«
S. občan: »Tovarna nogavic Polzela je soinvestitor izgradnje JULON Ljubljana. Naložba naj bi nogavičarski industriji zagotovila surovine. Izgradnja JULONA ni kon-
Alojz Došler
čana, pa bi vas vprašali, kakšne obete ima ta naložba za vas.«
A. Došler: »Resje, da JULON v sedanji situaciji ni razrešil vseh problemov, vendar veliko pove podatek, daje že sedaj naša tovarna dobila preko JULONA polovico surovin. Če jih ne bi dobili, bi to pomenilo velik udarec za našo proizvodnjo. Zato je JULONU še potrebna pomoč.«
S. občan: »Znano je, da se nogavičarska industrija na Zahodu nenehno obnavlja in tehnološke izpopolnjuje strojni park in proizvodnjo ter pri tem dosega visoke delovne učinke. Kakšen je v tem pogledu položaj jugoslovanske nogavičarske industrije — konkretno polzelske tovarne nogavic?«
A. Došler: »Naši partnerji v razvitem svetu vlagajo velika sredstva v modernizacijo proizvodnje. Zavedajo se, da bodo le tako ostali konkurenčni. Lahko rečem, da seje Tovarna nogavic Polzela s
A. Došler: »Letos bo že polovica naših kapacitet delalo za izvoz.
Od letošnjega plana 35 milijonov parov nogavic, jih bomo 17 milijonov parov izvozili. Zaradi povečanega iz-
ZK o našem tisku
glavo. Zaradi strahu pred posledicami se zadovoljijo z nestvarnim prikazovanjem stanja v družbi, skrivajo se za pretirano opreznost in oportunizem. Takšna posplošena politika pa ni v prid nobenemu uredništvu.
%
Zveza komunistov se ob takšnem kritičnem razmišljanju zaveda tudi svojih lastnih napak. Neenotnost v pogledih, pisanju in stališčih v tisku o družbenih problemih je po-
gosto posledica neenotnosti v vseh družbenih strukturah, tudi v zvezi komunistov. Le-ta se zaveda, da je v dokajšnji meri zanemarila partijsko propagando in včasih pozablja, da lahko zastavljene cilje uspešno uresničuje le s široko politično akcijo. Zveza komunistov je tudi opozorila, da se novinarjem večkrat ne-' upravičeno naprti krivda za določene probleme.
Zaradi takšnih in podobnih napak je nujno podružbljanje obveščanja, kar pa ne pomeni fe podružbljanj a javnih glasil,
SODELOVANJE OBČIN ŽALEC
Pred nekaj dnevi se je v Beogradu končal 6. plenum CK ZKJ, na katerem so med drugim razpravljali o aktualnih vprašanjih javnega informiranja in o nalogah zveze komunistov na tem področju. Čeprav so razpravljalci obravnavali sistem informiranja v jugoslovanskem prostoru, pa velja marsikatera ugotovitev tudi za lokalna sredstva obveščanja. Zato smo zbrali nekaj najpomembnejših misli, izrečenih na tokratnem srečanju.
Zveza komunistov je v zadnjem času pogosto razpravljala o naši informacijski dejavnosti, kar je posledica dvojega: raznih negativnih pojavov v našem novinarstvu in zaradi tega povečano nezadovoljstvo s 'tiskom; večje zanimanje pa je sprožila tudi potreba po nadaljnji samoupravni preobrazbi sistema obveščanja.
Ko govorimo o negativnih pojavih, jih lahko naštejemo kar cel kup: želja po senzacionalizmu, enostransko in površno obravnavanje dogodkov in pojavov, določeno nezaupanje v posamezne vrednote socialističnega samoupravljanja, nacionalizem, lokalizem in. še bi lahko naštevali. Vse preveč je poslušnih novinarjev, ki ne znajo ali pa nočejo razmišljati z lastno
V času, ko združeno delo išče nove poti in oblike povezovanja, je nedvomno razveseljiva vest o dogovorjenem sodelovanju med občinama Žalec in Živinice v BiH. Po prvih, začetnih stikih sta se pred kratkim sestali delegaciji obeh občin in se dogovorili za razne oblike sodelovanja.
Žalčani so obiskali DO Konjuh Živinice (rudnik premoga Djurdjevik) in si ogledah lokacijo za nov rekreacijski center, ki ga načrtujejo v tej občini s sodelovanjem z našo občino. Pogovori so zajeli izgradnjo farme brojle-ijev s kapaciteto 20 tisoč brojletjev v enem turnusu,
proizvodnjo rib in šampinjonov. SOZD Hmezad bo pri teh naložbah prispeval svojo tehnično znanje (tehnologijo) in izkušnje.
Omenjali so tudi sodelovanje TT Prebold pri izgradnji tekstilnega obrata. Zavod za urbanizem in razvoj občine Živinice bo še ta mesec pripravil lokacijo, TT Prebold pa bo do L maja pripravila idejno rešitev za nov tekstilni obrat.
Razprava ie zajela tudi sodelovanje na. področju lesno predelovalne industrije in sicer med DO Konjuh Živinice in Garantom Polzela. Omenjajo tudi sodelovanje z žal-
temveč je nujna večja demokratizacija in podružbljanje vseh virov informacij* Ravno zapiranje virov informiranja (in njihova premajhna medsebojna povezanost so najpogosteje resnični vzrok za negativne pojave in nizko raven našega novinarstva.
Zveza komunistov je tokrat izreklq. marsikatero kritično besedo, na račun tiska in tudi na račun lastnih napak. Vendar dobri nameni in odločne besede niso dovolj, vse sklepe bo treba uresničiti tudi v vsakdanjem življenju.
Irena Jelen
-ŽIVINICA
sko NAMO in s Hmezadom za boljšo preskrbo s kmetijsko mehanizacijo. V ta namen naj bi v Živinicah odprli poseben servis. Odpirajo pa se še druge možnosti sodelovanja, med drugim so omenjali organiziranje odkupa zdravilnih zelišč, gob, polžev in drugih sadežev. za kar je zlasti zainteresirana Notranja trgovina Hmezada, ki se že ukvarja s takšnimi posli.
Pomembno je tudi zagotovilo rudnika Djurdjevik o dobavah premoga za potrebe žalske občine. Vse do leta 1985 bodo letno odpremljali po 5000 ton premoga v žalsko občino, po tem letu pa lahko tudi več.
OD
DEKLARIRANIH NAČEL K DEJANJEM
Dvaindvajset let je minilo od takrat, ko se je petindvajset siromašnih dežel v Beogradu postavilo po robu politiki nasilja, odvisnosti in neenakopravnosti. Ni bilo malo tistih, ki so temu ostro nasprotovali in žago valjali pravico -in resnico močnejšega v mednarodni skupnosti, čeprav je bila ta rejnica še tako krivična. Kljub poskusom, da bi odločanje o svetovnih vprašanjih še naprej zadržali v ozkem krogu velesil, je nezadržano naraščalo število dežel, ki so spoznale, da globalna blokovska delitev ne more biti pot v lepši in srečnejši jutri.
Politika miru, enakopravnega ekonomskega razvoja in demokratičnih mednarodnih odnosov ter boj proti vsem odkritim in prikritim oblikam kolonialnega go-' spostva — to so bistveni interesi tistega dela človeštva, ki se je tokrat zbralo na sedmi konferenci neuvrščenih v New Delhiju. Kaj nam je odkrilo tokratno srečanje?
Kairo, Lusaka, Alžir, Colombo in Havana so dograjevali in dopolnjevali načela Beograjske deklaracije, tokratna konferenca pa se je bolj kot kdajkoli doslej lotila konkretnih političnih in gospodarskih vprašanj. To so
#71
m
VRH NEUVRŠČENIH NEW DELHI 1983
zahtevale razmere v svetu in dejstvo, da je srečanje na azijskih tleh, kjer tlijo žarišča nekaterih najbolj perečih svetovnih problemov. Jasno je postalo eno: neuvrščeno gibanje kljub nesoglasjem ni doživelo poraza, neuvrščeni so in bodo ostali sila, ki jo bosta morala upoštevati Vzhod in Zahod. Žal pa takšna in podobna srečanja niso čarobne palice, ki bi lahko v trenutku razrešile stoletja dolge spore kot je npr. vojna med Irakom in Iranom, ustavila oboroževalno tekmo in rešila človeštvo pred propadom ekonomskega sistema. Zato bo potrebno sodelovanje vseh, tudi tistih znotraj blokov, kajti »svet, v katerem živimo, moramo graditi vsi in vsak mora imeti možnost, da prevzame nase svoj del pravic in dolžnosti. V nasprotnem primeru se bo svet še naprej brezupno delil na vsemogočne in brezpravne, na bogate in siromašne, na priviligirane in zatirane.« (Tito na konferenci v Lusa-ki.)
Irena Jelen
NAŠ LETOŠNJI IZVOZNI START
Rezultati izvoza v prvih dveh mesecih tekočega leta niso razveseljivi in to velja tako za SR Slovenijo kot za celjsko območje in žalsko občino. Po pričakovanju je bil glede izvoza najslabši januar, veliko boljši pa februar, ko se je v občinskem merilu izvož povečal z indeksom 275. Vsaj tako oziroma še več bo treba izvažati v marcu in naslednje mesece, da bi uresničili z resolucijo načrtovano 15-odstotno povečanje izvoza v primerjavi z lanskim letom.
Če upoštevamo sedanjo tržno in na sploh gospodarsko situacijo, zastavljen izvoz ne bo lahka naloga. V žalski občini še naprej daje glavni delež v celotnem izvozu industrija in pri teih je zelo pomembno, da gre v glavnem za izvoz na konvertibilno tržišče. Industrija je bila v lanskem letu udeležena v izvozu s 73 odstotki, kar pomeni, da se je strukturni delež povečal v prime-ijavi z letom 1981 za tri odstotke. Razveseljivo je tudi, da se je izvoz najmočneje povečal na konvertibilno področje.
Pomembno je tudi, da se je izvoz v preteklem letu gibal v okvirih republiške resolucije, saj smo ob zmanjšanem uvozu z izvozom presegli le-tega za 24 odstotkov. To
pa ne velja za industrijo, kije zaradi velike uvozne odvisnosti z izvozom pokrila uvoz s 76 odstotki, na konvertibilnem področju pa s 94 odstotki.
Še boljšo razmerje, kar zadeva presežen izvoz nad uvozom, dosega kmetijstvo. Zapišimo še to, da je lanskoletni izvoz v žalski občini zajel 21,34 odstotka celotnega družbenega produkta.
Po letošnjem družbenem planu republike Slovenije bo izvoz zajel 35 odstotkov družbenega produkta in takšnemu, razmerju se približuje tudi žalska občina.
Šibka točka našega izvoza so še vedno pretežno klasični izvozni posli, v katerih je upoštevano tudi delo. Znano pa je, da se v razvitem svetu vse bolj uveljavljajo višje oblike povezovanja, torej izvozni posli, ki dajejo večje učinke. Zaželeno in potrebno je, da bomo tudi v naš izvoz vgrajevali vse več tak- • šnih oblik povezovanja, oblik, ki nam bodo dajale večje izvozne učinke. V tem pogledu si je zastavil izvozne posle Hmezad, ki bo v Nigerijo izvozil svojo tehnologijo, kar je vsekakor pohvalno in zaželeno, najbrž pa tudi spodbudno za ostale delovne organizacije.
L. T.
____________________________J
SEMINAR O SAMOUPRAVLJANJU V ZDRUŽENEM DELU
Občinski komite ZKS Žalec je sredi meseca organiziral v Preboldu seminar o samoupravljanju v združenem delu, ki so se ga iz posameznih OZD udeležili vodje TOZD, predsedniki delavskih svetov, sekretaiji OO ZKS in predsedniki OO sindikata. Udeleženci so se seznanili z aktualno družbenoekonomsko situacijo doma in v svetu in z vlogo subjektivnih dejavnikov v zapleteni družbenoekonomski situaciji. Predavali so Olga Jak-hel-Dergan, Vera Orešnik, Albert Šipek, Janez Lenassi, Andrej Šepec, Rudi Peperko in Alojz Filipančič. Uspešno delo seminarja pa so udeleženci dogradili tudi v zaključnem pogovoru s člani političnega aktiva občine.

O tem, kako smo v žalski občini gospodarili v minulem letu in kako uresničujemo letošnje planske naloge, smo se pogovarjali z Andrejem Šep-cem, predsednikom komiteja za družbeno planiranje in ekonomski razvoj SO Žalec.
S. občan: »Čfeprav smo že v tretjem mesecu novega leta. bi kazalo povedati nekaj besed o rezultatih gospodarjenja v preteklem letu. Vemo, da je bilo to obdobje preizkušenj za celotno gospodarstvo, saj je na trgu primanjkovalo marsikaj za nemoteno proizvodnjo. Kljub vsemu pa je bilo v združenem delu opaziti pripravljenost za višjo produktivnost in to se je marsikje pokazalo tudi na koncu leta?«
A.	Šepec; »Kratko rečeno spričo izredno zaostrenih razmer, s katerimi so se spoprijemali delovni ljudje v naši občini več ali manj skozi vse leto, smo lahko z dosežki zadovoljni. Niso bili redki primeri, da so ljudje delali tudi ob prostih sobotah in nedeljah in s tem zmanjšali ali celo odpravili izpad v proizvodnji, ki je nastajal zaradi neredne dobave reprodukcijskih materialov.
Dosežena stopnja gospodarske rasti je odraz naporov in prizadevanj združenega dela skozi vse leto. Proizvodni dosežki so tako odraz kvalitetnih notranjih premikov in dobro zastavljenih proizvodnih usmeritev združenega dela. Tuje treba povedati, da v strukturi proizvodnje zavzema industrija v žalski občini skoraj 80 odstotkov, le-ta pa je izredno občutljiva na neusklajena cenovna razme-
3'a, saj gre pretežno za pre-elovalno industrijo.«
Andrej Šepec
S. občan: »Kakšna je bila delitvena struktura in kako so se med letom gibali osebni dohodki zaposlenih? Problem nelikvidnosti in možnosti večjega izvoza?«
A. Šepec: »Značilnost za gibanja v letu 1982je bila, da se je zaradi poslabšanja delitvene strukture (v korist OD) močno znižala tudi akumulacija (ostanek) na poprečno uporabljena poslovna sredstva. Ta kategorija je nižja celo za 28 odsto. Ker smo v globalu prekoračili dovoljeno maso bruto OD (za 2,24 %), bo treba to uskladiti z družbeno dogovorjenimi usmeritvami.
Ostali problemi, s katerimi so se naše OZD v preteklem letu spoprijemale, se nanašajo na področje likvidnosti in na zagotavljanje obratnih sredstev in na še vedno nedodelan sistem spodbud za večji izvoz Ugotavljamo, da v nekaterih dejavnostih hudo občutijo pomanjkanje obratnih sredstev. Problem pa se bo še zaostril glede na neustrezno strukturo teh sred-
stev in na višje obrestne mere v poslovnih bankah . Problemi v letu 1983 niso manjši, ne glede na to. da se proizvodnja za zdaj nemoteno odvija. Da bi v 1983 letu povečali izvoz, bo potrebno dodelati nekatere elemente pospeševanja gospodarske rasti oz. izvoza.«
S. občan: » Zaradi splošnega varčevanja še naprej zmanjšujemo investicije oz. smo za večjo selektivnost naložb v povečanju izvoza. Kolikšne sò bile v minulem letu naložbe v žalski občini in katerim dajete prednost v tekočem letu?«
A. Šepec. » M enim, dapriha-ja pri tem do druge skrajnosti. Tako smo v minulem letu porabili za naložbe v osnovna sredstva in obratna sredstva gospodarstvu 1,516 milijarde din ali za 33 odstotkov več kot leta 1981. Ob tem pa ugotavljamo, da gre (razen redkih izjem) za razdrobljene naložbe. OZD so sredstva porabile za razna vzdrževalna dela in naložbe v vrednosti do 50 milijonov dinarjev. Ob tem žal niso bili izpolnjeni kriteriji glede prestrukturiranja gospodarstva, prav tako pa ni bilo mogoče pričeti nekaterih dogovorjenih naložb, ki smo si jih zastavili v družbenem planu občine, pa čeprav so bila sredstva zagotovljena.
V resolucijskih usmeritvah smo v lanskem letu določili za naložbe 18 odstotkov doseženega družbenega proizvoda. V tem letu pa so znašala'samp izplačila za naložbe v osnovna sredstva 1,396 milijarde din ali 21,1 odstotek družbenega proizvoda.
Dokončali smo več manjših investicij, pri tem pa porabili precej več sredstev kot v letu 1981. Ugodno je le to, da se
TOZD Lesna industrija Zarja Petrovče
postopoma zmanjšuje delež negospodarskih naložb.«
S. občan: » Znano je, da tudi v žalski občini še obstajajo rezerve glede višje produktivnosti in večje proizvodnje, s tem pa tudi dohodka. Kaj ste storili za boljšo organiziranost, izboljšanje tehnologije in večjo konkurenčnost na domačem in zunanjem tržišču?«
A. Šepec: »Ne glede na to, daje bila rast dohodka še pod planirano, smo na tem področju napredovali. Poglobilo se je spoznanje, da še nismo najbolje organizirani in da rezerve niso zgolj v strojih, tehnologiji, normah itd., marveč zlasti na področju smotrne organiziranosti posameznih sektoijev. Vidimo možnosti za večjo povezanost posameznih proizvodnih
kompleksov v repròdukcijske celote, da bi v končni fazi poslovali z manjšimi družbenimi stroški.
K temu nas ne silijo le zaostrene razmere, marveč tudi spoznanje, da je to neizogiben korak v nadaljnjem razvoju in hkrati zagotovilo za konkurenčnost na domačem in tujem trgu.«
S. občan: »Kako ocenjujete rezultate na področju mednarodne delitve dela? Kakšni so vaši načrti v letu 1983?«
A. Šepec: »Konvertibilni izvoz smo v minulem letu v žalski občini povečali za 14 odstotkov, medtem ko smo ga načrtovali 10 odstotkov. Takšna rast je povzročila tudi strukturne spremembe, tako da se je delež izvoza na konvertibilno področje povečal od 61 na 69 odstotkov,
zmanjšali pa smo izvoz na klirinško tržišče od 39 na 31 odstotkov. Skupni izvoz je znašal 1,411 milijard dinaijev inje porasel za 1,8 odstotka. Ob tem se je skupni uvoz zmanjšal za 13 odstotkov. Po vsem tem ugotavljamo pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco v preteklem letu. Tako smo v letu 1981 z izvozom presegli uvoz za 5 odstotkov, v lanskem letu pa že s 24 odstotki, od tega z 19 odstotki na konvertibilnem področju. S takšno izvozno in uvozno usmerjenostjo startamo tudi v tekočem letu. Predvsem si še nadalje prizadevamo razširiti izvoz na konvertibilna tržišča. Očitno je, da v tem pogledu še nismo izkoristili vseh možnosti.
Vprašanja zastavljal Lojze Trstenjak
RANA URA NI NAJBOLJ PRODUKTIVNA URA
NOVOSTI NA PODROČJU POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
Z včerajšnjim dnem smo Jugoslovani stopili v korak z osulo Evropo in premaknili urine kazalce 60 minut naprej. S tem smo prekinib svojo zvestobo dolgoletni tradiciji, ki je v poletnih mesecih povzročala nemalo težav in zmešnjav nam in našim sosedom.
Kazalce na uri res ni bilo težko premakniti in tudi tisto uro spanja, ki nam je manjkala prvo noč. smo zlahka žrtvovah. Poletni čas da ali ne- to najbrž ni vprašanje, kajti če ga je sprejela vsa Evropa, je bil že skrajni čas, da smo tudi mi nehali biti izjema. Ali pa bodo nekateri zaradi prilagajanja ostalemu svetu hodili na delo takore-koč sredi noči — to pa bo najbrž tema številnih prihodnjih razprav. Prave težave se bodo zdaj šele pričele. kajti spet smo se dela lotili vsak po svoje, namesto da bi delovni čas reševali enotno. Pri nas je stara ljudska modrost da se na napakah učimo, že zdavnaj izgubila svoj smisel in veljavo. Kako bi sicer lahko ponavljah iste napake, ki smo jih naredili že pred nekaj meseci. ko smo prešli na nov delovni čas? Ze takrat so delovne organizacije vsaka po svoje določale začetek delovnega časa, kar je povzročilo cel kup preglavic z avtobusnimi prevozi, v družbeni Dreh rani in v otroškega varstvu. Za to je Izvršni svet SO Žalec poslal priporočilo o enotnem začetku delovnega časa v občini.
Ce so zagovorniki zgodnjih jutranjih ur trdih, da bomo prihranili marsikateri
V
kilovat električne energije, so raziskave v svetu dokazale, da to ne drži, naša domača praksa pa tudi ni najbolj spodbudna. Naši sosedi Avstrijci so po treh letih pri-
KAJ MENIJO O NOVEM DELOVNEM ČASU NAŠI DELAVCI
V večini žalskih delovnih organizacij so obravnavali družbeni dogovor o urejanju delovnega in obratovalnega časa v naši občini, prav tako so o njem razpravljali organi občinskega sveta Zveze sindikatov. Dogovor ni dobil pričakovane podpore, bistvene pripombe naših delavcev pa bi lahko strnili takole: delovni čas je potrebno reševati enotno v republiki, dogovor mora jasneje opredeliti nočno delo, s spremembami delovnega časa je nujno potrebno poskrbeti za prevoz na delovna mesta.

hranili le 0,2—0,3 odstotke energije. Ne gre pa tudi zatiskati oči pred ugotovitvami strokovnjakov, da rana ura še zdaleč ni najbolj produktivna ura.
Največ je bilo pripomb iz tistih delovnih organizacij, ki so že novembra prešle na nov delovni čas. Dosedanji rezultati v večini primerov niso najbolj spodbudni, zato delavci nad novostmi niso navdušeni. Precej je tistih delovnih sredin, kjer želijo z delom pričeti ob 6. uri kljub prestavitvi urinih kazalcev. Prepričani so, da je tako najlaže zagotoviti pravočasne prevoze na delovna mesta, s katerimi v preteklosti v naši občini nismo imeli malo težav. Največ podpore so družbenemu dogovoru dale šole in vzgojnovarstveni zavodi, ki se najbolj zavzemajo za premik delovnega časa.
Irena Jelen
Prvega julija letos bo začel veljati novi zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kar zahteva tudi ustrezno dopolnitev republiških zakonov in samoupravnih aktov. V Sloveniji bo do konca aprila potekala javna razprava o osnutku novega zakona, ki naj bi odkrila njegove pomanjkljivosti in slabosti. V današnji številki objavljamo nekatere poglavitne novosti, ki bodo veljale v naslednjih letih v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. MINULO DELO NAJ BO OSNOVA POKOJNINAM
Bistvena pomanjkljivost dosedanjega sistema ie bila v tem, da ni spodbujal delavcev h krepitvi materialne osnove njihovega in družbenega dela ter k večji produktivnosti dela. Pokojnina je bila odvisna le od prejetega osebnega dohodka. njen osnovni materialni kriterij pa bi moralo biti minulo delo. V osnutku republiškega zakona je zato predvideno, da bi se pokojnine usklajevale ne le z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov, temveč tudi z rastjo družbene produktivnosti dela.
Zvezni zakon prinaša nekaj novpsti tudi v samem krogu zavarovancev:
—	zagotovljeno je obvezno zavarovanje delavcev, ki so v delovnem razmerju, ne glede na dolžino delovnega časa. Doslej so imeli to pravico le delavci, ki so delali najmanj polovico polnega delovnega časa;
—	določeno je obvezno zavarovanje delavcev, zaposle-
nih v naših organizacijah, ki izvajajo dela v tujini,
—	nadalje narekuje zakon zavarovanje vseh delovnih ljudi, ki opravljajo samostojne dejavnosti. To je v Sloveniji veljalo že od leta 1973. Prvič pa je sedaj izenačen položaj, oz. so izenačene pravice in obveznosti teh delovnih ljudi z delavci v združenenem delu;
—	novost je obvezno zavarovanje vseh vrhunskih športnikov, kar je doslej veljalo le za profesionalce;
—	obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vseh kmetov in članov njihovih gospodinjstev naj bi končno privedlo do enotnega sistema na tem področju. Kmetje in člani njihovih gospodarstev, ki imajo status združenega kmeta in plačujejo prispevek najmanj v višini zneska zajamčene pokojnine, so zavarovani v enakem obsegu kot delavci v združenem delu. Kmetje, ki tega statusa nimajo, in pa združeni kmetje, ki so zavarovani po osnovi, nižji od zneska zajamčene pokojnine, pa imajo pravico do starostne, invalidske in družinske pokojnine.
PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC
Temeljni pogoji za pridobitev starostne pokojnine ostajajo takšni kot doslej, s tem daje odpravljena t. i. gostota zavarovalne dobe. To pomeni, da je zavarovanec moral imeti zadnjih pet let 40 mesecev zavarovalne dobe. Republikam in avtonomnim pokrajinam je ponovno dana možnost, da uvedejo pravico do predčasne upokojitve (moški 55. ženske 50 let). V
tem primeru je predvideno obvezno zmanjšanje pokojnine, kije začasno in traja največ pet let.
Pri odmeri starostne pokojnine je novost izpeljava valorizacije osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec dosegel v prejšnjih letih, preračunanih na vrednost dohodkov iz zadnjega leta dela, ne pa predzadnjega, kot je to bilo doslej. Novost je sicer še načelne narave, ker bi za njeno uresničitev potrebovali veliko več finančnih sredstev.
Z zakonom je zavarovancem zagotovljena tudi pravica do najnižjega zneska starostne pokojnine. Konkretna določitev zneska je prepuščena skupnosti, v osnutku je predvidena le omejitev, da ne more biti nižji od 55 odstotkov poprečnega nominalnega dohodka.
Spremembe se obetajo tudi borcem in invalidom. V osnutku je podana širša opredelitev invalidnosti, druga pomembna novost pa je prenos varstva invalidnosti v OZD. Cilj tega je zagotoviti boljše in uspešnejše varstvo pri delu ter preprečevanje invalidnosti na delovnem mestu. Določene spremembe so namenjene tudi borcem; pò novem zakonu se bodo lahko odločili, da bodo uveljavili pravico do starostne pokojnine po splošnih pogojih, s tem da se jim obdobja posebne dobe ne računajo v pokojninsko dobo. Doslej je bila dana le možnost, da seje borec NOV lahko opredelil za enojno vštevanje te dobe.
Irena Jelen
Vsako leto, ko se poraja mesec april, nam misli zaidejo v leto 1941, v čas, ko so se nad našo domovino zgrnili grozeči oblaki druge svetovne vojne. Že leta pred tem so naše vasi obletavali nacistični agitatorji, se bahali z izposojeno tehniko in poveličevali nacistično kulturo in standard, hkrati pa obljubljali vse to tudi nam, če pristopimo na njihovo stran. Marsikdo je tem obljubam podlegel.
Kot posledica nacistične vojne agresije v svetu so se nadaljnji dogodki hitro odvijali. Ljubljanski radio je 6. aprila 1941 v jutranji oddaji objavili vest, da je nemško letalstvo napadlo Beograd ter da so sovražne čete vdrle na naše ozemlje. Naslednje dni smo srečevali domačine-vojake razpadle stare jugoslovanske armade, ki so se z begom reševali pred nemškim ujetništvom ter pri-
povedovali, da je bil vsak odpor nemogoč, ker je odpovedal vodilni kader in celo sabotiral vsako akcijo.
Prihod nemških okupacijskih čet v našo dolino sta naznanila dva lovca, ki sta s tulečo sireno odvrgla nekaj bomb na savinjske ceste. Temu so sledile motorizirane patrulje in prve okupacijske čete. Tuji vojaki so zasedli občine, napolnili gostilne in skupaj z domačimi hitlerjanci slavili zmago. Nemški kamioni so odvažali hrano, katere so bile polne vse trgovine, za kar je poskrbela Nemcem naklonjena starojugoslovanska oblast. Samo delavci Zabukovice in Prebolda so sami ; izpraznili svoje nabavno prodajne zadruge s knjižicami „na up”, za kar je okupacijska oblast poslovodje opozorila in klicala na odgovornost.
Takoj zatem so sledili ukrepi: prepoved uporabe slovenščine,
uničevanje slovenske literature, izgon slovenskih učiteljev, uradnikov. Celo sam Hitler je prišel pogledat Spodnjo Štajersko in izjavil: „Naredite mi to deželo nemško.”
Nacistična okupacijska oblast in gestapo sta takoj pričela z uresničevanjem vseh ukrepov, ki naj bi našo deželo napravili nemško. Začel se je prvi izseli-tveni val, ki je množično zajel predvsem slovensko inteligenco in nacionalno misleče ter jih izselili na Hrvatsko in v Srbijo. Sredi leta 1941 je posebna komisija evidenčno pregledala vse občane in po merilih „rasne teorije” ter jih razdelila v štiri skupine: zelo nevarni nacizmu, nasprotniki nacizma, voditelji nacionalnega gibanja, politično nesamostojni. Skupine so potem postopoma izseljevali, pošiljali na prisilno delo, mladino pa mobilizirali v nemško vojsko.
Toda prav kmalu so nemške vojaške operacije na frontah začele zaostajati in vojna se je prevesila v dobro demokratičnih sil sveta. Komunistična partija je pod vodstvom tovariša Tita že leta 1941 krepko stopila na pot nacističnim zavojevalcem. Združila je vse protifašistične demokratične množice v OF ter jih povedla v odločilni spopad s fašizmom. Preko manjših sabotažnih akcij je prešla v partizanske čete, udarno pest proti okupatorjevemu in gestapovskemu terorju. Razvoj oboroženega upora je porajal v naši dolini leta 1941 I. Savinjsko četo in I. Štajerski bataljon, v letti 1942 II. grupo odredov, v letu 1943 Slandrovo brigado in v letu 1944 XIV. divizijo. Operacije
teh partizanskih enot so na terenu dopolnjevale organizacije OF, ki so ustvarjale bazo za nadaljnji razvoj narodnoosvobodilnega boja, vodile nove borce v partizanske enote, pripravljale temelje za gradnjo nove ljudske oblasti. Tako je potekalo organizirano delo OF v 41 vaseh naše doline. V zadnjem obdobju pa ni bilo v dolini niti enega zaselka, kjer ne bi bila zasidrana organizacija OF.
Kakor je bila aktivna domovinska in razredna zavest v letih osvobodilne vojne, tako je bil tudi brutalen in neizprosen gestapovski teror. Kajti ko smo po osvoboditvi strnili bilanco strahot in nasilja, smo ugotovili, da je v partizanskih < enotah padlo 385 borcev, v / koncentracijskih taboriščih je umrlo 215 Savinjčanov, v zaporih pa je bilo ustreljenih 264 sodelavcev OF in talcev. .
V spomin na štiriletno narodnoosvobodilno borbo, na morje trpljenja, solz, junaštva in odrekanja je bila to velika žrtev za našo dolino. Koliko naših ljudi je pustilo zdravje v taboriščih smrti, v gozdovih. Kaj vse so morali pretrpeti talci, preden so nemočni omahnili v smrt? Vse to je bila cena za našo svobodo, ekonomsko in politično samostojnost.
Spomine na te dogodke smo ovekovečili na mnogih spomenikih in spominskih obeležjih, ki naj bi naše zanamce spominjali na ceno našega boja ža politično in ekonomsko samostojnost ter za humanejše ži- -vljenje v miru, sreči in zadovoljstvu v socialistični skupnosti.
A. K.
KURIRSKA
Mehak mrak je padal na vršace in porajal lep pomladni večer. Gozd je miroval, le tu in tam je bilo slišati ščebet na pol usnulega ptička.
Peter je ležal med grmovjem, obdan z mlado praprotjo. Bil je kurir. Čakal je na Cirila, tudi kuriija, da izmenjata pošto in vsakodnevne novice. Ogledoval si je čudovito okolico in bi najraje zadremal. Naenkrat je zagledal, da na sosednjem grmu komaj opazno nihajo veje. Postalo mu je vroče. Ce je to Ciril, sije mislil, je graje vreden. Resen fant je in mu torej take predrznosti ne gre pripisovati. Torej mora biti kdo, ki javko pozna in sedaj čaka nanju. Opazoval je grmovje in lističe, ki so včasih samo zatrepetali.
včasih pa se kar opazno zamajali. Nenadoma je zagledal črn smrček, nato še dve očesci, čelo in končno še rogovje Srnjaka. Torej, ti si! Vidno sije oddahnil. V njem seje oglasila strast nekdanjega divjega lovca. Krasen je, pa tudi težak mora biti. Mejdun, koliko dni bi na kurirski postaji imeli hrane v izobilju. Petru je razbijalo v glavi. Prst mu je samodejno uhajal k petelinu puške. Če bi pritisnü, bi bil moj! Peter se je bojeval s čustvi na eni in z dolžnostmi na drugi strani. Nenadoma je grmičevje vzvalovilo, smjakje poskočil in v hipu izginil. Petru je zopet postalo vroče. Zavedel seje, daje valovanje lahko povzročila le človeška roka, zaznal pa je tudi tihe korake in žvenket orožja. To-
rej sem obkoljen, mu je šinilo skozi možgane. Nèkaj mora ukreniti. Pomislil je, koliko časa je izgubil z ogledovanjem srnjaka in ni bi! dovolj pozoren. Kljub ostremu opazovanju ni zaznal ničesar sumljivega. Pome srage somu tekle za ovratnik, ganiti pa se ni » upal. Izgubil je občutek za čas. Pbčasi je vstajal, se oddaljeval od grmovja korak za korakom, s puško pripravljeno na strel. Toda nič se ni zgodilo. Pot do postaje' je prehodil počasneje kot kdajkoli prej. Ves čas si je očital omamo ob pogledu na srnjaka, skrbelo ga je za Cirila, bal se je kazni komandirja, ki ob nedisciplini svojih fantov ni znal biti prav nič čustven.
Ko je prikolovratil na postajo, je opazil, da so okrepili straže. Še dobro, da si je zapomnil lozinko, sicer bi bilo po njem. Koje vstopil v napol zemljanko, napol barako, je
bila njegova korajža enaka ničli. Tovariši, pet jih je bilo. so nemo strmeli vanj. Nihče se ni ganil. Peter je jecljal: »Cirila ni bilo, srnjak je pa tudi živ.« »Kakšen srnjak, krščen-duš,« se ni mogel premagati komandir. »Cinla bi kmalu zajela nemška patrola, ti pa pleteničiš o srnjaku. In končno, kakšen kurir pa si?« Po toči ostrih besedje Petru le uspelo povedati dogodek s srnjakom.
Šele tedaj se mu je posvetilo, daje bil tudi sam le streljaj od nemške patrole in da se ima le srnjaku zahvaliti, da je preusmeril njihovo pozornost nase. Še ves čas je s hvaležnostjo mislil nanj, čeprav so se mu tovariši posmehovali. Ni jim zameril, saj je vedel, da so ga že zdavnaj spregledali, kako nepopravljivo velik sanjač je. No pa še danes trdi, da tako lepega srnjaka ni videl nikoli več. Cveta Mikuž
NOC VANDALOV V PREBOLDU
Krajani Prebolda so v četrtkovi noči nič hudega sluteč počivali. Toda ne vsi. Spočiti objestneži, naliti s pijačo, so imeli svoj vandalski ples. Znesli so se nad šolskim poslopjem in spomenikom narodnega heroja Slavka ŠLANDRA — njihovega rojaka.
Naslednjega dne zjutraj je Prebold za trenutek onemel, nato pa vzplamtel v silnem ogorčenju. Krajani in občani, ponosni na »svojega ŠLANDRA« so za storilce gnusnega dejanja zahtevali pripor in najstrožjo kazen. Vsi družbenopolitični dejavniki so ukrepali takoj in učinkovito ter dosegli, da so se vandali znašli za zapahi. Težko razumljivo pa je dejstvo, da so izvrševalci kazenskih zakonov precej togi, kadar gre za izjemne, družbi škodljive primere.
Še posebej pa so bili nad opravljenim vandalizmom ogorčeni borci, ki so menili, da je odveč razpravljati o tem, ali je bilo dejanje objestnost ali izpad političnih nezadovoljnežev. Dejstvo je, da je bilo dejanje storjeno na najbolj
gnusen način, ki ga zdrav človeški razum le stežka do-j ame, zato morajo biti kazni za
Iz ovadbe organov za notranje zadeve, ki jo je Temelj no j avno tožilstvo enota v Celju, sprejelo dne 11.3.1983 (isti dan, ko je bilo dejanje naznanjeno) in drugega zaslišanja osumljencev, kije bilo dne 12. 3. 1983. izhaja, da so Dušan Zupančič, roj. 1954, Bogdan Stanič, roj. 1963, Zdravko Herodež, roj. 1946, Mehdija Osmani, roj. 1952 in st. ml. S. D.»_vsi stanujoči v Preboldu oziroma bližnji okolici, zaenkrat utemeljeno osumljeni kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po čl. 177/1 KZ SRS in kaznivega dejanja poškodovanja stvari», ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena po čl. 178/1 KZ SRS. Za vsako od dejanj je zagrožena kazen do 5 let zapora. Dosedanje ugotovitve kažejo, da so se zgoraj omenjeni, dne 10.3. 1983, ne-
stori’ce najstrožje.
Vandah morajo končno doumeti, daje njihov čas ne-
kaj pred polnočjo, po končanem obratovalnem času v »Hotelu Prebold«, kjer so nekateri od njih pred tem popivati. zbrali na prostoru pred »Osnovno šolo Slavka Šlandra« v Preboldu, kjer sta dva izmed njih pred tem zakurila ogenj. Ze vinjeni so tu še nadaljevali s popivanjem. Ob tem so nekateri izmed njih na osnovni šoli razbiti več stekel in po prvih nestrokovnih ocenah povzročiti za okoli 80.000 din materialne škode. Za tem pa so osumljenci tudi oskrunili doprsni kip narodnega heroja Slavka Šlandra, ki je stal pred šolo. Kip so prevrnili s podstavka, ga vlekli več metrov in ga tudi nekoliko poškodovati. Zlasti slednje dejanje, ki je vzbudilo širšo ogorčenost so po dosedaj znanih podatkift storili pod vplivom alkohola, kar kažejo
preklicno minil. O tem bodo imeli dovolj časa razmišljati tam, kamor sodijo. C Mikuž
nekatere ugotovitve organov za notranje zadeve ob ogledu in sicer sledovi bruhanja in razbijanja steklenic na kipu.
Okoliščine, ki so doseđaj zbrane ne kažejo, dà bi bilo dejanje storjeno iz političnih nagibov, vendar preiskava v tej smeri še ni končana.
Organi za notranje zadeve so v zvezi s tem nerazumljivim izpadom vandalizma takoj ukrepali ter o tem obvestiti tudi javnega tožilca in preiskovalnega sodnika. Vsi osumljenci so bili po dejanju prijeti in privedeni k preiskovalnemu sodniku ter zaslišani. Na predlog tožilstva so dva izmed osumljencev (Dušana Zupančiča in Bogdana Staniča) priprli. Zoper vse je tožilstvo že zahtevalo preiskavo.
JAVNI TOŽILEC MILAN BIRSA
URADNA IZJAVA TEMELJNEGA SO Dl SC A V CELJU
		
0B 100-L ETNICI MARX OVE SMRTI
MARKSIZEM KOT DRUŽBENOPOLITIČNO GIBANJE
Celo stoletje so ideje Karla Marxa spreminjale in še spreminjajo svet S tem ko so postale sestavina najrazličnejših socialnih gibanj in ideologij, so jih pogosto revidirali, pačiti, dogmatizzali in spreminjati. Spopadale so se s težavami, zašle na stranske poti, vendar pa so prav z bojem delavskega gibanja tudi bogatile. Vse do konca jim je uspelo ohraniti humanistično vizijo.
Kot najbolj utemeljena in v praksi tudi najbolj razširjena teorija o spreminjanju sveta je marksistična mese! tudi danes v središču socialnih in ideoloških bitk kot trden temelj revolucionarnemu delovanju sodobnega delavskega razreda.
Stota obletnica smrti tega velikana preteklega in prihodnjega časa je nedvomno svojevrsten izziv vsem progresivnim silam k novemu spoznavanju Marxa. k iskanju novih odgovorov. Za delavsko in komunistično gibanje v Jugoslaviji, za Zvezo komunistov Jugoslavije pa je tudi priložnost za preverjanje lastnih revolucionarnih spoznanj in lastnega teoretičnega prispevka. Ta pregled bo vsekakor plodnejši, če bo spodbudil idejni in teorijski pluralizem ter svobodno razpravo med vsemi silami, ki se bojujejo za delo in človeka.
Marx je odkril objektivne in v svoji osnovi materialne zakone gibanja zgodovine. Odkril jih je tam, kjer je pred tem bilo videti vse kot naključna igra, kot dobra volja
V
jpisamezniŠ! osebnosti ali pa je Ho predsfandjjaio kot sa-mraizraz mitskega svetovrte-gadnina. Razpoznal je- bistvo ramviiez)!».zavidffiBnTza ffewatemosn.. Odstranil je zaveso s tajnosti kapitalistične pofizvodmje in, dejstva, rta kapital izkorišča delto» tar pokazal» kako se (ustvarja im kako se prilašča presežek vrednosti. '
Težko M oporekli dejstvu, da Manxova misel še danes, sto let po njegovi smrti, na radiarne načine in v različnem ofcsegm spodbuja in iiisrmecjja boj pioti izkorišča-njn»zapravkffivzasociafizem pa tud revolucionarna gi-fcanga. jpbamja za osvobodi-' tev im meodvismo&t od kolonializma žn imperializma.
Težki» je tudi ovreči dejstvo, da je v zadnjom stoletja Utora v sveto bila im ostaja pod vplivom, zaznamovana al celo prežeta z Mantovo misij© — M jo je kot lemež vso nazbrazdaia im premetala, tako da mora celo zdaj poravnavati račune z njo.
JOŽE HRVATHN-JURIČ
Čeprav sem vedel» da ga težka bolezen že leta priklepa aa posteljo, sem vendarle ob aovfei o njegovi smrti onemel. Trika sam dojel, da je tudi on zapustil oašeie tako razredčene vrste. V'nteriHi sem z njim prehodi še nknl na trnjevo pot, ki je zanj serigf nepreklicno končaaa.
Rodil se je pred S2 Irti v kmečko rudarski družini. Oče in mate sta bila pridna delavca, zavedna Slovenca. Poleg njega so sev težini rodili še trije otroci. Dva kanta in sestra. Domačini so narti družino radi, saj so Hi dobri sa-tovariši vseh, ki so oknšafi grenak knapovski kruh.
Vizija prihodnosti je tek dH njih, zato jih okupacija ni presenetila. Našli so svoje mesto lana» kamor so po svoji napredni nrisri-nosti sodili: med «mp rti n rji NOB, pripravljeni žrtvovati tudi najdragocenejše — svoja življenja. Zaradi izdaje so se mordi trije bratje umakniti v par lizane.
Poleg Jožeta sta bila to še brala Jaka-Panter in Gnsti-Črto. Spominjam se, da sem jih osebno odpeljal v štajerski bataljk*» prve dni maja 1942. Še danes me ten misel na smrt brata Jaka, ki je podel poleg mene junij» 19*2 na Rvišah na Moravskem. Brala Gustla pa so Nemci raje* v badi borbi novembra 1942 kot borca Velie kove čete in ga razfcaravaS po Celju skupaj s Tončko Čečevo, kjer so ga tudi usliiHL Očeta. mater in sestro so kmala po njihovem odhoda v partizane odpeljali v nemško taboreče, fcjjev sta oče in mati umrla, vnBa se je le sestra. ;
Jože-Jurič pa je postal daher borec in aktivist. Deloval Je aa področju Savinjske dofine, predvsem pa po nalogo KP v okofiri Frankolovega in Strmca. Pridela
Obisk v Ljubljanski banki
V navadi je že, da v vsaki številki našega časopisa spregovorimo nekaj več o tej ali oni delovni organizaciji, o njihovem vsakdanjem delovniku, težavah in uspehih. Ko smo razmišljali, kam naj nas tokrat vodi pot, smo se odločili za enoto Ljubljanske banke na Šlan-drovem trgu. Nove obrestne mere, zaostreni kreditni pogoji in nujnost vse večjega varčevanja — to so bila samo nekatera vprašanja, ki so nas zanimala zaradi aktualnosti, in o katerih smo se pogovarjali s tamkajšnjimi delavci.
Ljubljanska banka se je v dobrih desetih letih trdno zasidrala in poiskala svoje mesto v poslovanju z občani. Ravno v teh dneh, ko smo jih obiskali, so imeli polne roke dela, saj so vsi hoteli izvedeti, kako bo z novimi obrestmi in krediti po sprejetih ukrepih. S prvim februarjem so se namreč banke odločile za močno povečanje obrestnih mer (dodajmo, da je to že tretjič v manj kot letu dni). Ker se naša ekspozitura omejuje le na poslovanje z občani in delno na stanovanjske kredite, smo se pozanimali le za novosti na teh dveh področjih. Ob strani spio tokrat pustili spremembe vzdruženem delu, kjer nove obrestne mere povzročajo velike težave in ponekod celo slabijo reprodukcijsko sposobnost delovnih organizacij. Ivanka Vrbič, vodja ekspoziture v Žalcu, nam je takole pojasnila: »Povečanje obrestnih mer tm po našem mnenju pozitivno vplivalo na varčevanje občanov, ker višje obresti pomenijo tudi določeno stimulacijo. Obrestne mere pri hranilnih vlogah občanov, vlogah, ki so na vpogled, se ne spreminjajo, močno pa se zvišuje obrestna mera za vezane hranilne vloge občanov. Že za vezavo hranilne vloge nad tri mesece se obračunava dvanajstodstotna obrestna mera, če pa vežete hranilno vlogo nad šestintrideset mesecev, pa velja kar osemindvajsetodstotna obrestna mera. Manj ugodna je druga novost — to so višje obrestne mere za potrošniške kredite. Nasploh ugotavljamo v zadnjih letih povečanje hranilnih vlog naših občanov, v primerjavi z letom 81 so se povečale za sedemintrideset odstotkov.«
Ko si postavljamo vprašanje, zakaj povečanje prihrankov, če vemo, da je
rast nominalnih osebnih dohodkov vse nižja, najbrž ni potrebna posebna bistroumnost, da najdemo pravi odgovor. Večino privarčevanega denarja namenjajo naši občani za gradnjo lastnega stanovanja. V lanskem letu so v banki zabeležili okrog 500 kreditov za stanovanja, letos pa jih bo najbrž še nekaj več.
Z uveljavitvijo nove zakonodaje in z dogovorjenim sistemom financiranja stanovanjske izgradnje se bodo letos sredstva in s tem vlaganja za rešitev stanovanjske problematike bistveno znižala. Družbeni plan SR Slovenije predvideva v projekciji naložb 6,6 odstotkov manj novozgrajenih stanovanj. To pa pomeni, da bodo občani pri pridobivanju stanovanj še bolj prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti pri pridobivanju nekaj kvadratnih metrov lastnega stanovanja. .
V	Ljubljanski banki predlagajo in ponujajo takšne oblike kreditiranja, ki spodbujajo občane k varčevanju. Omenimo samo nekatere: občani lahko izbirajo med namenskim varčevanjem, vezavo dinarskih sredstev in prodajo konvertibilnih vali#. Zanimivo je, da je kljub bistvenemu zmanjšanju priliva deviznih sredstev iz tujine, prodaja konvertibilnih valut še vedno zelo močna in občani še vedno v precejšnji meri najemajo kredite s prodajo deviz.
V	razgovoru smo se dotaknili še
enega vprašanja -r odnosa delavcev do občanov inpa našega odnosa do njih. V Ljubljanski banki ne razglašajo na ves glas, da so banka prijaznih ljudi, v pogovoru pa so nam zatrdili, da se resnično trudijo ustreči vsem. V zadnjem času si prizadevajo za preusmerjanje osebnih dohodkov iz hranilnih knjižic na tekoče račune, kar omogoča razvijanje raznih oblik storitev. Brezplačno vam bodo poravnali račun za PTT storitve, radijsko in televizijsko naročnino, stroške za elektriko ter časopise. Tudi to je eden izmed načinov, kako ugoditi željam svojih strank, čeprav v banki pravijo, da se zaenkrat še zelo malo občanov odloča za takšen način poravnave svojih obveznosti. Kaj pa naš odnos do njih? No, delavke se zaenkrat ne pritožujejo, čeprav si naše obnašanje najbrž ne zasluži vedno vse pohvale.	Irena Jelen
OBISKALI SMO ŽIVINOREJSKO FARMO PODLOG
Smo sposobni proizvesti dovolj mleka za tržne potrebe
V minulem letu je govedoreja SOZD Hmezad dala na trg 5,850.0001 mleka in s temi* viški izdatno izboljšala sicer še vedno nezadovoljivo preskrbo našega trga z mlekom in z mlečnimi proizvodi. Pri tem je pomemben podatek, da so pri 1100 kravah dosegli poprečno letno molznost 5600 litrov mleka po kravi. To pa nikakor ni zgornja meja.
O novih tehnoloških poteh farmske živinoreje in o problemih, s katerimi se ubadajo živinorejci, smo se pogovarjali s Srečkom Čatrom, vodjem farme Podlog.
Farma Podlog ima v hlevih 485 krav molzmč, Govedoreja SOZD Hmezad pa 1100 krav, ki so v glavnem črno bele pasme, nekaj pa je tudi sivo-ijavk. Imajo še 70 visoko brejih telic in 250 telet za pleme. Pomeni, da farma poleg proizvodnje mleka za trg vzreja tudi plemensko živino.
i
EN MOLZNIK NA 200 KRAV
Farmska vzreja in proizvodnja mleka se bistveno razlikujeta od kmečke živinoreje. Z novo tehnologijo se je močno dvignila produktivnost, ki dosega evropsko poprečje. En delavec dnevno pomolze 100 krav, veliko
Srečko Čater
produktivnost dosegajo tudi hlevaiji — čistilci in drugi delavci. Človek bi rekel, daje takšna proizvodnja visoko produktivna in da imajo delavci na farmah visoke osebne dohodke a žal ni tako.
Dober molznik zasluži mesečno 11.500 dinarjev, hlevar-čistilec nekaj čez
10.000	dinarjev, kar je precej manj, kot zaslužijo delavci v industriji. Problem, ki že nekaj let nazaj tare živinorejece, so neurejena cenovna razme-ija in to še posebej velja za močna krmila. Medtem ko na evropskem trgu stane kg koruze 8 do 8,5 dinarjev, jo živinorejci z vsemi stroški pla-
čujejo tudi po 17 dinarjev. Zelo sta se podražili ribja moka in soja. F arma za en liter namolženega mleka plačuje 7,65 din dajatev. Zaradi takšne obremenitve proizvodnje nastajajo kar velike izgube, ki jih v SOZD Hmezad pokriva hmeljarska proizvodnja. Ta namreč potrebuje gnoj in tega naredijo farme velike količine.
Kar zadeva tehnologijo, so že izkoristili vse rezerve, te pa so že v proizvodnji. Možno je namreč ob nekoliko spremenjeni hrani še dvigniti mlečnost krav do 1000 litrov po kravi. Žal pa so krmila tako draga, da raje ostajajo pri sedanji proizvodnji.
90 ODSTOTKOV LASTNE KRME
Da bi se dokopali do donosnosti, že vse farme uporabljajo 90 odstotkov doma pridelane krme. Naj zapišemo, da so lani pridelali za potrebe lastne živinoreje 240 tisoč kg koruze v zrnju in
3,200.000	kg koruzne silaže. Imajo krave-rekorderke, ki dajejo dnevno tudi do 48 litrov mleka najboljše kakovosti.	*
Hmezad bo povsem razumljivo za svojo govedorejo tudi v bodoče pridelal kar
največ krme doma in to zlasti zrnate in silažne koruze.
Čeprav je na celjskem območju že kar precej v tržno proizvodnjo mleka usmerjenih kmetij, je poprečna mlečnost krav še nizka v primerjavi sfarinami. Kjerniso poskrbeli za silose in za dovolj dobre krme, poizvodnja mleka v zimskih mesecih skoraj po-
vsem usahne in tako se močno zmanjša tudi odkup mleka. Tega pa si zaradi nove mlekarne v Arji vasi ne bi smeli dovoliti. Zato čaka pospeševalce največ dela v hlevih in očitno bodo pri tem potrebni tudi izdatni krediti. Žal pa pri sedanji visoki obrestni men kmetje ne prosijo več za posojila, saj s svojo proizvod-
njo ne bi zmogli odplačevanja.
Pa bo vendar treba kaj ukreniti za nove naložbe v hleve, silose, za melioracijo zemljišč, pa tudi za nakup rodovniške živine, saj bo le tako možno dvigniti mlečnost krav in povečati odkup mleka.
L. T. J. K.
Farma krav molznic črnobele pasme v Podlogu
30 LET IGM GRADNJA ŽALEC
PRAZNOVANJE PREDVSEM DELOVNO
Začetki IGM Gradnja Žalec segajo v leto 1953, točneje 11. marca je bilo ustanovljeno podjetje Remont, ki seje leta 1954 preimenovalo v Gradbeno podjetje Žalec. Prva leta je podjetje s tridesetimi delavci izvajalo manjša adaptacijska in vzdrževalna dela na stavbah splošnega ljudskega premoženja, seveda brez ustrezne mehanizacije. Hitrejši razvoj, z oblikovanjem pomožnih obratov se je začel leta 1957. Tedaj so gradili hmeljske sušilnice in družbena stanovanja. Podjetje se je razvilo v srednje razvito organizacijo, kije bila sposobna izvajati tudi tehnično zahtevnejšo gradnjo. V tem obdobju se je Gradbeno podjetje reimenovalo v Gradnjo Ža-ec, leta 1962 pa se ji je priključilo obrtno podjetje Remont Prebold. Z gradnjo stanovanjskih objektov se je povečal obseg poslovanja, ki je zagotavljal krepitev materialne osnove in obratnih sredstev; izboljšala se je tudi struktura strokovnih kadrov. Z uvedbo Samoprispevka seje začela izgradnja družbenih objektov, Gradnja je bila nepogrešljiv graditelj šolskih objektov v občini in izven nje. Že leta 1973 je podjetje s 300
le
zaposlenimi delavci zašlo v težave in razmere so narekovale potrebo po sanaciji. S pomočjo Zavoda za produktivnost dela Ljubljana so se delavci odločili za preusmeritev. Preusmerili so se v proizvodnjo gradbenih materialov. Ob ugotovitvi, da je zanje perspektivna proizvodnja sodobnih montažnih dimnikov in zračnikov, je podjetje navezalo stike z nemškim podjetjem Schiedel iz Miinchna. Po odkupu licence je poskusna proizvodnja stekla leta 1973. Tako se je s smelim vodstvom in s podporo dejavnikov v občini začelo uspešno desetletno razvojno obdobje Gradnje. Že od samegh začetka je bilo jasno, da mora Schiedel dimnik postati jugoslovanski dimnik. Zato je bilo potrebno širejko in tesno sodelovanje s projektantskimi in trgovskimi organizacijami ter z organizacijami gradbene operative. Izrednega pomena je bilo zaradi zaščite okolja in smotrne porabe energije sodelovanje z inštituti in znanstveno raziskovalnimi ustanovami iz vse Jugoslavije. Pò letu 1973 je na osnovi samoupravnih sporazumov pričela Gradnja razvijati poslovno tehnično so-
Jože Jan, direktor IGM Gradnja
delovanje z organizacijami na širšem jugoslovanskem področju. S sodelovanjem s Cinkarno Celje in s Šamotom iz Arandjelovca se je razvila kooperacijska proizvodnja Samotnih cevi. z Golubovač-kimi rudniki in Ingrapom iz Ćuprije pa poslovno tehnično sodelovanje ter delitev dela na osnovi podlicenčnih odnosov, leta 1976 pa so razširili sodelovanje tudizGradjevinaijem iz pobratene Bačke Palanke.
Sevedg pa se v Gradnji nišo zadovoljili samo z izgradnjo Schiedel dimnikov, razvijali so tudi nove proizvode: med
Gostje med ogledom proizvodnje
njimi ventilacije, montažne greznice, etažne dimnike, notranje in vrtne kamine ter zidake potresnik in stibo. Ob skrbi za širitev proizvodnega programa pa delavci Gradnje niso zanemarjali prizadevanj za reproduktivno sposobnost, kadrovsko krepitev in za družbeni standard zaposlenih. Zaostrene gospodarske razmere zaradi zmanjšanja investicijske dejavnosti vedno bolj vplivajo in otežujejo doseganje planskih ciljev, ki pa jih delavci Gradnje na osnovi stabilizacijskih prizadevanj uspešno uresničujejo. Vedno bolj se krepi spoznanje, da se bodo morali usmeriti tudi na tuja tržišča, zato že raziskujejo možnost izvoza v Italijo, Madžarsko in Alžir. Ustanovili so razvojno službo, s pomočjo katere bodo razvijali nove proizvode.
»Danes je v industriji gradbenega materiala Gradnja Žalec zaposlenih 220 delavcev, ki ustvarjajo 500 milijonov celotnega prihodka. Za njen razvoj je bila velikega pomena osvojitev proizvodnega programa Schiedel, kar predstavlja tudi osnovo naše nadaljnje proizvodne usmeritve; ostala betonska galanterija pa jo dopolnjuje. Ko v tem letu proslavljamo 30-let-nico naše delovne organizacije in 10-letničo Schiedel proizvodnje, bomo z našo zavzetostjo za doseganje kar najboljših delovnih rezultatov in z izvajanjem stabilizacijskega programa najbolje in najustrezneje obeležili obe obletnici,« je na svečani seji delavskega sveta in družbenopolitičnih organizacij ob pričetku praznovanja njihovega jubileja dejal direktor IGM Gradnja Žalec, Jože Jan. V tem letu bodo tudi zgradili novo proizvodno halo in uredili delovne prostore v Žalcu in v Latkovi vasi. Osrednja svečanost praznovanja obletnic bo septembra. Delavcem IGM Gradnja Žalec za njihov uspešni tridesetletni razvoj iskreno čestita tudi naše uredništvo.
jk
Pred stoletjem je'bilo treba zaradi slabih nosilnih lastnosti gradbenega materiala graditi hiše s širokimi stenami in majhnimi okni. Razvoj novih gradbenih materialov je povzročil gradnjo energetsko zelo potratnih objektov. Začela se je gradnja s tankimi zidovi, velikimi steklenimi površinami, torej nobene toplotne akumulacije več in veliko toplotne izgube skozi okna. Energetska kriza pred desetletjem pa je tudi gradbenike prisilila v iskanje smotrnejših rešitev z upošteva-, njem osnovnega pravila, po katerem naj bi bila zgradba in okolje v toplotnem ravnotežju vse leto. Preprečiti je potrebno prekomerno ohlaianje ali segrevanje zgradbe zaradi vplivov okolja, kar pa je izredno težko.
Številni strokovnjaki po svetu pa tudi pri nas iščejo najboljše rešitve za izpolnitev teh pogojev. V ta namen se je potrebno pazljivo lotiti toplotne zaščite stanovanjskih objektom, paziti pa moramo ti^di na akumulacijsko sposobnost zidov. Eno ali dvonadstropni objekt s stenami debeline 2& centimetrov in z drobro toplotno zaščito še ni primerna rešitev, ker ne zagotavlja zadostno akumulacijo toplote. Zato naj bodo zunanji zidovi čimbolj masivni, poleg tega pa je treba pri toplotni zaščiti paziti še na vrsto stvari, ki graditelje pogosto begajo.
Nekaj osnovnih priporočil v ta namen:
— praviloma se mora toplotna zaščita namestiti
Rudi Kronovšek
Varčevanje z energijo v stanovanju
vedno na Vnanjo stran zidu. Izjeme so lahko le stavbe, v katerih prebivamo le občasno in jih želimo hitro ogreti (počitniške hiše)
—	paziti je poirebnt) na akumulacijsko sposobnost zidu
—	izogibali se moramo toplotnim mostovom
—	zgradbo je potrebno posebno dobro izolirati tam, kjer ir som-e nc more ogreti
—	izbrati najustreznejši način izvedbe toplotne zaščite in določiti optimalno debelino izolacije (upoštevati stroške za izolacijo in kurjavo)
—	posebno je treba paziti na možnost kondenzacije zračne vlage v zidu, zato je potrebno namestiti parno zaporo ali prezračevalno cono.
zidovi
25+30%
Toplotne izgube enodružinske hiše,
Skica, ki prikazuje poprečne izgube enodružinske prostosto-ječe hiše, nam je lahko v veliko pomoč pri odločitvi za toplotno zaščito. Sami si lahko izračunamo, koliko bomo privarčevali, če preprečimp oziroma zmanjšamo toplotno izgubo na posameznih delih hiše.
Okno ,— izolacijsko sposobnost oken lahko izboljšamo samo z uvedbo še ene šipe (tro-slojno), tesnenje pa z uvedbo tesnil;
KJet — zahteva vsaj pet centimetrov toplotne zaščite. Najboljše jo je izvesti že pri gradnji;
Zunanji zidovi — zelo kvalitetna izolacija je dvojni'zid,
vmes pa pet do osem centimetrov debel izolacijski material in prezračevalna rega. Toplotna prevodnost takšnega zidu je lahko celo pod 0,5 W/m2K.
Kot izolacijski material je mišljen stiropor, lendopor, steklena volna in drugo s toplotno prevodnostjo A = 0,04 do 0,05 W/mK. Zelo razširjena je tudi „DEMIT FASADA”, to je klasičen zid, obložen s pet centimetrov debelim stiroporom, ki je zaščiten s plastičnim fasadnim premazom. Pogosto nekateri graditelji klasičen zid še dodatno obzidajo s siporeks ploščami debeline 10 cm. Pri tem je potrebno poudariti, da bo učinek minimalen, kajti
ekvivalentna debelina siporeksa v primerjavi s pctcentimetrskim Stiroporom je približno 48 cin (pol metra).
Torej pazljivost pri izbiri izolacijskih materialov!
Podstrešje — zelo važna je tudi izolacija podstrešja. Če leto ni bivalni prostor, je najbolje izolirati tla s šgst do osem centimetrov debelimi ploščami dobrega izolacijskega materiala. t e pa izoliramo ostrešje, je potrebno pazljivo pregledati kritino, da le-ta ne bi zamakala in s tem uničila izolacijskega materiala.
Parna zapora — v zraku je stalno prisotna vodna para (ylaga), ki zaradi razlike parcialnih tlakov vedno prehaja iz toplejšega v hladnejši prostor.
Pri tem se ohladi in kondenzira. Posledica so poškodbe zidu in izolacije. Če za izolacijsko plastjo ni predvidena prezračevalna cona, je potrebno vgraditi parno zaporo (plastična folija). Na splošno pa velja pravilo, da' se mora parna zapora vedno namestiti na „toplo stran”, torej med notranji zid (strop) in izolacijo.
Graditelji hiš so pogosto pred dilemo, za kakšen material se naj odločijo. Poudariti velja, da imajo najboljšo izola7 cijsko sposobnost materiali organskega izvora, to so predvsem stiropor in polyuretan, nekoliko slabše lastnosti pa ima steklena kamena volna (tervol).
Zadnja dva sta anorganskega izvora in njuna prednost .je v tem, da ne preprečujeta „dihanja zidu”, zaradi česar ugodje v prostoru ni prizadeto. Siporeksa pa ne moremo šteti med izolacijske materiale. Na koncu samo še morda pripomba, da sloves, ki ga pripisujejo stiroporu, češ da „izgine”, ni točen.
Če se pravilno vgradi (po navodilih proizvajalca), ni bojazni, da bi „izginil”.
TOZD GRAMES ŽALEC
V delovni organizaciji Strojna Žalec so lani ustanovili temeljno organizacijo Grames za opravljanje melioracijskih del, odvodnavanja in navo-dnavanja kmetijskih površin, gradnjo gozdnih cest; že nekaj let pa opravljajo servisno dejavnost za kmetijsko mehanizacijo in avtomobile wolkswagen. Lani so dobro gospodarili, saj je 90 zaposlenih ustvarilo 165 milijonov celotnega prihodka.
Delavci Gramesa so z dvajsetimi buldožerji zgradili preko 3000 kilometrov gozdnih cest v žalski, celjski, mozirski in slovenjgraški občini. Zgradili pa so tudi cesto za eksplotacijo
lesa v Iv^ngradu v Črni gori. Ravno pri teh delih so si pridobili velik ugled.
Ko so lani (kot najugodnejši ponudnik) prevzeli zahtevna dela na površinskem odkopu premoga v Trbovljah, so se spoprijeli s strokovno zelo zahtevno nalogo, ki so jo uspešno uresničili. Pri izvajanju del so uporabljali v glavnem svojo mehanizacijo. Tako bodo trboveljski rudarjj. že letos nakQpali 160.000 ton premoga za termoelektrarno in široko potrošnjo. Investitor pa že pripravlja nadaljnjo širitev odkopa premoga, delavci Gramesa pa odstranjujejo jalovino.
Posnetek iz dne\nega kopa v l akomi
V Zarji uspešno gospodarili
UKREP DRUŽBENEGA VARSTVA V SIGMI ŽALEC
Ko so delavci Zarje razpravljali o rezultatih gospodarjenja v preteklem letu, so ocenili, da so rezultati bili dobri. Celotni prihodek je v primerjavi z letom 1981 po-rastel z indeksom 127, dohodek z indeksom 133, čisti dohodek z indeksom 138, poslovni sklad z indeksom 168 in osebni dohodki z indeksom 126. Omenjene rezultate so dosegli s povečanim fizičnim obsegom proizvodnje. z zmanjšanjer proizvodnih stroškov in varčevanjem energije, za kai uporabljajo tudi lesne od padke. S svojo proizvodnj so prodrli tudi na tuja tržišča Prav izvozu bodo v tem leti namenili največ pozornosti, samo v TOZD Kovinar bodo izvozili polovico proizvodnje. Od investicij načrtujejo izgradnjo energetskega objekta na trda goriva, kar je neobhodno potrebno za njihov daljnji razvoj. Zgraditi želijo tudi industrijsko pro dajalno. Sredstva poslovne-
ga sklada bodo namenili za obratna sredstva. O rezultatih lanskega poslovanja in o letošnjih načrtih smo se pogovarjali z direktorjern Zarje Viktorjem Dramo, ki nam je ob zaključku razgovora povedal. da se delavci Zarje zavedajo osnovne naloge: tudi v bodoče več in bolje delati.	. jk
Skupščina občine Žalec je sprejela sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Sigma. Za ta ukrep so se odločili zaradi velikih motenj v samoupravnih odnosih, huje pa so bili oškodovani tudi družbeni •interesi. Nevzdržno je bilo stanje v temeljni organizaciji Sanitarne stene in montaža v Zabukovici. kjer so ustvarili tudi več kot 10 milijonov di-natjev izgube. Le-ta izvira tudi iz nediscipline pri delu ter iz neustrezne organizacije dela. V Sigmi so se že vrsto let
srečevali sštevilnimi težavami na relaciji tozda in delovne skupnosti skupnih služb. V tozdih imajo dva popolnoma različna programa, tudi oddaljenost med njima in delovno skupnostjo je prevelika. Dejstvo pa je, da se v Sigmi tudi niso pravočasno pripravili na trenutno gospodarsko situacijo.
V delovni organizaciji Sigma so imenovali tričlanski kolegijski začasni organ, ki ga sestavljajo predsednik Marjan Divjak ter člana Dolfe Naraks in Stane Jurjovec. -jv
/
0GZ Žalec:
Lani manj požarov
Na rednem občnem zboru so se zbrali delegati 42 gasilskih društev žalske občine ter številni gostje, med drugimi tudi poveljnik štaba republiške gasilske zveze Tone Sentočnik. Iz poročil predsednika OGZ Žalec Jožeta Kud-na, načelnika Antona Grosa, referentke za žene Nevenke Tržan in referenta za mladino Jožeta Vebra je bilo razvidno, da je bilo delo na vseh področjih aktivno. Pripravili in izvedb so vrsto tekmovanj, posebno množično je bilo srečanje slovenskih in hrvaških pionirjev. Niso pa pozabili svoje osnovnè- naloge;. to je požarne preventive.
družbene samozaščite ter
usposabljanju gasilskega članstva in občanov ter sodelovali z ostalimi nosilci obrambnih priprav.
Poleg skrbi za izobraževanje svojega kadra pripravljajo tudi za druge občane predavanja in nazorne prikazé o zaščiti pred požari. Sodelovali so v akciji NNNP 82.
Rezultat vseh teh dejavnosti pa je zmanjšanje števila požarov in škode.
Težišče dejavnosti v tekočem letu bo na dejavnosih, ki izhajajo iz devetega kongresa GZ Slovenije. Gojili bodo vse aktivnosti, ki so jih že doslej, in posvetili še več pozornosti podružbljanju splošne ljudske obrambe in
Na zboru so podelili dve odlikovanji droge stopnje Republiške gasilske zveze, ki sta jih prejela Vinko Topo-lovšek in Ivan Štrozar. Občinsko' gasilsko priznanje prve stopnje je prejel Franc Mahor, priznanje druge stopnje pa so prejeli Alojz Funkl, Franc Oset, Anica Lupše, Jože Mehelak, Marjan Žuža, Anton Cestnik, Jože Travner, Jože Cvikl, Henrik Magajna in Jože Matko, (na sliki: Med poročilom predsednika OGZ Žalec Jožeta Kudra)
TONE TAVČAR
J
ŽALSKA STANOVANJA BREZ KOTLOVNICE
Skorajda neverjetno se sliši, toda res je! V Žalcu so zgradili 170 stanovanj, ki so pravzaprav tik pred vselitvijo, pojavila pa se je težava: novozgrajena stanovanja so brez kotlovnice. Kako se je kaj takega sploh moglo zgoditi, se sprašujejo ljudjel Slišati je bilo očitke, kdo vse je kriv. Za mnenje o -tem primeru smo zaprosili Petra Marinška, sekretarja sekretariata za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo, ter direktorja Zavoda za načrtovanje iz Žalca Staneta Lesjaka.
PETER MARINŠEK: „Zataknilo se je pri zemljišču, kjer naj bi stala kotlovnica.
Zemljišče bi moral odkupiti Zavod za načrtovanje, ki pa mu to ni uspelo, saj so lastniki zemlje hoteli zamenjavo znotraj svojih kompleksov, ker so vsi z zaščitenih kmetij.
Sporazuma ni bilo mogoče doseči in zadevo je v svoje roke prevzel sekretariat za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo. Sedaj smo tako daleč, da je zadeva z zemljišči urejena. Ker pa je začel veljati nov zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, ki prepoveduje . vsakršno nekmetijsko naložbo, kakršna je tudi kotlovnica, trenutno ni Inogo-če graditi. Storili bomo vse, da bomo v času, dokler zakon traja,, pridobili potrebne papirje in da bo takoj, ko bo zakon usklajen z družbenim planom, mogoče izdati lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Mislim, da bo to enkrat poleti.”
STANE LESJAK: „Povem naj to, da je izvršni.svet že leta 1978 obvestil skupščino samoupravne stanovanjske skupno-
sti, da mora poskrbeti za gradnjo nove kotlovnice v Soseski.
V.	Tega ni storila in prvi niz blokov je priključila na kotlovnico, ki je bila zgrajena za potrebe Name, hotela, osnovno šolskega centra ter bodočega bazena in še nekaterih predvidenih objektov. Prvi del blokov v Soseski V ima rešene probleme s kurilnico, zataknilo pa se je sedaj. Povem naj tudi to, da smo 13. maja dobili od Stavbne zemljiške skupnosti nalog, naj začnemo z odkupom zemljišča za novo kotlovnico. Pred tem so bile tudi dileme, kje naj kotlovnica sploh stoji. Končno je iz razumljivih razlogov le obvladalo mnenje Zavoda, naj kotlovnica ne bo v središču naselja. Takoj ko smo prejeli nalog, smo šli v akcijo in smo se z lastniki zemljišč pogovarjali tudi o zamenjavi. Potrebni so bili tudi razgovori s Hmezadom, ki naj bi lastnikom preskrbel zemljo za zamenjavo.
Lastniki iz Gotovelj so stvari tudi izsiljevali. Veliko smo se pogovarjali, vendar do skupnega jezika nismo prišli. Stvar je potem prevzel sekretariat. To se je zgodilo septembra lansko leto. Do sedaj nam je zadevo uspelo razčistiti. Za to je potreboval skoraj pol leta, nam pa sta bila na voljo le dva meseca. Trdim', da je Zavod storil vse, da bi problem razrešili.”
Naj bo tako ali drugače. Do zapletov je prày, gotovo prišlo zaradi nespoštovanja dogovorov, pa tudi zaradi ozkih lastniških interesov. Roko na srce: tudi zaradi neučinkovitega dela. Kotlovnica bo seveda zgrajena, toda leto dni kasneje. To pa pomeni, da bo tudi precej dražja.
VEDNO V EC Ji PROMET
Sodobno opremljena in dobro založena industrijska prodajalna Keramične industrije Liboje privablja vedno več kupcev iz bližnje in daljnje .okolice. Večkrat se pri njih ustavijo avtobusi z izletniki, turistične agencije naročijo zanje spominke, seveda pa
tudi sami radi kaj kupijo. „Trenutno strežejo kupcem štirje prodajalci, ki imajo vedno veliko dela. Lani so prodali keramike za dve milijardi dvesto milijonov starih dinarjev in ploščic za 574 starih milijonov.
jk
Zlati jubilej zakone« Jančigaj «»,«*-«■
Delovni dan Slavke in Staneta Jančigaj v Pondorju se začne ob peti uri zjutraj* konča pa pozno zvečer. Tako že vrsto let. Tudi sedaj, ko si zemlja nabira novih moči za pomladno brstenje, je na njuni kmetiji dovolj dela.
V hlevu smo našteli 10 goved, od tega pet krav molznic. Vsa živina je rodovniška. Srebrna in bronasta medalja kažeta, da njuna kmetija letno odda veliko mleka.
Presenetljivo pri tem je, da ima Stane Jančigaj že 81 let, Slavka pa 72. Zapišimo še to, da sta Slavka in Stane pred nedavnim praznovala zlati jubilej skupnega življenja. Nista, šla pred matičarja, a je bilo praznovanje v družinskem krogu kljub temu prisrčno in nepozabno. Prišli so sinova in hčeri ter ostalo sorodstvo s štirimi vnuki.
Tistega dopoldneva, ko smo ju obiskali, je vse kazalo na skorajšnjo vigred. Pogledali smo v hlev, se sprehodili po snažnem dvorišču in slednjič sedli za mizo. Jančigaja sta za svoja leta še čila, sproščenih besed in polna načrtov. Rekli bi, da se taki ljudje zlepa ne starajo, saj so polni življenjske sile. Priznata sicer, da jima pri delu pomagajo otroci. Redno ju obiskujejo in kadar se zberejo, je v hiši praznik.
Stanetu Jančigaju, rojenemu Ljubljančanu, se je stožilo po domu, ko je kot mlad učitelj začetnik prišel na šolo na Ptujski gori. Ob nedeljah in praznikih je odhajal domov. Potlej je več let poučeval otroke v Sevnici in v Preboldu in se slednjič ustalil v Taboru. Tu je spoznal in vzljubil Slavko, napredno kmečko dekle in se poročil. Naselila sta se kar doma v Pondorju in si spletla družinsko gnezdo. Stane poslej ni več silil v Ljubljano, saj je tudi v Savinjski dolini našel topel dom.
Jančigaj je kot učitelj v Taboru pognal krepke korenine.
Bil je zagnan prosvetni delavec, ki se po končanem pouku ni zapiral med stene doma, marveč je z veseljem prijel za delo povsod, kamor so ga vabili in kjer so ga potrebovali. Vodil je šolski pevski zbor, bil je gonilna sila v dramskem krožku, veliko je prispeval k razvijanju ostalih oblik prosvetljevanja. Tu velja posebej omeniti šolo za mlade kmetovalce. Organiziral je odlične predavatelje, zato so bili vsi tečaji zelo dobro obiskani. Kmečki fantje in dekleta so si tako pridobivali potrebno znanje za umno kmetovanje. Veliko je bilo tudi raznih razstav in podobnih prireditev, pri katerih se je razmahnila domisel-
Stane je našel v ženi Slavki prizadevno pomočnico; vodila je razne krožke in pomagala pri razvijanju drugih oblik izobraževanja kmečke mladine.
Stane Jančigaj je že leta 1941 okusil izgnanstvo. Za svoje uspešno in požrtvovalno delo je prejel srebrni znak OF, odlikovan pa je bil tudi z medaljo zaslug za narod s srebrnim vencem.
MK ’
Prostor nam ne dopušča, da bi obširneje spregovorili o njunem z delovnimi uspehi bogatem življenju. In tako smo jima čestitali in zaželeli, da bi še dolgo ostala zdrava.
Lojze Trstenjak
Zlata poroka Svetovih
Pred dnevi je bila v Žalcu zlata poroka, ki sta jo slavila zakonca Ana in Filip Svet doma iz Ločice pri Polzeli.
Filip Svet se je rodil 13. marca 1908 v Ločici v obrtniški družini. Kmalu po Filipovem rojstvu je bil oče vpoklican na rusko fronto, s katere se ni vrnil. Mati je-zaradi težkih razmer morala otroke (bilo jih je sedem) razdeliti po kmetijah, kjer so pomagali pri delu, da so se preživljali. Kot sedemletni otrok je moral Filip v Šempeter. Tu je obiskoval osnovno šolo in se po končani šoli zaposlil v Tekstilni tovarni, po njeni ukinitvi pa si je poiskal delo v tovarni nogavic na Polzeli, kjer je delal vse do upokojitve.
Ana Svet, rojena Tavčar, je bila rojena 22. julija 1914. leta v- Zgornjih Grušovljan. V družini so bile rojene štiri deklice in Ana je bila najmlajša. Tudi njen oče ie bil vpoklican v vojsko, od koder se je vrnil težak invalid. Ko je bilo Ani 8 let, je že ostala brez staršev. Vzgajala jo je teta Ana, po končani osnovni šoli pa se
je zaposlila v tovarni nogavic na Polzeli.
Ana in Filip sta se poročila 19. februarja 1933 na Polzeli in po treh mesecih skupnega življenja so Filipa vpoklicali v staro jugoslovansko vojsko. Ko se je vrnil, sta pričela misliti na lasten dom. Z veliko truda sta si zgradila hišico, v zakonu pa sta se jima rodili dve hčerki. Starejša hčerka
Marta si je spletla dom v neposredni bližini staršev, hčerka Irma pa z družino živi z zlatoporočencema. Danes imata že tri vnuke in enega pravnuka. Kljub temu da je bilo življenje zlatoporočencev težko in polno odrekanj, sta z obilico dobre volje še kar pri dobrem zdravju. Obred zlate poroke je opravila Vera Orešnik. V imenu uredništva iskrene čestitke in še na mnoga leta!
Tone Tavčar
Kavica diši, pa vendar ne tako, da bi jo vzeli
Pri Savinjskem občanu smo se tokrat odločili za zanimivo akcijo. Začeli smo preverjati poštenje ljudi. Gre za tisto drobno poštenost, ki vse prevečkrat pade na izpitu. Kako se obnašamo, če na cesti najdemo izgubljeno denarnico, polno denarja in dokumentov? Kaj bomo storili, če bomo našli izgubljen paket? In slednjič, kaj bomo storili, če bo v tem paketu kakšna dragocenost. Večina nas je takšnih, da bomo pravilno in pošteno u-krepali. Kaj pa, če bomo kje zagledali vrečko, v kateri je kilogram kave, steklenica Četa
za pomivanje posode ter mehčalca za pranje? Bomo vsaj za hipec pomislili, da tega ne bi vrnili?
Našli smo torej pleten cekar ter prazno vrečko zlate kave Merx, ki je sedaj, ko je tako primanjkuje, še bolj 'zlata. V to vrečko smo natresli koruzo, v stekleničko čarlija pa nalili olje. K sreči je olja sedaj dovolj. Naše prvo delovno mesto je bila avtobusna postaja v Žalcu. Cekar smo nastavili na klop, stopili stran ter potem opazovali. Nič presenetljivega se ni zgodilo. Iz bifeja se je potem primajal sorazmerno
dobro nakresan možakar ter čakal in čakal in preklinjal avtobus, ki ga ni od nikoder. Potem mu je pozornost le vzbudil cekar s kavo. Gledal ga je in gledal' ter potem pripomnil znancu, ki je prišel mimo: „Verjetno ie baba na strani-, šču. Zmešana pa je, da kar takole pusti kavo.”
Odločili smo se, da spremenimo kraj. Odšli smo /. pred samopostrežno trgovino Savinjskega magazina blizu spomenika Štangarja. Cekar smo nastavili na ,betonski nastavek ograje ter znova čakali. Ljudje so hodili mfcno,
90 LET GREŠNIKOVE MAME IZ DOBROVELJ
Ko sva z Ivanom Faletom, predsednikom sveta KS Braslovče, sedla v avto in se zapeljala proti Dobrovljam, mi je hitel pripovedovati o domačijah, mimo katerih sva se vozila. „Vse te hiše so bile varno zavetišče partizanov, med NOB, zaradi tega so mnogi morali v taborišča. Od te hiše so bili štirje v Dachauu,” me je opozoril, ko sva se peljala mimo Turnško-ve domačije. „Ostanke požgane domačije smo.uredili v spomenik. Danes se želimo temu delu partizanskih Dobrovelj oddolžiti s tem, da jih povežemo ,z dolino. Ob tem pa največkrat nalepimo na nerazumevanje tistih, ki imajo danes vse asfaltirano, tem ljudem pa šele odpiramo okno v svet,” je s kančkom grenkobe dejal Ivan.
Mimo lovske koče sva zavila po gozdni cesti navzgor in kmalu prispela pred Brezovnikovo, po domače Grešnikovo kmetijo. Ko sva vstopila v hišo, sva Slavo in Jožeta Brezovnik presenetila ob čiščenju štedilnika. Sedli smo za mizo in Jože je pred naju postavil kozarček žganja, midva sva razložila namen obiska. Slava je poklicala Alojzijo in ji povedala, po kaj sva prišla. Ko je stopila s palico v roki v kuhinjo in zagledala na mizi fotoaparat, se je obrnila in dejala, da se mora preobleči.
Hitro se je vrnila, sedla za mizo in razgovor je stekel. Govoriti smo morali glasneje, saj že nekoliko slabše sliši.
Alojzija se je rodila 21. maja 1893 v Stopniku pri Vranskem, v družini je bilo osem otrok. Tako kot mnogo drugih otrok je morala pasti .krave in delati na kmetiji, vse to pa je potem počela vse življenje. „Večkrat sem bila lačna kot sita, šele po vojni se je življenje izboljšalo. Sedaj pa sem stara, pa mi vse te dobrine ne koristijo več, v mladosti pa sem zanje bila prikrajšana. Vedno sem bila samo doma s sedmimi otročaji, najraje sem šla na oh-cet, nobena mi ni ušla. Še lani sem bila na zlati poroki Micke Matažak, pred petdesetimi leti sem ji bila družica.
Rada se spominjam svoje poroke, igrala je godba iz Letuša.
Najteže pa je bilo med vojno, Jože Borštner je že leta 1941 v našo hišo pripeljal partizane, ki so se potem skoraj vsak dan oglašali — vse do osvoboditve. Seveda so prihajali tudi Nemci, zato . smo bili v stalnem strahu.
Spomnim se, kako je bilo enkrat: v hiši so bili partizani, ko sem opazila, da se bližajo Nemci. Poklicala sem Lojzo in ji dejala, da pada s hribovja kamenje. Vsi, ki so bili v
hiši, so vedeli, da so v bližini Nemci, zato so se takoj umaknili v bunkerje in gozd. Prav tako ne bom pozabila dogodka, ko so Nemci odpeljali Franca in Marijo Turnšek, meni pa naročili naj poskrbim, za živino.” Alojziji je beseda zastala, zazrla se je v Franca, ki je sedel za mizo. Molk sem presekal z vprašanjem, kako ji je uspelo dočakati tako častitljivo starost.
„Sama ne vem, kdaj je minilo. Sedaj, ko ne morem več delati, mi čas teče počasneje. Tudi brati ne vi--dim več.”
Sicer pa je Alojzija še vedno čila in živahna. Želimo ji, da bi učakala sto let. S to željo sva se z Ivanom tudi poslovila.	jk
FRANC ZAGOŽEN: MLAD PRI OSEMDESETIH
Malo je osemdesetletnikov, ki bi izžarevali takšno vitalnost kot jo Zagoženov France iz Latkove vasi pri Preboldu. Ne ustraši se nobenega dela in ne pozna brezdelja. Krajani KS Prebold pa tudi drugi ga poznajo kot izredno delovnega krajana, ki rad stori uslugo svojim sovaščanom. Je tovariški in prežet z društvenim delovanjem v matičnem gasilskem društvu in v društvu upokojencev, kjer je tudi predsednik kòle-sarske sekcije. Še vedno pa ga srečujemo z veliko torbo, v kateri je polno elektrikarske-ga orodja, ki je nepogrešljiv del njegovega življenja. Kot elektrikar jc preživel velik del .svojega življenja v Tekstilni tovarni Prebold, kjer je vzgojil mnogo dobrih elektrikarjev. Je strokovnjak svoje obrti in mnogokrat tudi sedaj svojim prijateljem, sosedom in znancem rad priskoči na pomoč.
France Zagoženov se je rodil in živel v^številni družini. Kar trinajst otrok je povila njegova mati. Življenje je bilo trdo, to pa še tembolj, ker je bil oče slep in so mu zato morali otrogj še toliko bolj pomagati. Odnos do dela se je torej v Francetu izoblikoval ž^ v rani mladosti. Delal je dorila, vozil premog s konji iz Zabukovice v Tekstilno tovarno Prebold, se tu kasneje tudi zaposlil in izučil za elektrikarja. Tovarna je po-
stala njegov drugi dom in v njej je preživel tudi mnogo nedelj in praznikov in brez dvoma je eden izmed tistih, ki so omogočili, da se je tovarna nenehno razvijala in krepila ter dosegla sedanjo stopnjo razvoja. Na tovarno ga veže veliko lepih in nepozabnih spominov. Upokojil se je 1969. leta, vendar bi prav rad še delal, če ne bi bilo potrebno odstopiti svojega mesta mlajšim. Sicer pa mu dela tudi tako ne manjka. Jesen njegovega življenja je resnično bogata in ustvarjalna. France ljubi naravo in ne mine dan-, da se ne bi podal v njen objem. Je tudi strasten planinec. Vsako leto se udeleži množičnega pohoda krajanov v Marijo Reko in je tudi. najstarejši krajan, ki opravi to pot. Pot ga večkrat za-
nese tudi na Hom in še mar-sikam. Pred nekaj leti je bil celo v Savinjskih Alpah — na Okrešlju. Najljubše prevozno .sredstvo pa je za Zagoženo-vem Francetu kolo, z njim se tudi poda v Žalec in še dalj. V Prebold pa se z njim pripelje tudi večkrat na dan. Sosedom rad skoči v trgovino; ob sobotah, ko pošta ne dela, pa prevzame vlogo pismonoše in razhosi sobotne Delo. Kot predsednik kolesarske sekcije, v katero je vključenih preko 20 upokojencev, organizira razne kolesarske akcije in kolesarske izlete po Savinjski dolini ter se udeležujejo trim akcij. Nepogrešljiv je tudi pri gasilskem društvu Latkova vas in pri obnovi doma. Tudi pri praznovanju 80-letnice je prispeval veliko prostovoljnih delovnih ur.
In v čem je skrivnost vitalnosti, ki jo ima pri osemdesetih Zagoženov France? Delo oblikuje človeka; delo in nenehna telesna aktivnost pa-človeka tudi krepita in ga ohranjata pri zdravju. Tega se Zagoženov France drži in v tem je, kot pravi, vsa skrivnost njegovega življenja. Ob vsem tem pa naj za konec še povemo, da France ni koristil' niti dneva bolniške in je lahko za zgled mnogim, ki jim je bolniški, stalež prilika ali možnost za . zadovoljitev osebnih interesov.
Darko Naraglav
opazovali in spet ničesar! Kar malce jezni smo že bili. V trenutku, ko smo se hoteli prestaviti, sta mimo prišla dva ''fanta. Kakšnih dvanajst let sta jih morda imela. Pogledala sta cekar, nadaljevala pot in se vrnila. Potem se je eden izmed njiju le odločil in zgrabil nastavljeno darilo. Stopili smo k njima ter jima povedali, da je to naša-stvar, vendar se fantiča nista dala zmesti. Razložila sta nam, da sta hotela cekar vrniti v blagajno v samopostrežni, ker sta pač mislila, da ga je nekdo tam pozabil. Seveda ni bilo razloga, da jima ne bi verjeli. Morda pa sta z vsebino hotela presenetiti ^riamici za
osmi marec. Toda tudi to bi bilo vprašljivo. Mamica bi ju prav gotovo povprašala, kje sta dobila to stvar in če mamica kaj da na vzgojo, potem bi sinka prav gotovo za uho.
Tretja in hkrati zadnja delovna točka je bilä na pol poti med Namo in hotelom Golding Rubin. Znova so ljudje hodili mimo, opazovali zanimivo darilce, ki naj bi padlo kar iz neba. Neka starejša ženska se je potem vendarle sklonila, pobrala cekar, pogledala, kaj je v njem in ko je videla, da prihajamo nasproti, ga je spustila iz rok, kot da bi zgrabila za ogenj. „Kaj pa je, mamka, smo jo povprašali,
Ah nič, nekdo je pustil tale cekar s kavo kar sredi poti. Pa še kava je v rijem. Mislila sem, da je v cekru tudi kakšna denarnica z dokumenti, da bi vedela, kam naj ga vrnem. No, kar tule naj bo. Bodo že prišli po njega. Bi lahko še kdo pusumil, da sem hotela krasti.”
In zaključek te akcije? Ugotovili smo, da so ljudje kar hladnokrvni. Marsikdo je za hipec morda pomislil, da bi si tujo stvar prilastil, toda tokrat se je izkazalo, da je poštenje vendarle še zelo, zelo prisotno med ljudmi. Za ilustracijo zapišimo še to, da ie bil „cekar” v akciji dve uri. J. V.
KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA
Anton Homan:
V
Galerija portretov slovenskih športnikov
Anton Herman, kipar mlajše slovenske kiparske generacije, doma iz Galicije* je po končanem študiju telesne vzgoje študiral na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1975. Po diplomi je za leto dni odšel v Rim h kiparju Manzuju in se dopolnjeval na milanski akademiji Brera pri profesorju Giancarlu Marhezeju. Doma in na tujem je doslej pripravil več kot dvajset samostojnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih.
Ustvarjalec, ki ga poznamo kot dobrega grafika, ukvarja pa se tudi s slikarstvom, se je pred kratkim v Savinovem salonu v Žalcu predstavil s portretno galerijo najvidnejših slovenskih športnikov, tistih, ki so na velikih mednarodnih tekmovanjih dosegali pomembne- rezultate. Upodobil je Stanka Lorgerja, Natašo Urbančič, Drago Stamejčič, Leona Štuklja, Toša Primožiča, Mira Cerarja, Mira Steržaja, Ljubo Tkalčič, Iva Daneva, Bojana Križaja, Boruta Petriča, Staneta Belaka-Šraufa, Branka Oblaka, Mimo Jaušo--vec in ob njih znamenitega športnika Emila Zatopeka. Razstavo je avtor dopolnil s fotografijami omenjenih športnikov in z nekaj plastikami zanimivih ljudi iz njegove neposredne okolice.
Kdor je dela Antona Hermana že videl in pozna njegova kiparska prizadevanja, ob tem portretnem ciklusu ne sme misliti, da je avtor korenite spremenil smer svojega plastičnega
zanimanja. Dejstvo je namreč, da sta v njegovem delu sočasno in vzporedno prisotni dve li-.kovno različni ustvarjalni komponenti. Želja po očiščenju, stilizaciji izbranega predmetnega izhodišča — kot je znano, je to.človeško stopalo, čevljarsko kopito — v objekt drugotnih, estetskih vrednosti, kjer bodisi v plastičnih formah, bodisi v grafičnih rešitvah, gradi s ploskvami, elementi, notranjo napetost kot sinonim gibanja. Drugi njegov pol pa predstavlja kiparske stvaritve, tradicionalne izrazne zasnove, obogatene z novodobnim občutjem kiparskega izražanja.
Bogato, živo in neposredno se ti njegovi nameni kažejo še zlasti v zaključnem opusu portretnih plastik najvidnejših slovenskih športnikov, v galeriji obrazov, v katerih je našel
srečni spoj portretnih, oblikovalskih zakonitosti s svojstveno, sodobno, individualno grajeno potezo, z zabrisava-njem in posploševanjem določenih, točno domišljenih partij, s pogumnimi vrezi, v maso, z razgibano površino malodane impresionističnih vizuelnih doživetij.
Hermanovi portreti športnikov so nastajali hitro, kot sam rad reče, v enem zamahu, temu ustrezna je tudi njihova svežina, neposrednost, ne da bi mu ušcjjjemeljni, označevalski in karakterni, v portretu zasnovani kiparski prijem. Formal--no dorečeni, plastično razgibani, v izrazu pa kot spoj tradicije in modernosti — bi lahko preprosto rekli 0 teh njegovih kiparskih portretih, čemur lahko v današnjem iskateljskem času dodamo še eno nič manj pomembno razsežnost — komunikativnost. M. Premšak
Anton Herman s portreti športnikov 1982
AKTIVNI LE ŠTIRJE ODREDI
Predsednik Zveze tabornikov občine Žalec Slavko Ambruž je na letni konferenci Zveze tabornikov ocenil delo preteklega leta, predvsem pa opozoril na težave, s katerimi se ta organizacija srečuje. Od sedmih registriranih odredov so aktivni le štirje in sicer Bistra Savinja Šempeter, Partizanski vrh Prebold, Temni rovi Griže in odred Prve savinjske čete Petrovče. V Žalcu delujejo enote v VVZ, na osnovni šoli Ljube Mikuž in Peter Šprajc-Jur, ki pa delajo nepovezano, brez vodstva. Povsem neaktiven pa je odred Zeleno zlato. Delo je zamrlo tudi na Polzeli, na Vranskem in v Braslovčah. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj o tem menijo krajevne organizacije SZDL in ZSMS pa tudi komiteji za SLO, saj je taborništvo pomembtn
element splošnega ljudskega odpora. Sicer pa so se v zvezi odločili za delo v enotah v VVZ in osnovnih šolah, kjer si-bodo najprej vzgojili kadre za kasnejše delo v odredih. S kadrovskimi problemi se ubadajo že nekaj let, glavno breme nosijo prosvetni delavci, ki pa jih je premalo, da bi bilo delo odredov uspešnejše. Zanimanje mladine za to dejavnost je iz leta v leto večje, trenutno je aktivnih 554 tabornikov, ki so v preteklem letu v celoti izvedli zastavljeni program. Med drugim so organizirali taborjenje v dveh izmenah za 210 otrok, pri čemer so jim pomagale delovne organizacije Ferralit, Montana,’ SIP in Sigma. Slavko Ambrož je ob zaključku opozoril, da bi v občini in v krajevnih skupnostih morali bolj skrbeti za ta-
Slavko Ambruž
borniško dejavnost, ki je pred leti bila v občini med najuspeš-. nejšimi v republiki.
jk
PRVA JUGOSLOVANSKA JAMARSKA ODPRAVA
Na svojem rednem občnem zboru so se zbrali preboldski jamarji na katerem so ocenili svoje delo v minulem mandatnem obdobju ter si zastavili nove naloge. Čaka jih organizacija in izvedba 1. jugoslovanske jamarske odprave v Indonezijo leta 1984, ki bo imela športno-znanstveni značaj ih bo predstavljala pomemben prispevek k uveljavljanju jugoslovanskega jamarstva v mednarodnih speleoloških krogih.
Pobuda o organizaciji odprave v tropski kras Indonezije je bila dana že lansko leto marca* februarja na izvršnem odboru Jamarske zveze Slovenije, organizacijo odprave pa naj bi prevzela ena od članic jamarske’zveze. To zahtevno nalogo so prevzeli Preboldčani ki só tudi sicer imeli v programu že predvideno odpravo v ta del svefa. K odločitvi oa so mnogo pripomogle tudi izkušnje, pridobljene z orga- ' nizacijo odprave v Južno Ameriko. Na občnem zboru je predsednik preboldskih jamarjev Darko Naraglav poleg poročila za minulo dveletno mandatno obdobje, ki je odražalo zagnano in plodno dejavnost na vseh področjih družbenega življenja, vsem prisotnim podal tu-
di poglobljeno informacijo o organizaciji odprave v Indonezijo. PTi tem je poudaril, da se zavedajo* odgovorne naloge, kakršna je izvedba, ki je povezana tudi s precejšnjimi finančnimi sredstvi, zato so se odločili za izdajo dveh stenskih koledarjev za leto 1984, ki bosta na šestih in dvanajstih listih predočila jugoslovanski javnosti endemičen živalski in rastlinski svet Galapaškega otočja. To bo prvi tovrstni koledar pri nas, morda pa tudi v svetu. Pričakuiejo^da se bo za odkup odločilo čimvcč delovnih organizacij in tako pomagalo izpeljati načrtovano odpravo v letu 1984. Pri vsem tem pa je potrebno še dodati, da je nekajletno sodelovanje z jamarji iz Bosne in Hercegovine, na katerem terenu so Preboldčani dosegli nekaj izjemnih rezultatov, obrodilo dobre sadove. Odprave se bodo predvidoma udeležili trije sarajevski jamarji, z njihovo pomočjo pa bomo povezani s sarajevskim Energoinvestom, ki ima v Indoneziji svoja delovišča. Razgovori že potekajo in so naleteli na plodna tla. Zato pričakujejo, da bo odpravo kljub ne najbolj ugodni-situaciji možno dobro izpeljati in pri
tem doseči zastavljene cilje. Vsekakor pa računajo, da jih bodo v prizadevanjih podprli tudi vsi tisti, ki jim je kaj do nacionalnega ponosa, ki ga doživljajo ob dosežkih naših alpinistov, športnikov in drugih Jugoslovanov.
Ob zaključku občnega zbora, ki so se ga udeležili tudi številni gostje, predstavniki družbeno-politi-čnega življenja kraja in občine, ter drugi, so najzaslužnejšim podelili društvena priznanja in odlikovanja. Za pomoč pri razvoju jamarstva so priznanje podelili tudi Jožetu Janu in Turističnemu društvu Šempeter. Prikazali pa so tudi del svoje bogate filmske dokumentacije, ki je vsebovala filmski pregled za minulo leto ih dva polurna filma o Snežni jami na Raduhi in o poglobljenem sporočilu jamarske dejavnosti.
Novi upravni odbor s predsednikom Darkom Naraglavom čaka v tem letu vrsta nalog. Poleg že omenjene odprave redne dejavnosti bodo sanirali dve vikend hišici pri bazenu, postavili plezalni stolp,
skupno z društvom Partizan pa uredili nogometno igrišče in opravili vrsto drugih del.


Randevu" v Vrbju
//
V tem mesecu je bilo v dvorani Doma krajanov v Vrbju zelo živo, saj je domače kulturno društvo poskrbelo za urico prijetne zabave in sprostitve. Člani dramske sekcije so odigrali veseloigro Antona Medveda Randevu. Obiskovalci so bili nad predstavo navdušeni in so mlade ustvarjalce nagradili z burnim aplavzom, tembolj tudi zaradi tega, ker je bilo to prvo delo, ki so ga v celoti pripravili na domačem od-
ru. Veseloigro je režiral gledališki igralec in član SLG Celje Drago Kastelic, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel Franci Rizmal.
Kot igralci so se predstavili: Sandi Jeki, Jože Pajk, Jože Meh, Leonora Glu-šič, Jelka Bobovnik, Amanda Kodrič in Jožica Grobelnik. Z igro bodo sodelovali na reviji Naša beseda, gostovali pa bodo tudi v krajih naše občine in izven nje.
Županova Micka v Augsburgu
Pred dvema letoma so se začele tkati vezi med Kulturno prosvetnim društvom Svoboda iz Griž in našimi delavci, zaposlenimi na Bavarskem. Konec februarja so igralce v daljni Augsburg povabili člani tamkajšnjega Kulturno umetniškega društva Drava, nastopajočim pa sta ob tej priložnosti priskočili na pomoč tudi krajevna skupnost in Zveza kulturnih organizacij iz Žalca.
Rojakom iz domovine so domačini pripiavili nadvse prisrčen sprejem. Kako veseli so obiska iz domačih krajev, se je pokazalo tudi zvečer, ko so gledalci v nabito polni dvorani z zanimanjem ih z veliko pozornostjo spremljali dogajanje na odru. Obiskovalce je navdušil že prvi, glasbeni del predstave, ko se je ob nežnih zvokih citer oglasila slovenska narodna pesem. Z uprizoritvijo Županove Micke v režiji
Matjaža Arsenjuka je igralska ekipa popeljala glédalce v čas Linharta, v obdobje pred dvesto leti. Nastopajoči so delo odlično odigrali, za kar so jih naši delavci nagradili z navdušenim aplavzom. Po končani predstavi so zaplesali še člani tamkajšnje folklorne skupine in, pokazali, da tudi med njimi še vedno živijo slovenski ljudski plesi. Ob domači pesmi, harmoniki in plesu se je veselo razpoloženje in prijeten klepet z našimi zdomci nadaljeval še pozno v noč.
Ob odhodu je nastopajoče pospremilo veliko število naših ljudi. Objemi, stiski rok in klici: ,,Pozdravite nam domovino.” Zraven pa še obljuba, da se ponovno srečajo konec junija v Grižah, na tamkajšnjem Kulturnem tednu, kjer se bodo naši rojaki predstavili z veseloigro Kje je meja?
POLZELA:
USPEŠNO DELO SVOBODE
“N
Na rednem občnem zboru so se sestali člani DPD Svobode na Polzeli in pregledali uspehe ter sprejeli program dela za tekoče obdobje. O delu je poročal predsednik Svobode Polzela Stanko Novak in poudaril, da je bilo delo vseh šestih sekcij, ki jih združuje Svoboda, uspešnih. Pripravili so več kulturnih in Zabavnih prireditev. V razstavišču Komenda so pripravili vrsto razstav, dramska sekcija je naštudirala dve deli in z njimi tudi gostovala.
Knjižnico iz leta v leto obišče več bralcev, lani pa so nabavili tudi dvesto npvih knjig. Letos bodo vse sekcije nadaljevale z delom, želijo pa vključiti čimveč mladih ter tako poživiti delo.
Moški pevski zbor pa se pripravlja na praznovanje tridesetletnice, ki jo bodo praznovali v začetku meseca aprila, s samostojnim koncertom. Na sliki. Stanko Novak, ki bo še naprej vodil delo Svobode na Polzeli.
T. TAVČAR
S knjižnjih polic
Topli pomladanski žarki bodo na piano zvabili mlado in staro, zato bo najbrž bolj malo časa za prebiranje knjig. Včasih pa je tudi knjiga prijeten spremljevalec v naravi, zato tudi danes preglejmo novosti, ki vam jih ponujajo v Mladinski knjigi, in pa seznam del, po katerih ste najraje segali v preteklem mesecu. V februarju so izšle:
D. H. Lawrence Sinovi in ljubimci, Pomurska založba; Zbirka Mostovi, Pomurska založba; Bindari Palača; Evander Ponedeljki s Fanny; Marquez Kronika napovedane smrti, Huda ura, Odvrženi; Prodor Su-rabielova vrnitev; Benhedu-ga Južni veter; Sidikki Odri-njenci; Heinz G. Konsalik Čarobni svet Namibije, Lipa Koper; F. Lainšček Feri Peronarji; Zbirka Krimi, Cankarjeva založba; James Hadley Chase Šibka točka; Mildred in Gordon Steci za življenjem.
NAJBOLJ BRANE KNJIGE PRETEKLEGA MESECA:
Plutarh Življenje velikih Grkov, Judith KrantZ Princesa Daisy, Diana Gaines Ljubezenski napoj, Larry Collins, Dominique Lapier-re Jeruzalem, Jeruzalem, Janusz Dolga roka Izraela, Vojimir Sobajič Judje in Izrael, Jacques Heurgon Življenje in navade Etrušča-nov, Ivo Zorman Kdo bi meni prižigal sveče, Norman Mailer Krvnikova pesem.
«
„ROKOVNJAČI NA BRNICI
V Libojah so v okviru DPD Svoboda Ludvika Oblaka že začeli z bralnimi vajami za uprizoritev slovenske ljudske igre Rokovnjači, ki jo režira Darko Šuler. Premiera bo konec pomladi ali v začetku poletja na Brnici. Predstavo pa bodo uprizorili v počastitev 50-letnice prve odigrane igre v Libojah.
TV
ŠPORTNO SLOVO OD RUDIJA
„Še ta tek in zaključili bomo tekaško sezon»” so bile „poslovilne” besede Rudija Planinška iz Liboj, ki je bil znan kot vnet smučarsko tekaškr delavec v naši občini.
Vrsto let je ob sebi zbiral tekače, ki so odhajali na razne tekaške maratone po Sloveniji. Prav njemu gre zahvala, da se je ta rekreacijska dejavnost tako razširila v naši občini. Kot vzornik mlajšim generacijam se je tudi sam aktivno udeleževal tekov in s tem prispeval k popularizaciji te panoge pri
Prav neverjetno in nemogoče je med nami odjeknila vest, da je na prvi pomladanski dan nenadoma umrl na tekaški progi Rudi Planinšek. Bil je dober sodelavec Občinske zveze za telesno kulturo Žalec in organizator raznih športnih prireditev v svoji krajevni skupnosti pa tudi v občini. Rudi pa ni bil samo športnik ampak je aktivno sodeloval v moškem pevskem zboru Svoboda Žalec in Liboje. Vključil se je tudi v dramsko sekcijo, žal bodo morali ljudsko igro Rokovnjači odigrati brez njega. Športnikom, športnim in kulturnim delavcem bo ostal v spominu kot dober tovariš-sodelavec.
PIONIRSKI KOTIČEK • PIONIRSKI KOTIČEK
K 40-Mniei pionirske organizacije
Naslednji prispevek namenjamo pionirski organizaciji, kije bila ustanovljena na I. kongresu USAOJ 1942. leta v Bihaću. Z njim vas želimo spomniti na življenje vaših sovrstnikov v času vojne vihre, koje bilo življenje zelo težko. Okupatorje izgnal slovenske učitelje in jih zamenjal z nemškimi. Organiziral je nemške šole in nemške jezikovne tečaje. Vendar že v letu 1943 marsikje ni bilo več nemških šol. ker so nemški učitelji zbežali pred partizani. Tudi pionirji so se na svoj način borili proti okupatoiju. Tako so v Reviijih delovali šolski krožki, v katerih je bilo od osem do dvajset otrok, ki sojih vodili učitelji. Leta 1944 so takšni krožki delovali tudi na območju Laškega in še drugod. O pionirskem gibanju v naši dolini pred letom 1944 ni kaj dosti podatkov, tega leta pa je bil julija v Libojah ustanovljen pionirski odred. O njem Jože Štok-Korotan v knjigi Jeklena pest piše o srečanju z libojskimi pioniiji. ko jim je pripovedoval o borbi, svetoval jim je, kako naj pomagajo partizanom, pripovedoval jim je o akcijah pionirjev na Dolenjskem in v Moravški dolini. Dogovorili so se. da bodo ustanovili pionirski odred, katerega komandant bo najstarejši pionir, odred pa bo razdeljen na dve četi oziroma voda. Vadili pa naj bi z lesenimi puškami, mitraljezi, brzostrelkami in bombami, ki bi jih izdelali sami. Spomihe na libojske pionirje tovariš Korotan zaključuje:
» Drugi dan popoldne nas je v taborišču obiskal zaupnik Savo. »Pionirji te čakajo,« je dejal. »Prosijo, da bi začeli vojaške vaje. Saj veš, govoril si jim o odredu!«
Takoj nato sva se z Žvenkom prelevila v pioniija. Bila sva v kratkih hlačah in v pisanih srajcah, okrog vratu pa sva si zavezala rdeči ruti. Ko sva se približala vasi, sva zagledala pioniije, ki so strumno stali v vrsti. Njihov komandirje stopil predme in mi raportiral:
»Tovariš komandant! V zboru imam 16 pionirjev, dva mitraljeza, pet brzostrelk in devet pušk. Dva pionirja sta službeno odsotna, na straži sta! Sovražnika v bližini ni!«
Vse je bilo sila resno; zdelo se mije, da stojim pred pravimi partizani. Pionirčke sem pozdravil: »Smrt fašizmu!« oni pa so mi enoglasno odgovorili: »Svoboda narodu.«
Zočmi sem božal ta mlada, iskrena lička ter njihove lično izdelane mitraljeze in puške iz lesa. Disciplina in resnost!
Prevzel sem poveljstvo in jih začel učiti. Hitro so razumeli povelja. Nekajkrat smo ponovili vojaški korak in že jim je šlo. Nato smo se malo pogovorili in zapeli. Znali so že dve partizanski pesmi. Potem sem jih naučil še pionirsko.
V mraku sva se z Žvenkom vrnila v taborišče, pioniiji pa so korakali po vasi in peli pozno v noč ...«	‘
Toliko o pionirjih iz Liboj Jože Štok-Korotan. Morda se bo na našem posnetku kateri od teh pioniijev prepoznal in nam o svojih doživetjih povedal še kaj več.
Po poteh XIV. tTnrizije
Trije učenci našega osmega razreda smo se prijavili za pohod po poteh XIV. divizije. S seboj smo vzeli nahrbtnike in spalne vreče.
V petek, 11. februarja, smo se zbrali pred Centrom za usmeijeno izobraževanje v Žalcu, od koder smo se odpeljali v Titovo Velenje. Tu smo se na Titovem trgu priključili ostalim pohodnikom. Skupaj smo nadaljevali pot do Frankolovega. Tu smo pri spomeniku položili venec, nato pa nadaljevali pot. kije bila naporna. Pešačili smo do devete ure zvečer. Vojaki so nam skuhali večeijo. po njej pa smo odšli spat.
Drugo jutro smo zgodaj vstali in nadaljevali pot do prvega spomenika, kjer smo zopet položili venec. Tu nas je pozdravil borec XIV. divizije in nam povedal nekaj dogodkov iz bojev. Nadaljevali smo vzpon do prve vasi, kjer so nas pozdravili vaščani. Nadaljevali smo pot do Plešivca. kjerso nam pripravili kratek kulturni program, nato pa naprej proti Graški gori, kjer je bila proslava. Od tod smo odšli proti Ravnam nad Šoštanjem, kjer smo imeli miting in večeijo.
Naslednji danje bila pot lažja. Odšli smo v Zavodnje, kamor je prišla tudi Mozirska četa. od tod naprej pa proti Žlebniku, kjer je padel Karel Destovnik-Kajuh. Od tod smo nadaljevali proti Belim vodam, kjer nas je čakal avtobus in nas odpeljal v Velenje, od koder smo se nato vrnili domov.	,	Jakob Mežnar,
OŠ Ljuba Mikuš
OTROCI ZDOMCEV PIŠEJO
Dragi mladi prijatelji, tokrat vam v vašem kotičku objavljamo prispevka d /eh
I vaših sovrstnikov, ki preživljata svoje otroštvo daleč proč od domovine in med tujimi otroci. Osvald in
■	Poldi obiskujeta dopolnilni pouk slovenskega jezika v Augsburgu v Južni Nemčiji in sta se doslej naučila že
® toliko slovenskega jezika, da sta brez težav napisala,
I kakšna je njuna mama.
■	Moja mamica
m Naša mamica je stara 32 let. Ima plave oči in svetle lase. V službo hodi k Doj-terju. to je tovarna kovč-
Jkov. Zjutraj meni in sestrici pripravi malico. Ko pride: domov, kuha. lika. pospravlja. Vedno ima ■ veliko dela, ker želi. da je
stanovanje čimbolj v redu. Včasih je po ves teden doma. ker nimajo v tovarni dovolj dela. Takrat mi je lepo. ker je mama doma. ko pridem iz šole. Vedno me vpraša kaj o šoli. opozori. da moram vaditi harmoniko in trobento. Za vse skrbi. Pri društvu Drava sodeluje pri folklorni skupnu v šolskem odboru in vodi sekcijo za dejavnost žena. Za vse najde čas.
Zelo jo imam rad. Malokdaj me krega, rada mi kupi. kar rabim ali si želim. Zato ji rad pomagam. Svojo sobo skoraj vedno pospravim sam.
Poldi Strelec.
Augsburg
Mamica
Moja mamica dela v bolnici. Ko pride domov, jo tudi doma čaka veliko dela. Zjutraj vstaja že ob treh. Zbudi jo moja budilka, jaz je itak ne slišim, pa sem jo dal mami. da jo zbudi. Trudim se. da bi ji pomagal: obesim perilo, ga zložim, grem nakupovat ali pa tudi kaj pospravim. Mojo mamo imam zelo rad. čeprav jo včasih tudi razžalostim.
Osvald Zdolšek. Augsburg
S
Uganka
So iz lesa in železa, nimajo koles, a vendar drve, čez hrib in les.
Egon Vodko
(iucs)
RUBRIKA MLADIH • RUBRIKA MLADIH
Kviz o kmetijstvu
Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Žalec ter KZ Savinjska dolila sta pripravila kviz o kmetijstvu. Nastopilo je pet ekip. ki so se pomerile v znanju iz travni-štva. živinoreje, poljedelstva, kmetijske mehanizacije in
družbenopolitične organiziranosti. Prvo mesto je osvojila ekipa aktiva mladih kmetijskih zadružnikov iz Prebolda (Janez Grenko. Ljubica Škrabe. Boris Golavšek) in bo občino Žalec zastopala na regijskem kvizu, ki bo 2. aprila v
Titovem Velenju. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Braslovč, sledijo Šempeter, Polzela in Petrovče. Zmagoviti ekipi Prebolda je čestital sekretar OK ZSMS Žalec Milan Vogrinc
T. T.
MARKSISTIČNO IZOBRAŽEVANJE V KS
Referati in razgovori bodo osnovna
oblika dela
Bolj ali manj aktivno delo marksističnih krožkov po šolah je že utečena praksa, precej bolj nenavadno pa je. da marksistično skupino ustanovi OO ZSMS v KS. Takšna skupina je pričela s svojim delom v Petrovčah inje zaradi svoje specifičnosti nedvomno vredna pozornosti. To pa je tudi vzrok, da sem za razgovor poprosil predsednika OO ZSMS Petrovče Gorazda Pirnata in vodjo marksistične skupine Majo Farčnik. Pogovarjali smo se o namenu in načinu dela te skupine, o problemih, na katere so naleteli, ter o odzivu, na katerega je ideja o skupini naletela med mladimi.
M. Farčnik: »V naši OO ZSMS je aktivnost mladih zelo široko zastavljena. Zato ni čudno, da se že dalj časa pojavlja želja po izobraževanju. Najprej smo pripravili kratko politično šolo in moram reči, da nas je odziv prijetno presenetil. Zato smo začeli razmišljati o obliki izobraževanja. kjer bi bilo delo stalno in kontiuirano.«
Kakšen je način dela in kakšno tematiko ste si izbrali?
M. Farčnik: »Kot že samo ime skupine pove. bomo mladi razpravljali o temah z dveh področij — o teoriji marksizma in samoupra-
vljanja ter o ekonomskem in političnem položaju Jugoslavije in v svetu. Način delovanja bo predvsem seminarski z Obilico individualnega dela. Naše delo bo zajemalo študij literature, spremljanje aktualnih dohodkov, aktivno delo znotraj mladinske organizacije in drugo. Kot sem že omenila, bodo referati in razgovori naša osnovna oblika dela.«
Kakšni so cilji in kaj si obetate od te oblike dela?
M. Farčnik: »V trenutni gospodarski situaciji je potrebno. da se mladi seznanjamo z vzroki. Le tako bomo lahko položaj pravilno dojeli in komentirali. To pa je seveda pogojeno z obveščenostjo in družbenopolitično osveščenostjo vsakega izmed nas. Vsak problem (bodisi teoretičen ali praktičen) je namreč treba gledati kot celoto, ne pa da nas zavedejo njegovi zunanji učinki. Ce bo marksistična skupina pripomogla k temu. da bomo mladi vsepovsod iskali bistvo problemov, bo s tem svoj namen dosegla.«
G. Pirnat: »Vsekakor je pomembno, da mladi dojamemo marksizem, idejo dialektike in da se spoznamo s političnimi trendi nasploh. Zanimivo je. da je večina aktivistov te skupine takšnih, ki
niso člani ZK, kar pa pomeni, daje naša ideologija prisotna v širokih krogih mladih.«
Kakšni so načrti za delo?
M. Farčnik: »Pogovarjali smo se že o neuvrščenosti kot edini alternativi današnjega sveta. Razmišljali smo tudi o tem. kakšen naj bi bil komunist. Pred nami je študij del klasikov marksizma in naših velikanov marksistične misli. To mandatno obdobje pa bomo zaključili z okroglo mizo o religiji.«
Nedvomno se srečujete tudi s problemi!
G. Pirnat: »Težave, na katere smo naleteli, so bile večji-del materialne narave. S tem mislim predvsem na literaturo. Za začetek smo se včlanili v marksistično knjižnico v Celju. veliko naših članov ima Judi svojo literaturo, počasi pa bomo nekaj važnejših knjig poskušali tudi kupiti. Zaradi boljše in objektivnejše razprave o določenih področjih pa se dogovarjamo s starejšimi člani ZK za medsebojno sodelovanje.«
Kaj torej zapisati v zaključku? Tej edinstveni skupini namreč ne kaže zaželeti ničesar drugega kot veliko uspešnega dela.
Bojan Pevec
DELA VNI UČENCI
Učenci OŠ Peter Šprajc-Jur so v minulih dneh pripravit več «klovnih akcij v parku maršala Tita. Na tej šoli so ustanovili tudi hortikulturni krožek. Na sliki: Učenci petih im šestih razredov pri čiščenju parka maršala Tita.
T. TAVČ AR
• ^|g^S57s..:j		*? «BO	m	■ Ì
r - JÉjf' 1WJ& c, Ur'	* ■;' ■	p ’ F • v- • a		■
TRETJE TEKMOVANJE KOVINARJEV
Do konca marca bo v organizacijah združenega dela in pri zasebnih obrtnikih zaključeno izbirno tekmovanje kovinarjev za občinsko delovno srečanje, ki bo 22. in 23. aprila. Poseben organizacijski odbor se že pripravlja na to pomembno srečanje kovinarjev, katerega organizator je Občinski sindikalni svet, pokrovitelj pa SOZD Agros. Kovinarji se bodo 22. aprila v prostorih Centra za usmerjeno izobraževanje pomerili v* preiskusu teoretičnega znanja s področja strokovnega dela, samoupravljanja in varstva pri delu, naslednji dan v praktičnem delu. Strugaiji, reskarji in varilci se bodo srečali v SIP-u, v TT Prebold orodjaiji, kijučavničaiji in livarji v Ferralitu ter varilci v MIK-u Prebold.
V program delovnega srečanja je vključena tudi inovacijska dejavnost. Inovacijske izdelke si bomo lahko ogledali v Savinovcm salonu. Sicer pa srečanje kovinarjev nima samo tekmovalnega značaja, ampak je namenjeno izmenjavi delovnih izkušenj, medsebojnemu spoznavanju ter predvsem spodbujanju inovacijske dejavnosti, racionalnega gospodarjenja in kvalitete proizvodov.
Najboljši bodo za svoje dosežke prejeli plakete in priznanja ter nagrade.
Organizacijski odbor srečanja vabi vse zainteresirane, še posebej osnovnošolsko mladino, da si ogledajo delovno srečanje kovinarjev in tako pobliže spoznajo te zanimive poklice, za katere so še vedno velike potrebe.
VESELA VEST ZA POTROŠNIKE
Iz Savinjskega magazina so nam sporočili, da imajo na zalogi dovolj velenjskega premoga in gospodinjskega plina. Kdor želi premog, ga lahko dobi takoj, brez čakanja pa se je možno oskrbeti tudi s plinom za gospodinjstvo.
Jožica Turnšek iz Vrbja, ki smo jo srečali z jeklenko v roki
pred skladiščem Savinjskega magazina, nam je vsa vesela povedala, da je plin dobila takoj.
V času, ko v naših trgovinah ni vsega na voljo, je takšna vest vsekakor razveseljiva. Posnetek kaže novo skladišče plina v Savinjskem magazinu Žalec.
LOVCI SKRBIJO ZA RAVNOTEŽJE V NARAVI
Zaradi naglega razvoja civilizacije, hitrega tehničnega napredka in nenehnega prirastka prebivalstva so se bistveno spremenili pogoji življenja in obstanka živali v naravi. S tem ko človek posega v naravo in okolje, zmanjšuje tudi življenjski prostor divjadi, zaradi česar bodo nekatere preobčutljive vrste divjadi celo izumrle.
Človek je torej tisti, ki s svojimi posegi v naravo zamnjšuje naravne pogoje za normalno življenje, razvoj in obstanek, zato je tudi edini sposoben in odgovoren za ohranitev življenja v našem okolju in v naravi, med drugim tudi divjadi. Prav zaradi tega se je vloga lovcev v zadnjih časih povsem spremenila. Medtem ko so prej lovci le lovili živali, morajo sedaj skrbeti za njihov obstanek.
V Sloveniji smo že leta 1976 dopolnili lovski zakon, ki lovce zavezuje za varstvo in gojitev
divjadi. Takoj po vojni so morali lovci naseliti nekatere vrste divjadi, katerih pri nas sploh ni bilo, med njimi fazane in divje race. Srnjad je bila silno redka. Pojavljale so se bolezni pri gamsih in kozorogih, steklina; zelo razširjen pa je bil tudi krivolov. Korenito je bilo treba spremeniti tudi miselnost lovcev.
Za zadostitev osnovnih ciljev so morali lovci veliko postoriti, kar dokazuje številna divjad, visoke preže za opazovanje divjadi, krmilnice in krmišča za zimsko prehranjevanje. S tem da so ohranili divjad in jo čuvajo, pa so ustvarili tudi druge materialne dobrine. Tako ima skoraj vsaka lovska družina svoj dom.
Res je, da divjad tudi lovijo, vendar s tem le uravnavajo ravnotežje v naravi. Neštetokrat pa morajo povrniti tudi škodo, ki jo povzroči divjad našim kmetovalcem.
J. Krašovec
LES ZA ODPLAČILO DOLGA
Gasilci gasilskega društva Lat-kova vas, ki so minulo leto Dra-znpvali svojo 80-letnico delovanja, so lepo vreme izkoristili zà številne delovne akcije. Z obnovo doma se njihova aktivnost ni končala, še vedno je dovolj dela v vasi, pa tudi pri samem domu bodo še marsikaj postorili.
Naš objektiv jih je ujel pri čiščenju lubja s smrekovih debel, ki so namenjena za odplačilo dolgov
ob praznovanju 80-Jetnice. preostali denar pa bodo uporabili za nabavo nekatere opreme. Ves les so dobili podarjen od vaščanov in drugih lastnikov gozdov v KS Prebold, zlasti pa od Marijareča-nov.
To je le še en primer solidarnosti naših delovnih ljudi in občanov in vsem. ki so jim pomagali se gasilci iskreno zahvaljujejo.
D. Naraglav
PODČASTNIŠKI TEČAJ
Občinska gasilska zveza Žalec je že lani novembra pričela s tečajem za nižje gasilske častnike. Tečaj obiskuje 36 slušateljev, med njimi so tudi štiri
članice. V teh dneh so na vrsti praktične vaje (na sliki). S tečajem bodo zaključili konec tega meseca.
T. TAVČAR
TURISTIČNO DRUŠTVO ŠEMPETER
Lani Je bil rekorden obisk
Sredi februarja so se na rednem občnem zboru sestali člani Turističnega društva Šempeter, ki so med najbolj delavnimi v občini. Pregledali so delo minulega leta ter si zadali naloge za tekoče leto. Poročilo o delu je podal predsednik Slavko Štrucl, ki je uvodoma poudaril, da TD skrbi za razvoj turizma v tem kraju že od leta 1961, šteje pa 320 članov. Delo je bilo lani zelo aktivno in vsestransko. Povečali so propagando, stopili v stik s hoteli in agencijami, obnovili napisne table ter pripravili že tradicionalne prireditve. Delo je rodilo tudi sadove; tako je Antični park obiskalo lani 17.956 ljudi, jamo Pekel pa 28.238. Od tega je bilo okrog tri tisoč tujih gostov. Obisk je bil glede na prejšnje leto večji za okrog 5500 obiskovalcev. Člani društva' so skrbeli tudi za lepši videz kraja in sami vzdrževali turistične objekte, s čimer so društvu prihranili 90 tisoč dinarjev. Rešili so tudi lepljenje plakatov z ličnimi kozolci, prizadevajo pa si, da bi dosegli prepoved parkiranja tovornjakov pred restavracijo Rimska nekropola. V teku so priprave na izgradnjo telefonskega omrežja Podlog— jama Pekel—Kale in Loke, stekle so raziskave toplotnega vrelca v Podlogu in razgovori o izgradnji trafo postaje pri jami Pekel.
V programu dela imajo poleg stalnih akcij še ustanovitev turističnega podmladka na osnovni šoli Šempeter, s pomočjo Gozdnega gospodarstva Celje, gozdni obrat Žalec-Vransko, bodo uredili poučno gozdarsko stezo ž opisom posameznih vrst dreves v bližini jame Pekel, proučili bodo možnosti izkoriščanja termalnega vrelca v Podlogu za turistične namene, pripravili bodo načrte za nadaljnjo raziskavo jame Pekel, ob-
novili kiosk za prodajo spominkov in razglednic ter pripravili tradicionalne prireditve ... Za predsednika so ponovno izbrali Slavka Štrucla (na sliki med govorom).
Tone TAVČAR
LD GOZDNIK GRIŽE
Kadar poročamo o delu neke lovske družine, običajno govorimo o številu divjadi, o odstrelu, pa tudi o načrtih za tekoče leto in še o raznih drugih problemih. Vendar pa je delo lovske družine Gozdnik-Griže širše, saj je omenjena družina tesno povezana z delom in življenjem krajevne skupnosti, kjer tudi sodeluje pri različnih akcijah. Tudi njihov lovski dom ne služi le 43 lovcem, kolikor jih šteje družina, temveč je namenjen tudi drugim. Tako so učenci osnovne šole Nade Cilenšek iz Griž v njem izvedli šolo v naravi, v kateri so poleg spoznavanja narave spoznali tudi delo lovcev. Dogovorili so se, da bodo z lovci sodelovali tudi v bodoče in jim pomagali pri krmljenju živali in pri raznih drugih opravilih v gozdu, v zameno za to pa jih bodo lovci seznanjali z življenjem v gozdu.
Torej zelo neposredna oblika pouka. V omenjenem domu so prebivali tudi najmlajši taborniki.
Pri obnovi doma so opravili več kot 700 udarniških ur v vrednosti 250 tisočakov, več kot 400 udarniških ur pa so opravili v lovišču pri izgradnji prež in pri krmljenju divjadi. Omeniti velja predvsem dva njihova člana in sicer Franca Poteka in Jožeta Šusterja, ki sta sama opravila preko 150 ur.
Med načrti, ki so jih sprejeli za letošnje leto, je tudi organizacija razstave o lovu za občinski praznik, srečanje krajanov in lovcev, marsikaj bo treba postoriti še okoli doma, predvsem pa bi radi uredili novo strelišče. Obvezali so se, da bo v ta namen vsak opravil po 20 ur prostovoljnega dela.
-fj
NOVE HMEUSKE ŽIČNICE
V naši občini bodo letos obnovili več kot 100 ha hmeljišč. Lepo vreme v minulih dneh je omogočilo, da so pričeli tudi s postavljanjem novih hmeljskih
žičnic. Priprava lesenih drogov za novo hmeljsko žičnico v Ločici pri Polzeli.
T. TAVČAR
ŠE O ODPADKIH
Ko smo v prejšnji številki zapisali, da nas zanima, kaj menijo o odpadkih v Rojah inšpektorji, smo prejeli naslednje mnenje, ki nam ga je dal sanitarni inšpektor Srečko Setina.
„Po objavi tega primera v vašem časopisu smo si pristojni inšpektorji ogledali odlagališče in ugotovili, da so bili razen blata vsi odpadki odstranjeni. Lastnik farme sedaj poginule kokoši oddaja
ustrezni službi, z razbitimi jajci pa krmi prašiče. Glede blata pa stvar ni tako enostavna, saj bo najbrž potrebna izgradnja greznice, kar pa ni tako poceni. Na vprašanje, kako je z nevarnostjo okužbe talnice, pa želim opozoriti, da možnost okužbe obstaja, saj v Šempetru kanalizacija ni zgrajena in sedaj vse odplake odtekajo tudi v podtalnico. Prav bi bilo, da bi ta problem začeli reševati oz. ukrepati, da ne bo prepozno.”
Odpisani
(Prvoaprilska, ali pa tudi ne)
Modra kuverta ...
.Vabilo: Tovariš Trpin, pridite ta in ta dan, to in to uro. Zglasite se pri dr. . . . Nujno!
—	Da ne boš pil! svari žena. Alkohol je v krvi tudi do 24 ur.
Svarilo tjavdan. Ko pa so kamilice na mizi zjutraj, opoldne in zvečer. To bi morala reči pred tedni. O, takrat pa! Na jezo, na žalost, krivico, otopelost ...
Lepo jutro. Obraz zdravnika jasen, nasmejan. Dokler ne povem osnovnih podatkov. Nato tišina, resnost.
—	Zaprite vrata. Sedite. Glejva si v obraz. Zamižite. Iztegnite roke. Razkrečite prste . . . Uživate mnogo pomiril?
—	Na koše.
—	Kdo vam jih predpisuje?
—	Vi in vaši kolegi. Pa specialisti. Nevrologi, psihiatri, kardiologi. Živčen sem. Tako pravijo, tako čutim sam.
—	In zakaj ste živčni? Se kdaj vprašate? Koliko ste v življenju popili?
—	Do tridesetega leta mnogo deset litrov. Začelo se je nekako pri petinštiridesetem. Resneje — kasneje.
—	Zdaj jih imate oseminpetdeset. In ste postali resen problem. Doma, na delovnem mestu, glasni ste v krčmah. Kritizirate vse poprek. Meglite ugled kolektiva. Bili ste pred disciplinsko. Kot predpostavljeni ste slab zgled podrejenim . . . Delovni disciplini ste pokazali hrbet. Tukaj je predlog za invalidsko upokojitev. In to po hitrem postopku. Svoje mora izreči še komisija. To je za danes vse.
Bolščim v asketski obraz.
—	In od kod vam vsi ti podatki?
—	Od vaših podrejenih in nadrejenih.
—	Hvala, gospod doktor.
—	Na svidenje v sredo, tovariš Trpin.
Trpin, trpin, trpin ... mi pozvanja v ušesih, v glavi, v slehernem živcu, v vsaki mišici. „O, ta prekleti svet!” stisnem skozi zobe.
—	So ti vzeli kri? sprašuje žena.
—	Upokojili so me . . .
—	Upokojili!?
Še lepše jutro. Ne delovno, uradno stopam proti podjetju. Ja, Trpinček, zdaj pa bo šlo. Predal za predalčkom. Ti, ki si bil tri mesece partizan. Ti, ki si bil na progi Šamac—Sarajevo dvakrat udarnik. Dvakrat udarnik Brčko—Banoviči. Udarnik na Pesnici, Borovnici. Dvakrat udarnik na Savinjski magistrali. Petinštiridesetega si bil sprejet v SKOJ. Sedeminštiridesetega v partijo. Ti, ki si presedel na sestankih na tisoče ur. Ti, ki so ti navesili funkcij, kolikor jih je zmoglo ukrivljeno telo. Daj, razobesi odlikovanja, vsa priznanja. Od kulture, gospodarstva, do politike, od gasilcev, od društva prijateljev mladine. Ti boš stopil naravnost pred generalnega in mu življenje pokazal na dlaneh. Dvajset let brez bolniške. Trideset brez plavega. „Stoj! Kam hočeš?”
—	H generalnemu!
—	Ne moreš. Kar lepo po vrsti k predpostavljenim.
—	Molči! Enaintrideset let sem pustil podjetju in ne bi smel pred generalnega? Stran! Še vedno sem samóupravljalec.
Prebijem se do vrat. Vlečejo me, zapirajo pot, ne odneham.
Lep fant, postaven možak. Jaz pa zgrbljen kot puranov kljun. In se gledava. Tako malo sva se videla v skoraj treh mandatnih dobah. Me mar sploh pozna?
—	Sedi, tovariš, sedi. Sonja, postrezi z viskijem. Kaj te teži? Čakaj, kako se že pišeš? Nisva bila nekoč soseda? V tistem zatohlem stanovanju?
—	Hvala, ne bom pil. Da, bila sva. Prišel sem povedat, da grem v pokoj. Samo dopust še koristim. Tako so mi povedali v zdravstvenem. Da ne bom delal sramote ...
—	Kaj, kaj pa govoriš?
—	Nič, nič. Samo ob slovesu ne maram nikakršnega cirkusa.
—	In res ne boš pil? Hudiča, pa me ni nihče obvestil. In
zdaj boš moral iz našega stanovanja. Kot zanalašč nimamo niti ene luknje prazne. Pa v teh letih si nisi ničesar pripravil? Vsaj kako utico?	**
—	Sem. Imam . . . Pod našim svetlim soncem je za vsa-
kogar kak prostorček. Tudi zame. Kako je že zapel Prešeren? . . . Mani strašna noč ie . . .	.
Tako rečem in s trdim korakom stopim v lep, od sonca ožarjen dan.
Občni zbor planinskih društe v
MNOŽIČNOST V PD ZABUKOVICA IN POLZELA
Kako bogata je bila dejavnost PD Zabukovica in PD Polzela, lahko ugotovimo iz poročil, ki so jih popravili za občni zbor. Za obe društv sta značilni množičnost, skrb za vzgojo mladine, obujanje tradicij NOB in številni pohodi. Občna zbora sta potekala tudi v znamenju 90-letnice organiziranega planinstva v Sloveniji in seveda tudi Savinjski dolini.
Člani PD Zabukovica se vsako leto udeležijo pohoda po poteh I. Pohorskega bataljona na Osankarico, Roglo in Tinje. Skupaj s PD Polzela pa se udeležujejo pohodov na Stol, Porezen, Snežnik, “k Bolnišnici Celje, po poteh I. celjske čete in ob spomenikih NOB v Savinjski dolini. Skupno pripravljajo tudi orientacijska tekmovanja.
Mladinci PD Zabukovica so opravili lani 38 akcij in so poleg izletov in pohodov opravili tudi veliko prostovoljnega dela. Pionirji so se udeležili 11 pohodov, 6 izletov in tekmovali na sedmih
orientacijskih tekmovanjih.' Njihov predstavnik je bil na srečanju pionirjev planincev Jugoslavije na Tjentištu.
Še bi lahko naštevali uspešno opravljene akcije PD Zabukovica; omenimo naj le še, da so člani za prizadevno delo prejeli vrsto priznanj. Ob zaključku občnega zbora so sprejeli program dela za letošnje leto.
Preteklo leto je bilo* za člane PD Polzela še posebej uspešno, saj jim je uspelo urediti planinski dom na Gori Oljki. Sami so opravili veliko prostovoljnega dela, pomagali* pa so jim tudi člani sosednjih društev. Na občnem zboru so obudili spomin na številne pohode na Kamnik, Gozdnik, Mrzlico, Hom, Travnik in Solin v sosednjih republikah, kjer so stkali bratske vezi.
Na obeh občnih zborih so se planinci zahvalili Adiju Vidmajerju za njegov neprecenljivi prispevek k razvoju planinstva v občini.
fi
VELIKO IZLETOV IN POHODOV
Na letni konferenci planin- Osankarico, Stol, Porezen, skega društva Prebold, je bilo Dobrovlje, Po poteh parti-veliko govora o skrbi za vzgo- zanske Ljubljane, pohoda Od jo mladine. Poudarili so, da spomenika do spomenika in je planinstvo ena od interes- pohoda k bolnišnici Celje na nih dejavnosti, ki vključuje v Travniku. Bili so organizator-svoje vrste veliko mladih in ji dveh pohodov v Marijo Re-ima zato pomembno vlogo v ko. V Alpe in sredogorje pa je vzgoji. Odločno so se zavzeli bilo organiziranih več eno-za oživitev pionirske planin- dnevnih in dvodnevnih izle-ske šole, ki je v zadnjem ob- tov. Skupno s COŠ Prebold dobju nekoliko zamrla.	so izpeljali več enodnevnih iz-
Iz poročila predsednika PD letov za pionirje in jim pripra-Prebold Iva Dežnikarja je vili tudi izlet v neznano. Nji-moč povzeti izredno bogato hovo delo je bilo resnično dejavnost minulega obdobja, uspešno, veliko požrtvoval-Njihova aktivnost se odraža v nost pa so pokazali zlasti številnih pohodih in izletih, člani upravnega odbora, ki so prostovoljnem delu, orienta- vse od lanskega julija sami cijskih tekmovanjih, raznih skrbeli za nemoteno obrato-predavanjih, v manifestacijah vanje planinskega doma, to in drugih akcijah telesnokul- pa v bencinski krizi ni bilo niti turnega pomena. V društvu je malo lahko, trenutno 428 pionirjev, 93 Na letni konferenci so ostro mladincev in 397 članov, obsodili vandalsko početje, Aktivnost le-teh pa se odvija bili pa so enotni, da bo popreko COŠ Prebold, OŠ Šem- trebno še bolj zavzeto in na-peter, tekstilne tovarne, črtno delati z mladimi in tako Gradnje in Ingrada Gomil- že v kali zatretipitranpoti po-sko. V minulem letu so se sameznikov in jih usmeriti na udeležili množičnih spomin- pravo pot. skih pohodov planincev na	D. Naraglav
MEMORIAL VLADA VEBRA
Smučarski klub Gozdnik Žalec je v začetku meseca pripravil in izvedel memorial Vlada Vebra — vsestranskega športnika in funkcionarja FIS, ki je bil s srcem predan razvoju telesne kulture, še posebej pa smučanju. Bil je smučarski učitelj, trener in aktiven smučar, saj je v začetkih jugoslovanskega smučanja tudi tekmoval in bil zmagovalec šarplaninskega pokala. Bilje tudi ustanovitelj smučarskega kluba Žalec, sedanjega SK Gozdnik.
Spominskega tekmovanja se je udeležilo veliko smučarjev iz društev Partizan Vransko, Griže, Vinska gora, Prebold ter člani smučarskih klubov Prebold in Gozdnik Žalec. Tekmovalci so se pomerili v raznih jakostnih skupinah. Med pionirkami je zmagala Danica Turnšek s časom 43,98 fSK Gozdnik-Zalec); med pionirji je bil najboljši Srečko Čater s časom 42 ,40 (SK Gozd-: nik-Žalec); med mladinkami je zmagala Jana Šporin s časom 55,81 (Partizan Vransko)*; med mladinci Dušan Čater, čas 44,99 (SK Gozdnik-Žalec); med mlajšimi članicami Breda Zalokar s časom 5733 (Partizan Griže); med mlajšimi člani Rudi Medved s časom 48,16 (SK Gozdnik-Žalec); med starejšimi članicami Milena Kveder s časom 1.05,16 (SK Gozdnik-Zalec); med starejšimi člani Vlado Vertačnik s časom 48.91 (SK Gozdnik-Žalec); in med veterani Franc Pinter s časom 55,28 (Partizan Griže).
Ekipni zmagovalec je postal Smučarski klub Gozdnik Žalec pred Smučarskim klubom Prebold in Partizanom Griže.	-vc
ZA ZLATO PUSCICO
Na občinskem prvenstvu za zlato puščico je nastopilo 23 strelcev. Zmagal je Mladen Melanšek s 558 krogi, sledi Franc Kotnik 542, Polde Valant s 532 krogi itd.
SD Griže pa je pripravila občinsko prvenstvo osnovnih
šol z 'zračno puško. Nastopilo je 19 pionirjev in 12 pionirk.
Ekipno je pri pionirjih zmagala OŠ Petrovče, pri pionirkah pa OŠ Griže. Na sliki: Z regijskega tekmovanja za „zlato puščico”, ki je bilo v Žalcu.
USPEH ŽALSKIH STRELCEV
Strelci iz Žalca so dosegli izreden uspeh na republiškem prvenstvu v streljanju z zračno puško, ki je bilo v Hrastniku. Mladinca Mladen Melanšek in Darko Turnšek sta se uvrstila na državno prvenstvo. Mladen Melanšek je nastreljal 366 krogov in osvojil tretje mesto,
Darko Turnšek pa je s 356 krogi dosegel normo za nastop na državnem prvenstvu. Na državno prvenstvo članov pa se je uvrstil tudi Franc Kotnik, ki je nastreljal 365 krogov. Vsem želimo mnogo uspeha tudi na državnem prvenstvu.
jv
SMUČARSKI SKOKi
Pod pokroviteljstvom krajevne organizacije ZZB NOV Braslovče je smučarski klub Braslovče-Andraž pripravil smučarske skoke za pokal Dobrovelj. Nastopilo je kar 126 skakalcev iz 11 klubov. Največ uspeha so imeli domači skakalci. Pri ml. cicibanih je zmagal Robi Oblak, pri st. cicibanih Franjo Ažman, pri ml. mladincih Jani Jager, pri st. mladincih Jože Verdev, pri članih Marko Kralj, pri ml. veteranih pa Jože Sredenšek. Najstarejši tekmovalec je bil
Ivan Kavčič (43 let), ki je nastopal v kategoriji st. veterani in zasedel tretje mesto. Ekipno je zmagal SK Braslovče-Andraž. Pokal je na zaključni prireditvi podelil predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Braslovče Jože Jeram.
Pripravili pa so (udi občinsko tekmovanje v smučarskih skokih. V posameznih kategorijah so postali prvaki: Robi Oblak, Franjo Ažman, Janko Mogel, Jože Kugler, Marko Kralj in Miro Plaskan.
GOZDNIK NAVDUŠIL SMUČARJE
Smučišče Gozdnik je sprejelo prve smučarje, ki so bili s smuko zelo zadovoljni. Različna tekmovanja, ki jih je pripravil smučarski klub Gozdnik, so privabila veliko tekmovalcev. Na vseh tekmovanjih in akcijah pri urejanju smučišča pa je bil nepogrešljiv predsednik smučarskega kluba Rado Rotar.
»Vesel sem, da smo smučišče že toliko uredili, da se lahko že smučamo. Vsi, ki so doslej dvomili v naše načrte, so se lahko prepričali, da je bila odločitev za izgradnjo smučarskega centra pravilna. Ledje torej prebit. Naši načrti pa so že usmerjeni v akcije, ki jih moramo opraviti do naslednje smučarske sezone. Ureditev ceste, elektrike in seveda postavitev vlečnice bo od nas zahtevalo veliko truda, ki ga brez pomoči drugih ne bomo mogli opraviti. Preko 5000 ur prostovoljnega dela bo potrebno; z akcijami bomo pričeli ob sobotah in nedeljah že aprila. Poleg tega bomo nadaljevali z zbiranjem finančnih sredstev v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela. Ob tej priliki se želim zahvaliti delavcem Gradnje, SlP-a Šempeter, obrtnikom in občanom kra-
Rado Rotar
jevne skupnosti Griže za finančna sredstva, ki smo jih dobili za začetek gradnje smučarskega centra. Pričakujemo pa tudi pomoč občanov drugih krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela, da bi uresničili tudi načrte letošnjega leta, torej, da bi se naslednjo sezono na smučišče že lahko povzpeli z vlečnico.«
To si zagotovo želimo vsi, ki se radi smučamo. Smučarskemu klubu in režijskemu odboru želimo veliko uspehov, prav pa bi bilo, da jim pomagamo, kajti le v slogi je moč. Dokažimo, daje to res.
jk
KARATEISTI NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU
Pred dnevi je bilo v Ljubljani republiško mladinsko prvenstvo v karateju. Največ uspeha med našimi karateisti je imel Rihard Žibrat, ki je v poltežki kategoriji osvojil drugo mesto. Uspešen je bil tudi Mirko Hu-
dovernik, ki je. v težki kategoriji osvojil peto mesto. Rihard Žibrat si je z osvojitvijo tega mesta pridobil pravico nastopa na državnem prvenstvu v Zenici.
SIGMA ŽALEC.«,.
SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA
TOZD ZABUKOVICA
vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog
1.	več vodovodnih monterjev
2.	več stavbnih ključavničarjev
3.	več strojnih ključavničarjev
4.	več kleparjev
5.	več varilcev
»
POGOJI: pod 1, 2, 3, 4 in 5 se zahteva ustrezna poklicna šola z enoletnimi delovnimi izkušnjami
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD VRANSKO
vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog:
1.	več kleparjev
2.	več ključavničarjev
3.	več varilcev
4.	dva strugarja
POGOJI: pod 1, 2, 3 in 4 se zahteva ustrezna poklicna šola z enoletnimi delovnimi izkušnjami
Delovna organizacija ima ustrezne delovne prostore, zagotovljeno družbeno prehrano in ugodne prometne zveze do temeljnih organizacij.
Osebni dohodki so usklajeni s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke SIGME Žalec.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 10-tih dneh po objavi na naslov SIGMA ŽALEC, Pečnikova 1, Žalec — kadrovska služba.
NOVO!
Foto RIZMAL Žalec Kardeljeva 20 telefon. 710-538
BARVNO FOTOGRAFIRANJE ZA VSE OSEBNE DOKUMENTE
Fotografije v nekaj dneh!
Odprto vsak dan, razen sobote, od 13. do 17. ure.
l.lelniL g Celje
TOZD TURISTIČNA AGENCIJA POSLOVALNICA ŽALEC tel. 710-019, 710-870
PRVOMAJSKE POČITNICE
na morju — Portorož, Umag, Poreč, Vrsar, Pula, Medu-lin, Rabac, Kraljevica, Dramalj, Crikvenica, Selce, Novi-Vinodolski;
v zdraviliščih — Radenci, Dolenjske toplice, Čatež STROKOVNA POTOVANJA
München — BAUMA '83 od 9. do 11.' 4. 1983 (z avtobusom)
VSE STRANKE OBVEŠČAMO, DA JE ŽE IZŠEL CENIK ZA POLETJE 1983 NA JADRANU, ZATO VAS VABIMO, DA SE ZGLASITE V POSLOVALNICI!
DELOVNE ORGANIZACIJE, DRUŠTVA UPOKOJENCEV, MLADINSKE ORGANIZACIJE IN VSA OSTALA DRUŠTVA TER ORGANIZACIJE OBVEŠČAMO, DA PRIPRAVLJAMO IN ORGANIZIRAMO VSE VRSTE STROKOVNIH EKSKURZIJ TER IZLETE.
beogradska banka
temeljna banka ljubljana *
poslovna enota Žalec 63310 Žalec, savinjska 6 telefon: (063) 710-650, 710-678
obrestuje dinarske hranilne vloge po najvišjih obrestnih merah, ki jih dobite z vezavo vaših dinarskih sredstev:
—	nad 3 mesece po 12% obrestni meri
—	nad 6 mesecev po 15% obrestni meri
—	nad 12 mesecev po 18% obrestni meri
—	nad 24 mesecev po 23% obrestni meri nad 36 mesecev po 28% obrestni meri
Za odprodana devizna sredstva nudimo ugodne gotovinske kredite za določene namene po nižji obrestni meri.
Obrestna mera za te kredite je do 18%.
Oglasite se v naši PE Žalec, kjer boste deležni hitrih in solidnih uslug.
■vc
DA NE POZABIMO
90 LET SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA
90 LET SAVINJSKE
PODRUŽNICE SPD
Po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva 27. februarja 1893 je bila ustanovljena 20. avgusta 1893 Savinjska podružnica, ki jo je ustanovil Franc Kocbek, ki je bil tudi njen načelni vse do leta 1927. Kot mladenič je leta 1882 prišel na trivialno šolo v Žalec, rad pa je zahajal na bližnje hribe. V letu ustanovitve jepodružnica štela 41 članov, že naslednje leto je bila zgrajena na Molički planini Kocbekova koča. Pobudo za poimenovanje koče je dal pesnik Anton Aškerc, ki je bil takrat kaplan v Žalcu. 28. 9. 1899 je bila odprta Hausenbichlerjeva koča na Mrzlici, zgrajena s finančno pomočjo Savinjske posojilnice. Precej*sredstev so zbrali s tombolo, ki so jo organizirali v Žalcu. Najzaslužnejša za izgradnjo koče sta bila Anton Petriček in Ivan Kač. Savinjska posojilnica, katere ravnatelj je bil Franc Roblek, ki je bil tudi ustanovitelj šalskega odseka Savinjske podružnice leta 1919, je finančno podpirala delovanje podružnice. Med ohranjenimi dokumenti naj omenim vabilo za sestanek podružnice 7. oktobra 1924 v gostilni Hodnik v Žalcu, ki so se ga med drugim udeležili tudi Risto Savin, Franc Roblek, Vilko Senica, Josip Lorber — starejši in mlajši ter Rajko Vrečar.
Podružnica je posebno pozornost namenjala markiranju poti; tako je bilo že prvo leto označenih 40 poti. Poprejšnje nemške oznake so se morale umakniti slovenskim. Leta 1904 je bila markirana pot iz Šoštanja mimo Lokovice, Velikega vrha in Dobriča na Goro Oljko. Planinci so skrbeli tudi za izgradnjo cest. Tako so leta 1894 zgradili cesto od Luč do Solčave, ki je bila večkrat porušena;" ob pomoči Savinjske posojilnice pa so leta 1922 zgradili cesto do Logarske doline. Po njej se je prvi z avtomobilom pripeljal Peter Majdič iz Celja. Delo Savinjske podružnice je bilo zelo uspešno vse do druge svetovne vojne, ko je aktivnost usahnila. Premoženje podružnice je zajelo nemško društvo Alpenverein. Okupator je požigal planinske koče, med njimi tudi kočo na Mrzlici in v Logarski dolini.
Po drugi svetovni vojni pa se je planinstvo spet razmahnilo. Ustanavljala so se nova društva, gradile koče, urejale planinske vezne poti, precej pa je bilo cestnih povezav hribovja z dolino. Razmahnilo se je delo z mladino, gojenju tradicij NOB posvečajo društva precejšnjo pozornost.
Temelje, ki jih je postavil Franc Kocbek v času porajanja planinske organizacije, po drugi svetovni vojni pa prof. Orel, so čvrsti in jih danes dograjuje močna planinska organizacija.
F. Ježovnik
Vabilo
za cepljenje psov proti steklini
Veterinarska postaja Žalec bo v mesecu aprilu opravila preventivno cepljenje psov proti steklini. Ker spada občina Žalec še vedno med občine, okužene s steklino, morajo biti cepljeni vsi psi, starejši od štirih mesecev. Stroški cepljenja, znamkice in vpisa v register psov znašajo 300,00 din, ki jih mora plačati lastnik psa ob cepljenju.
Cepljenje je obvezno!
RAZPORED CEPLJENJA
Dne 5. 4. 1983	Tešova	pri Čvan	9.00 ur
	Praprece	pri Pistotnik -	10.00 ur
	Ločica	pri Ivanki Drolc	11.00 ur
„	Zahomce	pri Ukman	12.00 ur
Dne 6. 4. 1983	Kapla	pri Kokole	9.00 ur
0	Tabor	pri KZ Tabor	10.00 ur
	Loke	pri Jelen	11.00 ur
Dne 7. 4. 1983	Gomilsko	pri KZ Gomilsko	9.00 ur
	Grajska vas	pri gasilnem d.	10.00 ur
	Limovce	pri Mihi Ferme	12.00 ur
Dne 8. 4. 1983	Letuš	pri Rovšnik	9.00 ur
	Dobrovlje	pri Donju borcev	11.00 ur
Dne 11.4. 1983	Polzela	pri Gosijek	9.00 ur
	Breg	pri Okorn	11.00 ur
Dne 12. 4. 1983	Andraž	pri Vaši	9.00 ur
i'	Založe	pri Čede	11.00 ur
100 KMEČKIH ŽENSK SE JE VRNILO
V soboto, 26. marca, sta v Žalec pripeljSla dva Izletnikova avtobusa, v katerih je bilo 10Ö kmečkih žensk, ki so prvič potovale, sedaj že na 11. izlet na morje. Organizatorja sta bila tudi tokrat Novi tednik in Radio Celje. Letos sta bila pokrovitelja tega izleta SOZD Hmezad Žalec — KZ Savinjska dolina-TOZD Lastna kooperacija in SIP Šempeter. Izlet je trajal dva dni. Začel se je v Celju v petek, dne 25. marca zjutraj, na parkirišču Izletnikove avtobusne postajé ter nadaljeval skozi Žalec (tu so se družbi pridružili člani narodnozabavnega ' ansambla Veseli hmeljarji) do Šempetra, kjer je bil ogled SIP-ovih delovnih prostorov.
Naslednji postanek je bil v bifeju na avto cesti nad Postojno, glavni pa v gostišču pri TOMI v Portorožu, kjer je ob malici za prijetno razpoloženje zaigral ansambel Primorski fantje iz Pirana, ki je že večkrat nastopil na liboj-ski reviji narodnozabavnih ansamblov. Glavna postojanka je
bila tako kot vsa leta v hotelu EDEN (ràj!) v Rovinju. Popoldne so se vse udeleženke popeljale na morje do Crvene-ga otoka, zvečer pa so se razvedrile na koncertu in družabnem večeru ob igranju Veselih hmeljarjev. Domislice za dobro voljo je trosil humorist Celjski Poldek.
Da se naše ženske na poti dolgi dva dni ne bi izgubile, so imele pripete šopke Vrtnarstva Medlog iz Celja, ki je v sklopu SOZD Hmezada, in značke, ki jih je izdelal Janko Melanšek iz Žalca. Nekaj daril za vse pa so prispevali tudi delavci KIL Liboje, Tovarne nogavic Polzela, Name Žalec in še mnogi drugi.
Za izlet so se prijavile kar 1703 udeleženke (kar je rekord), popeljali pa smo jih samo sto. Drugim ostane samo še upanje, da bodo Imele naslednje leto več sreče pri žrebu. Več o prijetnem izletu, katerega glavno breme je letos nosilo žalsko območje, pa v naslednji številki Savinjskega občana.
TV
GASILSKO DRUŠTVO GRIŽE
Zadnje dni februarja so se griški gasilci sestali na svojem 63. občnem zboru, na katerem so z zadovoljstvojn ugotovili, da imajo dom in opremo več ali manj urejeno, lani pa so prav zaràdi tega tudi uspešno opravili svoje delo. Največ problemov imajo z dotrajanim orodnim vozom, ki ne more več služiti svojemu osnovnemu namenu, zato bi čimprej radi nabavili novega. Čeprav še ne vedo, kako bodo zbrali sredstva zanj, so si nakup le-tega zadali kot prioritetno nalogo v letošnjem letu. Računajo tudi na pomoč krajanov,, ki jim lete do sedaj še nikdar niso odrekli, Pa tudi sami so vedno pripravljeni' pomagati sočlovč-ku. Tako so lani kljub težavam z opremo pomagali prepeljati 90.000 litrov vode.
Občni zbor je poudaril
preventivo in vključitev društva v zaščitne ukrepe krajevne skupnosti, pa tudi vključitev v civilno zaščito. Vključili so se tudi v izdelavo požarnovarnostnega načrta krajevne skupnosti. Največ problemov imajo z odločitvijo, kdo naj bi skrbel za hidrante — Komunalno podjetje ali gasilci?
Na letnem obračunu minulega dela so se dogovorili tudi za bodoče delo, v katerem bodo predvsem skrbeli za izobraževanje, za izpopolnitev gasilske opreme ter za najpomembnejše: za varovanje družbene in privatne lastnine. Za občinski praznik bodo pripravili dan gasilcev, skušali pa bodo obnoviti tudi obrambne dneve v krajevni'skupnosti, na katerih bodo aktivirah pionirske desetine.	-fj
Dne 5. 4. 1983
Dne 6. 4. 1983
Dne 7. 4. 1983
Dne 8. 4. 1983
Dne 9. 4. 1983
Prelska	pri kapeli	8.00 uri '
Vinska gora	pri zadružnem d.	8.30 uri
Pirešica	pri Drev	9.00 uri
Janškovo selo	pri cerkvi	10.00 uri
Črnova	pri Breci	10.30 uri
Stebevnik	pri uti ■	10.45 uri
Podkraj	pri Kutičan	11.00 uri
Ponikva	pri zadružnem d.	11.30 uri
Studence	pri kapeli	12.30 uri
Hramšp	pri Pušnik	8.00 uri
Vel. Pirešica	pri Fervega	8.30 uri
Pernovo	pri gasilnem d.	9.30 uri
Galicija	pri zadružnem d.	10.00 uri
Zavrh	pri obiralnem st.	11.00 uri
Mala Pirešica	pri zbiralnici ml.	11.30 uri
Arja vas	pri zbiralnici ml.	12.00 uri
Drešinja vas	pri Drev	12.30 uri
Levec	pri Strenčan	13.00 uri
Ruše	pri Kramar	10.00 uri
Kale	v vasi	11.00 uri
M. Reka	pri Čeret	12.00 uri
M. Reka	pri Vrban	13.00 uri
Kaplja'vas	pri Svet	14.30 uri
Latkova vas	pri gasilnem domu	15.00 uri
Prebold	pri Filijalki	16.00 uri
Gornja vas	pri Ergot	17.00 uri
Petrovče	pri zadružnem d.	15.00 uri
Kasaze	pri Arčan	16.00 uri
Liboje	pri Škoberne	16.30 uri
Liboje-Zagreben pri Švare		17.30 uri
Šempeter	pri zadružnem d.	8.00 uri
Vrbje	pri gasilnem domu	9.00 uri
Žalec	v Vet. ambulanti	10.00 uri
Ložnica	pri gasilnem d.	11.30 uri
HMEZAD NOTRANJA TRGOVINA ŽALEC TOZD Maloprodaja
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA NASLEDNJA DELA IN NALOGE
1.	pomočnik vodje oddelka vodoinstalacije in toplotne tehnike
2.	pomočnik vodje oddelka barve, tapete in kemikalije
3.	pomočnik vodje oddelka kmetijske mehanizacije
4.	prodajalec kmetijske mehanizacije
5.	viličarist — delavec
POGOJI:
Pod 1 in 2 — končana poslovodska ali srednja komercialna šola in dve leti delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja dela manjše skuprine dela, -v v zahtevani stroki
Pod 3 — končana poslovodska ali srednja komercialna šola ali kmetijska srednja šola strojna smer in dve leti delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja dela manjše skupine delavcev v zahtevani stroki
Pod 4 — končana srednja kmetijska šola ali šola za prodajalce in eno leto delovnih izkušenj pri prodaji kmetijske mehanizacije
Pod 5 — končana osemletka in opravljen tečaj za viličarista ter eno leto ustreznih delovnih izkušenj.
Delo je izmensko.
V vseh primerih je poskusno delo 2 meseca.
Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 8 dni od objave kadrovski službi DO Hmezad Notranja trgovina Žalec, Celjska cesta 7.
FOTOKRONIKA
Med prvimi znanilci pomladi so tudi tisti, ki hodijo nabirat regrat. Letos jih je že kar precej. Regratova solata je zelo dobra, železo in vitamini pa so nam posebno potrebni sedaj, ko nas napada pomladanska utrujenost. Pa prištejmo še visoke cene solate v trgovinah in na tržnici!
T. TAVČAR
KAKO PREČKATI KRIŽIŠČE ŽALSKE OBVOZNICE OB PODRTEM
SEMAFORU?
L. Korber
Občanom KS Ponikva je pri izgradnji t odovoda priskočilo na pomoč s prostovoljnim delom 60 delavcev občir ske uprave, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti.
V objektiv smo ujeli objekt Komunalnega podjetja Žalec. Malomarnost je več kot očitna. Bo kdo za to odgovarjal?
/