Jan  Plestenjak
Mojca
Začadevje ni mesto in ni trg in tudi na zemljevidu ne najdeš tega za-selja. V globeli se tišči in skriva sedem hiš in da so še bolj odmaknjene hrupu in zijalom, jih ovija divja trta, ki spomladi od samega veselja oze-leni in se čez poletje vrže preko sten na strehe, ovije dimnike ia sili skozi odprta okna v stanovanja in prisluškuje prepirom, prijaznostim, otroškim zabavam in godrnjanju gospodinj, ki jim nagaja vročina, jih draži juha in so jim drva prevlažna. V jeseni se pa trta razjezi, megla ji preseda, hlad ji je odveč in takrat pordi ko puran ia v svoji togoti od-metava list za ltstom. In glej, po stenah se stezajo le še njene kite. Vse so se za#rizle v zid, da se ti zdi, kot da so umrle.
V Začadevju bivajo ljudje, podobni ljudem iz vseh drugih krajev. Ijnajo svoje slabosti, vidne so pa tudi njihove Čednosti. In kar je najveČ vredno, otroke imajo radi in pa živali. Od psa, gosi, kokoši, papige, ka-narcka, veverice pa do koze in zajcev, vse najdeš v tem zaselju.
Mojca — to vam je bila gos in ne dekle — mi pa ne gre iz spomina. Iz-valila sc je pri gospe Tončki. Sicer je Tončka nastavila koklji šest gosjih jajc, to<la glej čudo, sanio eno živo bitje je prebilo lupino in se izmoialo na beli dan in že tisti trenutek odpiralo kljun in iskalo mlake, ki se v presled-kih zbira pod hiŠami v Začadenjn. Ko je koklja spoznala, kako in kaj je z ostalimi jajci, je zapustila gnezdo in jela voditi edineka s pravo kokošjo Ijubeznijo. Goska, ki ji je Tončka dala ime Mojca, je čudovito hitro rasla, da se ji koklja ni mogla načuditi. In ko so ob deževju mlake narasle, jo je Mojca, mcni nič tebi nič, ubrala v mlake in brezskrbno plavala, se po-tapljala, medtein. ko jo je koklja obupno klicala na »obrežjut, kajti v mlako si m upala.
>Mojca, Mojca!« jo je zmerom klicala Tončka in Mojca se je privadila na lepo ime in na klic odgovarjala: koga, koga in se majaJa k svoji' do-brotuici.
Mojca se je kar prekmalu izneverila svoji voditeljici; sama jo je ubirala po grapi, iskala tolmunov, koklja pa je zaostajala v gMtem grmovju in jo milo, milo klicala: kok, kok, kok!
V Mojca je bila ecUnka, ediuke so pa navadno najbolj razvajene in zakaj bi Mojca ne bila. Tončka ji j<? posebej kuhala žgance iz otrobov, zeljnaiih veh in jo vselej ljubeznivo klicala k zajtrku, h kosilu in večerji. In glejte, Mojca se je ž<_- na prvi klic prizibala in po svoje pozdravljala ter iztegovala vrat proti gospodinji. oclpirala  kljun  in goltala svoj: ga. ga. ga!
Tončka je bila že priletna- Njeni otroci so se razkropili po svetu in se oglašali le še s pismi ih pozdravi na velikonočuih razgleduieah. Moža otl jutra do vecera ni bilo iz službe in tako je sirota samevala v zeleni hiši in negovala svojo Mojco. se 7. njo pogovarjala iu pravijo. da sta se dobro razumeli- In nič čudncga! Mojci kurja druščina ni bila všeč in osamljenka se je Še bolj oprijela osamljeuke TonČke. Nič več se ni odtlaljila preveč od hiŠe in če je Tončka inorala k sosedu, jo je Mojca spremljala in če je jela zaostajati. je zagagala očitajoče pa nekam otožno. kot bi hoteia reci: »Kaj si pozabila name?>
Začadevje nima cerkve in tudi ni upati, da bi jo dobilo. Siromaščina bi ne zmogla žrtev, ki bi bile potrebne za zidavo. Toda Začadevje ima lepo kapelico Matere božjc. Pred kipom. ki ga varujejo pre<I hudobneŽi želczna vrata, jc klcčalnik in tam vidiš premnogokrat skrušene Žene in dekleia. ki prosijo Mater za pomoč. Tudi Tončka je vsak dan hodila k tej kapelici in po cele ure preklečala, se pogovarjala z Materjo božjo in zdaj in zdaj pogladila Mojco, ki je čepela poleg svoje gospodarice. »Mojca, kje jc Mati božja?« jo je izpraševala; Mojca pa je stegnila vrat in ga prenesla skozi mrežo vrat, kot bi botela rt-či: »Glej jo, kako naju ljubpznivo gleda!«
In tako sta z Mojco roiuali h ka-pelici. v trgovino, v hrib, po&ivaLi na klopeh in se utnijeni vracali. Mojca se je debelila. TonČka se pa kar vidno starala- Korak ji je zastajal. da je Mojci kar dobro delo in tudi dalcc od hiše se ni več napotila. Tudi to je bilo Mojci všeč, saj je bila pre-čudno zavaljena. Nogi sta se ji Šibili in zanašalo jo je na desno in na levo.
Toda h kapelici sta romali vsak dan,  Če ne dvakrat,  pa vsaj  cnkrat.
s>Ona mi bo pomagala!« se je to-lažiia Tončka, ko ji je kri udarjala v glavo in ji je vročina stiskala grlo, da  je  komaj  dihala.
Moža jc zaskrbelo, toda skrb je Tarno skrival, da bi je ne razga 1 i 1 pred ženo.
»Odpočij se! Dovolj si se naga-rala, še ta teden ti priskrbim poraa-galko!« jo je ogovarjal,. ona se pa branila; Mojca je lc zagagala: ga, ga, ga, kot bi hotela reči: prav, prav. prav!
»Mojca, Mojca, kaj bo z menoj?« je tarnala Toncka in se jela zapiraii v hladno aobo, da bi si umirila kri, ki ji je tiščala v glavo.
&J°J. joj!« jc tarnala. »Danes ne bom mogla h kapelici.«
Mojca je s kljunom trkala na vrata in klicala: ga, ga, ga. Toda vrata se ji niso oclprla. Tončka je zadremala. a to dremanje je bila le nekakšna omotica.
»Ga, ga, ga!« se je razlegalo po Začadevju. Mojca se je zibala proti kapclici, se zalctavala. spenjala vrat, da bi pospešila korak.
Na klečalniku šele si je oddabnila. Vrat je stegovala proti votlini, kjer je delila milosti Mati božja, in kot bi hotela Priprošnjico prositi za zdravje gospodarice.  vztrepetavala s perutrai  in vzklikala:  »Ga, ga, ga!«
Tončka se je predrantiia. Vse tiho je bilo okrog nje, pripeka je po-jenjala in kar odleglo ji  je.
Odprla je duri, da bi nakrmila Mojco. toda Mojce ni bilo.
>Le kain jo je ucvrla?« se je izpraeevala Tončka, lezla na vrt iu ob ograji prisluškovala. Taro izpod klanca je zamolklo odmevalo: »Ga, ga, ga!«
»Hentajle, kam jo je zaneslo!« se je hotela pojeziti To«čka, no, pa jeza ji je bila odvratna in jc samo sebe pokarala. >Brigala bi se zanjo!«
Zavila je po klancu in mimo studenca proti kapeli. Na klecalniku je čt-pela Mojca, frfotala s porutnicami in stegovala in krčila vrat ter gagala.
»Mojca!« jo je poklicala TonČka. Ni se zganila.
»Mojca!« Šele tedaj se je predramila, spoznala je glas svoje gospodarice. Skobacala se je s kleČalnika in se jela motati okrog svoje dobrotnice.
*Ga, ga, ga!* Skoraj ocitanje jt' zaslutila v teh krikih.
»Pridna, pridnaU jo je gladila Tončka. »Zame si prosila!« Mojca pa je odgovarjala:  »Ga, ga, ga!«
Vsak dan enkrat, če ne dvakrat, je romala Mojca h kapelici. TonČka ni več mogla, komaj da ,je zlezla Čez hiŠni prag. sMojca, naiuesto mene pojdi!« jo je ogovarjala, Mojca se je pa razčopirila, češ kaj pa je meni ta pot: »Ga, ga, ga!« in: ga, ga, ga se je razlegal po rsem Zafadevju in pri votUni dobival še presunljivejši odmev.
Tončka je ležala med svečami. Jesenske rože so se stezale k izmuče-neinu. doti*pelemu truplu in divja trta je s svojimi krvavimi oČmi trepetaia izza okcnskili okvirov.
Tonckin mož je sedel na stolu in nepremično zrl v izsuŠena Iica svoje žene in preslišal Mojco, ki sc je prizibala prav do odra. prečudno stegovala vrat ia zategnjeno, skoraj jokavo kricala kar venomer: »Ga, ga, ga!« Hotela je šc videti svojo gospodarieo, zahotelo se ji je njenega glasu: »Mojca, Mojca, Mojca!« Tako mehko je znala poklicati samo TonČka.
Mož sc Šc ozrl ni. Ni je čul! Mrliška čuvajka pa jt* jela otepavati z rokami in poditi Mojco. Brcala jo jc in ji tiho ukazovala: »Marš. rnarž!«. Mojca se je oiepala, branila, zagagala še bolj zategnjeno, koačno se je pa lr znašla pred vrati.
Nič se ni pritaknila hrane, Še za Žgance, ki jUi ji je po Tončkinem navodilu skuhala pomagalka, se ni zmenila.
sGa, ga, ga!< se je zibala proti kapelici. >Ga, ga, ga!« se je razlegalo Indi v molitve pogrebcev, ki so spremljali TonČko po klancu in se ilstavili pri kapelici.
Tončkin mož je šele takrat zaslišal Mojcin glas. »Sirota!« je zavzdihnil in spct so ga zalile solze. In ko so pogrebci že izginili za griŽem in j^ titihnila tndi moliiev, je pa Mojoa venomer hripavo, izmtičeno kot iz praznih pljuc kriČala: >Ga, ga, ga!< Čepcla je na klečalniku pred Materjo božjo in
51
se  ni preiuaknila, tudi  če so jo pa-glavci podili.
Mož, ki ga je žalost preveč po-trla, se je ni spomnil tisti dan, po-inagalka je pozabila nanjo, preveč je imela opravkov s pospravljanjem.
»Joj, kje je pa Mojca!« je za-skrbelo moža drugo jutro.
»Pojdem pogledatU je maloniarno odgovorila pomagalka, pogledala v kurnik, v drvarnico, oblezla grapo, pa je ni našla.
»Ni je!« je revsnila, kot bi hotela reči: Žival je dovolj pametna, bo že našla pot domov.
»Še h. kapelici pojdi!« ji je ukazal mož in zabolelo ga je, ker se je tako malo brigala za Mojco.
Pomagalka jo je našla mrtvo. Stegnjena je ležala na klečalniku in stegnjeni vrat je visel čez mrežo vrat. Oči so ji bile odprte in nepreinične.
>NateU jo je vrgla pomagalka pred moža. In ta se je zjokal ob spo-minu na ženo in ob spominu na žival, ki je Ijubila svojo gospodarico do smrti.