Št 608.
¥ Ljubljani, nedelja dne 5. novembra 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 8 vinarjev :
•ASTRO* Mufa v« a k daa — tudi ob n«d*l)ah la — •hi zjutraj, ob ponedeljkih ob M. do-- HaiaCutoa znala: v Ljubljani v upravniftvu ► K HO, a dostavljanjem na dom K 1*50; ■ pofta "»K *N-, poUeta« K 10-—, četrtletno K 5—, K I'W. Za inaaeautvo celoletno K JO1—. I	Taiefon	Številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev i
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici S. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništva. Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se na vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta li> v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri yečkratne* oglašanju popust. Za odgovor je priložiti iamko.
:	Telefon	številka	303. ,	:
Pred prvim nastopom.
Dunaj, 3. nov. 1911.
V	ponedeljek se v avstrijskem parlamentu ponovi prizor, ki ni za naše razmere nič kaj nenavadnega. Skozi ministrska vrata bo prišel novi kabinet, ki ga bode vodil novi šef avstrijske vlade grof Sttirgkh. Navadno so bili taki prizori jako burni, posameznim članom nove vlade niso doneli v pozdrav nič kaj prijazni pozdravi, no pa sedaj se je zbornica navadila takih prizorov jn molče stopajo novi možje v svojih frakih na ministrsko rampo ter se komodno posade na mehke in udobne ministrske fotelje, njih pogledi so uprti na amfiteatrske klopi v zbornici, kjer vlada velika živahnost, saj nastop novega kabineta ima toliko privlačnost, da napolni skoro vse poslanske klopi. Novi ministri opazujejo to živahno vrvenje in vsak si gotovo misli, kako dolgo bo pač mogel raz ministrski fotelj gledati zbornico, ki bo določevala o njih usodi, no pa posebno v strahu ni noben za svojo prihodnost, lepa penzija, udobno živ-'jenje po težkem poslovanju avstrijskega ministra, zakaj bi si še kdo potem belil glavo.
Tedaj se bo pa vzdignil šef nove v|ade, predstavil parlamentu svoj kabinet, potem pa pride najnovejši tre-notek, novi ministrski predsednik poda svojo programatično izjavo.
In kaj bo povedal novi mož?
Časopisje že ves teden stilizira programatično izjavo novega minist skega predsednika, polaga mu na usta razne besede, ki bi jih rado slišalo prebivalstvo iz njegovih ust, sklepa in ugiblje se najrazličnejše, a pozitivnega se ne ve ničesar. V prvi vrsti bo seveda apeliral na sodelovanje parlamenta, da se mirno rešijo naloge, ki ga čakajo. A kake so te naloge ? V začetku, ko se je smatral Stttrgkhov kabinet le kot nekaki prehodni kabinet, ki bi se umaknil kmalu novemu Pailamentarnemu, se je govorilo o skrajšanem delavnem programu, po katerem naj se reši le kratkoročen pro punski provizorij, izvrše naj se volitve v delegacijo, rešijo uradniške predloge toda brez davčnega zakona, vsled česar bi odpadel oni junktim, ki so ga zahtevale razne stranke. Stilrgkh naj bi izvedel le to, potem se lahko Umakne in naredi prostor novemu kabinetu. Ali ta nagibanja niso prave podlage. Oficijelno se je kmalu nato povdarjalo, da Sttirgkhovega kabineta ni smatrati nikakim prehodnim. Vsled tega je jasno, da čakajo grofa StUrgkha v parlamentu samo one najnovejše naloge, ki so bile vzrok padcu že tolikih kabinetov, avstrijski proračun, brambna reforma, narodnostna in jezikovna vprašanja, a tem vprašanjem pridružujejo se vedno nova, vedno a|t-tuelnejša, ki zahtevajo tudi svoje rte-šitve.
Že iz sestave novega kabineta je razvideti, da hoče Sttlrgkh rešiti davč ne predloge in zakone, ker je obdržal v Svojem kabinetu bivšega finančnega
ministra Meyerja, ki je nastopil in popolnil dedščino svojega prednika Bilinskega. Za rešitev brambne reforme govori vojni minister Georgi, ki se že toliko časa pripravlja na svoj ekspoze o reformi, rešitev vodnih cest, ta vedna zahteva Poljakov, ima v osebi gališkega ministra Zaleskega v novem kabinetu svojega zagovornika.
Take so dispozicije za delovni program pod Sttlrgkhovo vlado, a vprašanje je, ako dobi Sttirgkh v parlamentu toliko opore, da izvede vse to. Za svoje načrte potrebuje vlada gotove in velike večine, a kako je danes razmerje strank v parlamentu na-pram vladi? Kot na gotove pristaše računa v prvi vrsti vlada na Poljake, kar je povdarjal že v svojem zadnjem govoru Bilinski, krščanski socialci so sklenili podpirati vlado, dokler bo nje postopanje odgovarjalo programu stranke. V jako težavnem položaju je nemški Nationalverband, ki ne ve kam naj se obrne. Dobro namreč vedo, da novi ministrski predsednik ni prav nič poseben njih prijatelj, kar je pokazal že jako jasno, ako ga podpirajo, dokažejo s tem nezanesljivost svojega političnega držanja, ako stopijo v opozicijo, tedaj se pa boje grofa Sturgkha, ki ni samo dober parlamentarec in politik, ampak tudi dober diplomat. Opozicija nemškega Nationalverbanda bi ne delala grofu StiJgkhu sivih las. Preko njega bi si lažje kakor z njim sestavil in zagotovil močnejšo in go-tovejšo večino. Njegova zadnja izjava o nenemških vseučiliščnih zahtevah je napev, ki je z njim Vabil v svojo bližino one stranke, ki ne stoje v tein vprašanju na stališču Nationalverbanda, Ako se mu ta poizkus posreči, potem ga opozicija Nationalverbanda ne bo prav preveč skrbela.
Najinteresantnejše pa bo vsekakor razmerje med novo vlado in Čehi. Bivši ministrski predsednik Gautsch si je stavil za nalogo privabiti Čehe v vladni blok, res so se vrš la pogajanja med vlado in enotnim češkim klubom, ki pa niso prinesla nikakega pozitivnega konečnega rezultata. Večina skupnega češkega, kluba je hotela poprej vedeti program in njeno stališče na-pram češkim zahtevam, radikalna struja pa je stala še vedno na stališču najstrožje opozicije. Mladočehi pa so naredili veliko napako, ki jo je poslanec Klofač imenoval naravnos^ izdajstvo, ko je za hrbtom enotnega kluba nadaljeval z vlado pogajanja glede rekonstrukcije kabineta in lansiral svoje kandidate. Ko pa je Gautsch šel, je Sttirgkh smatral osebe, ki je z njimi konferiral Gautsch, za oficijelne češke kandidate in jih pridobil za svoj kabinet. Frakcije v enotnem češkem klubu pa ne priznavajo pogajanjem mladočehov z vlado nikakih obveznosti ter ne smatrajo novih članov kabineta Trnke in Brafa nikakim zaupni-nikom češkega naroda v ministrstvu. Poslanec Klofač je najostreje obsodil to postopanje mladočehov in jim zagrozil z najdalekosežnejšimi konsekvencami; stališče enotnega češkega kluba napram vladi je sedaj precej
komplicirano: ako so mladočehi vsled svojih pogajanj vezani z vlado, bi imelo to za posledico konec skupnega češkega kluba, katerega večina ni akceptirala mladočeškega stališča, tako da se razdele Čehi na dve frakciji, katerih ena bi podpirala, druga pa bila v opoziciji proti vladi!
Taka je politična perspektiva pred prvim nastopom novega avstrijskega ministrstva. V pondeljek se bo že pokazalo, kake šanse ima StOrgkhov kabinet. Vlada namreč ne.želi po pro-gramatični izjavi nikake politične debate, temveč hoče, da se pride takoj na dnevni red, a radikalni krogi hočejo staviti predlog, po katerem naj se takoj začne debata o programatični izjavi.
Prvo glasovanje pod novim ministrstvom bo torej takoj bojno glasovanje in to tolikanj važnejše, ker je od njega odvisna usoda drugega ljudskega parlamenta.	—c—
Iz slovenskih krajev.
Iz Brezovice. Vedno bolj se bliža čas občinskih volitev, vedno bolj nervozen postaja tudi naš župnik. Človek mora priti do prepričanja, da je že popolnoma zgubil glavo, tako se boji neodvisnih kmetov. Podnevi in ponoči dirja okoli in agitira za klerikalno stranko. Mož se pač silno boji, da odleti iz novega odbora. Pretečeno nedeljo je tako divjal na prižnici, da so ljudje mislili, da bo skočil s prižnice. Pečal se je samo z volitvami. Poživljal je ljudi, naj pridejo k njemu v farovž, da jim podpiše glasovnice. Obljubljal je novo šestrazredno šolo, ki bo veljala samo — 80 kron. Občani so neprestano majali z glavami, ko so zaslišali te besede, Nehote so se spogledovali in se popraševali: »Ali bo župnik plačal drugo iz svojega žepa41. No, konečne jim je župnik le razjasnil, da bo stala nova šola 80 000 kron. Sveta dolžnost neodvisnih kmetov je, da pomedejo |s sedanjimi klerikalnimi koritarji in napravijo enkrat za vselej konec župnikovemu nadvladju in terorizmu. Kmet kmetu 1
Iz Vrhnike. V noči od 1. na 2. t. m. je nekdo vlomil v cerkev sv. Trojice na Vrhniki. Splazil se je nad velikimi vrati skozi okence, katero je prej razbil in okvir odstranil. V cerkvi se je lotil pušče in ji odbil pokrov ter iz nje pobral „ficke“, katerih pa ni bilo toliko, da bi se mu trud izplačal; zato je isto poskusil pri kapelici poleg cerkve, kjer je še manj zaslužil. O vlomilcu še nimajo sledu, najbrže kak »Zugvogel*, to* so van-drovci, ki se zdaj na zimo peš selijo skozi Vrhniko proti jugu, spomladi pa se po tej poti vračajo, in beračijo zaradi lepšega spotoma. Takih tičev mrgoli včasi po Vrhniki in bi ne bilo napačno, da se jim posveti več pažnje, zlasti pa je potreba, da bi se žandar-merija nastanila kje pri sredi obsežne Vrhnike, ne pa doli ntkje pri Sinji gorici. Pred kratkim je tak tiček na
53
Zalew$
Povodom izpremembe v avstrijskem ministrstvu prinašamo slike nekaterih novih ministrov, in sicer min. predsednika grofa Stttrgkha, notranjega ministra Heinolda, dosedanjega cesarskega namestnika na Moravskem, finančnega ministra Meyerja, ki je imel ta porifelj že dozdaj v rokah, dalje začasnega voditelja poljedelskega ministrstva in poljedelskega ministra rojaka Zaleskega, domobranskega ministra Georgija in justičnega ministra Hochenburgerja, ki so vsi bili že v dosedanjem Gautschevem ministrstvu.
Vrhniki pri »črnem orlu* jedel in pil, ko je bilo pa čas plačati, jo je pa popihal, stražnik pa za njim. Nič mu ni pomagalo, da je še precej urno odmikal grešne pete in nazadnje skočil v vodo, kajti stražnik ga je dohitel in sta šla — ne več k .črnem orlu" ampak v drug "hotel, kjer se takile neradi in le prevečkrat shajajo in kjer je zanje pripravljena primerna udobnost.
Na Vrhniki inženirji prav pridno merijo za projekt, o kalerem je „Jutro“ že pisalo in s katerim upajo porabiti podzemeljske vode za razna podjetja, katera obetajo več vspeha nego globoko zasnovana električna centrala kunštnega Lampeta, katero namerava dežela napraviti na mlinskih podrtijah ob Savi, kjer bodo mleli razne deželne pridelke, kateri bodo dali toliko otrobov, da jih ne bo Gostinčar mogel sproti povezati.
Iz Jesenic. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Jesenice priredi v nedeljo dne 5. novembra vinsko trgatev, katere čisti dobiček je-namenjen jeseniškemu otroškemu vrtcu za Miklavža. Veselica se vrši v gostilni gospoda Višnarja. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Ker je Miklavž še vsako leto posetil naše malčke, jim tudi letos ne moremo odreči tega veselja. Da pa nam bode mogoče obdariti malo deco, prosimo Jeseničane in okoličane pomagajte nam s tem, da se udeležite kolikor mogoče naše trgatve. Ako bi se pri razpošiljanju .vabil prezrla kaka oseba naj nam bla-gohotno oprosti in vseeno pride v veseli vinograd. Da se častiti gostje ne bodo dolgočasili — zato hoče skrbeti odbor.
Iz Istre. Odkar so vrgli naši poslanci krinko raz obraz in nam pokazali s tem, da so pomnožili število političnih »evnuhov* dr. Šusteršičevega kluba svoj kaliber, tavamo v tem.
Sploh se opažajo na obzorju že temni klerikalni oblaki, kateri straše z neizogibno nevihto. Boj, dosedaj nam tu v Istri še neznan, se bode počel in kedo bo v tem boju zmagal, je še vprašanje časa. Pripravljena pa mora biti narodno-napredna stranka še na razočaranja in morda še na hujša kakor je bilo razočaranje, ko nam je brzojav javil svoječasno, da so naši poslanci vskočili v tabor črnih nazadnjakov, Mi tavamo v temi in od presenečenja še sedaj ne moremo za* preti usta, a škof Mahnič z svojim generalnim štabom že dela neumorno načrte, ki se mu bodo gotovo posrečili, če mu hitro ne zapremo ust, in ne počnemo izbijati klina s klinom. Trda je	bila borba	zadnjih 10	let
proti Italijanom, krasen je bil uspeh, a še hujša bode borba proti Mahniču in njegovi črni roki, ko bomo morali ruvati žrtve, našo bratsko kri iz te črne roke in jo obvarovati med temo, v katero jo misli zavesti. KakŠn bedo pa naši uspehi po 10 let h borbe, je pa sedaj	še	neznano.	Sramotno,	ali
resnično	je	dejstvo,	da je danes
narodno-napredna stranka v Istri telo brez glave, čreda brez pastirja, ki bi se razkropila ob prvem naskoku Črnih volkov. Naši	faktorji,	kateri se	kaj
radi puste nazivati vodjom „str.nke“ še do danes niso ukrenili ničesar, da bi se narod v Istri znal vsaj ravnati, in da bi vsaj vedel, pri čem da je. Ne zdi se jim pač to potrebno, ali se pa morda strinjajo z načeli Šušteršiča, Mahniča, Spinčiča, Mandiča, Laginje in drugih klerikalnih kapacitet, če se pa strinjajo z zgoraj omenjeno gospodo
—	kar bode najbrže resnično — potem naj bi to vsaj sedaj pokazali, da se narod v Istri, ki je narodno* naprednega mišljenja vsaj ve ravnati, in pripraviti, da bo potem pri bodočih volitvah ž njimi obračunal na način, kakor sploh zaslužijo. Na motnem lo-
LISTEK.
•MCHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
— Če bi vas hotel izdati, bi bil storil to ža. zdavnaj.
— Ostajata vam še dva dni. Dandolo. To je več nego potrebujete.
— Saj odidem še nocoj iz Benetek.
— Sel se kmalu najde, ki bi se vrnil namesto vas. Od vašega življenja zavisi življenje tisočero drugih. Naj bo tako ali tako, Dandolo, dobil sem nalogo in sem jo sprejel ter {o bom izvršil, s to edino olajšavo za vas, da se mi navaden umor studi, a zaupam v izid dvoboja, ki vam ga predlagam.
Neznanec je govoril s svečano resnobo.
Vse je kazalo, da so njegove besede odkritosrčne in da jih ima namen izvršiti.
Dandolo je razumel, da mu ne preostaja drugega kakor braniti svoje življenje.
Vrgel je plašč od sebe, potegnil bodalo in se posta\il v nastop.
Neznanec je storil enako.
Trenotek nato sta nasprotnika naskočila, in nočni boj v tej temni ulici in se je pričel, brez hrupa razen tistega rožljanja, ki oživlja dvoboje z ostrim orožjem, in zamolklega hropenja obeh borilcev.
Včasih se je bliskoma dvignila roka, rezilo bodala se je zasvetilo v nočni temi . . , ni več . . .
Sunek je zagrešil svoj cilj.
In zopet sta se plazila drug okrog drugega in prežala iznova.
To je trajalo pet minut.
Naenkrat pa je planil Dandolo nad svojega nasprotnika.
Telesi obeh sta se zapletli v strahovit objem.
Nato se je začul zamolkel krik.
Eden izmed njiju je padel po tleh.
Drugi, ki je ostal neranjen, se je sklonil, potipal svoje
bodalo, ki je tičalo globoko v levi nasprotnikovi rami, ter zamrmral :
— Čez deset minut bo po njem.
Nato je pobral svoj plašč, zavil se vanj in se oddaljil brez naglice.
XXVIII.
Aretino piše še eno pismo.
Tisti večer se je mojster Peter Aretino vrnil v svojo palačo okrog osme ure. Bil je silno slabe volje.
Kaj ga je tako razsrdilo in potrlo.
Bil je povabljen na veselico in večerjo. Ko pa je prišel do palače svojega gostitelja, je našel vrata zaprta. Izvedel je, da je večerja in veselica preložena na kasnejši čas.
Ves besen je prišel domov; Aretinke so morale pogoltniti celo ploho psovk, izvzemši Perino, ki ji je od tistega dogodka v Mestre izkazoval nekakšno posebno, radostno nežnost.
— Kaj vraga se godi v Benetkah 1 je godmjai mojster Aretino, ko je po večerji sameval za svojo mizo. Človek vidi same vznemirjene, po vatel dolge obraze, same prežeče oči, same potuhnjene ljudi, ki šepečejo tiho drug drugemu na uho, namesto da bi se razgovarjali, kakor se spodobi, če pojde tako dalje, bom nehal krasiti Benetke s svojo navzočnostjo. Pospravil bom culo in šel. A kam naj grem? V Rim? Vraga! Kardinal Rospoli me je dal pretepsti s palico. V Pariz? Kralj Franc je taka surovina, da bi me dal še obesiti. Premisliti bo treba. To pa je en-kratena, da v Benetkah ni več živeti.
Nato je šel Aretino v svojo spalnico ter dal zakuriti v kaminu in pogreti posteljo. Ko je ležal v postelji, je kmalu začel sanjati, da je dospel v Pariz, kjer mu prihaja sam kralj Franc I, in ga milo prosi, naj blagovoli sprejeti skrinjo cekinov v znak njegove vdanosti in spoštovanja.
— Gospod! Gospod! je zaklical v bližini glas enega izmed njegovih slug.
Aretino je planil pokoncu:
—* Kaj je? Ali palača gori?
— Ne, gospod; toda pod vašimi okni, v stranski ulici, stoka
neki ranjenec in se bori s smrtjo.
—	Mrha! Živina! Kaj me briga tol Tak ti
se me predrzneš
buditi, ker tuli pijanec pod mojim oknom!
— Oprostite, gospod, saj ni pijanec. Odličen človek je, ki je ranjen na smrt in želi govoriti z vami.
Aretino je sedel pokoncu.'
— Ali si ga šel pogledat?
— Da, gospod. Slišali smo na ulici ječanje, pa smo vzeli svetilke in bodala ter šli pogledat. Našli smo človeka, ki je ležal vznak; iz strašne rane mu je tekla curkoma kri. Videl nas je. Vprašali smo ga, če moremo kaj storiti zanj. On pa nas je vprašal, ali je ta palača last Petra Aretina. Ko smo mu odgovorili, da, nas je milo poprosil, naj ga nesemo k vam.
— Kdo je ta mož? Kako mu je ime?
— Ne vemo, gospod.
— Vrag vzemi tvojega ranjenca 1 Vsi hudiči naj raztrgajo takega umirajočega, ki ne zna poginiti drugače, kakor da moti poštene ljudi. Eh, tristo satanov, zdaj človek ne more že več zaspati, ne da bi ga prišli vsi umirajoči v Benetkah vleč za noge.
. To rekši, je Aretino ukazal, naj gredo po ranjenca in ga preneso v palačo z vso previdnostjo, ki jo zahteva njegovo stanje.
— To smo že storili, je dejal sluga.
— Kam si ga nesel-, lump nazarenski? Ali se predrzneš misliti s svojo lastno oslovsko pametjo, da je moja hiša kak špital ?
— Gospod, položili smo ga v pritlično sobo, kjer stoji dobra postelja. Poslal sem tudi po ranocelnika.
— Prav tako. Izgubi se!
Sluga je izginil. Aretino je skočil s postelje in se naglo oblekel, ne da bi nehal mrmrati med zobmi:
— Kateri hudič mu je vdahnil misel, da je prišel umirat k meni 1 Kar zbesnel bi, če pomislim, da je moja hiša postala celo pribežališče umirajočih. In kljub temu, človek bi moral biti Turek, da ne bi odprl svoje bajte takemu revežu. Pojdimo ga pogledat !
Stekel je v pritličje, kjer so bili položili ranjenca na posteljo.
Umirajoči je ležal v nezavesti.
Aretino je pristopil in ga takoj spoznal.
—	(Dalje.)
viti na noben način ne bomo pustili in se bomo z vso silo oprijeli sredstev katera nam bodo tako gotovo pomagala kakor pomaga klerikalni kliki v Istri in Dalmaciji; t j. prosili bodemo pomoči s Kranjske, odkjer je prišel tudi nalog Spinčiču i. dr., da vstopijo v klerikalni tabor. Ne bodemo se niti najmanje ozirali na osebe, ki kriče da kranjske politike ne potrebujemo v Istri. Naprej se pa mora tem ljudem povedati, da kranjske politike do sedaj res nismo rabili, vsaj narodno-napredna stranka ne, ki je imela vedno poštena načela in si ni mogla niti v sanjah predstavljati, da bode tako prevarana, kakor je bila prevarana z vstopom istrskih treh poslancev v klerikalni klub; a inportirali so jo ravno oni, zato tudi narodno-napredni stranki ne bode mogel nihče zabraniti, da se je oprime z obema rokama. Rokavico so nam vrgli pod nos in mi jo sprejmemo. Žalostno, ali resnično je to vse. Ni iluzija, ampak gola resnica, dejstvo, katero se ne more pobiti, in ravno to dejstvo ilustrira dovolj jasno, na kakšni stopinji se nahaja danes narodno-napredna stranka v Istri. Klerikalna stranka, katera danes v Istri faktično obstoji, vstro-jena ravno po Kranjskem sistemu, počuti se že tako dobro in nastopa že tako oblastno, kakor da bi bila že cela Istra popolnoma črna in zavita v pajčolan črne nevednosti, kakor da bi že vse istrsko prebivalstvo tavalo v temi neznanja in nazadnjaštva, kar nam najbolje dokazuje dejstvo, da Spinčič, Mandič in Laginja niso smatrali za potrebno, da svoje volilce obveste o storjenem koraku. Vsi listi ki izhajajo danes v Istri so skozinskoz klerikalni. Napredna stranka pa nima niti voditelja niti svojega lista in je že od nekdaj odvisna popolnoma od milosti urednikov kranjskih časopisov. Tu je v kratkem opisan položaj v katerem se nahaja narodno-napredna stranka v Istri, položaj ki je za njo naravnost grozen, če ji ravno Kranjska ne skoči brzo v pomoč in ukrene potrebno, da dobi ta stranka oziroma ta čreda, ki je danes gotovo še močnejša kakor črna garda, svojega pastirja oziroma pastirje in svoj list. Po poldne k maši iti bode prepozno.
. . . r
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
vsem slovenskim občinam in denarnim, zavodom, pa tudi vsem Slo-' vencem.
Krajni	šolski	sveti in	podobne
korporacije sestavljajo proti koncu vsakega leta proračun za naslednje leto, predlože ga pristojni oblasti, da ga	odobri	in da	izposluje	proraču-
njeno in odobren’6 vsoto denarja.
Družba sv. Cirila in Metoda je naroden vseslovenski šolski svet. Ustanovila je doslej in vzdržuje 8 ljudskih šol s 36 razredi, ki štejejo 1941 učencev, in 18 otroških vrtcev, v katerih se vzgaja 1120 otrok. Težke razmere, v katerih Slovenci živimo, zahtevajo še	mnogo	novih	kulturnih	zavodov.
Da bi Družba sv. Cirila in Metoda ustregla vsaj nekaterim najnujnejšim potrebam, sprejela je v svoj proračun tudi stroške za več novih šolskih roslopij, za katerih zgradbo so stor-ene že vse predpriprave. Tako pa e njen proračun za 1. 1912. narastel do ogromne vsote 686 100 K.
S proračunom za 686.100 K v roki stopa Družba sv. Cirila in Metoda pred svoio višjo instanco — pred slovenski narod in prosi odobrenja tega proračuna, prosi, da jej slovenska požrtvovalnost z zakladom narodne zavednosti in dejanskega rodoljubja prihiti na pomoč in jej s primernimi darovi omogoči izvršitev velikega m plemenitega obrambnega in prosvetnega dela v ogroženih slovenskih pokrajinah.
Čez 3000 slovenskih otrok se vzgaja v zavodih Družbe sv. Cirila in Metoda; mnogo tisoč slovenskih otrok pa še potrebuje takih šol in čim delj se jim ne bodo oskrbele, tem več slovenskih otrok bo potujčenih, tem ožja postane naša slovenska domovina.
Cenjeni odbor! Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda se obrača do Vas z iskreno prošnjo, da, sestavljajoč proračun za prihodnje leto, ali določujoč razdelitev podpor v dobre namene, se spomnite blagovoljno s primernim prispevkom zaščitnice in prosvetlteljice Slovenstva v obmejnih krajih, Družbe sv. Cirila in Metoda.
Vodstvo Družbe sv. Cirila In Metoda
v Ljubljani, dne 31 oktobra 1911.
Moščani! Danes vsi na shod, ki bo ob pol 4. pop. v gostilni pri „Miškotu“.
DNEVNE VESTI
Dobro je zadela včerajšnja »Zarja* z naslednjo notico: »Novo orientacijo jugoslovanske politike napoveduje katoliški »Slovenec-. Prihodnji teden poseže v proračunsko razpravo dr. Šuster šič in tedaj pride „znabiti“ — čisto gotovo torej še ne — do znamenite enuncijacije, ki postavi jugoslovansko politiko na čisto novo edino pravo podlago. Iz tega je razvidno, da so bile vse dosedanje, kajpada tudi edino prave in dobro zamišljene podlage, na katere so snovali klerikalni poslanci svojo dunajsko politiko, za nič. Vse globoke šahovske poteze, na vso moč hvaljene in nikoli prehvaljene, so torej dovedle v — mat Sedaj pa se pripravlja v klerikalni politiki, ki je izpremenljiva kakor aprilsko vreme in histerična kakor stara baba, nov kozolec. Na vseh božjastnih skokih in padcih klerikalnih poslancev, ki jo precej bobneče imenujejo jugoslovansko politiko, je neizpremenljivo le to, da se vsiljujejo in ponujajo — če so
v	obstrukciji ali pa v vladnem krdelu
—	proti majhni napitnini vsaki vladi kakor kavarniški pikolo. Tako se je nekoč eden klerikalnih poslancev s hvalevredno odkritosrčnostjo sam izrazil.* Boljše pač ne bi mogla biti klerikalna politika označena.
Klerikalci so žalostni, ker izgubijo kmalu Laschana in zato žugajo, da bo že deželni odbor krotil in šikaniral ljubljanski občinski svet. Izsiljevalci I S takimi pretnjami hočejo za-strašiti ljubljansko prebivalstvo in ga prisiliti, da bi klerikalno volilo. Kakor bi za klerikalce sploh ne imeli nobene vrednosti zakoni, ampak bi bila njihova volja najvišji zakon. Ali vsaka prevzetnost se kaznuje in kaznovana bo tudi brezprimerna prevzetnost naših klerikalcev, ki mislijo, da sta stranka in narod identična pojma.
V	znamenju poraza. Faktum je, da klerikalci tako sramotnega poraza, kakršnega so doživeli z Rojino, niti od daleč niso pričakovali. Zato so pričeli zlivati cele gnojnice na uradnike, ki so pri volitvah sijajno manifestirali svojo neodvisnost in dali duška svojemu ogorčenju nad izdajalskim govorom dr. Šušteršiča v zbornici glede uradniške predloge. Mislimo, da se bodo sedaj tudi klerikalnim uradnikom odprle oči. Tako surovih napadov na uradniški stan menda še noben list ni izbruhal, kakor »Slovenec* v petek. Prepričani smo, da uradniku tega nikdar ne bodo pozabili.
Pokažite. V boju proti uradniške-st?nu klerikalci neprestano ponavljajo, da se ne morejo ogrevati za zboljšanje gmotnega položaja uradnikov višjih kategorij, pač pa bodo vedno nastopili za to, da se pomaga tistim, ki so res potrebni in res delajo. Nehote nam pride na misel bedni položaj, v ka'terem se nahaja naš učiteljski stan. Ali niso učitelji najsramotnejše plačani deželni uradniki, kljub temu, da imajo največ dela, da je njih poklic vzvišen, kulturen. Vsako delo zasluži svoje plačilo. Sveta dolžnost naše klerikalne deželnozborske večine bi bila, da napravi konec neznosnim razmeram, v katerih se nahaja učiteljski stan. Tu imajo klerikalci imenitno priliko, pokazati svojo ljubezen do nižjih uradnikov, o kateri toliko brbljajo.
Volilni boj v Mostah. Klerikalnemu terorizmu in absolutizmu v Mostah morajo občani na vsak način napraviti za vselej konec. Klerikalci ne prestano izvršujejo svoje načrte in ne poznajo pri svojem umazanem delu niti postav niti zakona. Kako tudi ne. Oražem je ljubljenec deželnega odbora in lahko dela kakor se mu pač zljubi. Pokazal je že najrazličnejše talente. Pred enim letom so podirali klerikalci posestnikom ograje in jim povzročili na ta način veliko škodo. Njih načrt je, napraviti med občani razdor in sovraštvo in tako zagospodovati v občini. Župan Oražem, ki je bil glavar občine, bi moral biti vzor župan in zgled cele občine. Njegova naloga bi bila pomiriti občane, ali on dela ravno narobe. Možakar izdaja protizakonite ukaze nalašč zato, da škoduje svojim političnim nasprotnikom. Sodnijsko >reganjanje občanov od strani Oražma e na dnevnem redu. Nered v občinskem gospodarstvu, deficit v občinski blagajni, slabe ceste, pomanjkanje nadzorstva itd., vse to so znaki Oražmo-vega gospodarstva. Vse to se godi pod njegovo patronanco, pri tem ga podpira celo deželni odbor. Odtod tudi njih strah preji občinskimi volitvami. Oražem bo spravil ne samo občino, ampak tudi klerikalno stranko na rob propada. Napredna stranka dobiva vedno več pristašev. Kdor seje veter, žanje vihar. Napredni valovi morajo biti vedno močnejši in morajo tudi izpodkopati klerikalna tla za vselej. G. Oražem 1 pojdite v politični penzijonl Ne ponujajte se, ko vas nihče ne mara in pljuje celo lastna stranka na vas Moščani! danes vsi na shod k Mlškotu, ki se vrši ob 4. url popoldne.
Oražmovo gerentstvo v Mostah vedno bolj napreduje. V nedelj-
ski seji je bilo sklenjeno, da bodo morali delati občani tlako in popravljati ceste kjer bo potreba in bo zahtevala občina. Tako je n. pr. posestnica Uršula Vidmar iz Novega Vod-mata dobila ukaz, da mora popraviti cesto pred hišo in okoli vrta na svoje stroške. V Oražmovem svetu sedi tudi Jul. Podobnik, ki se šteje celo za socijalista, a ga imajo klerikalci le bolj za parado med svojo sredo, da jim dela okus na barvi in vara svoje sodruge. Res čudno je, kako je zašel med to čedno družbo črnih gavranov.
Skrajno surovo so nastopili v petek zvečer okoli 11. ure v neki gostilni na Bregu trije civilni stražniki proti nekemu postreščku. Sedeli so vsi v gostilni, iz nekega malenkostnega vzroka se je vnel med njimi majhen prepir, tekom katerega so se oni trije civilni stražniki prav po divjaško vrgli na onega moža, so ga pre-tepavali, vrgli s tako silo na cesto, da je priletel na sredo ceste in se do krvi potolkel, nato so ga pa rabijatni gospodje — aretirali in vlekli na stražnico. Pa dasiravno je mož šel čisto mirno so vzeli na pomoč — struno, in šele glasni protesti ogorčenega občinstva so povzročili, da so pustili moža, da je šel razvezan na stražnico. Ljudje so bili nad divjaškim ravnanjem civilnih stražnikov, ki bi zaslužili prav eksemplarično kazen, silno ogorčeni, seveda veliko niso mogli storiti zaradi paragrafov o vmešavanju v »uradno poslovanje*. No, lepo »uradno poslovanje* je to, pri katerem »čuvarji javnega miru in reda* do krvi potolčejo človeka!
-	Pasivna resistenca železničarjev. Najncvejša poročila zatrjujejo, da so vesti o pasivni resistenci čeških državnih železnišarjev popolnoma neresnične. Promet je popolnoma normalen.
Draga šala. Te dni je gnal hlapec Franc Poseta, uslužben pri Josipu Lenarčiču na Verdu pri Vrhniki, konje na vodo. Med potjo mu pride nasproti posestnikov sin Valentin' Ra-gode, ki je hotel v šali konje pregnati. To je Poseto tako ujezijo, da je Ragodeta z vso silo sunil v prsa. Ra-gode je tako nesrečno padel na tla, da je zadobil več težkih poškodb na glavi.
Tatovi v vinski kleti. Dne 21.
oktobra so neznani tatovi vdrli v vinsko klet Ivana Gorenca pri Novem mestu in mu ukradli 112 1 vina. Tato-
vi	so najprej sneli vrata, potem pa napravili v stransko steno še precejšnjo luknjo, da je bil njih beg za vsak slučaj zasiguran.
Pocestni pretep. Ko je v petek uslužbenec električne železnice v Flori janski ulici čedil progo 'električne železnice, je podstavil nekemu mesarskemu vozu, ki je vozil po tiru, lopato; med voznikom in delavcem je nastal pretep, tekom katerega je prišel vozniku na pomoč še en tovariš. Oba sta potem z združenimi močmi obdelavala delavca.
Izpodleteto mu je. Neki Rudolf W.' prodaja na sejmih igrače, ne da bi za to imel oblastveno dovoljenje. Seveda se mora zaradi tega vedno zglašati pod imenom takih ljudi, ki imajo to dovoljenje, in se tudi v hotelu vpisati pod takim imenom. Zadnjič je prenočil v nekem hotelu pod imenom »K. pl- R *. ali usoda je nanesla, da je v hotelu prenočil tudi resnični K. pl- R-» in je o tem zvedel. Dal je moža aretirati. Ta pa je, da bi ušel kazni, nagovarjal svojega sopotnika, naj izpove, da je on, Rudolf W., bil takrat pijan in ga je tudi zob bolel, in je vsled zmešanosti povedal napačno ime, No, sodišče bo pa zdaj njemu štrene zmešalo.
Za komorni koncert Sevčlkove-ga kvarteta se dobivajo vstopnice v predprodaji v trafiki gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulici po 1, 2 in 3 K. Kvartet obstoji sedaj peto leto. Koncertiral je do sedaj v več ko 100 mestih Evrope z idealnim resnično najsijajnejšim uspehom.
Koline priredi »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj* danes popoldne ob pol 4 v gostilni Srakar-Babič na Dolenjski cesti 10. Vstopnine je 40 v., zato pa dobi vsak udeleženec zastonj izvrstno jetrno klobaso z zeljem. Svirajo tamburaši. Vabimo na obilno udeležbo.
Izobraževalni odsek N. D. O. ponovi na občno željo danes v nedeljo rodbinsko dramo »Sin*, spisal E. Gangl. Vstopnina znaša 60 vin., sedeži I. vrste 40 vin. in II. vrste 30 vin. Predstava se vrši v društvenih prostorih, ulica Sv. Frančiška 2/II-, začetek točno ob 5. pop.
Preveliko zavžlvanje alkohola se po pravici označuje kot zelo pogosten vzrok nastalih bolesti pri prebavljanju Poskusi na medicinski kliniki kralj univerze v Budimpešti so podali, da so pijanci, ki so vsled dolgotrajnih želodčnih boleznij že popolnoma izgubili slast do jedi, isto zopet dosegli po vsakodnevni uporabi naravne Franc Jožef-ove grenčice že po presenetljivo kratkem času.
Klub slovenskih tehnikov v Pragi je na I. rednem občnem zboru dne 28. X. 1911 izvolil za zimski tečaj 1911/12. sledeči odbor: Ivan Leben, cand. ing. predsednik; Ant. Ozvald, cand. ing podpredsednik; Agn. Perko, stud. ing. tajnik; Ant. Terčič stud., blagajnik; Gustav Zupančič, cand. mech., knjižničar; Janko Mačkovšek cand. ing. in Jože Jelenec cand. arch. preglednika.
Za »Sokolski dom* na Vrhniki nabralo se je po nabiralnikih v sledečih gostilnah: Pri »Jurci* 10 K, pri »Kočevarju* K 2 60, pri »Korenčanu*
Proti objektivnemu in resničnemu poročanju
nastopata Italija kot Turčija in zato je evropska javnost navezana več ali manj zgolj na uradna poročila obeh vojujočih držav, radi česar poročila niso in ne morejo biti popolnoma točna. Posebno strogo cenzuro izvajajo nad brzojavkami vojnih korespon-dentov velikih evropskih listov italijanske oblasti, ki ne dovoljuje poročati niti o najmanjšem nedostatku, ali neuspehu; časnikarjem da samo pravico — poročati o italijanskih uspehih in zmagah, s čemur se pa ti, seveda, ne morejo zadovoljiti, ker jih njihovi listi niso zato poslali na bojišče. Italija že
čuti posledice te cenzure,
ker da je pustila časnikarjem poročati v zadnjem času resnico, bi Evropa sicer malo prej zvedela, da so se Italijani morali umakniti s prvotnih svojih pozicij nazaj, proti mestu, ne bi pa živela skoraj osem dni pod vtisom zmagoslavnih in več kot pretiranih carigrajskih poročil, da so Turki zavzeli vse tripoliške utrdbe, bumelion-ske studence in da se vršijo v mestu poulični boji, s kratka, da so Italijani popolnoma poraženi. Seveda so se pokazala
turška poročila kot zelo pretirana,
ali predno je Evropa za to zvedela, je moralo preteči skoraj osem dni, kar gotovo ni bilo Italiji v korist in še danes se v Evropi misli, da se godi Italijanom v Tripolisu slabejše, kar se jim morda v resnici godi. In prav jim je, zakaj pa so tako ozkosrčni in cenzurirajo tako neusmiljeno brzojavke in gledajo v časnikarjih svoje največje sovražnike, ki so jim bolj nevarni kot Turki in Arabci, ko pa evropski listi poročajo tur§ka poročila, so ogorčeni in protestirajo listi,
ftajnovejsa telefonska in brzojavna poročila.
Maroška pogodba.
Berlin, 4. novembra Danes je oficijalno razglašen rezultat pogajanj med Nemčijo in Francijo glede maroškega vprašanja. Nemci dobe deželo ob meji svoje Kamerunske kolonije in dve naselbini ob reki Kongo, tako da imajo preko reke Kongo prost prehod do morja. Francija dobi ozemlje med rekama Kongo in Heri. Togo se sploh nič ne omenja. V ostalem vsebuje pogodba določbe o trgovinski svobodi, o prostih potih v kolonijah in o dovolitvi gradbe železnic po med-' narodnih posestvih.
Pariz, 4. novembra. Vsi francoski listi z velikanskim veseljem pozdravljajo rezultat pogodbe. Pariški listi povdarjajo, da so bili nemški diplomati popolnoma premagani. Celo opozicija je z rezultatom nenavadno zadovoljna. Socijalistični listi s ponosom naglašajo zmago francoske diplomacije in se zlasti vesele dejstva, da je sedaj za nedogleden čas odstranjena vsaka nevarnost med Francijo in Nemčijo glede maroškega vprašanja.
Berlin, 4. novembra. Nemški listi pišejo jako različno o pogodbi. Dočim skušajo vladi prijazni listi opravičevati vlado, napadajo ostali listi vehementno kolonijalni urad in zunanje ministrstvo. Zlasti liberalni in svobodomiselni listi protestirajo proti tej pogodbi, od’ katere nima Nemčija nikakega dobička. Liberalni in svobodomiselni poslanci nameravajo takoj v prvi seji državnega zbora poklicati vlado radi tega na odgovor. Vsled demisije kolonialnega ministra Lindequista se je kriza zelo poostrila. Lindequist izjavlja, da bo z akti dokazal, na kak način sta ga ministrski predsednik in zunanji minister ovirala, da ni mogel izvesti tega, kar je hotel.
Hochenburgerjevi pogoji.
Dunaj, 4. oktobra. Kakor se je sedaj izkazalo, je stavil justični minister dr. Hochenburger grofu Stilrgkhu posebne pogoje glede vstopa v njegov kabinet Ti pogoji so v odločnem na-
K 9 20, v »Mantovi* K 7 70, pri „Ign. Oblaku* K 624, pri »Simonu* K6 2o-Darovalcem iskrena hvala I Na zdar!
»Ideal*. Danes na sporedu med drugim: »Morski klobuk*, znanstveni naravni posnetek. »Požrtvovalni deček*, senzacijonalna drama. »Izdelovanje manilskih klobukov*, krasen naravni posnetek v barvah. — Na večernem sporedu: »Bela Sužnja*, tretji del kot nadaljevanje drugega dela, drama iz nižav življenja, izdana od društva proti trgovini z dekleti. — Dne 7., 8. in 9. t. m. najlepši film iz serije Asta Nielsen »Ciganska kri*.
jih pa opravičeno lahko vprašajo: zakaj pa ne dovolite časnikarjem poročati resnice, ako vam je do resnice toliko stalo, Tudi italijansko časopisje se pritožuje nu cenzuro, ker z italijanskimi časnikarji in nji prvimi poročili se ne postopa na bojišču nič boljše kot s tujimi časnikarji.
Položaj na bojišču
je sedaj približno tak le: italijanske čete so vtaborjene v velikem polkrogu okolu mesta Tripolis in odbijajo s puškami, strojnimi puškami in topovi napade Turkov in Arabcev; več; krat pride tudi do spopada z bajoneti ali Turki in Arabci italijanskega kordona vseeno ne morejo predreti, priti v bližino mesta. Italijanski polkrog zavzema v dolgosti — od zapada proti vzhodu — kakih deset kiloWe' trov, na zapadu in jugu je pomaknjen bolj proti mestu — na dva kilometra na vzhodu se pa odmika od piesta cele štiri kilometre, tako da znaša najmanjša razdalja štiri kilometre. Bu-melianski studenci, iz katerih dobiva Tripolis vodo, se nahajajo ravno na-sredi med mestom in italijanskim taboriščem in ni nobene nevarnosti, da bi v Tripolisu zmanjkalo vode. Med mestom in italijanskimi četami se nahajajo tudi vste utrdbe in vojašnice, za katere so Turki javljali, da so jih zavzeli.
Tripolis Italijani lahko branijo
s četami, ki jih že imajo na bojišču, ali na kako prodiranje s temi četami v notranjost dežele niti misliti ni n| zato so v Italiji že poklicani pod orožje novi letniki rezervistov, moralo se bo pa še veliko mobilizirati in poslati v Afriko še veliko število čet, ako hoče Italija zavzeti celo Tripoj*' tanijo in Cirenajko, ker čete, ki j'h že imajo na bojišču, bodo komaj zadostovale za obrambo obrežnih mest.
sprotju s Sttlrgkhovim uradnim kabi* netem. Tako je Hochenburger zahteval, da mora vlada vsako stvar rešiti v sporazumu z »Nationalverbandom* in mu posebno glede sodnih imenovanj pustiti popolno svobodo. Tudi jezikovna vprašanja pri deželnih oblastih, zlasti na Češkem, morajo biti odvisna od stališča češko nemških poslaucc^ Te zahteve je Hochenburger svoječasno že stavil Bienerthu, ki jih je sprejel y celem obsegu. Odtod se lahko ttidi razlaga Hochenburgerjeva protislo-vanska politika.
Dunaj, 4. novembra. V oficijalnih krogih se dementirajo vesti o Hochen-burgerjevih pogojih, dočim se v slovanskih parlamentarnih krogih z vso odločnostjo potrjujejo. M?d Čehi vlada velikansko razburjenje. Češki poslanci bodo spravili zadevo takoj v prvi seji zborpicfe na dnevni red. Tudi med Poljaki vladi radi tega velika nezadovoljnost, ker nikakor nočejo dopustiti, da bi se tako važne stvari, kakor sodna imenovanja, reševala pod vplivom »Nationalverbanda*.
Razne vesti.
* Krvava ciganska svatba. V okraju Hosznaszo se je te dni vršila poroka cigana Teglasa. Gostje so se na pirovanju pošteno napili in ko-nečno krvavo spopadli. Prišlo je do pravcate bitke, tekom katere sta bila nevesta in njen oče tako težko ranjena, da sta kmalu umrla za poškodbami. Težko ranjenih je bilo pet drugih svatbenih gostov.
* Milijonar kot večkratni požP galec. V mestu Oldbridge v Ameriki so aretirali milijonarja Appellyja, ki je osumljen, da je tekom pretečenega leta povzročil v mestu več požarov, ki so zahteva.i okolu 20 žrtev. Aretacija je vzbudila med ameriškimi milijonarji veliko senzacijo.
* Mojsterskl tatovi. »Tatvina Gi-oconde v Parizu nam ne imponira*, s temi uvodnimi besedami je peter-burški list »Herold* priobčil neko po-ročilo, ki dokazuje, da so razmere v Rusiji gotovo še veliko slabše, kot v Francoski. Tu se ukrade slike, ne da
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog M milijonov kron* Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 V* •/, brez odbitka rentnega davka.
Italigansko-turška vojna.
bi kdo pazil in cela Francoska je zaradi tega ogorčena. V Peterburgu pa so okradli muzej in šele tatvina Gio-conde je zbudila zanimanje za ta nenavadni dogodek. V Aleksandrovem gledališču je svoječasno nek prijatelj umetnosti, po imenu Grogunov, zbral cel muzej dragocenih slik. Dokler je Grogunov živel, je sam skrbel, da je bil ta muzej dobro zastražen. Tudi za -zvečanje muzeja je vse storil, kar je bilo v njegovih močeh. Pred nekaj -časom pa je Grogunov umrl. Od takrat se ni noben človek zmenil za zbirko slik v Aleksandrovem gledališču. Za splošno lastnino se pač ni -našel noben varuh. In od slik, ki jih je bilo zbranih par stotin, ni danes nobene več Muzej sč je kar razgubil kot kafra. Nihče ne ve, kje je, kam so odnesli slike. Nadalje pripoveduje list „Herold“, da je pred tremi tedni izginil še vse drugačen predmet kot je muzej, Ob Ivanovih vodnih brzinah na zgornji Nevi je stala preje starodavna znamenita palača carice Katarine Velike. Bila je znamenita zaradi svojih dragocenosti in sijajne opreme. Seveda se nihče ni zmenil več za palačo, katere posestnica in zgraditeljica je bila že davno mrtva. Končno se je •odločita dvorna uprava, ko je zvedela iz aktov o zanemarjenosti palače, da se ista pregleda in renovira. Uradniki so odšli na pot, ko pa so došli na lice mesta, niso več našli palače. Poznalo se je sicer še natanko, kje je stala palača, a bilo je ni več. Palača je bila ukradena. Kak podjeten gospod jo je ukazal odvesti in bogve, za kaj so porabili stavbeno kamenje in dragocenosti.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Pint.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Dobro in zdravilno
:
je sicer navadno ribje olje samo ■ zase na vsak način, vendar ga večina ljudi, in sicer tako otroci kakor odrasli, zaradi vonja in okusa kratkomalo ne more zauživati. Sco-ttovo emulzijo ribjega olja, v kameri so lastnosti in vrednosti ribjega olja s pridatki še izboljšane, pa nasprotno večina ljudi brez zadržka prav rada uživa in tudi _ ob daljši rabi dobro prenaša. ?o™amkoV<(ri-
Trikrat na dan delj časa redno bičem), zna-UŽivana	kom Scottove
procedure.
Scottova emulzija
izpremeni bledolične otroke, ki nimajo nobenega pravega teka, v živahno, veselo deco.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo -emulzijo. Znamka .Scott", vpeljana že nad 35 let, jamči za dobroto in uspeh.	3
Cena originalni steklenici 2 K 50. Dobi se v vseh lekarnah.
Mali oglasi
Železna blagajna (Wertheim št. 3.) še dobro ohranjena se ugodno proda. Vprašati pri: Josip Polaku, trgovcu, Sv. Petra cesta 9. __________________________645/x—1
Trcrofina na zelo prometnem kraju na Dolenjskem se odda z vsem gospodarskim po--slopjem pod jako ugodnimi pogoji v najem. Več se poizve v trgovini Radeckega cesta 2.
647 3-1
D>ber šivalni stroj (Singer Ringschiff) za krojača, ki je veljal 280 K, se sedaj proda radi selitve za 80 K. Sv. Petra cesta št. 67.
D»bro'd»6» mala gostilna na zelo prometnem kraju Ljubljane se odstopi z opravo vred proti primerni odškodnini. Istotam se odda v najem gostilniška koncesija. Tozadevna vprašanja je pošiljati pod .Mala gostilna* na Prvo .anončno pisarno.	649	3—1
domačo hrano se sprejme gospode v bližini glavne pošte. Naslov pove .Prva anončna pisarna*.	653	2—1
Sodu ruki pomočnik star 26 let, neoženjen, višče dela. Ponudbe do 10. novembra t. 1. pod .Priden*, poštno ležeče, Hotedršica pri Logatcu.	652	2—1
Sprejme se otroka nad eno leto starega v popolno oskrbo. Ponudbe pod .Otrok* na .Prvo anončno pisarno*.	651	3—1
Boba s kuhinjo, oziroma soba s štedilnikom se išče takoj. Ponudbe pod .Gospodična' na upravo .Jutra*.
Postelja in drugo pohištvo, dobro ohranjeno, se kupi. Ponudbe pod .Pohištvo* na upravo .Jutra*.
SUnoTanje s 3 sobami, pripravno za pisarne, se takoj odda. Naslov pove Prva anon-čna pisarna.	673	3—1
Slika skupina Mangart se proda. Več 'Florjanska ulica št. 13.1.
Hiše, ki se dobro obrestujejo, se prav po ugodnih pogojih prodajo Polovica kupnine ostane lahko vknjižena proti malim obrestim Natančneje se poizve na Vodovodni cesti 62.
Prodajalnlfika opra*a za specerijsko, galanterijsko in manufakturno blago, dobro ohranjena, večinoma iz hrastovega lesa se po ceni proda. Kje, pove .Prva anončna pisarna*. _____________________________________ 547/x—1
Pianino z dobrim glasom se ceno proda na Radeckega cesti št. 2.1 nadstropje. 654 1—1
Kontorlstinja, izurjena strojepiska želi primernega popoldanskega zaslužka. Šifra: •st. .69* poštno ležeče Ljubljana. 655 1—1
Nova omara iz trdega lesa je ceno na-Naslov pove .Prva anončna pisarna*.
prodaj
656 1—1
Kuč
za slabokrvne In prebolele
je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko v|no Kui najboljše sredstvo 6 kg franko K 4*50
3r. Novakovič, Ljubljana.
Modni salon
Ivana Schiller
Sv. Petra cesta št. 31 p. 569 priporoča
klobuke v vseh izvršitvah.
 .—- Vsa =====
popravila točno in ceno!!
Žalni klobuki vedno v zalogi. Čez opoldan odprto.
Lepi itnmiji
s 4 sobami, kopalno sobo, predsobo, kuhinjo ter pritiklinami se takoj odda. Cena 760 K na leto. — Natančneje v *Prvi anončni pisarni", Frančiškanska ulica št 8.	P	595
Laška in dunajska
KUHINJA
nasproti glavne pošte
Od danes naprej polenovke. Okusne morske ribe se oddajajo tudi ven po nizki ceni. Dobra kuhinja pod dobro znanim kuharjem Sonatto. Postrežba točna in solidna. Za obilen obisk se priporoča	Marija Petrigoj.
Ul!CERKE
Štampilje
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in Izdelovatelj kavčukovih štampIHJ.
Ljubljana, stan trg it m. Ceniki franko.
Stanovanje
s 3 sobami, predsobo, sobo za služkinjo ter pritiklinami se takoj, oziroma za februar 1912 odda na Poljanski cesti št. 71. Cena 600 K letno, p 590
Častitim damam vljudno naznanjam, da se
pouk y izdelovanju oblek zopet prične
in da se lahko gospe in gospodične istega udeleže ter vsaki čas lahko vstopijo. Cene so naslednje: Pri skupnem pouku 3krat na teden po 3 ure, mesečno 20 K. Posebni pouk za uro 2 K Izdelovanje krojnih vzorcev. Čas za dogovor od 6.-7. zvečer, ali pismeno na naslov:
T. Hubmayer,
Dalmatinova ulica 11, parter desno.
Dva trgovska
: lokala:
in skladišče na prometnem kraju, kjer se je že nad 10 let izvrševala dobra obrt se odda za februarjev termin. Prilično za trgovce z mobiljami, krojače, čevljarje i. dr. Odda se tudi posamezno. Natančneje v »Prvi anončni pisarni" Frančiškanska ulica 8.	599
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzela	1
staroznano gostilno
Poljanska cesta 9.
Skrbela bom vedno za pristno kapljico in dobro kuhinjo.
Za obilen poset se priporoča s spoštovanjem
Kati Volkar.
Lepo meblovana
zračna in velika V
s posebnim vhodom, v I. nadstropju, v neposredni bližini II. drž. gimnazije se odda s 15. novembrom. Naslov pove upravništvo „Jutra“.
Edini izvrstni priložnostni nakup za trgovce in zasebnike blaga,
ki se v zadnji sezoni ni prodalo, v kosih od 3 do 9 metrov, garantirano brez napake, pralni ostanki, ki sestoji iz 30 — 35 metrov letnih sortimentnih ostankov K 17*50.
Voile de Leine za damske obleke, la: sonski saten s svilenim leskom, blage* vje za obleke v krasnih novostih, mako-zefiri za srajce in bluze, krasni rispi-30 do 35 m zimskih sortimentnih. ostankov.
Krasni barhenti, fine flanele za bluze in srajce, veloutin-pliš-barhenti, novi-časti in pikž-barhenti.
Razpošilja po povzetju Mehanična tkalnica za barvasto blago
Karel Kohn v Nahodu (Češko) št. 502. Vzorce mojih izdelkov prilagam vsakemu zavoju.
S. Benisch
Najboljši češki nakupni vir!
Ceno posteljno perje!!
Kg sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2‘40 K; prima polbelega 2'80 K; belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; kg velefinega sne-žnobelega, puljenega, 6-40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje lzrdeS°anmT
drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglav-nicama, 80 cm dlg., 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puh. perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4'50 K 5'20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12-80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neuga-jajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
- S. Benisch, DeSenice štev. 821, Češko. -
05 <
£
&
Prihranite mnogo denarja
če naročite sukno in modno blago naravnost od eksportne tvrdke
Milica Tomec
Humpolec (Češko)
Vzorci na zahtevo gratis na vpogled Ičejo se solidni zastopniki. - - - -
Lokal
za prodajalno, opremljen z novo elegantno opravo, s pravico za točenje žganja, pripraven tudi za gostilno, z velikimi kletmi in vrtom, za kavarno, pisarno, ali kako drugo obrt, se takoj odda. Kje, pove Prva anončna pisarna.
11*
■rla
2 lokala
se takoj odda.
Prvi v Gosposki ulici št. 7, pripraven za obrt, trgovino, večjo pisarno ali denarni zavod; drugi pa v Židovski stezi št. 1, primeren za deli katesno zajtrkovalnico ali vinsko klet.
Natančneje se poizve pri/ p 592
Fr. Kraigher-ju
krojaču v Gosposki ulici štev. 7.
fc g—
»c
O. Bračko
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 41 priporoča prave fine
francoske parfume, bogato zalogo rokavic
in vse v to stroko spadajoče predmete v najfinejši kakovosti.
Vnanja naročila točno in solidno.
Specialna trgovine
finih ročnih del
1
V Ljubljani, Židovska ulica itev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v ,Jutru‘
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem
t M 2 vin. obratnih stroškovna uro to HP z moj "n pat.
motorjem z motnim pritiskom in za surovo olje od 16 PH naprej; 4 do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in h trol inskih lokomobi-.L dalje 2—10 HP tudi stoječe motorje
Tvonrica motorjev
Dunaj Ul., Paulusg. 1
N* «Mia	v	afeotR.
V atoti Mi *
Ugodni
Sv. Jakoba trg štev. 6
Minka Horvat
  modistinja, ========
priporoča svojo veliko zalogo damskih klobukov, športnih kap in vseh mo-
distovskih potrebščin. Popravila točno in najceneje.
- -ii—
Zenitna
ponudba.
Devetintrideset let star samec, doma iz ljubljanske okolice, iz poštene in ugledne rodbine, ne-omadeževane preteklosti, prijaznega značaja in varčen, zdaj že nad trinajst let stalno v Trstu, kjer izvršuje svojo dobro uspevajočo gostilničarsko obrt se želi oženiti z gospodično iz dobre rodbine, neomadeže-vane preteklosti, ki je vsaj nekoliko izobražena v kuhanju, gospodinjstvu in gostilničarstvu, zdrava ter prikupljive zunanjosti. Prednost imajo gospodične iz Ljubljane ali ljubljanske okolice.
Ponudbe na „Jutro" pod šifro „Samec“.
Tajnost strogo zajamčena.
L. J. Frohlich
Najboljše odgovori „ Slovencu “ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17,
PoStno-hranllnlčnl račun štev. 113.059.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
Zunanja naročila izvršuje z obratno oošto. Ceniki so na razpolago.
A. KUNC
Dvorski trg štev. 3,
Najnižje cene!
Strogo solidna postrežba!
Elegantna in jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
s cenim a slabim blagom.
Osvedočite se o izvrstni kakovosti naših izdelkov in mi Vas zagotovimo, da ne bodete nikdar obžalovali, ako pišete po našo kolekcijo vzorcev, ki Vam jo pošljemo gratis in franko.
V	tej kolekciji najdete vse, kar potrebujete v hiši, platno, rjuhe, namizne prte, brisače, šifone itd.
Novosti v finih francoskih bar-: :	hantih	in	fianelah : .
vse v najnovejši izberi in naboljši kvaliteti. Reklamna prodaja: 6 kosov platnenih rjuh, pritnissima 150/200 cm velike K 15'—, 30 m raznih finih ostankov K 18—. Vzorci najboljšega platna in volnenega blaga kakor tudi moderni barhanti in fianele gratis in franko. — Pišite po vzorce I
Tkalnica za platneno in bombažno blago
Bratjje Krejesr,
Dobruška 305. £ š^o
ALFONZ • BREZNIK
VOLNO
c. kr. izvedenec In učitelj Glasbene Matice.
Največja in najstarejša trgovina In Izposojevalnica klavirjev in harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, strun In muzikalij.
VifflK Ljubljana, Kongresni trg 15
(nasproti rn.-cLn.slE« cerlz^re.)
Klavirje dvome tvrdke BO-	A
sendorfer, Czapka, HOlzl &	n
Heitzmann, Stelzhammer in Manborg (amer. harm.) imam	E	VL
jaz izključno edini zastop-	K;	Jj®.
nik za Kranjsko v velikanski	jgjrM&Š!	[§}	fflGSa.
in izbiri. Ne dajte se W varat* P° navidezno cenem,
M	B	vsiljivem	„pofelnuM, osobito,
-i B jB.r.. M P, steprnU,« ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče najnižji ceni ali na čudovito majhne obroke brez vsakega zadatja nabavi prvovrsten instrument z resnično pismeno 10 letno garancijo. Stari klavirji najugodneje v zameno. Izposojevalnina najnižja. Popravila in uglaševanje vseh glasbil najceneje. Preigrani klavirji vedno v zalogi. Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, telov. rogovi in strune po tovarniških cenah. — Ves dan odprto!
za športne obleke, čepice itd. v veliki izberi priporoča
M. Drenik
Ljubljana, Kongresni trg št. 7. Največja zaloga ženskih ročnih del.
čepice, kravate, perilo samo zadnje novosti v modni in športni trgovini za gospode
P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 5
priporoča svojo veliko zalogo
oblek, ulstrov, raglanov, zimskih sukenj, kakor tudi kratkih sako (mikado) z razno kožno podlago za gospode.
Velika izbera kostumov, dolgih double plaščev, kožuhovinastih jopic in paletotov, kril in bluz za dame. Vse v najmodernejšem kroju in barvi. Solidna postrežba.	Priznano	nizke	cene.
Brzojavni naslov: BAJEC, Ljubljana.
;:= cvetlični salon =:: Ljubljana, Pod Trančo št 2.
¥ elika zalo g a suhih vencev
Izdelovanje šopkov in vencev, trakov z napisi itd. Zunanja naročila izvršuje točno.
Vrtnarija je na Tržaški cesti.
Zavaruj« poslopja la premičnin« ptoti požarnim (kodam pa najniijih caaah Zavaruj« proti Utvmi, razbitja ogledal in oh«MkUi plolč. škoda cenjoje takoj In naJkulankuK Uživa najboljši atovo«, kadar paahijs
Dovoljuj« la natrpa dobička izdate« podporo v narodna ki občnokortatm namena.
Sprejema zavarovanj* človeškega življenja pa naJrasMvratnejiib kombinacijah pod taka agodnlml pogoji, ko nobena draga zavarovalci ca
jsj = vzajemno zavarovalna banka v Pragi, n ■ .ra
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K109,850.860* 58. Po velikosti draga vzajemni uvarovilnica naše države z vseskozi slovansko-naroiM opravo.
"" i i	—	Vaa	pojasnila	daje:	  1	■■
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici it. 12.
■■■■'■ -	'	Pisarna	so	v	lastni	bančni	UM.	........
Pozor!	!!	Pozor!
Danes gremo pa vsi shupaj k
„Fortuni“
Vodovodna cesta št. 26. na
plesno veselico,
katera se vrši vsako nedeljo v novo zgrajenem
velikem salonu.
Za obilen poset vljudno vabita
F. in I. Vodišek
Pozor!	!!	Pozor!
Vaa Cisti doMCak sa razdalja!« zavor* vancem; dosedaj sa ga ja IspMUa
K 2,415*19*-
T*mZ: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. R»
Stritarjeva ulica, štev. J3, (lastna hiša)
Promes0 ssa 'tellžaa.ja, žreTosaaj«.:
Promesa ogr. prem. srečke, cela & K 16'—,	polovica	a K	9	—.	Žrebanje	dne	15. novembra	t, 1.	G-lavni dobitek	K	240.000*—.
Promesa ogr. hipot srečke a K 5'—	Žrebanje	dne	15. novembra	11.	Glasni dobitek	K	40.000’—.
Promesa zem, srečke I. izd. a K 6 —	žrebanje	dne	16. novembra	1.1.	Glavni dobitek	K	90.000’—.
Promese za	1	oelo	ogr.	prem.,	1 zem, in 1 ogr.	hipot. skupaj samo	K 25*—.
: Podružnice v Spljeiu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. ~STT Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4ylo_
Telegrami: Prometa*- banka Lju^an*
C- ler.
prlTT.
Telefon M:
splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer Stritarjeva ulica &
CeM.tra.la zlsl P-ta.na.3-0_ TJ starvo-vlj srt o 1864. 29 podrožuic. PelnJ-dld Irapltal Im. rezerv* 52,000.000 her©M_
vložnim knji- || Najkulantnejša Izvršitev borznih naročil na vseh tu- In Inozemskih trgih. Izplačevanje kuponov In Izžrebanih vrednostnih papirjev. Kupovanje In prodajanje devis, valut in tujega denarja.
Oenar se dvigne lahko vsak dan brez odpovedi. Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev strogo v okvirju uradnih 11 Izposojevanje železnih blagajnlc (safes) za ognjavarno shranjevanje vrednostnih papirjev, dokumentov, draguljev HA, ob
3rezplačna revizija žrebanih vrednostnih papirjev. Promese k vsem žrebanjem.
Oskrbovanje vseh bančnih transakcij, kakor: Sprejemanje denarnih vlog proti rentnega davka prostim žicam, konto-knjižicam in v konto-korentu z dnevnim vedno ugodnim obrestovanjem.
kurznih notic. Spravljanje in oskrbovanje (depots) ter zastavljanje vrednostnih papirjev.	II	lastnem zapiranju strank.
Ustmena in pismena pojasnila in sveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcij vsak čas brezplačno.