Slovenski glasnik. - 409 bila 1. 770. določena meja med Bavarci in Slovenci, ne sledi še iz tega, da so bili takrat Slovenci od Bavarcev potolčeni in nazaj vrženi, kakor to misli prof. Aelschker na str. 108. Tisti ,,Slavenschwarme" pa, ki so se celo na Solnogra-graškem in jugovzhodnem Bavarskem pojavljali, niso prišli kot ropaželjni vojaki, nego kot mirni naseljenci v omenjene dežele. Kar se imena Carniola tiče, nepotrebno je vsako izvajanje od kam in oil [jul] = skala, torej „rogova skala" [?], ker je že Linhart dokazal, da je to ime le pomanjševalno od Carnia in da je bilo izumljeno od zgodovinskih pisateljev IX in X. stoletja za najvzhodnejši del stare Carnije. [Versuch einer Geschichte Krains II., pg. 155—156]. Slovensko ime Kranj, Kranjsko pa nema s „Carniolo" nič opraviti, [čeravno Miklosich to mnenje zagovarja] in tudi ne prihaja od besede kraj v pomenu: Rand, (Kranjsko torej ni = Grenzland), nego v pomenu: Gegend, Land, torej Kranjsko = Krajina = Pokrajina. 0 tem sem že davno namenjen obširnejše pisati. (Prosimo! Ured.) Naravno je, da prof. Aelschker, ki slovenski ne zna, (to spričuje njegovo izpeljevanje Pusterthal od pust = wiist, ode), tudi ne more po vrednosti ceniti slovenskega jezika in prepuščati mu tisto mesto, ki mu gre po vseh božjih in človeških pravicah. Čudom smo se torej čudili, ko smo brali na str. 107. .,das slovenische Inneroesterreich." Ta izraz je g. pisatelju izvestno le nehote utekel. Saj je on svojo zgodovinarjevo nalogo tako razumel, da mora dokazati, kako je Koroško prava nemška dežela! Namesto da bi pisal zgodovino te dežele od njenega početka, da bi vestno poročal vse premembe v njej, zlasti pa kako je domače vojvodstvo podleglo tuji sili in v teku stoletij še celo narodnost malo ne izpremenilo; začenja g. Aelschker — po vzgledu toliko drugih nam sovražnih zgodovinarjev — najpoprej opisovati mogočno sosednjo državo, poudarja njen visoki svetovni pomen, smatra vse sosedne dežele kot ,,a priori" namenjene, da bodo jedenkrat pogoltnene od te nikoli site države, in se čudi, da se je to tako pozno in tako nepopolno zgodilo. To pa se ne more imenovati zgodovina Koroška, nego zgodovina grabežljivosti nemške države. Simon Rutar. Gorica na — Kranjskem! Najboljša nemški pisana občna zgodovina je po soglasni strokovnjaški kritiki znana VVeberjeva „Allgemeine VVeltgeschichte", katera je od 1. 1857—1880. v petnajstih debelih zvezkih prišla na svetlo v Lip-sku pri Engelmannu in katera stoji vezana do 87 gld. Dr. Weber, priznan učenec in naslednik slavnega Schlosserja, je profesor in šolski ravnatelj v Heidel-bergu. A tudi ta imenitna knjiga nam kaže po nekaterih mestih, kako resničen je izrek, da quandoque dormitat bonus Homerus. Tako nam n. pr. Weber v XIV. zvezku na 811. strani pripoveduje, kako je Kari X. o znanem julijskem prevratu bežal iz Pariza na Angleško; potem pa dostavlja: „Dann siedelte er (Kari X.) nach G o r z iiber, der schon gelegenen Hauptstadt von Krain am Isonzo, wo er sechs Jahre spater ins Grab stieg (.6 Nov. 1836)." — To je pač fatalen lapsus calami et memoriae. — O tej priliki prosim svoje goriške rojake, naj se vender ne poganjajo tako silno za predelsko železnico. Saj jo že imajo in „lukamatija" vsaj že kakih deset let žvižga po soški dolini. A da so dobili to tako silno zaželjeno železnico, tega se jim ni zahvaljevati niti slavni vladi, niti državnemu poslancu g. dr. Tonkliju, niti g. 410 Slovenski glasnik. županu Devetaku v Tolminu, niti g. Pagliaruzziju v Kobaridu. Nego na svoje stroške jim je predelsko železnico sezidal znani nemški zemljepisni pisatelj g. A. W. Gruber v Bregenci, kateri v svoji sicer lepi knjigi „Alpenwanderungen" (Oberhausenund Leipzig 1873) v I. zvezku na 201. strani pod naslovom „Aus den Julischen Alpen" piše tako : „das tief eingeschnittene Isonzo-Thal theilt das Gebirge in eine Ost- u. Westhalfte und bildet den einzigen fahrbaren Weg, der von Norden nach Siiden das-selbe durchzieht und auch di e Anlage einer Eisenbahn von Villach nach Gorz ermoglicht hat." — Ogni trino e divino! Zatorej še to : „Hr-vatska Vila" 1. II. 2, 40) je nedavno pisala, da je naša slovenska Soča „za-padna medja stare hrvatske kraljevine". Mislili smo, da znajo na Sušaka kaj več geografije! L. Število Slovanov. General Rittich je podal v zanimljivo statistiko o Slovanih. Po njegovem računu znaša število Slovanov v Evropi 90,327.573 duš; če prištejemo še Ruse, živeče po Sibiriji in Aziji, pa 94 milijonov. Evropskih Slovanov je Rusov 59V2 miljona ali 65-9°/0 vseh Slovanov Poljakov 10 „ „ 10-9°/0 ,. Srbov in Hrvatov 673 * „ 7-l°/0 „ „ Bolgarov 573 ,, „ 5-9 /o Cehov 5 »/4 „ „ 5-8% „ Slovakov 21/, „ „ 2-6% „ Slovencev Vjs „ „ l-6°/0 „ „ Lužičkih Srbov in Kašubov je vsakih po 120.000. Po raznih državah stanuje Slovanov: Na Ruskem (s Kavkazom in Finlandijo) 61,174.126 ali 67°/0 vseh Slovanov V Avstriji 18 milj. ali 199/0 vseh Slovanov na balkanskem poluotoku 73/4 „ ' „ 8'4°/0 „ „ po nemški državi 23/i „ ,, 3-l°/0 „ ,, na Rumunskem 550.000 na Italijanskem 27.000 Slovanov (Slovencev). Na Ruskem živi 56 milijonov Rusov, skoro 5 milijonov Poljakov, nad 100.000 Srbov in okoli 60.000 Čehov, „Globus." Narodne basne. Skupio ih po Boki, Crnojgori, Dalmaciji, a najviše po Hercegovini Vuk vitez Vrčevič. Naklada knjižare Dragutina Pretnera u Dubrovniku 1883, m. 8, 113 str. Cena po pošti 55 kr. To je krasno narodno blago, kakor ga je znal nabirati in za tisk prirejati pokojni Vrčevic, vredni naslednik Vukov. Vsega priporočila vredna je naposled knjiga: „Narodne satirično-zanimljive podrugačice", tudi iz Vrčevičevega peresa. Cena 60 kr. pri Pretnerji v Dubrovniku. V Slovakih je začela izhajati pripovedna biblijoteka in sicer v Turčanskem sv. Martinu. Naročnina za vse leto jej je 1 gld. 50 kr. I. zvezek obseza Gogo-lov roman Taras Bulba, II. zvezek bo donesel Jokajev roman „Pater Peter"; tretji del pa izvirno delo slovaško. A. H. Nabiranje narodnega blaga na Rnskem. Ni je države, katera bi bila storila že toliko za nabiranje narodnega blaga kakor Ruska. Pred kratkim časom