Kratkovidnost v šoli. 0 lep, nebeški dar je luč očesna, Na zemlji vsaka stvar živi o luči. — , Smrt ni nesreča — a življenje in Slepota je nesreča neizmerna. Fr. Cegnar. Krasen in neprecenljiv dar božji je očesna luč. človek zdravih očos pač ne ve, kako je onerau, ki tega nima; pa tudi ne ve preceniti, koliko bogastvo ima, ako ima bistri, neskaženi očesi. To pa še posebno ne ume mladina, katera ima čestokrat v nežnej niladosti zdrave, dobre oči, a kasneje si jih spridi, ne vede, kdaj in kako. So nekateri učenci, kojim je vid uže pri porodu nepravilen. A teh je le malo. če pogledamo vsoto miopičnih šolarjev, ko pridejo v šolo, to je v brezskrbnih mladostnih letih in kasneje o zvršetku šol, v čvrsti mladeniški dobi, in ako primerjamo ti števili, razvidimo, da je navadno zadnja vsota večja ko prva. Narastljej kratkovidnih učencev je včasih dokaj velik, kar bi se lehko zmanjšalo, ako bi dom s šolo, to je stariši z učitelji hoteli vkupno delati proti kratkovidnosti. Kratkovidnost je hiba, katero učencc čestokrat dobi še-le v šolski dobi. Ne vede, kolike vrednosti je zdravo, nesprideno oko, ne posluša dobrih naukov svojih učiteljev, posebno ne, ako mu doma ne navajajo istih resnic, katere ga varujejo kratkovidnosti. — Z veseljem se spominjam mladih dni, ko mi je mati včasih velevala: nNe čitaj sedaj, ko se mrači, s tem si spridiš oči", ali: nNe imej knjige na solncu, kadar bereš, to slabi vid", itd. Taki materini nauki se vtisnejo globoko v srce in to je velika pomoč proti kratkovidnosti. Šola sama ne more vsega storiti, in mnogokrat se otrok doina pohabi, ne pa v šoli. — Da bi bila kratkovidnost splošno prirojena, temu ne smemo nikakor pritrjevati. Poznam družino, kjer sta oče in mati kratkovidna, a otrok nijeden ne, in nasprotno. — ,,Kakor je iz mnogoterih preiskav razvidno, niso otroci do 5. ali 6. leta kratkovidni", tako trdi dr. Lindner, in profesor Chon pravi, da kratkovidnost ni prirojena, temveč se podedova. Vender mi je znan otrok, kateri ne hodi v šolo, pa je kratkoviden. Mogoče, da je v teh treh letih, — kolikor je namreč star, — kratkoviden postal. Ne' oziraje se na to, vender smelo trdimo, da otroci največ v mladostni ali v šolski dobi miopični postanejo. Od kod je kratkovidnost v tej dobi? Kateri so njeni vzroki? K vzrokom, kateri kratkoviduost pospešujejo, prištevamo prvič: premalo ali preveč svetlobe. Premalo svetlobe je o mraku, ali v temni izbi, z nizkimi okni ali v pritličnih prostorih, posebno v niestih raej ozkimi ulicami in inej visokimi bližnjimi poslopji; večkrat tudi, kadar je nebo prepreženo z gostimi, črnosivimi oblaki. Premalo svetlobe dobimo tudi od slabe svečave zvečer ali po noči. Pa tudi lunini svit nam daje preslabo svetlobo. Nasprotno nara pa solnčna luč vid krati. — Paziti moramo, da učenci ne berejo in ne pišejo o mračnih urah, o temnih dneh in tudi pri slabi svečavi ne. Ako je šolska izba tenina, pritlična itd., raoramo delati na to, da se predela ali prestavi tako, da učencem na zdravji ne škoduje. Ukaz z 19. julija 1875. 1. določuje, kako se imajo opravljati šolska poslopja na Kranjskem in kako se ima skrbeti za zdravje po šolah. §. 10. tega ukaza govori o oknih in umetni razsvetlj avi. Okna naj bodo le na levi strani šolske sobe in naj imajo zagrinjala ali zavese, da se soba lehko varuje neposrednje solnčne svetlobe ali one, katera odseva od nasproti stoječih poslopij; ako so pa i na drugih straneh okna, morajo imeti zatvornice (oboknice) itd. V §. 25. pa bererao o svetlobi v šoli. Tako n. pr., da mora učitelj zagrinjala prav rabiti, da se oči varujejo bliščeče solnčne svetlobe, posebno one, katera prihaja od nasproti stoječih oken. Med razsvitljena okna naj se stenske table ne obešajo. Ob niraku naj se ne predavajo učni predmeti, kateri očf natezujcjo (trudijo) itd. Vzrok kratkovidnosti je drugič premajhna pisava, ali predroben, preslab tisk. Tako je, n. pr. papir preslab, ali se piše ali tiska premajhno, preblizo vkup ali s prebledim črnilom. Kolikor temnejše dno je, toliko slabejše vpliva črn tisk na zdrave oči. To je posebno pri ženskih ročoih delih, kjer se morajo očf večkrat zelo natezati, da se, n. pr. pri vezenji, niti natanko preštejejo itd. Učitelj naj pazi na to, da ima vsak učenec dobre zvezke, bel, neprepustljiv papir, dobro črnilo in knjige z dovelj velikira, vidnirn in čistim tiskom; pa tudi to, da se na zvezke, tablice in na tablo dovelj veliko piše. Šolska tabla naj ne bo svetla, temveč temno-črna. Sosebno je pa treba paziti pri ženskih ročnih delih, da si deklice preveč oči ne spridijo. — nOtroci naj se ne razvrstijo po lokaciji", tako pravi zgoraj oraenjeni ukaz. Slabo- ali kratkovidni naj se posadš spredaj blizu table. Oko slabf tretjič: dolgotrajno, jednakomerno delo, in množi kratkovidnost: n. pr. dolgotrajno, enakomerno šivanje, čitanje, pisanje ali vezenje. Ako je delo trpežno iu enakoraerno, oslabi oko tako, da postane kratkovidno. Zato ne smemo učencev siliti vedno čitati ali pisati; ravno tako ne deklice v ročnih delih dolgotrajno isto delo opravIjati. Da se pa vid pri takem delu ne spridi in da ne oslabi, treba je večkrat v daljo pogledati in oko priravnati na daljne reči, ne pa vedno v isto delo »brleti". Zato naj bodo tudi domače naloge tako urejene, da jih učenec ne bode moral predolgo delati, in da mu je ne bode treba pri luči ali o mraku izdelovati. — Ne dopuščajmo tedaj učencem strastno čitati, ker s tem radi svoje dolžnosti opuščajo in vedno v knjigah ^tiče", kar ima pa slab nasledek za zdravo oko. K vironi kratkovidnosti prištevamo četrtič: ako otrok naopačno sedf, stoji in če se sploh naopačno vede pri delu, kakor, recimo, pii pisanji, branji, risanji, ženskih ročnih delih itd. Ta vzrok pa podpirajo čestokrat neprav izdelane klopi. Da se i slednje zapreči, nioranio delati na to, da šole dobe pravilno napravljene šolske klopi. Saj to zahteva gornji ukaz v §. 13. Najlažje je to storiti o priliki, kadar se dela novo šolsko poslopje, ali kadar je potrebno starejše klopi z novimi nadomestiti. Otrokora se ne sme dopuščati preblizo gledati, niti pri pisanji, niti pri branji ali kakem drugem delu. Vsaka reč naj bode od očesa toliko oddaljena, da jo učenec lehko jasno ali razločno vidi; n. pr. pri čitanji ali pisanji naj bode knjiga ali zvezek 24 do 30 cm od očesa oddaljena. Se ve, da tudi nesnaga in nečednost podpirati slab vid in ga množiti, pa s tema ima uže dom več opraviti, kakor šola. Šola naj deluje le na to, da prihajajo učenci snažni in čedni v šolo. — Da si kratkovidni svoj vid uravnajo, potrebujejo tudi očal ali naočnik. Dogodi se pa tudi da se ravno z očali nedorasla, nespametna mUdina svoje oči pohabi, ker si je natika na nos le zaradi rnebodigatreba". Da bi se to ne zgodilo, zato najlažje skrbe stariši in sploh predniki. Sola naj tedaj po vsi svoji nooči skrbf, da se kratkovidnost pri mladini ne lunoži, temveč, da se jej kolikor mogoče zavira in da se odstranuje. Zdravko.