ŠT. 17, SEPTEMBER 1993 CENA 50 SIT 5ke ll pik P|,edlog Zakona o območjih pravnih okrajev (Poročevalec št. 6/9-93) predvideva tri možne Variante: ' v varianti 25 okrajev je Ilirska “'strica dodeljena 23. upravnemu pkraju, ki naj bi obsegal Postojno Uirsko Bistrico, sedež pa naj bi “il v Postojni; ' v varianti z 19 okraji naj bi ^'strica sodila v okraj skupaj s °stojno, Cerknico, Logatcem in '^ijo, sedež okraja pa naj bi bil dostojni; ' ,v varianti z 11 okraji pa je 'strica v 8. okraju s Postojno, Sfknico, Logatcem, Idrijo in ežano, sedež pa naj bi bil v °stojni. Za torek, 28. septembra, je bila Jeana 9. skupna seja zborov skupščine pine Ilirska Bistrica, žal pa se je seje ježila le tretjina od 66 poslancev. Jevni red je med drugim predvideval Pvnavo predloga Zakon o območjih Javnih okrajev, predlog za izdajo Jtana o upravi z osnutkom zakona ter redlog za izdajo Zakona o lokalni ^oupravi z osnutkom zakona. Zaradi ,rnembnosti te problematike pa so se jj^anci kljub nesklepčnosti odločili, da f° o njej razpravljali. . 'stvo vseh razprav je strnil poslanec L ’ Vojko Tomšič, ki je dejal, da bo v?n o okrajih obvladoval 95 odstotkov ^oenega življenja, zakon o lokalni , °uPravi pa le bornih pet. Le-ta je sam 5Sebi v marsikateri točki absurden, bo 'tidi popolnoma nepomemben, če l a sprejeta zakona o okrajih in upravi, v er'ma se občinam odvzema praktično " Obstojnosti. Tomšič je dejal tudi, da so predlagani zakoni sramota za vse stranke, ki so se z glasovi volilcev prebile v državni zbor, zlasti pa za LDS in SDP, ki sta v predvolilnem obdobju toliko poudarjali regionalizem; predlagani zakoni so na nivoju zakonov iz leta 1947, ki so omogočili popolno centralizacijo države; kamorkoli bomo po novem že padli, povsod bomo ovce v rokah Ljubljane. Kot nam je znano, pa je bilo prvikrat na glas rečeno (predsednik SO Stane Prosen), da bistriško politično oziroma strankarsko življenje ne more prebuditi niti tako pomembna problematika kot je bodoča organiziranost občine, pa čeprav je bila lokalna (samo)uprava ena od pomembnejših predvolilnih vab bistriških strank. V celoti resničen ni bil niti sklep pogovora petih bistriških strank, ki so se udeležile posveta o oblikovanju okrajev in upravi; tega je župan sklical 1. septembra, in sklep je bil, naj stranke “povabijo na razgovor vodje poslanskih klubov svojih strank v Državnem zboru ter jih seznanijo z našimi zahtevami v zvezi z organizacijo bodočih okrajev.” Poslanci so skritizirali tudi postopke sprejemanja zakonskih besedil, saj je bil edini vir informacij tudi za sama občinska vodstva dnevno časopisje, nepojmljivo pa je tudi, da so krojači predlaganih zakonov popolnoma zaobšli mnenja posameznih občin. Po glasnih razmišljanjih, kako priti do merodajnih stališč za nadaljnje uveljavljanje interesov bistriške občine, so poslanci vendarle ugotovili, da so stališča občinske skupščine praktično že bila oblikovana v razpravi o novih registrskih tablicah vozil: iskati povezave s Sežano ali v Južno primorski regiji, kategorično pa proti povezavam s Postojno. Ob koncu so poslanci sprejeli tudi predlog, da se v prihodnjih dneh organizira javna tribuna, na katero bodo povabili tudi predstavnike državnega zbora. D. P. ILIRSKA BISTRICA KEE30 REKA BISTRICA Pred kakšnima dvema mesecema se je v Bistrici pojavila nova razglednica, ki bi sodila v rubriko “Nove slike pripovedujejo” ali pa “Uganite, katero mesto je to?” Predpostavljamo, da je bil neznani fotograf na dan, ko so nastali posnetki za razglednico, prvikrat v našem mestu [FiAZNOBC ¥ DOMU STAREJŠI H OBČANOV •C^ov v IV" glasila Naš dom, v |W," utrinki ČVj ^ Septembra so v Domu starejših Ilirski Bistrici izdali drugo katerem so iz življenja domskih bna postaja na uspešni ‘Cf^Sa moža, ki je v naslednjih ’Pjva^ejid naredil velik skok med '^jg n^|ae gospodarstvenike v našem Iq|9oi + velik rodoljub, športnik, ’ 'Uršk e v°ditelj in načelnik “SOKOLA" Sk' ^'strici in velik narodnjak. ^1 ^jemo: kje je bila GOSTILNA ^tnj^SARJU” in kdo je bil njen Vojko Čeligoj V Trnovskem samostanu leta 1943 s poukom začele kar štiri šole Z Gentilijevo reformo pa tudi z drugim nasiljem je Italija, potem ko je z Rapalsko pogodbo vključila naše kraje v svoje kraljestvo, odpravila slovensko šolstvo in ga nadomestila s svojim. S kapitulacijo septembra 1943 pa je bilo konec tudi italijanskega šolstva. Vojne še dolgo ni bilo konec, za mnoge se je šele začela. Ni pa mogla preprečiti želje po obnovi slovenskega šolstva. V mesecu dni so šolske sestre v samostanu De Notre Dame obnovile slovensko šolo in organizirale začetek rednega pouka za kar štiri šole: osnovno šolo, nižjo realno gimnazijo, meščansko šolo in trgovski tečaj, kot je bila poimenovana trgovska šola; šole je obiskovalo okrog 350 učencev in dijakov. Izrecno je potrebno poudariti, da so bile šole organizirane in vodene po vseh pedagoških principih in z učiteljskim zborom, predmetniki, urniki, ocenjevanjem, spričevali... vse to v času vojne, v času velikega pomanjkanja in omejenih možnosti, v času vsakodnevnih grozot. Glavni pobudnik tega izjemnega šolskega podviga je bil g. dekan Karel Jamnik. V šolskem letu 1943/44 je prag slovenske šole prestopila generacija, ki je v šolskih klopeh prvič slišala in spregovorila slovensko besedo. Temu edinstvenemu primeru na Primorskem ni bilo para. Letos poteka 50 let od takratnih, za ponovno slovensko šolo izjemnih in nepozabnih dogodkov. Nekateri tedanji dijaki smo se samoiniciativno odločili, da se teh dogodkov iz naše Samostan danes šolske zgodovine spomnimo in jih primerno počastimo. Žal med nami in z nami ne bo več, razen s. Romane, takratnih šolskih sester: Terezije, Kembine, Ingonde, Leontine, Andreje, Gabrijele, Darine, Fidelis, Helene, Dolores in ne učiteljev verouka, gospodov Karla Jamnika in Adolfa Simoniča. In čeprav jih ni več, naj bo proslava predvsem v njihov spomin in v zahvalo za izredne napore in požrtvovalnost, ki so bili vloženi v usposobitev in delovanje takratnih slovenskih šol v samostanu v Trnovem. Tudi veliko tedanjih učencev in dijakov ni več, a kljub temu bodo med nami kot vsi njihovi in naši tedanji učitelji. Vsi tisti iz šolskega I. 1943/44 pa so vabljeni na proslavo, v soboto, 30. oktobra 1993, v šolskem samostanu, ki že dolgo nima nobene šole, ki pa, upamo in želimo, da bi jo ponovno imel. Povojna oblast jo je sramotno in nasilno ukinila in čas je, da se ta krivica popravi. Učenci in dijaki šolskega I. 1943/44 vabljeni! Svojo udeležbo lahko prijavite na naslov Frida Tomšič, Cankarjeva 6, 66250 Ilirska Bistrica. Ivko Spetič / "N PRIMORSKO NUMIZMATIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA vabi zbiralce starega denarja, starih odlikovanj, razglednic in zbiralce znamk na svoja redna društvena srečanja, ki so vsako četrto nedeljo v mesecu v numizmatičnem kotičku HOTELA TURIST med 9. in 12. uro. v________________________y dLl HOČETE BITI MODERNI, PRIVLAČNI, LEPI? OBLECITE M ASM! Trgovina "TfiRSEL" Ilirska Bistrica, Rozmanova 29 - pri novi šoli PONUJAMO VAM TUDI NARAVNI DOMAČI MED! K^ZLEK PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE d.o.o. Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAX 067/41-630 PRODAJALNA: VSE ZA KMETUSTVO IN VRTNARSTVO KRMILA, GNOJILA, SEMENA, ZAŠČITNA SREDSTVA. NOVI STROJI IN KOMISIJSKA PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 4 Ž2KJ 1 (L j) Letošnji gledališko-glasbeni abonma se po vsebini nekoliko razlikuje od abonmajev v prejšnjih sezonah. Prva posebnost je ogled predstave v Kulturnem domu v Sežani. Razlog: gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja, ki ga v Bistrico zaradi nejasnosti glede uporabnosti dvorane Doma na Vidmu ne moremo povabiti, mesto Kranj pa je kar daleč. Druga zanimivost bo ogled otvoritvene predstave in ogled nove gledališke hiše v Novi Gorici (kar bo obenem uvod v bistriški, tokrat že XVII. mesec kulture). Žal smo se morali zaradi trenutno negotovih varnostnih razmer odpovedati zares dobro sestavljenemu novoletnemu koncertu (spomnite se lanskega božičnega) na Reki. PROGRAM ABONMAJA ZA SEZONO 1993/94 1. RAY COONEV: ZBEŽI OD ŽENE -komedija (25. 10.) (Prešernovo gledališče Kranj) Režija: Zvone Šedlbauer KULTURNI DOM SEŽANA 2. RONALD HARVVOOD: GARDEROBER Režija: Vinko Moderndorfer SSG TRST 3. VVOLGANG BAUER: CHANGE -“ABSURDISTIČNA” KOMEDIJA Režija: Ernst M. Binder (Gradec-Avstrija) DRAMA LJUBLJANA 4. DOMINIK SMOLE: KRST PRI SAVICI Režija: Janez Pipan PDG NOVA GORICA 5. G. PUCCINI: TOSCA - OPERA NK I. ZAJC REKA 6. STONE, ŠTEVNE, MERILL: NEKATERI SO ZA VROČE Režija: Boris Kobal SSG TRST 7. MARC CAMOLETTI: PRIDI GOLA NA VEČERJO - komedija Režija: Zvone Šedlbauer MESTO GL. LJUBLJANSKO Tudi letos je poudarek na veselejših delih, kar pa ne pomeni slabše kakovosti. V primeru nujne spremembe programa bomo izbrali - če že ne boljšo, pa vsaj enakovredno predstavo in vas za tak primer že vnaprej prosimo za razumevanje. Cena abonmajev in roki plačil: 1.obrok SIT 1.900,00 do 15. 10. 1993 2.obrok SIT 1.500,00 do 15. 12. 1993 S.obrok SIT 1.500,00 do 15. 02. 1994 4.obrok SIT 1.500,00 do 15. 04. 1994 5.obrok SIT 1.500,00 do 15. 06. 1994 Skupaj: SIT 7.900,00 Prijave in plačilo prvega obroka sprejemamo na Zvezi kulturnih organizacij, Bazoviška 26, tel. 81 250, do 15. oktobra 1993. V primeru, da bo iz Knežaka, Jelšan, Podgrada in Kuteževega (ali okolice teh krajev) prijavljenih več kot 10 abonentov, bomo organizirali ob nespremenjeni ceni prevoz tudi iz teh krajev. Pred ogledom vsake predstave boste prejeli pisno obvestilo, na katerem bodo zapisane tudi druge novice o kulturnih dogodkih. Op.: Iz Trsta so nas pred kratkim obvestili, da si tudi njihove ostale predstave lahko ogledamo pod zelo ugodnimi pogoji - seveda skupinsko. Ostale informacije dobite pri nas. Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica V torek, 21. septembra, je sicer tihi in mirni, z jutranjim soncem obsijani Prem, napolnilo čebljanje mladih glasov, tako da jih ni bilo težko najti. Na grajskem dvorišču so se že sončili in malicali učenci treh tretjih razredov Osnovne šole Dragotina Ketteja. Njihov kulturni dan se je že iztekal, obiskali so rojstno hišo Dragotina Ketteja in grad. Na drugem koncu Prema - v pesnikovi rojstni hiši - pa so se zbrali nagrajenci tekmovanja za bralno značko iz Osnovne šole Ivana Brozine - Slovana iz Jelšan. 20 značkarjev je spremljala med drugimi tudi premska pesnica Jerica Strle, ki je na kratko predstavila pesnikovo življenje in prebrala nekaj svojih otroških pesmi, za kar smo jo navdušeni nagradili z aplavzom Družba se je nato preselila v grad, kjer je Dimitrij Bonano spregovoril o polpretekli zgodovini gradu in kulturnih prireditvah, ki se vsako leto vrstijo za grajskimi zidovi. Ko sem za nekaj časa prekinil s tovrstno pisarijo, se je oglasil odgovorni urednik Snežnika in v njegovem znamenitem ljubkem koleričnem stilu “zaprosil”, naj se spet oglasim s kakšno “štorijo”. Gospa D. P. je potiho "bentila" in me “krcala” (besedici sta očitno venetskega izvora in ju najdete v Slovarju slovenskega knjižnega jezika), naj bo vendarle stvar nekoliko krajša kot ponavadi, sicer ji bodo od tipkanja teksta odpadli prsti. Naredil sem kompromis, tako da bosta zadovoljna šef in “deklica za vse" in upam, da nekoliko tudi vi, dragi bralci. Tokrat ne bom pisal o Karadžiču resnicoljubnem, Šešlju Miroljubnem in Združenih državah Srbije ali o Aliji Pravovernem ter njegovi umetniško oblikovani državi. Ne bom se lotil niti Franja Velikega ali Bobana (recimo bobu bob) niti štiriedine lijepe naše. Pisal bomo samo o domačih temah: kaj je npr. z našim občinskim praznikom?! Srbi so praznovali nekajstoletnico kosovske bitke, Hrvatje imajo za enega najpomembnejših praznikov bitko proti Tatarom na Grobniškem polju. Slovenci preisegamo na zmago nad Turki pri Sisku. “Turki” iz Bosne, ki so trenutno pri nas, so nam hvaležni, da smo jih spomnili na tako znamenito bitko. Morda bi prihodnje leto veljalo praznovati skupaj. Bistrica tako slavne starejše zgodovine ne pozna. Zato predlagam za občinski praznik obletnico dneva, ko se je končala dolgoletna postojnska nadvlada, to je bilo takrat, ko smo dobili dekret o uporabi avtomobilskih tablic z oznako KP in se končno priključili k matici Primorski. Mogoče bi veljalo počakati na kakšno zunanjetrgovinsko zmago, npr. ko bo ukinjen zakon, ki sedaj brkinski nevarnosti, t. j. 2 kg krompirja, ne dovoli južno od Jelšan brez posebnega “zdravniškega" dovoljenja. Praznovali bomo lahko mi in Kastavci. Drugih podobnih uspehov žal ni pričakovati. Delovne zmage ne veljajo več, so se pa zelo uveljavile trgovinske in gostilniške, kar sicer ni vidno, saj v poplavi tujih naslovov bistvo sploh ni opazno. "M® se mi je storilo, ko sem po obhodu Bistrice in prebiranju naslovov trgovin M imen izdelkov - chips, cotex... zapisal113 listek, na katerega ponavadi zapišem, M moram kupiti: chebulla. Pomislite n reagiranja nekoga, ki hodi na računalnik tečaj v DU, ima SAT TV, hodi po nakup v Italijo in hodi še v bistriške gostilne. I* koncu ne bo razumel nič več in se & pri Old black Joeu vrgel v vodo. Vsak dober časopis se končujes kvizom. Tudi ta. Če boste pravile0 odgovorili na več kot 50% vprašanj, b°si“ lahko srečni, saj vas še tako hude tež^1 ne bodo mogle iztiriti - ste psihief popolno stabilni. Pa začnimo z vprašal1' 1. Katera ptica v II. Bistrici ima najb°l zanemarjeno gnezdo: vrabec, grlice sokol? J 2. Je na Bistriškem število neregisth^, odlagališč smeti deset, 725 ali 10 0U\ 3. Ob kateri reki stoji no Neuschvannstein, ki bi lahko bil PoriC Disneylanda? > 4. Katera cvetlica v našem kraju j ograjena z najlepšo in najvišjo og® tulipan, orhideja ali vrtnica? 5. Katero ulico v Bistrici bi Ja proglasili za tehniški muzej - T^aS Prešernovo ali kar celo Bistrico? 6. Ideal lepote pri Japoncih je doV nos. Zakaj smo Bistričani po teh F1' (ečei0 vsak dan lepši: ker nas vsak dan vP-za nos ali zato, ker so dolgi no značilni za prebivalce naše doline^ (() 7. Kdo ali kaj ima v Bistrici ce ° ^ elegantne arkade, vendar tako čvrsti bi si ob njih vsak boksar ob LjC’a polomil vse kosti? Tako. Menim, da sem bil ^ kratek. Ker sem zelo prilagodljiv, se ^ tudi tokrat podpisal primerno sedshl trendu. Vaš Dimitrij GoO' ProVITA0 Inženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Adamičeva 4 tel. 067/41-820 g V galeriji Hodnikov mlin na P|aC^a je do 15. oktobra na ogled razs grafik slikarke MARIJE PERDlH v PREM, PREM, PREM... pojem, ki ga novinarji v kontekstu kulturnih dogodkov že vse leto neneb0^ zapisujemo... v mesecu kulture, v mesecu literature, v mesecu glasbe, prizorišče likovne kolonije, Primorskih srečanj, kot predmet načrtov Pr0ie .0 CRPOV. NAS pesnik, NAŠ grad, NAŠA kultura, Prem je NAŠ. Na Prem voz' učence, da bi jim povedali, da smo (vendarle ?) pomembni in kulturni, voz' literate, politike in uradnike in jim kažemo: “Poglejte, kaj imamo!” ax In kaj je Prem? Vas, v kateri se je rodil pesnik, za katerega vam bo v Ljubljančan zatrdil, da se je rodil v Novem mestu. Nič čudnega, saj potuj°c skozi dolino Reke prav nič ne usmerja k ogledu pesnikove rojstne hiš0, e pa vanjo vsled svojega podrobnejšega znanja slovenske literarne 2goč°^ „ vendarle dregne, si lahko ogleda vidno zapuščeno, zbledelo in zapra^ zapuščino iz Kettejevih časov, ki jo nemoteno glodajo čas in črvi. ja, In tako dalje. V Ilirski Bistrici o njeni identiteti, še posebej kulturni se^ ni moderno govoriti. Pred kratkim začeta in očitno zaključena razprava o e<0 $ od dveh ali treh kulturnih bistriških hramih, knjižnici Makse Samsa, se končala na škodo njenih uporabnikov, to je nas samih (manj denarja za novih knjig), zato morda ne bi bilo pametno začeti še razprave o teni, rL je Prema res mar, da ne bo njen razplet podoben kot v primeru knjiži ■ o pro5^ Dragica n' J 0 pt Sredi prihodnjega leta bo minilo /ja 'l0 let od rojstva Edvarda Bubniča, Ijc 3sebnosti bogatega duhovnega življenja J1 širokega kulturnega obzorja, na no dekleta, da se nam pridružijo, fe toveda so dobrodošli tudi ostali starejši žili ^ostrelci. Vsekakor nam bo v večji po lružbi prijetneje. In na koncu nekaj ivo )0Piembnejših uspehov: (Stanji grad, 1. 8. 1993: K pa ^|goj Lado 4. mesto jeti Jgcj Andraž 10. mesto ski ^atin Martin 1. mesto liči ^atin Tomaž 3. mesto ivo "Pc Andrej 5. mesto |V0 aa. \o za p ko )£)■ $ ZAHVALA |0t Ob tk, U i L - izgubi naše mame, tašče, Otlice in prababice J JOŽEFE LIČAN, rojene ISKRA Se iskreno zahvaljujemo vsem prodnikom, prijateljem in znancem, so jo spoštovali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni GRAFIKA crafIka ILIRSKA BISTRICA GRAFIKA ^stniki trgovin, restavracij, agencij... e s transport ilirska bistrica IZ KUTEŽEVEGA z zmago doma v zadnjem krogu pristal na delitvi 5. mesta prav tako desetčlanske lige; - v 2. ligi - zahod pa je med 15 moštvi prepričljivo slavil BK HOTEL TURIST s Topolca in bo v naslednji sezoni nastopal v višjem rangu skupaj z BK Transport. Novega člana 1. lige BK Hotel Turist predstavljamo tudi na posnetku D. Prosenove. / \ Adriatic zavarovalna družba d.d. adriatic - damia Bazoviška 1, tel. 067/41-924 Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica V___________________/ OBČINSKO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V KROSU Predvidoma v sredo, 6. oktobra, bomo na že tradicionalni progi na Hribu svobode organizirali JESENSKI KROS za učenke in učence osnovnih šol iz naše občine. Le-ti bodo nastopili v starostnih skupinah - po letnikih rojstva; 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85 ter 86 in mlajši (8.-1. razred). Najboljši trije dečki in deklice po starostnih kategorijah prejmejo priložnostna priznanja. Točkovali bomo tudi najboljše razrede: po dva najbolje uvrščena učenca in učenke v določenem letniku - skupaj štiri tekmovalce. HKRATI POZIVAMO VSE TEKAČE-TEKMOVALCE, KI ŽELIJO NASTOPATI NA REPUBLIŠKEM KROSU, DA SE PRIJAVIJO ZA EKIPO, KI BO LETOS OBČINO ZASTOPALA 16. OKTOBRA V SLOVENSKI BISTRICI. Kategorije: starejši dečki in deklice letnik 78, mlajši mladinci in mladinke letnik 76 in 77, starejši mladinci in mladinske letnik 74 in 75 ter člani in članice letnik 73 in starejši. Za vsako kategorijo morajo nastopiti najmanj dva tekmovalca. Informacije in prijave ZTKO II. Bistrica, Bazoviška 26, tel. 81 177 ali 81 250. Z. D. Posnetek navijačev s tekme NK TIB : NK Korte Vodstvo NK TRANSPORT in igralci vseh treh moštev že lep čas zbirajo točke na travnatih igriščih. V zadnjem “Snežniku” je uprava kluba naslovila gledalcem prošnjo za čimvečjo podporo. Očitno je, da so se le-ti odzvali v polni meri. Na prvi tekmi s Tolminci se je kljub dežju zbralo in vztrajalo več kot 300 gledalcev, na tekmi z NK Korte pa je bilo po oceni rekordnih 800 obiskovalcev. Kaže, da je postal nogomet dovolj atraktiven in kvaliteten za bistriško občinstvo, vendar so v klubu zaskrbljeni, ali bo enak odziv tudi s strani sponzorjev in pokrovitelja. Stroški tekmovanj, vzdrževanje igrišč in predvsem nabava opreme za mlade igralce pomenijo izjemne stroške. Članska ekipa svojo obljubo izpolnjuje na najboljši možen način, sej je po 5. krogu vodilno moštvo EPNL z le eno ŠPORTNI KROŽKI V ŠOLSKEM LETU 93/94 S prvimi dnevi pouka se je začela tudi večina športnih dejavnosti, vezanih na šolo in klube oziroma društva. Učencem je ponujena možnost, da zadovoljijo svoje športne interese v okviru posameznih krožkov s pomočjo šolskih mentorjev in klubskih trenerjev, ki tako vzgajajo bodoče (in sedanje) tekmovalce. Že nekaj časa potekata NOGOMETNI KROŽEK za starejše in mlajše pionirje pri NK Transport in LOKOSTRELSKI KROŽEK LK IL. BISTRICA. Z začetkom pouka je KARATE KLUB začel z vpisom novih članov oziroma z nadaljevalnim tečajem - treningi tekmovalcev. Na teniških igriščih ob športni dvorani se učenci lahko priključijo TENIŠKEMU KROŽKU, v strelišču Doma na Vidmu pa imajo treninge mladi STRELCI z zračno puško. Za te dejavnosti lahko učenci in starši dobijo informacije pri klubih organizatorjih ali na ZTKO II. Bistrica. Predvidevamo še organizacijo naslednjih aktivnosti, o katerih bodo učenci obveščeni v šolah: NOGOMET za 2. in 3. razred, ROKOMET za dekleta, KOŠARKA za fante, ODBOJKA za dekleta, SMUČANJE, ATLETIKA IN KOLESARJENJE. Te dejavnosti so pogojene z angažiranjem primernih mentorjev in tudi s primernim številom zainteresiranih učencev na šolah. (slika Aleš Potočnik) 'f l( izgubljeno točko na gostovanju in razlik 5i' v golih 19:1. Podpora gledalcev, ki fante spremljajo v velikem številu tudi na gostovanjih, bo prišla prav v nedeljske'11 derbiju 6. kroga z NK Jadran iz Kozin6, povratnikom iz tretje lige. Medtem ko člansko moštvo ne p°zlia poraza, pa mladinci in kadeti tekmujeJ0 dokaj spremenljivo. Kadeti so v Krašk° notranjski ligi po dveh zmagah klon' pred boljšimi Postojnčani. Mladinci se privajajo na zahtevne)5 tekmovanje v Primorski ligi, saj 5 nasprotniki iz razvitejših nogometn' sredin s članskimi moštvi od 3. Pa d 1. lige. Po dveh nesrečnih porazih doma z Branikom in 0:2 v gosteh Primorjem iz Ajdovščine so v Tretji tek prepričljivo premagali Brda s 4:1. Zdravko Debe^ OBMOČNO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL Tekmovanja, ki ga je organiziral ^ Postojna v ponedeljek, 27. decem^ ' letos, sta se prvič udeležili tudi obe iz II. Bistrice pod mentorstvom učite^ športne vzgoje. Za udeležbo več k tekmovalcev z obeh šol se je treh5 'o (L zahvaliti tudi razumevanju vodstev 5 ivuiiu icvai iju v učiteljev obeh šol. Učenci in učenke c kot ekipe nastopili v disciplinah: 60/V9* sl