Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
---» --
TOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, na 1/, strani 200 D, na •/> strani 100 D, na </„ strani 65 D, na >/>. strani 35 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 para, najmanj pa skupaj 6D.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
št. 20. Ljubljana, 31. oktobra 1923. Letnik XL.
Obseg: Globoka jesenska brazda. — Železni obračalni plugi. — Zakaj ne napreduje naša gorenjska živinoreja. — Kako je postopati z letošnjimi mošti in vini in kako oživeti vinsko kupčijo? — Čiščenje v naši živinoreji. — Razstava plemenske živine v Št. Jurju ob j. ž. — Kmetijska pisma z naše severne meje. — Poučno potovanje učencev mariborske vinarske in sadjarske šole. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti. — Opozorilo našim podružnicam! — Inserati.
Gioboka jesenska brazda.
Ali si že kdaj opazoval debelo peso, ki je rastla na rigolani, t. j. na globoko obdelani zemlji? Na pr. v kakem nanovo zrigolanem vinogradu ali pa nanovo pripravljeni drevesnici? Še.enkrat tako debela je pesa, ki raste po takih prostorih. Sicer ni prav, da se novi trtni in drevesnični nasadi porabljajo tuui za peso, ali za to ne gre v tem primeru. Važno je, da vemo, kako nam pesa po takih mestih uspeva! Veselje jo je opazovati, kako bujno raste.
Pri pesi se najbolj očitno vidi, kako dobro ji ugaja globoko obdelana zemlja. Taki uspehi in zgledi so napotili skrbne gospodarje po drugih krajih,, da so začeli svoje njive sploh globokeje obdelovati, in sicer v prvi vrsti za peso, ki je za tako delo najbolj hvaležna. Ugoden uspeh globokejšega oranja se je poznal pozneje pa tudi pri drugih sadežih, tako da so se pridelki splošno dvignili.
Tudi za naše kraje nastaja važno vprašanje, če ne bi poiskali nove in večje rodovitosti v globo-kejše plasti naše zemlje. Kes je, da nimamo povsod pripravne zemlje za globokejše obdelovanje. Tam, kjer je zgornja plast plitva, spodnja pa prodnata ali pa kamnita, kakor na pr. po kraških tleh, tam ni prilike za globoko oranje. Kjer imamo pa debelo plast dobre in rodovitne zemlje, tam je pa prilika za globoko obdelovanje ugodna.
Cas za to delo je sedaj, ko delamo praho. Globoka brazda se priporoča v pričetku le za gotove sadeže, predvsem za peso in take okopavine, kate-
rim močno gnojitno, zaraditega, da mrtvico, ki jo spravljamo na vrh, čimpreje in čimbolj oživimo. Tudi naši zeljniki bi veliko pridobili na svoji rodovitosti, če bi jih jeseni globoko preorali.
Za globoko obdelovanje je treba močnega orodja. Na večjih posestvih imajo za to železne „rajolne pluge", ki so težki in potrebujejo po dva para živine ali pa motorno silo. Za razmere malega posestva bo zadostovalo, če poglobimo sedanjo plast zemlje, ki je pri nas vobče bolj plitva, z navadnimi „Sackovimi" plugi, ki imajo spredaj na gredlju manjši predlemež, tako da se brazda hkrati v dveh potih reže, najprej z vrha in za tem do tal in se obe brazdi obračata skupaj, vendar tako, da leži vrhnja brazda spodaj na dnu glavne brazde. Ti plugi se dajo uravnavati tudi za nekoliko globočje oranje, kakor z našimi navadnimi plugi. Velik uspeh bi se dal doseči pa tudi samo z rahljanjem spodnje plasti, ki bi na ta način oživela in postala bolj rodovitna. Kjer je torej prilika za poglobljevanje sedanje brazde ugodna, tam naj se skuša dosedanja rodovitost zemlje dvigniti tudi z globokejšim oranjem, oziroma z rahljanjem spodnje plasti, ker se na globokejše obdelani zemlji vsi sadeži bolj sponašajo, kakor pa na plitvo obdelani.	—n.
železni obračalni plugi.
Dobro orodje je največje važnosti za uspešno obdelovanje in večjo rodovitost zemlje. Z dobrim plugom ne gre le delo veliko lažje od rok, ampak tudi vrednost dela je veliko večja. Kot prav dobri
plugi za lahko,in srednje težko zemljo veljajo danes obračalni plugi, ki so čisto železni in ki imajo eno samo desko, ki se obrača zdaj na eno zdaj na drugo stran. Ti plugi so okretni in lahki za delo, tako da zadostuje ena oseba za strežbo.
Pod. 35. Obračalni pluj;.

Pod. 36. Sackov plug.
Največ vredno pri tem plugu je pa to, da izvrstno dela, da brazde krepko ruši in rahlja. Posebnega pomena je pa tudi to, da obrača vse brazde na eno stran, tako da je vsa njiva po vsem njenem površju enakomerno in do dobrega obdelana. Pri tem oranju odpadejo razori, ki pri nas močno znižujejo vsakoletni pridelek. Sicer pa delamo tudi s tem plugom lahko razore in kraje, če hočemo in nam je na tem' ležeče. S tem pa, da odpadejo razori in da pritegnemo vse površje k rodovitosti, s tem se pridelki povsod izboljšajo. Pod. 35. nam kaže obračalni plug, ki je po svoji sestavi, po plužnji itd. močno podoben Sackovemu plugu (pod. 36.). Vrh plužnje je praktična priprava za uravnavanje globočje ali bolj plitve brazde. Ti plugi prodirajo čim dalje bolj. Pri nas se priporočajo posebno za gorenjske razmere. Dobe se pri Kmetijski družbi za ceno, ki je navedena na ovojnem listu.	—r—
Zakaj ne napreduje naša gorenjska živinoreja.
Na Gorenjskem, osobito v radovljiškem okraju (Bohinj, Kranjskogorska dolina, i. dr.) je živinoreja za tamkajšnje kmetovalce življenjskega pomena. Nazadovanje te prve in glavne veje gorenjskega gospodarstva sili tamkajšnje posestnike h gibanju, ki stremi za zboljšanjem sedanjega stanja. Vprašanje živinoreje stopa tu, osobito v zadnjem času, vedno bolj v ospredje in treba je spregovoriti o tem vprašanju popolnoma nepristransko in odkrito strokovno sodbo.
I. Podlago gorenjski živinoreji tvorijo planine. Živinorejci imajo deloma lastne skupne (srenjske) planine, deloma imajo pravico do servitutne paše na erarskem, oziroma svetu verskega zaklada, ali na svetu veleposestnikov, deloma imajo pa najete planine. Pri obhodih večine teh planin tekom letošnjega poletja, se je s podrobnim ogledom na licu mesta dognalo, da so skupne srenjske planine večinoma v jako slabem stanju; videlo se je, da lastniki mnogih srenjskih planin ne storijo skoraj nič ali popolnoma
nič za zboljšanje istih. Ugotovilo se je, da so velike površine teh planin popolnoma poraščene z raznim grmovjem, ki se vedno bolj širi in grozi tamkajšnjo pičlo pašo v bodočnosti popolnoma omejiti in zatreti; neverjetno, ali resnica je, da lastniki planin tega dejstva ne uvažujejo ter ne prično z energičnim iztrebljenjem raznega grmovja na lastnem svetu, kjer bi bilo to z ozirom na teren upravičljivo. Vse to vidijo planšarji, ne store pa ničesar. Nadalje se je ugotovilo, da so na marsikaterih planinah pota v slabem, deloma v najslabšem stanju, tako da je živina, ki jih uporablja, v veliki nevarnosti. Nadalje se je ugotovilo, da se gnoj malokje ali pa sploh ne uporablja. Povečini planin leže že dolga leta veliki kupi (ponekod od 50 do 80 m:1!) izvrstnega kompostiranega gnoja, po katerem raste šavje in kopriva; nikomur ne pride na misel, da bi se ta dragoceni gnoj izkoristil! In vendar je skoraj povsodi v bližini staj nekaj več ali manj ravnega, lepo pristopnega pašnega sveta, kamor bi se ta kompost lahko znosil, oziroma poneko tudi zvozil, s čimer bi se rodovitost planine vsaj v bližini staj znatno dvignila. Nadalje je na mnogih mestih nanešenega mnogo kamenja po tako-zvanih „ravnih" ali goljavah, katero bi se dalo iz-lahka odstraniti in bi se s tem povečalo površino pašnega sveta. Planšarji, opozorjeni na to, skomiz-gnejo z rameni ter iščejo vse mogoče izgovore, a utemeljiti teh izgovorov ne morejo. S tem odstranjevanjem kamenja se ne misli, da bi morali ruvati skale iz zemlje, temveč misli se na nabiranje na primernih mestih onega kamenja na kupe, pod katerim je prst, ki je drugače izgubljena za rast; ponekodi nanašajo hudourniki leto za letom več kamenja na lepe goljave z globoko zemljo; tam ne bo trajalo dolgu,_ka bodo te goljave sploh izginile pod naplavi kamenja. Z nabiranjem bi se pa to onemogočilo, a to delo bi lahko opravljali marljivi pastirji.
V Bohinju so nekatere planine res silno skalo-vite in strme ter težko dostopne, kjer mora porabiti živina mnogo telesne energije že za vrtoglavo plezanje čez skale in prerivanje skozi goščavo, a žalostno je videti, da se nahajajo ravnotam lepe goljave v kotlinah (konte), včasih v precejšnji površini, ki so deloma ali skoraj popolnoma pokrite s šavjem. Res je, da krave v sili jedo šavje in da se lahko poklada isto tudi prašičem, toda šavje raste na najbolj gnojnem in ravnem svetu, kjer bi trava krasno uspevala. Reklo se mi je, da šavja ni mogoče uničiti, ker ima globoke in na vse strani razraščene korenike. Res je, da ga je težko uničevati, ali imamo dokaze, da se z dobro voljo tudi to doseže; vidimo namreč, da so ga Starofužinarji v veliki konti na planini „V Lazu", ki je bila vsa poraščena s tem grdim plevelom, v teku dveh do treh let popolnoma zatrli, toda oprijeli so se tega dela energično in vztrajno. A nikjer se v Bohinju ne opazi, da bi posnemali ta lep zgled.
Na nekaterih bohinjskih planinah je tudi vse-polno naravnih jam in globokih skalnih razpoklin (rupe), n. pr. na planini „Lopočnica", „Krstenica", „Ovčarija", i. dr. — Vsako leto ponesreči lepo številce živali v teh rupah. In neverjetno, toda dejstvo je, da te konte nihče ne ograjuje, oziroma, kar je teh rup ozkih, pokrije s skalami, ki so povsod v bližini. Ako bi se pa priporočalo zavarovanje živine proti nezgodam, bi gotovo mnogi tamkajšnjih planšarjev majali z glavami ter bi predvidno večina njih ne bila za kako
zavarovanje, dasiravno je malokje tako potrebno, kakor v Bohinju.
Dobe se tudi jako velike konte (goljave), n. pr. na Velem polju, kjer bi bilo jako umestno, ograditi en gotov del istih ter tam kositi travo, ki bi se porabljala za krmljenje v času viharjev ali snega.
Kar se tiče raznega grmovja (ruševja, bukovja, smrdikovja) ter tudi borovničevja in „burje" (rhodo-dendron), je omeniti, da bi se moralo trebiti na mestih, kjer je to z ozirom na skalovitost in strmost lege upravičeno. Dobe se namreč mesta, kjer bi bilo naravnost na kvar planini, ako bi se odstranilo vse ruševje, ker bi sc s tem uničila še tista borna pašna tla, katera bi deroča voda kmalu tako izprala, da bi se pokazale gole skale. Toda opasno razširjenje ruševja v višjih legah bi bilo omejevati, ter na mestih, ki niso tako izpostavljena deroči vodi, do tri četrtine izsekati, s čemer bi se pridobilo mnogo dobrih pašnih tal. Seveda povsodi bi bilo računiti s talnimi razmerami in slučajnimi prilikami, katere pa vsak plan-šar-domačin dobro pozna. Tem treba edinole dobre volje. Pregovor pravi, da je začetek že polovica dela, zato je nujno treba, da se prično srenje gibati in delati.
Planšarjem treba biti tudi dobro poučenim o temeljih planinskega gozdarstva. Ni dobro goličiti gozda tam, kjer to ni z ozirom na teren upravičeno, ker v višjih legah potrebujeta gozd in planina drug drugega, se spopolnjujeta, in ako planšar ne upošteva gozda tam, kjer bi to moral, gre to gotovo v škodo planine.
II.	V gospodarskih odborih, ki oskrbujejo srenj-ske planine, so mnogokrat možje, ki so ali premalo trdne volje za gospodarstvo na skupnem svetu z mnogokrat neubogljivimi in nesložnimi solastniki, ali se pa za to važno delo premalo zanimajo, ali se pa boje storiti potrebne korake, ker se boje „zamere ljudi", pa tudi vsled slabih izkušenj, ki jih imajo vsled znane nesložnosti naših ljudi pri skupnih zadevah, tako da je oskrba skupnih planin splošno v slabih rokah. In ravno v tej okolriosti tiči glavno zlo: ako bi gospodarski odbor izvrševal svoje naloge in dolžnosti brezobzirno, bi bilo naše planšarstvo danes v mnogo boljšem stanju kakor je, in s tem tudi vsa naša živinoreja.
III.	Planšarji se ne lotijo radi dela za skunno korist; zanašajo se eden na drugega, dasiravno bi lahko uvideli, da je skupno delo v veliko korist vseh upravičencev. Opisana lastnost ima zopet svoj izvor v ne-poučenosti gospodarskega odbora o važnosti poslovanja, kakor mu ga nalaga deželni zakonik iz 1. 1912. Drugače bi gotovo mnogo strožje postopali.
IV.	Na skupnih planinah se gospodari skrajno ekstenzivno, to je: ne stori se za planino nič, ista naj sama daje pašo, ne da bi planšar kaj zboljševal, gnojil, itd. Kakor da bi bila planina neizčrpna! Naš planšar se nerad ali pa sploh ne loti melioracij (zboljša-vanj) planin, akoravno bi se moral zavedati, da z zboljšanjem dvigne rodovitost in vrednost planine in da bo na zboljšani planini lahko r^dil več živine, ki bo donašala več mleka, torej tudi več dobička, .lasno je, da bi delal vse to edino v svojo lastno korist.
V.	Na mnogih planinah je opaziti neprimerno veliko število osebja- ki ni zadosti zaposleno, dasi je po zgornjih izvajanjih na planinah dovolj prepotreb-nega dela. Ni dvoma, da bi se našla pot, kako zaposliti te nadštevilne delovne ljudi na planinah, kjer je
dela več kakor dovolj, ako se hoče planina zboljše-vati; za ta dela bi jih morala srenja seveda primerno odškodovati. Taka dela bi bilo najbolje oddajati na akord. Nadalje se je opazilo, da na planinah ni povsodi pravega nadzorstva, da gospodarski odbor nima potrebnega ugleda in da so ljudje ponekod jako neubogljivi in svojeglavni. Kar je v kraju energičnih mož, ti neradi sprejmejo izvolitev v gospodarski odbor, tako da pridejo na ta velevažna mesta ponajveč manj sposobni in manj energični ljudje, ki se niti iz-daleka ne zavedajo, kakšne dolžnosti jim nalaga zakon in dobrobit srenje.
VI.	Tudi pri servitutnih planinah pride nedelov-nost upravičencev do izraz?.. Šumske uprave puste vejevje posekanega lesa večkrat raztreseno na okrog po tleh. Res je, uprava bi bila dolžna, to vejevje spravljati pri posekih na kupe in za v bodoče je to ponekod tudi predvideno; toda dobe se mnoge trate, kjer je malo lesne zarasti in kamenja, a leži na tej lepi ruši kroginkrog vejevje, ki bi ga moral planšar pač sam v svojo lastno korist spravljati na kupe in eventuelno v sporazumu s šumskimi organi požgati. S tem bi bilo na nekaterih tratali pridobljeno najmanj za 30 odstotkov več paše! Tega pa dotični planšarji nikjer ne store.
VII.	Prikrajšanje servitutnih pravic. Kardinalni vzrok nazadovanja je pa ta, da je poteklo pri nekaterih planinah 30—40 let, odkar so se iste cenile glede na pašni donesek, katerega jamčijo odvezne listine upravičencem servitutnih planin, ter se s tem nanovo uredile. V tej dolgi dobi so gotove skupine upravičencev pri servitutni paši hudo prikrajšane; in, da navedem par primerov, se je nedavno na neki planini ugotovilo, da imajo tamkajšnji upravičenci vsled zara-ščenosti gozdov okroglo za polovico manj paše, kakor jim po listinah pritiče; na drugi strani zopet za skoraj dve tretjini manj in na neki tretji planini pa jc trenutno krita komaj ena sedminka pašne pravice. Umevno je, da mora priti v teh razmerah živina shujšana s planin, kaj šele, ako bi v takili razmerah planšar pričakoval kaj posebnega od svojega sirar-stva. Ako bi te pašne skupine poračunile škodo, ki jo imajo od omenjenih primanjkljajev skozi pretekla leta, bi videli lepe številke neupravičene izgubč.
Posledice opisanih razmer se vidi: planine, ki bi morale dajati na primer 200—300 litrov mleka dnevno, dajejo danes samo 50—80 litrov. Ureditev servitutnih planin bi se morala vršiti vsaj vsakih 10 let, kar je pri merodajnih oblastih že predvideno.
Odpomoč danim slabim razmeram bi bila v tem, da se lotijo živinorejci nemudoma z vztrajnim zbolj-ševanjem lastnih planinskih paš, s popravo potov, z ograjevanjem nevarnih jam (rup), gnojenjem stajam bližnjih poljan, ter, kjer se to še ni zgodilo, da zahtevajo novo uredbo servitutnih paš. Priznati treba tudi, da bi organi šumskih uprav in upravičenci servitutnih planin mnogo lepše med seboj izhajali, ako bi se vršile regulacije servitutov pogostejše.
VIII.	Pastirjem je dana važna naloga na planini; od njih je odvisno marsikaj, in kar je glavno, pravilno izrabljenje različnih paš omogoča le izveden in marljiv pastir. Zato bi bilo treba nastavljati samo zanesljive in izvedene ljudi za pastirje. Treba jih je tudi primerno boljše plačevati. Le dober pastir omogoči pravilno izrabo planin s primernim kolobarje-njem.
Vsi našteti činitelji skupaj predstavljajo vzrok, zakaj na Gorenjskem živinoreja ne napreduje, temveč preje nazaduje.
Opisana dejstva dokazujejo, da ob takih planinskih razmerah ne more priti naš živinorejec na zeleno vejo, ako ne prično gospodarski odbori planinskih srenj čimprej z vztrajnim, resnim delom na polju izboljševanja planinskih paš.
Stvar planinskih odborov bi bila, da kot posvetovalni organi agrarskih operacij delajo redne obhode, ,planin po gotovem načrtu, ker brez upoznanja razmer na posameznih planinah na licu mestu ni mogoče dobiti prave slike o položaju in dejanskih potrebah. Kajti, četudi so člani teh odborov večinoma sami planšarji, vendar poznajo, predvsem le prilike lastnih planin, a ne poznajo vseh prilik sosednjih planin, ki so lahko čisto različne; zato jim je tudi brez lastnih obhodov presojanje položaja otežkočeno.
Tako važni posvetovalni organi naših agrarskih operacij, kakor so planinski odbori, bi morali imeti brezpogojno natančen upogled v vse planinske razmere svojega okraja, o katerih bi se morali prepričevati na licu mesta. Jos. Sustič, Radovljica.
Kako je postopati z letošnjimi mošti in vini in kako oživeti vinsko kupčijo?
Lepemu vremenu v drugi polovici septembra in v tem mesecu ter previdnosti pametnih vinogradnikov se je zahvaliti, da je izpadla letošnja vinska letina v Sloveniji glede kakovosti mnogo bolje kakor lani in da je zaostala le glede količine za lansko približno za %—V2. Še začetkom septembra so bili prav žalostni izgledi na izid letošnje trgatve in gotovo nihče ni več računil, da bi mogel letošnji vinski pridelek v Sloveniji enačiti vsaj lanski letini. Nenadoma se je pa vse tako imenitno obrnilo, da moremo sedaj primerjati letošnji pridelek povečini z onim letnika 1920. Kdor je pa šele po 20. t. m. trgal in ima izbrane . vrste, bo došegel celo letnik 1921., kajti grozdje, trgano v tem času, je imelo 20—22 odstotkov sladkorja, kar odgovarja, ko mošt popolnoma fiovre, 12—13*2% alkohola (20X0"6 = 12%).
Praskali pa se bodo za ušesi oni, ki so se vkljub vsem opominom in nasvetom s trgatvijo prenaglili, ter potrgali že vse koncem septembra ali takoj začetkom oktobra. Grozdje, v tem času trgano, je bilo, izvzemši portugalke in drugih prav zgodnjih vrst, le napol zrelo. Vino iz takega grozdja z 11—14% sladkorja bo jako kislo, grenko, sirovega okusa, nestanovitno, neharmonično in šibko, s komaj 6V2—8V2 % alkohola; rdeča vina bodo pa razentega še brezbarvna. Nasprotno bodo pa vina iz pozno trganega grozdja polna, harmonična, stanovitna in precej močna, povprečno z 10—11%, in ona iz finejših vrst (bur-gundec, trai^i,nec, silvanec, rulandec, rizling, velt-linec, modra frankinja) celo prav jaka z 12—13y2% alkohola.
V drugi polovici septembra in v oktobru je bilo vreme za zoritev tako izredno ugodno, tako da ni bilo prav nikakega povoda, seči po prezgodnji trgatvi. Le tam, kjer je pričelo grozdje gniti, je bilo podbiranje potrebno. Kdor je podbiral, je znatno zadržal nadaljnje gnitje, dobil pa je tudi iz nagnitega
grozdja, ako je pravilno ravnal, dobro, lahko tudi prav dobro in dovolj močno pijačo, ker taki mošti so vsebovali 16—22% sladkorja.
Podbiranje in poznejše odbiranje gnilega in nezrelega grozdja od zdravega pri trgatvi, največja snaga v kleti pri prešanju, dobro izmivanje vse posode, zlasti sodov in pravočasno pretakanje, vsega tega se radj nekateri ogibajo, čeravno vedo, da je od takega postopanja odvisna vsa dobrota nadaljnjega razvoja mošta in vina. Snaga v kleti in pravočasno pretakanje preprečita vsakršno nadaljnje pokvarjenje vina ter mu ohranita svojo dobroto in dosledno tudi ceno.
Slabi, pusti ali plesnivi, osobito pa cikasti sodi, naj se pred napolnitvijo prav dobro z vročim lugom, t. j. s skuhano sodo (za vsak hI se vzame V2 kg sode) nekaj ur izparijo, nato še s čisto vrelo vodo izmijejo, da se odstrani ves lug in potem še s čisto mrzlo vodo izplaknijo. Končno naj se še ovinijo.
Mošt, odnosno vino, napravljeno iz mnogo gnilega, nedozorelega, blatnega ali sploh nečistega grozdja, naj se prvič pretoči takoj, ko se glavna gošča sesede, t. j. 2—3 tedne po dovršenem kipenju, iz zdravega, dozorelega grozdja napravljeno, pa decembra, vsekakor pa prav zgodaj spomladi.
Glede časa trgatve gre nekaterim glavarstvom vsa čast, da so si upala izdati nekak ukaz, da se s splošno trgatvijo sme pričeti šele v gotovem času. Tako je odredilo črnomaljsko okr. glavarstvo rok za splošno trgatev v Belokrajini na 3. oktobra. Ko bi se to ne zgodilo, bi večina, zlasti v semiškem pogorju, pričela trgati že 15. septembra. Sedaj so pa vsi še taki godrnjači hvaležni, da se jih je s takim ukazom od prezgodnje trgatve zadržalo, ker so tako pridelali kvalitativno mnogo boljša vina. Je že tako, da se da pri gotovih ljudeh le s silo kaj doseči, ker na pametne in zdrave nasvete nič ne dajo, in naj pridejo ti od katerekoli strani si bodi.
Edino kar bi bilo še želeti, je, da bi postali vinogradniki tudi glede kupčije bolj prevdarni. Dobrih nasvetov ni mogoče tudi v tem oziru več dajati. Spametovati morajo posameznike le drage in bridke izkušnje kakor preteklo leto. Jeseni namreč, takoj po trgatvi, se navadno nastavljajo previsoke cene, ki še tako resne kupce prestrašijo in zbegajo. Zato so kupčije od leta do leta slabše, ker vsak hoče svoj pridelek jeseni kolikor možno drago prodati.
Temu sicer ni zameriti, ker se pridelovalni in drugi stroški od leta do leta zvišujejo, toda vse se mora ravnati in sukati v gotovem razmerju. Dogodijo se prav pogosto primeri, da se isto vino proda na spomlad ali poleti mnogo cenejše kakor jeseni kot mošt; pripeti se pa tudi, da se tisto vino poleti popolnoma pokvari. ZasO z vinom v sedanjih denarnih stiskah čimprej iz kleti, kakor hitro se nudi ugodna pri'ika, in da so skupni stroški vsaj dvakratno kriti.
Da se vinska kupčija čim bolje in hitro odpre, hočemo pričeti zopet z vinskimi sejmi v posameznih krajih, ki so se tudi že pred vojno obnesli. Prvi tak sejm priredi krška občina v drugi polovici novembra v Krškem. Upamo, da bodo to vrlo občino tudi drugi večji, ob železnicah ležeči vinorodni kraji kakor n. pr. Novo mesto, Metlika ozir. Črnomelj, Brežice itd. posnemali.	Fr. Gombač.
čiščenje v naši živinoreji
l/ij
Različno barvna živina, ki se redi po naših hlevih, je prvi znak, da smo v živinoreji še močno zaostali. Če redimo rdečelisasto živino v tistem hlevu poleg sive živine, je to očiten dokaz, da nimamo jasnih ciljev pred očmi in da se ne zavedamo dolžnosti, ki jih imamo proti skupnosti za splošno povzdigo naše živinoreje v enem in drugem delu naše dežele.
Tudi pri nas mora priti tako daleč, da bomo redili v posameznih krajih živino, ki je enake krvi in ki to razodeva že po svoji vnanjosti. Kjer je enobarvna živina doma, tam naj se redi enobarvna živina, kjer je pa lisasta živina razširjena, tam naj se lisasta živina goji. Velika napaka je to, če vpeljujemo v kraje, kjer je enobarvna živina, bike ali pa krave, ki so lisaste barve. Ravnotako na tudi nasprotno. Nezmisel je, če bi hoteli na pr. na Gorenjsko vpeljavati sive bike. Zalibog, da se je to že godilo in da se še zmeraj dogaja.
Pri živinoreji se ne gre za trenutne uspehe, ki jih imamo od mešanokrvne živine, in za trenutno vrednost užitka, ampak tu se gre za višje cilje in za skupne cilje in interese, ki se dajo doseči le z enotnim in skupnim postopanjem. V vsakem primeru ie treba gledati, da vcepimo naši živini tudi tisto vrednost, ki se kaže v njeni plemenski porabnosti, v njeni čistokrvnosti aH enakokrvnosti in ki nam jamči, da bo zarod v svojih lastnostih podoben staršem, tako po svoji vnanjosti in barvi kakortudi po svojih lastnostih za užitek.
V tem oziru nam morajo biti pred očmi dežeK ki so v svoji živinoreji veliko bolj napredovale, ki stoje na višku razvoja in ki jih moramo danes posnemati, če hočemo kaj več doseči. Švica na pr. ima dvoje govejih oasem. enobarvno švisko in lisasto simodolsko. Obe pasmi sta krajevno ločeni. Pela pasma ima svoje prednosti. Rjava šviska je bolj mlečna kakor simodolska, zato d^ie pa simodolska boljše vole za meso in za delo. Nobenemu Švicarju pa ne pride ni misel, d? hi redil hkrati eno indrusro nasmo ali da bi mešal eno in drutro Uri in hotel ustva- j riti nekai. kar hi ugajalo na vse strani. S takim križanjem bi živina na svoji plemenski vrednosti veliko izgubila. Vsaka pasma se redi marveč čistokrvno naprej in odtod tudi ti krasni uspehi, ki so jih dosegli Švicarji s čisto rejo svojih oasem. Tako treba tudi nam postopati. Pri nas se žal na vse to premalo gleda, ter se po raznih krajih križem redijo in pripuščajo živali enobarvnih in lisastih pasem. To je velika napaka, ki nas, po teh krajih naše dežele naprej in naprej tlači v razvoju naše živinoreje. Ta menjava plemenskih živali mora že enkrat nrenehnti' Ako bi imeli nri nas odnekdaj boli ifisne cilje pred seboj, vse bolj bi bila naša živina danes zetiačena, kakor je.
Začnimo torej tudi pri živinoreji s čiščenjem v najširšem pomenu besede. V krajih z enobarvno živino se začnimo ogibati živali, ki so lisaste in dajmo jih pri prvi priliki zamenjati z enobarvno živino. Živina naj se zenači po barvi, po telesnosti in po svoji notranjosti za užitek! To je prvi važni predpogoj, da pridemo tudi pri naši živinoreji do večje plemenske vrednosti, ki se danes najvišje plačuje. Se-
veda je obenem vplivati s skrbnim odbiranjem na zboljšanje vseh drugih lastnosti, ki se tičejo mlečnosti, zgodnejšega razvoja in sploh večje porabnosti za en in drug užitek.	R.
Razstava plemenske živine v št. Jurju ob j. ž.
Živinorejski odsek podružnice v Št. Juriju ob juž. žel. je priredil dne 8. oktobra v Št. Juriju v zvezi s plemenskim sejmom razstavo plemenske govedi, vpisane v rodovnik ali matično knjigo.
Na razstavo je bilo prignanih 22 bikov in bikcev, 82 krav in 22 telicV na plemenski sejm pa 25 bikov in bikcev, 16 krav in 9 telic; skupaj torej 176 glav.
Premovanih je bilo 70 krav in 16 telic. Biki in bikci se niso premovali, ker bo zanje premovanje o priliki lincencovanja. Razdelilo se je na premijah 7660 Din.
Premovanje je omogočil oddelek za kmetijstvo s 5000 Din, okrajni zastop Celje z 2500 Din in Ljudska hranilnica in posojilnica v Št. Jurju s 100 Din podpore.
Razstavo je posetil od oddelka za kmetijstvo g. načelnik Sancin, od Kmetijske družbe g. vladni svetnik Pavlin, od okr. glavarstva g. vet. nadz. dr. Stegu, od okrajnega zastopa pa g. glavar 'Pinkava.
Premovalna komisija se je pri ocenjevanju ozirala predvsem na mlečnost, in to deloma po vnanjih znakih, zlasti pa po mlečnosti, ki se je dognala s poskusnimi molžami. Od 82 prignanih krav .ie bila do-gnana za 29 krav mlečnost s poskusnimi molžami. Ker je kontrola o mlečnosti glavna naloga živinorejskega odseka, so se za dognano dobro mlečnost delile v spodbudo še posebne nagrade.
Dasi so bile krave vsled jesenskega dela zdelane, jih je bilo 80 odstotkov prav dobre zunanjosti. Po dosedanjih poskusnih molžah bi bila povprečna mlečnost pri tem, da večina krav dela, 1800 1.
Namen odseka je z odbiro in pravilno rejo vzrediti iz pomurske pasme dobre molznice, ki bi bile obenem dobro porabne za delo.
Plemenski .sejm to pot ni uspel. Prodalo se je le 3 bikce, 1 kravo in 1 telico.	, F. K.
Kmetijska pisma z naše severne meje.
Slovenjgradec, 20. oktobra 1923.
111.
Cenjeni g. urednik! Zadnjič sem Vam pozabil povedati, da je pridelal g. Ossiander na 1 ha do 700 metr. centov pese in 225 met. cent. krompit-jii.
Posebno važnost poklada ta mož na obdelovanje zemlje. Kot naobražen kmetovalec, ki je imel priložnost spoznati, da zemlja ni mrtva stvar, se je oklenil te zemlje z vso ljubeznijo; kajti ona mu nudi najpestrejšo sliko raznih zanimivih naravnih pojavov in prikazni ter mu odpre pogled v čudovit svet velike božje delavnice, v kateri deluje na milijone nevidno malih bitij. Kmetovalec pa, ki si je svest tc čudovitosti božje narave, s čisto drugimi očmi motri in izvaja potrebno delo na svoji njivi in na svojem travniku---.
Na svoji peščeni zemlji mora štediti z vlago. Zato preorje po možnosti že vse polje jeseni in opusti spomladi vsako oranje in obračanje zemlje; na ta način prepreči izhlapevanje in izgubo vlage. Nadaljnjo pripravo zemlje za pomladno setev vrši le še z razruševalcem, brano in morda tudi še z valjarjem.
Kakor na lahki zemlji, tako smatra jesensko globoko oranje oz., rahljanje tudi na težki zemlji potrebnim. Veliko važnost polaga tudi na brananje ozimnih in jarih žit v zgodnji spomladi.
Zanimi vo je tudi to, da se je začel oprijemati novega nauka, da se namreč pri obdelovanju zemlje ni treba ravnati po kakem v naprej določenem razporedu za oranje in za vlačenje, ampak da je glavno gledati na to, da se ohrani zgornja plast vedno prhka in drobi ji va, ali kakor pravimo „godna". Zgornja plast naj ostane vedno „živa". To doseže na ta način, da zemljo čim manj obrača s plugom, da skrbi samo za pravočasno rahljanje s kultivatorjem, s podzemnim plugom ali pa z navadnim Sackovim plugom, kateremu je snel desko, tako da dela samo z lemežom, ne da bi zemljo obračal.
To ima namen, ohraniti vse razne glivice, ki so najvažnejši činitelj za razkroj in rodovitnost zemlje pri najboljših življenskih pogojih in v najživahnejši delavnosti.
Nemški gospodarski strokovnjaki zatrjujejo, da ima popisani način obdelovanja zemlje, tkzv. rahljanje -i- seveda smotreno in miselno izvršeno — tako ugoden uspeh, da se s tem rodovitost zemlje pospešuje in da si prihranimo s tem tudi nekoliko gnojenja.
To vprašanje seveda še ni povsem preizkušeno in dognano, in bo za naše razmere dobilo šele potem popolno važnost, ko bomo imeli tozadevno že potrebne uspehe.
S tem, g. urednik, sem Vam povedal, kar sem zanimivega videl in izvedel na razstavi in kakšne misli so me obhajale pri tej priliki. Seveda, vsega Vam nisem mogel popisati.
Samo nekaj Vam moram še hitro povedati: da bi bilo želeti, če bi se tudi po drugih krajih naše prijazne in življenja-pestre, ljube kmečke domovine izobraženci in kmetovalci našli pri gospodarskem delu o priliki raznih razstav in prireditev tako složno skupaj, kakor pri nas tukaj, na oddaljeni in samotni, od visokih planin in temnih gozdov zastraženi severni meji Slovenije.
Ob drugi priliki zopet na svidenje!
Planinski pozdrav!
F. VVernig, okrajni ekonom.
Poučno potovanje učencev mariborske vinarske in sadjarske šole.
(Dalje.)
Vodstvo mariborske vinarske in sadjarske šole je sestavilo za štiridnevno naučno potovanje letošnjih absolventov nastopni načrt: Maribor - Gornja Radgona - Ljutomer — čez Jeruzalem v Središče -Cakovec - Zagreb - Brezovica - Šenčur - Maribor.
Dne 16. julija ob šestih zjutraj smo se sestali pred mariborskim kolodvorom; našteli smo 34 učencev in 5 spremljevalcev. Pred odhodom zadoni iz krepkih mladih grl slovanska himna „Od Urala
do Triglava", potem, zakrožimo nekoliko koroških narodnih in kmalu nato naS'odnaša hlapon proti severni meji. Ob devetih dopoldne smo v Gori^ Radgoni. Pri vlaku nas čaka g. Bouvier, posestnik vinogradov in tvornice šampanjca, in nas povede takoj v svoje kulture. — Vinograd za vinogradom si ogledujemo. Tu vidijo mladeniči nov način vzgajanja podlog, tam zopet občudujejo uspehe smotrnega izbora trte; ponekod je trta na nov način napeljana po žicah, drugod se drugače kakor ponavadi obrezana vzpenja po visokem kolju. In pa različne vrste! Mladi enologi ugibajo, kakšna je ta loža, kakšna ona, g. Bouvier in njegov stric razkazujeta in tolmačita, g. ravnatelj poučuje ... zares, kakor da je roj čebel v trsju!
Sredi vinogradov ima g. Bouvier lepo klet in v njej dobro kapljico. Kako se prilega čašica letnika 1922. s slatino po napornem potu v hudi soparici! Ali samo čašica! Potem gre pot dalje čez vinograde, ki niso več tako obdelani, kakor Bouvierjevi. Tuin-tam zmajajo učenci z glavo — hud oidij. perono-spora, pikec — pri nekaterih gospodarjih tudi zani-krnost, lenoba, neznanje kukajo izmed borih loz in svarijo mladino: nikar tako, ko boš sebi sadil in sebi mastil.
V	Gornji Radgoni nas vodi g. Bouvier iz kleti v klet in nam kaže svoje tekoče zlato. In kakšno zlato! Pti marsikaterem bi dejal človek: „Ali je mogoče Ja to rodi naša slovenska žemljica? Ali se ti ne smehlja iz kristala pozdrav iz raja?" — Končno pokušamo še domačo posebnost: vino od Bouvier-jeve trte. Mila in ugodna pijača je plod jako občutljivega grozda, ki ga druge gorice ne gojijo. — Tuintam učenci zapojo. Kmalu se nabere okoli nas majhen avditorij — naši mladeniči imajo uglajeno grlo in so navdušeni za slovensko narodno pesem. In tam zunaj na deželi ušesa niso tako razvajena kakor v naši dravski metropoli.
V	kleti, kjer izdelujejo šampanjec, poslušamo z dehtivo dušo dolgo gospodarjevo predavanje. — Saj je v njegovi rodbini šampanjec (Bouvierji so se priselili iz Champagne) tudi — tradicija. In učenci strmijo: polica za polico se vrsti, preobložena s steklenicami; polne so vihrave tekočine, iz katere, tudi če se umiri, kipi biser za biserom. —
G. Bouvier je danes izredno ljubezniv in gostoljuben. Učence čaka tečen obed. Učiteljstvo je povabljeno h gostitelju. — Le kmalu zaropočejo pred hišo vozovi.
Napotimo se k drugim vinogradarjem. Ali jedva pridemo pod gorice, nas nevihta in hud naliv pože-neta v zavetje. Cez poldrugo uro dež nekoliko poneha — ali po blatu in rosi ni moči do Kleinoscheg-govih vinogradov, ki so nam bili cilj. Zatorej le kratek odmor v vinogradu grofa Trautmannsdorfa, potem pa nazaj v Gornjo Radgono. Poslovimo se od svojega prijaznega gostitelja, ki nas je tako požrtvo val,.o spremljal tudi po dežju iti vetru, potem pa hajdi na vlak in naprej v Ljutomer. Tam se po krat-ke.r sestanku z nekaterimi vinarji odpravimo spat. 1 'rugo jutro se nam zopet smehlja solnčece na jutranjem nebu, ko jo v dolgi vrsti krepko mahamo proti Jeruzalemu. Tu si ogledamo prvovrstne vinograde gg. Petovarja, Rajha, Zabavnika, Zemljiča in drugih znanih vinarjev in po okusnem mesnem za-jutrku, ki nam ga je pripravila ljubezniva Ljutomer-čatika, uberemo pot proti „Temneru" — vinogradu
vejikonedeljske graščine. V stari gotski,' izvrstno urejeni kleti, smo se namerili na g. Valjaka iz Maribora, ki je baš pretakal kupljeno žlahtno kapljico. In kakšno vino so nain zopet nudili hrastovi trebu-šati orjaki pod visokim črnim obokom, ki ga pre-preda „rhacodium cellare" — kletna plesen. Ne veš, katero bi bolj pohvalil, ali graševino ali žlahtnino ali burgundec ali tebe, ti zavratni traminec, ki polžiš po grlu kakor nektar in potem podkašaš človeku noge. kakor bi v svoji pieveliki gostoljubnosti hotel svojega čestilca za večno prikovati nase! — Ljutomer-čani se res lahko ponašajo, da gojijo v svoji „litera-turi" taka po vsem svetu znana dela! Take kapljice zaman iščeš po vsej vinorodni Jugoslaviji. Moč in sladkost izvabi solnce tudi dalmatinskemu kršu; tako milino, tako ubranost, tako „rožico" rodi le gruda jeruzalemska.	(Dalje prihj
KMETIJSKO-ŠOLSKI VESTNIK.
Drž. kmetijski šoli pri Sv. Juriju ob j. ž. se je oglasilo za sprejem v prihodnji 11-mesečni tečaj dosedaj samo 18 prosilcev. Ker je prostora za 28 učencev, se sprejemajo prošnje še naprej.
Sklep tečaja na drž. kmetijski šoli v Št. Juriju ob j. ž. V
nedeljo, 17. septembra se je zaključil 11-mesečni tečaj. Učni uspeh je bil povprečno dober. Bili so učenci zreli fantje s kmetov, ki so se zavedali važnosti strokovne izobrazbe in povečini z velikim zanimanjem sledili pouku ter se tudi prav dobro učili. V tem razmeroma kratkem času so dobili dobro strokovno izobrazbo za svoj prihodnji poklic, kot praktični kmetovalci pa so dobro napredovali tudi o spložni izobrazbi. Uživali so okoli 1400 ur teoretičnega pouka, ostali delovni čas sc se pa bavili večinoma s praktičnim delom na obsežnem posestvu šole. Priliko so imeli v podrobnostih temeljito spoznavati vse tri činitelje kmetijske produkcije, tako naravo, kapital in delo s svojimi odločilnimi vplivi na kmetijsko gospodarstvo ter si pridobili zmožnosti, da jih bodo lahko razumno izkoriščali. Splošna boljša izobrazba in pa pridobljene gospodarske zmožnosti upravičujejo skrajšan rok v vojaški službi, da se čim manj časa odtegnejo svojemu pravemu gospodarskemu poklicu. Tečaj je dovršilo 18 učencev, medtem ko jih je y po-četku vstopilo 25. Tekom leta jih je zapustilo zavod 7, in sicer: Zaradi premajhnega zanimanja 1, k' vojakom sta morala 2, izključen je bil 1. Zavoljo rodbinskih razmer, ker jih starši niso zamogli dalj časa pogrešati kot pomočnike na svojih posestvih ali zavoljo prevzema posestev so izstopili tekom leta 3. Svoj izstop so ti slednji popolnoma upravičili z dokazi, da so bili k temu res prisiljeni, čeravno bi se radi do konca šolali. Dasi je tak predčasen izstop obžalovanja vreden, ne zadene krivda niti zavod, niti učencev samih, temveč sedanje razmere na kmetih posebno pomanjkanje panesljivih delovnih moči. To je sploh dandanes glavna ovira obisku kmetijskih šol, ravno od tiste strani, kateri so najbolj namenjene, namreč sinovom z dobrih kmetij, ki naj bi nekdaj postali samostalni gospodarji.
vprašanja in odgovori.
Na vsa kmetijsko - gospodarska in druga vprašanji, ki dohajalo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ..Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ..Kmetovalcu". Odgovarja se edinole na vprašanja udov. ki so podpisana s polnim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ..Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki prideio pravočasno pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi pismenega odgovora na svoje
vpiašanje, mora priložiti 2 dinarja za stroške. Odgovori na vprašanja, ki niso kmetiisko-gospodarski, zlasti pravni, morejo biti seveda le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 92. V svojem novem hlevu nameravam odpraviti gare (jarine), da bo živina jedla le iz jasli. AH je res, da žre živina rajše iz gar kakor iz jasli, kakor pripoveduje moj sosed, ki je pred par leti odpravil gare, sedaj jih je pa zopet nanovo napravil, češ da živina krmo v jaslih preveč ovoha, oslini in napravi neokusno? (A. S. v D. p. I.)
Odgovor: imamo bogate živinorejske kraje in dežele, kjer sploh ne poznajo gar, ampak žre živina sploh iz jasli. In ker je tam živina veliko lepša in bolj rejena, kakor je naša, sklepate že lahko iz tega dejstva, da se da prav dobro izhajati brez gar. Gare imajo svoje prednosti, če pokladamo celo seno ali zeleno klajo, ker je živina v tem primeru ne more tako lahko razmetavati, posebno poleti ob času nadležnih muh. Sicer imajo gare pa to slabo stran, da se mora živina spenjati navzgor, da si lahko natrosi oči in da si zlasti mlada goved lahko kvari razvoj hrbtišča in za plečeti. Gare prav lahko pogrešamo, če napravimo jasli dosti prostorne in če jasli na strani živine ogradimo, tako da se ne morejo živali z glavo otepati niti se med seboj prerivati.	—r—
Vprašanje 93. Nasadil sem pred nekaj leti jablane, v katerih so se zaredili črvi, tako da so se začele jablane vsled tega sušiti. Vprašam, ali je mogoče črve v jablanah pokončati in na kateri način? (I. L. v D. N. p T.)
Odgovor: Kakor sodim, imate v deblih ondotnih jablan debele lesne črve, ki so gosenice od metulja „zavrtača" in ki vrtajo in razjedajo po deblu. Na te črve sklepamo po drobnem žaganju podobnih odpadkih, ki se nabirajo ob luknji zunaj debla. Lesne črve uničujemo s tem, da jih s pomočjo dolge žice, ki jo porinemo skozi luknjo v deblo, zabadamo in s tem pokončamo. Tudi s tobakovim dimom jih lahko prepodimo iz lukenj.	_r_
Vprašanje 94. Kako napravim dober kis iz vinskih tropin? (P. S. v L.)
Odgovor: Vinske tropine morate zdrobiti in v pripravni kadi zaliti s toplo vodo, toliko, da jih voda pokriva. Voda izvleče iz tropin še ostali sladkor in druge snovi. Da se to bolj uspešno vrši, je prav, da tropine v kadi vsak dan dobro premešate. V kadi se vname najprej kipenje, ki pretvarja sladkor v alkohol. Ko je to kipenje čez dober teden dni končano, se začne pravo kisanje. Pokipele tropine pugtirno kisali na tropinah, še bolje pa je, da jih otisnemo in pustirno tako dobljeno tekočino posebej kisati. Pri tem kisanju se alkohol, ki je nastal iz sladkorja, pretvarja v ocetno kislino. Vse to delo se 'rtiora vršiti v gorkem prostoru, ki ima 20 (Jo 30° C. Za bolj uspešno kisanje je dobro, če primešamo par litrov vinskega ali sadnega kisa. Če hočemo dobiti močan kis, je treba primešati na 100 1 tekočine še 2 ali 3 litre čistega špirita. Navadno se dela pa tudi brez tega, če so bile tropine dobre. Kis je gotov v 6 do 8 tednih. Kisanje tropin ozir. tekočine se mora vršiti v odprtih posodah.	_r_
kmetijske novice.
Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca novembra sledeča predavanja, in sicer v četrtek, 1. novembra t. 1.: Begunje pri Lescah; v n e -del j o, 4. novembra t. 1.: Št. Vid pri Stični, Zagradec, Kokra, Zg. Bernik pri Cerkljah, Stara cerkev, okr. Kočevje, Hotedršica, Talčji vrh. Vodice, Št. Vid pri Ptuju, Konjice; v nedeljo, 11. novembra t. L: Podgrad, Jevnlca pri Kresnicah ob Savi, Bušeča vas, Ribno pri Bledu, Planina, okr. Logatec, Semič, Kaplja, Sv. Lovrenc, okr. Ptuj, Kostrivnica.
družbene VESTI.
Naročila na modro galico. Od mnogih strani je bila Kmetijska družba naprošena, naj z ozirom na sedanje hudo pomanjkanje gotovine prvotni rok za naročilo modre galice, ki ie bil določen za 15. oktober, vsaj nekoliko podaljša. Uvažujoč te upravičene želje, se je Kmetijska družba odločila, da prijavni rok za naročanje galice
podaljša do 30. novembra 1923.,
do katerega časa naj posamezni udje prijavijo naročbe pri načehnštvu svojih podružnic. Potrebna predplačila je obenem pri načelništvu položiti, in sicer po 6 Din za kg, kakor je bilo v 17. štev. „Kmetovalca" z dne 15. septembra določeno. Le v primeru, če bi ne bilo mogoče položiti predplačila vsled pomanjkanja gotovine do 30. novembra, se podaljša ta rok za predplačila do 20. dec. Vendar morajo podružnice poslati družbi zbrana naročila na vsak način do 30. novembra, tako da dobi družba obvezna naročila gotovo do 30. novembra, predplačila pa gotovo do 20. dec. t. 1. Ta rok se ne bo mogel več podaljšati, ker bodo prve pošiljke modre galice dohajale iz inozemstva že pričetkom decembra in bo morala družba dotlej ukreniti vse potrebno za nadrobno razdeljevanje galice v Sloveniji. Tudi niso pričakovane množine letos tako velike, da bi se smeli zanašati na poznejšo zadostno dobavo, ker nedo-staja družbi potrebnih sredstev za predplačevanie kupnine.
Pošiljanje zneskov na račun modre galice naj se strogo loči od pošiljanja udnine!
uradne vesti.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. j. vsaj 10 dni pied izidom onega ..Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa.
Breznica, v nedeljo, 18. novembra 1923. zjutraj po prvi sv.
maši v dvorani stare šole; Čatež pri Veliki Loki, v nedeljo, 18. novembra 1923. po prvi
sv. maši v šoli; Dobrepolje, v nedeljo, 18. novembra 1923. ob osmih zjutraj
v prostorih Kmetijskega društva; Gornji Logatec, v nedeljo, 18. novembra 1923. ob desetih dopoldne pri načelniku; Kostanjevica, v nedeljo, 18. novembra 1923. ob osmih zjutraj
v društveni dvorani; Leskove pri Krškem, v nedeljo, 18. novembra 1923. po prvi
sv. maši v stari šoli; Mošnje, v nedeljo, 18. novembra 1923. ob treh popoldne v prostorih načelnika na Spodnjem Otoku; Naklo, v nedeljo, 18. novembra 1923. ob treh popoldne v stari šoli;
Nova cerkev pri Celju, v nedeljo, 18. novembra 1923. o poldevetih dopoldne v občinski pisarni; Podčetrtek, v nedeljo, 2. decembra 1923. o poldevetih zjutraj v šoli;
Stara Loka, v nedeljo, 18. novembra 1923. po deveti sv. maši pri Juriju Gosarju;
Sv. Ana v Slovenskih goricah, v nedeljo, 25. novembra 1923. po rani sv. maši v ..Posojilnem društvu";
Sv. Jurij v Slov. gor., v nedeljo, IS. novembra 1923. po rani službi božji v stari šoli;
Škocjan, v nedeljo, 18. novembra 1923. ob osmih zjutraj pri g. Globevniku v Škocjanu;
Šmarjeta ob Pesnici, v nedeljo, 18. novembra 1923. po pozni službi božji v šoli;
Št. 111 v Slovenskih goricah, v nedeljo, 18. novembra 1923. ob osmih zjutraj v ..Slovenskem domu";
Videm ob Savi, v nedeljo, 18. novembra 1923. ob treh popoldne v šoli;
Vodice, v nedeljo, 18. novembra 1923. ob osmih zjutraj v hiši načelnika štev. 44;
Vrhnika, v nedeljo, 18. novembra 1923. ob treh popoldne v prostorih načelnika;
. .•. i .	■ -	■ s
Zagorje ob Savi, v nedeljo, 18. novembra 1923. ob dveh popoldne pri g. Al. Ašiču na Lokah.
Opozorilo našim podružnicam!
Podružnični občni zbori in volitve delegatov. Bližamo se družbenemu občnemu zboru, ki se ima vršiti meseca decembra. Delegate je priglasilo od 255 podružnic, ki so letos upravičene poslati svoje delegate na občni zbor, le 87 podružnic. Manjka torej delegatov še za 168 podružnic^ Z ozirom na to, da se zamorejo ofcčni zbori podružnic objaviti v „Kmetovalcu" zadnji čas le še 15. novembra, t. j. v prihodnji številki, da se občni zbori še lahko pravočasno izvrše, namreč 14 dni po objavi in 14 dni pred občnim zborom, poživljamo vse zaostale podružnice, da ukrenejo takoj vse potrebno za sklicanje svojih občnih zborov, ki naj se vrše najbolje dne 2. decembra.
Potrebna vabila naj se tudi takoj prijavijo družbi, da jih zamoremo priobčiti v prihodnji številki, ki izide 15. novembra 1.1.
Podružnice, ki so že imele občne zbore in volile delegate, naj predlože takoj prepise zapisnikov o občnem zboru«
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznapila)se zaračunajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 4T0 D, na 'i, strani 200 D, na 'I, strani 100 D, na >/,» strani 65 D, na strani 35 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 par?, najmanj pa skupaj 6 D.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
št. 20. Ljubljana, 31. oktobra 1923. Letnik XI,
Kmetijska družba za Slovenijo ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine.
Vse cene so z ozirom na sedanje razmere popolnoma neobvezne.
Semena:
Oves, zdrav iz Bačke za krmo, po Din 3'25, vreče se ra-čunijo posebej.
Grabora, mešana z ržjo ali ječmenom, po Din 6"25 za kg.
Umetna gnojila:
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih
naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Apneni dušik, 18—20% po Din 320 — za 100 kg fran-
ko vreče. Vreče po 75 kg.
Kajnit, 14—15% po Din 70:— za 100 kg.
Kalijeva sol, 42%, po Din 150-— za 100 kilogramov.
Kostni snperfosfat z 18% v vodi raztopne fosforove
kisline po Din 260— za 100 kg z vrečami.
Razklejena kostna moka. 26% fosforove kisline, 2%% dušika po Din 210:— za 100 kg. Vreče po 100 kg.
Rožena moka po Din 500:— za 100 kg. Vreče po 80 kg. Rudninski superfosfat b ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 175"— za 100 kg. Vreče po 100 kg Surova kostna moka z 4% dušika in 16% sknpne fosforove kisline po Din 160"— za 100 kg. Vreče po 80 kg.
Thomasova žlindra, vsebujoča 17—18% raztopne fosforove kisline, po Din 180 za 100 kg.
Krmila:
Lanene tropine po Din 5'— za kg. Vreče po 50 kg.
Orehove tropine, vsebujoče 42% beljakovin in ma-ičobe po Din 5"— za kilogram z vrečami. Vreče pa 75 kg.
Osnšeni zrezki sladkorne pese po Din 350 za kilograma z vrečami vred. Po znižani ceni 250 jih oddamo onim naročnikom, ki prijavijo naročila takoj, predno zaključimo tozadevno oddajo.
Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 6,— kilogram na drobno Din 7 — za kg, najmanj 5 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 8-— za kg, na drobno Din 8 50 za kg, najmanj 5 kg.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Arborin, drevesni karbolinej, sredstvo za pokončevanje drevesnih škodljivcev v steklenicah po 1 in pol kg po Din 25:—. Po pošti se razpošiljajo samo v ročkah po 4 in pol kg po Din 80:—. Poštnina posebej.
Drevesne škropilnice za prevoz po Din 200 za komad.
Vinski eponit po Din 80:— za kg. Poštnina posebej.
Gumijeve cevi po Din 20-— za 1 m.
Sulikol, tekoče žveplo zoper plesnobo na grozdju (glej spis v ..Kmetovalcu" t. 1.) po 15 Din steklenica za 50 gramov, ki zadostuje za 100 1 tekočine.
Urania zelenilo se oddaja v tablah po Diil 9'— za komad.
Uspulun — najuspešnejše, že dobro znano sredstvo za razkuženje vseh vrst semenja — je zopet na zalogi. Kdor se hoče poučiti o namakanju semena s tem sredstvom in sploh o uničevanju sneti in drugih takih bolezni na žitu in stročnini, naj si pri Kmetijski družbi naroči za 1 Din Gospodarsko navodilo št. 57 o „Snetjavosti pri žitu". Uspulun je barvasti prah, ki se v vodi hitro raztopi in se dobiva pri Kmetijski družbi v škatljicah po 50 gramov za Din 12.50, 100 gr Din 22—, 250 gr Din 50 — 500 gr 92 Din, 1 kg 170 Din.
Vinometri so zopet Ha razpolago. Komad stane Din 40.— brez poštnine.
Žveplo, dvojno rafinirano, po Din 5'— za kg.
Žveplovi trakovi na asbestu, najfinejši, po Din 16:— za kg.
Ilustrovan gospodarski list.
JSS	Kf..v .
Razne kmetijske potrebščine:
• 4	|>	.i .
Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po 50 gramov za 625 dinarjev, % kg 20"—, 1 kg 80 — Din.
Vile s 4 roglji, najfinejše po Din 28:— za komad.
i «•
Stroji: V zalogi so sledeči stroji: Posnemalnik!. Jubilea.
za 50 1 po.............Din 625"— za komad
„ 75, „........... 700- . „
, 100 „ „........... 1250 - „ „
w 125 „ „........... 1300— „ „
Brane V A............ 455 — „
Ročni okopavalnik........„ 280'— „ „
Travniške brane Aa Din 900'— za komad.
Travniške brane Ai Din 1000•— za komad.
Trokarji št. 1323 za govedo po Din 50 —
Trokarji št. 1293 za ovce po Din 40—.
Mlečne cevi št. 3561 po Din 7-—. t
Mlečne cevi št. 3562 po Din 6-—.
Obračalni plugi W7 po Din 1000.
Plugi univerzalni, D 6 M N po Din ""1 (50*— za komad.
Požiralnikove cevi št. 3455 za govedo? po Din 160—.
Požiralnikove cevi št. 3457 za ovce, Din 100"—.
Plužni trupi Urb4 po Din 175. Telečji napajalniki po Din 100—. Gumijevi seski po Din 15—.
Emajlna posoda:
Lonci premer 8, 9, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, Din. 8.50 10,— 12,— 15.— 19.— 24.— 30.— 36.— 42.— premer 24, 26, 28. Din. 49.- 60 — 70.— Kožice premer 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32.
Din. 15. — 18,— 21.— 25— 30.-36—42 .*.- 48.— 60.— Ponve premer 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26.
Din 12.— 14.— 17.— 21.— 24.- 28.— 32.— 40.— Pokrovke premer 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, Din. 4.50 5.— 5.50 6.— 7.— 8,— 9.50 11.50 premer 26, 28, 30, 32. Din 13.— -15 - Ig - 21.— Zajemalke premer 9, 10, 11.
Din. 10. - 11.- 12 — Penovke premer 10, 11, 12.
Din. 12.- 13 50 15.-Škafi premer 45 cm., 50 cm.
Din. 85,— 95 — Vedrice premer 28.
Din. 45.—
Ročke za mleko vsebina 3U 1 l1/. 2 21/, 3 Din. 25.— 30.- 36.— 42,— 48.— 54—
Pri večjem odjemu znaten popust
JVIala naznanila.
Za vsako besedo je naprej plačati 25 para v denarju ali znamkah najmanj pa skupaj Din 6:—, sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Okopalnike in osipalnike
za koruzo in krompir, kosilnice, obračevalce sena, vitle, mlatilnlce, motorje, žitne čistilnice sadne mline in preše in vse druge kmetijske stroje dobavlja
K. I»-R. Ježek, tovarna strojev in livarna, Ff^-"- Maribor.
Prodam
štiri velike hramske sode po 14, 15, 16 in 30 hI. So v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Vprašanja nu Fr. Cegnar, Zabnica, pošta Skoija Loka.
Sadno drevje in trsje
Drevesničarsko in trsničarsko podjetje: Ivan Do-linšek, St. Ili, pošta in postaja Velenje (odlikovana na sadni razstavi v Celju 1922 s prvim odlikovanjem) nudi visokodebelnate jablane, breskove in marelične grmiče, enoletne okulante: na kutini in jablane na divjaku. Ameriški ključi in cepljeno trsje.	_- 1_ ■
P-J. za vino, mošt, žganje i. t d. prodaja tvrdka UUUE| I. Avguštin, Sp. Šišk . Jernejeva c. 231.'
Prodam
sadila drevesca in divje kostanje. Jakob Pintar, sadjerejec, Sv. Tomaž, p. Škofia Loka.
Krava
težka, naprodaj, ki bo strila 21. decembra. Drav-lje št. 42._
Strojarna
Fran Tršarja na Vrhniki priporoča vsakovrstno usnje, na drobno in debelo, zlasti gonilna in šivalna jermena. Prevzema vse kože v strojenje, tudi na boks.
Gospodinja
se išče k samostojnemu gospodu na srednjeveško posestvo. Ponudbe z navedbo zahtevk in osebnih podatkov pod ..vestna" na upravništvo Kmetovalca.	. . i

Prodam
popolnortia iittv, 2 meseca rabljen bencih-bencol-motor, ležeče konstrukcije, 4'A HP, 450 tur, tipa L. B. 5%, kompleten. Karol Sterman, hotel Ljutomer.
-!'" : " >-
Bencin-lokomobila
6—8 K. s. prevozna. Znamke ,.Otto" iz tovarne Langen & Wolf, ugodno na prodaj. Strojno klju-čarsko podjetje dr. z o. z. Kranj.
Hlode, gojzdove, trame, deske in drva
ponudtte Lesni družbi Ilirija. Ljubljana,
Kralja Petra trg št. 8 pred sodnijo. Plačujejo se najvišje dnevne cene.
Z hrastova soda, klanega lesa po 595 in
576 1 se prodasta. Naslov pove uprava lista.
Prodajo se
radvaniske plemenske kokoši, jarčke. Poizve se: Rosmanit. Radvina pri Mariboru.
Priznano najboljše
peklenske kose (Hollensensen)
priporoča založnik in samoprodaja te znamke za Jugoslavijo tvrdka F. S, Skrobar, Višnja gora. — Preprodajalcem ugodne cene!
Stole,
tipžne in lepo izdelane, priporoča Teharska lesna Industrija, pošta in postaja Store pri Ceiji. Razpošilja na drobno in debelo. Zahtevajte cenik!
TnHI lAtn« kupuje R. LUCKMANN v Liub-1 UU1 1CIU3 ,jan| na Martinov| (Ahacljevl) cesti 10 po najvišjih cenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (suhe rože), lipovo cvetje, korenine, lubje in semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslu.ek, naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. Cene, ki jih plačujem nabiralcem, so letos izredno visoke.
Novo črno brinje
in suhe slive za žganje ima v zalogi I. Knez v Ljubljani, Gosposvetska cesta 3.
Cepljene trte
vkoreninienih divjakov in sadna drevesca najbolj rodovitnih in priporočljivih vrst, oddaja že sedaj v jeseni po ugodni ceni, dobro in zanesljivo blago. Za pismen odgovor je treba priložiti znamke. Alojzij Grabar, posestnik in trtnar, Zagorci, pošta Juršinci pri Ptuju.
Proda se
večii acetilenskl aparati za približno 30 luči In več sodov iz Indijskega hrasta od 300—1200 litrov vsebine, posebno pripravni za namakanje sadja ali kot gnojnični sodi. Podrobnosti daje Ignac Fock, Kranj.
Lanene tropine
lastnega izdelka prodaja po najnižji ceni Alojzij Trampuš, izdelovatelj lanenega olja, Golobrdo 28,
pošta Medvode.
Mlinske kamne
najzanesljivejše v vseh vrstah in trdočah kupite najceneje pri Franc Zdolšek, izdelovanje mlinskin kamnov pri Sv. Juriju ob juž. žel in v Rimskih Toplicah. Informacije brezplačno!
Cisti čebelni med
(ajdov) kg po Din 25: od ?S kg napref 9 ocfstot-kov popusta. Ivan Jurančlč, drž. čeb. pot. učitelj, pošta Sv. Andraž v Slovenskih goricah.
Veliko železno gonilno kolo
2 m v premeru, 400 kg težko, za pogon mlatilnicc, cirkularne žage itd. se proda za Din 800. Ivan Jurančič, posestnik in čebelar, pošta Sv. Andraž v Slov. goricah, žel. postaja Ptuj.
Korenje
dam za peso. Franc Stuplca, Vir št. 3 pri Domžalah.
Prodam
več dobro ohranjenih vinskih polovnjakov. A. Traun, Ljubljana, Bleiweisova cesta 20, III. nadstr.
Kostanjeve taninske drve in hrastove
ponudite proti takojšnji plači tvrdki Kupnik, Podplat. Istotam dobi službo starejši vrtnar.
^	- Brzo^
brzo
na vlak v Celje v veletrgovino R. Stermecki, kjer kupite letos
sukno
za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufaturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. _ Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene.
3UGDSLD99HSKI KREDITNI ZilflOD
i Ljubljani, Marijin trg štev. 8., reg. zadr. z o. z.
sprejema vloge na knjižice in plača čistih
77. -s*
obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obrestovanje po dogovoru.
Podeljuje kratkoročne trgovske in personalne kredite najkulantneje.
Upravništvo ..Kmetovalca"
sprejema
primerne inserate
po cenah, ki so razyidne na poglavju,
Objavljenje bo imelo vedno zadovoljiv uspeh, kajti „Kme-
tovaiec" izhaja dvakrat mesečno v 30 tisoč izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih deželah.
Kmetska posojilnica
_	_ -H	registrov, zadruga z neomejeno zavezo
ljubljanske okolace ■ v ljubljani ■
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti št. 18
Obrestuje hranilne vloge po 5
(1)
brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter iih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad 160,000.000 kros.
Stanja rezervnih zakladov (,200.000 kron. =====
Standard Oil Co of Jugoslavia
v Zagrebu
priporoča p. n. naročnikom svojo stalno zalogo:
bencina, petroleja, parafina, vseh vrst mineralnih strojnih olj za avtomobile.
Tozadevne informacije In naroČila sprejema glavno zastopstvo:
G. Menardi) LJubljana,
Trubarjeva ulica 2.
Telefon št. 62.
LcJUBLdANi
Mestni trg štev. 10.
Kemični laboratorij
za izdelovanje desinfekcijsklh sredstev.
Brborin Sonitol
za zatiranje škodljivcev
na sadnem drevju, za desinfekcijo pri nalezljivih boleznih.
Thomasopo žlindro
z jamčeno vsebino 17/18 °/0 fosforove kisline, najfinejc zmleto, nudi svojim podružnicam in udom po Din 170'- v celih vagonih franko Ljubljana
Kmetijska družba za Slovenijo u Ljubljani.
Vsa druga umetna gnojila, močna krmila itd. stalno na zalogi.
Kmetijska družba
ZA SLOVENIJO • je izdala in prodaja naslednje
knjige:
Zvezek
Apno
Cena D 1.—

2.	Fr. Štupar: kmetijstvu.....
3.	Fr. Štupar: Navodilo, kako je sestavljali po-rdtila o letini ... 1.—
5. M. Kostanjevec: O užit-
nini od vina in mesa 3.—
8. Boh. Skalicky: Siljenje ali kaljenje ameriških ključev......1,—
10. B. Skalickv: Kmetijske
razmere na Češkem . 2.—
12.	Pridelovanje in razpe-
čavanje namiznega grozdja ter vzgoja trt na špalirju. (B. Ska-licky).......1.50
13.	O sestavljanju In setvi travnih mešanic. (Wein-zierl-Turk).....2.50
14.	Ing. Anton Šivic: Poljudno navodilo za merjenje lesa.....10.—
15.	Steuert - Jamnik: Soseda Razumnika konjereja ........2.50
Zivnozdr. ovro Tepi-
na: Podkovstvo, pouk kovačem in konjerejcem ....... 12.—
Iv. Jax in sin
Ljubljana.
Gosposvetska caata
šivalni stroji in strojizapletenje
Izborna konitrakcila I« elegantna izvršitev ii tovarne v Uncu. Uit»-
novliena 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „A DLER"
Ceniki zastonj intranko.
Kolesa iz prvfr tovarn:
dCrkopp, styria,
WAFFENRAD. 10 letne garancije.
Sodi
za vino, žgan]«,
olje, mast, med, petrolej
za transport in shrambo ima vedno v zalogi vtako množino
Franjo Repič
sodarski mojster Trnovo, Ljubljana
Istotam sprejemajo se f to stroko spadajoča popravila.
Solidno delo!
Ce»a zmerna I Tačaa postražbal
Gospodarska zveza
v Ljubljani
Dunaiska cesta — Bavarski dvor.
Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev.
Iz naislovitejših tovarn. Zastopstvo za parne kotle znanih tvornic „Welsla".
Viaometre JBeraadot" — Asbest« bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro ga-Uco — Natrijev bisulflt — Ribji mehur — Špansko zemljo — Talin — Žveplo v prahu — Llmo-bovo. kislino — Vinsko kislino — Sodo blcarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi bo najnižji ceni
drogerija BHTOH H9IIC
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Združene opekarne d. d. Ljubljano
nudijo v poljubnih množinah
zarezane streSnike
model „A" in model „DU (utorni crep) najpriprostejše, najtrpežnejše in najcenejše kritje streh sedanjosti, dalje
zid m. o o p e M: o
Na željo pošljemo popis In ponudbe.	Spretni zastopniki se sprejmejo.
Blasnikova
HELIKfl PBflTIHfl
za prestopno leto 1924,
ki ima 366 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpoštevan že od naših pra-dedov.
Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki
slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji, in stane 5 Dinarjev; kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
1 Blasniha naslednikih
tiskarno in litografični zavod LJUBLJANA, BREG ŠTEV. IZ.

* * *
4 *
* *
M
t
;
FRANC SRAIHEK
tM- * ■ . .	....
ni
stavbeni in inštalater
in
t V f f f f f f f f
_f
^qqqpppqqqqqpqqqppqqqpqpqcK
ornamentni klepar, kotlar v Tržiču,
izdeluje
najboljše kotle za kuhanje žganja in tudi vsakovrstne peči za kurjavo žaganja po jako nizkih cenah, garantirano izvrstno blago. Pripravljen sem tudi dati za poskušnjo tako peč brezplačno, da se dotlčnl lahko prepriča o resničnosti mojih navedb. Prevzamem in solidno po zmernih cenah izvršim vsa v mojo stroko spadajoča dela kakor tudi inštaliram vsakovrstne vodovode hitro in zanesljivo.
Nov žitni mlin
prenosljiv, 2-20 m dolg, 080 m širok in 2*20 visok, navadni mlinski kamni, na vodni, motorni, konjski ali ročni pogon. Potrebna gonilna moč približno 1 HP, se po ugodni ceni proda.
FRAN DRNOVŠEK
S Trbovlje II./69.
Vabilo
na
ustanovni občni zbor
»Kmečke hranilnice in posojilnice na Logu reg. zadr. z neom. zav.«> ki se vrši 18. novembra 1923 ob < 2. uri popoldne na Logu št. 17.
[DNEVNI RED:
1.	Poročilo pripravljalnega odbora.
2.	Volitev načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev poslovnika za nadzorstvo.
4.	Sprememba pravil.
5.	Slučajnosti.
V slučaja nesklepčnosti se Trši čez 14 dni na istem prostoru z istim dnevnim ledom drug občni zbor, ki bo sklepat brez ozira na število navzočih-
članov.	Pripravljalni odbor.
LJUDSKA POSOJILNICI! v Ljubljani
(v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo)
obrestuje hranilne vloge po
B°l„
MBfttiM
Portland-cement
vvsaki množini in po tovarniški ceni vedno v zalogi. Trgovci dobijo primeren popust.
Pradijni urad portlandshega cementa
9. PeHevnik, Ljubljena
Pisarna in skladišče, Cesta na južno železnico.