Z87. številka.
I LMIJiii, t ptttk, 13. decembra 191Z
XLV. leto.

.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
eelo lete.......K 24 —
pol leta   .......    .  12*—
četrt leta     ..«...»    6*— na mesec    ......    _    2-—
v upravnUtvu prejeman:
celo leto.......K  22"—
pol leta........   11 —
četrt leta     ,...•..    5*50
na mesec     .   .        •   •   •    .    1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo:   Knaflova ulica it 5 (v pritličja) levo, telefon ŠL 34.
Izhaja vsak dan zvečer iiviemši nedelje ia praznike.
Inserati   veljajo:   oeterostoona petit  vrsta za enkrat  no  14 vin.,  za  dvakrat po
12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin.  Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravni?t\ a na; se pošiljajo naročnine, reklamacije,    nserati itd-
to ie administrativne stvari.
■                      Posamezna številka vel|a 10 vinariet.   ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine sr ne ozira.
Narodna Uakama" telefon st 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-0 grško:
celo leto.......   K  25*—
pol leta   .......    ,   13*—
četrt leta......    ,    6*50
na mesec    ...#••    ,    2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 30*-~
za Ameriko in vse druge  dežele:
celo leto......K 35>-^
Vprašanjem ^ede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo   spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica? it. 5 telefon it.81
Državni zbor.
Dunaj, 12. decembra.
Usoda parlamenta je zapečatena. Tako se glasi splošna sodba političnih krogov. Pozno popoldne se je sestal ministrski svet in trdi se, da je vlada odločena še danes aH pa vsaj jutri zbornico zapreti in etablirati režim § 14. Z veliko napetostjo se je pričakovalo, kako odloči češki narodnosocijalni klub. Kakor smo že včeraj poročali je bil ministrski predsednik pripravljen ustreči nekaterim zahtevam čeških radikalcev, s katerimi se strinja sicer tudi večina ostalih poslancev, tiaredbe-iim po-*^m. Grof Stiirgkh pa je vsako spremembo zakona samega odklonil.
Mali incident, ki še je prigodil tekom včerajšne seje justičnega odseka ie situacijo še poostril. Grof Stiirgkb je zapuščajoč odsekovo dvorano v pogovoru z dvornim svetnikom dr. Zolgerjem precej glasno izgovoril besede »to ie nečuveno, to je grdo-. Parlamentarni kolporteri! so takoj raznesli govorico, da je ministrski predsednik na ta način kritiziral taktiko čeških nar. sociialcev. Izkazalo se ie sicer po-zneie. da so se one Stiirgkliove he-'e nanašale na zadevo, ki nima s narlamemom in notranjo politiko ni-■>r opraviti, vendar je baš v parlamentu težko izbrisati prvotne vtiske. Nar. soc. klub je pod vpli-vr.rn tega razpoloženja tem rajše akceptiral penudbo poljskega kluba za posredovanje ter prerušil osebne stike z načelnikom vlade.
O posredovanju se pravzaprav ne more govoriti, kajti nar. soeijalci SO redigirali v odgovor na včeraišne
te propozicije ultimatum, ki ga vlada sirurno ne bo akceptirala.
timatnm    ima   obliko pravcatega manifesta na narod.    Poudarja, vlada predložila zbornici predlogo, pred katero se ie polastilo Ijud-trah. Vlada zahteva od naroda nezasitne    žrtve in to v tre-kn.   ko se širi z njeno pomočjo v
h deželah vedno    huise nemški
7em,    v dobi ko zapirajo nem-'ci ob vladni asistenci če-
ole in ko preganja    justični minister pr             češkega jezika.    Na-Ino  c                poslanci   n<* moreio
opustiti obstrukcije drugače, kakor če akceptira vlada naslednje spremembe v zakonu o vojnih dajatvah:
§ 1. naj omeji uporabo zakona zgolj na slučaj vojske; zakon se sme uveljaviti le po sklepu celega ministrstva, osebne služnosti se morajo precizirati in omejiti na moške osebe od IS.—45. leta, te osebe naj se povrh smejo uporabiti le v mejah domače občine ali pa pristojnega okrajnega glavarstva. V zakonu je nadalje določiti, da se osebnim služnostim podvržene osebe nikdar ne smejo oborožiti.
Ta ultimatum je po oficijoznih izjavah za vlado nesprejemljiv. Ob-strukcija se bo torej nadaljevala — usque ad finem. V krogih vladnih Strank se zvečer sicer še ventilira načrt zlomiti obstrukciio z nočno se-•o, toda zdi se. da na ta način ne bo mogoče preprečiti pričakovanega — konca.
Če se ne zgodi političen čudež, totem bodemo skoraj v režimu ? 14. Z našega narodnega stališča bi morali to obžalovati. Menimo, da grozi v hrezparlamentarnem času našemu javnemu življenju in gibanju absolutističen pritisk, ki ga je v dobi di žavHOgborskega zasedanja mogoče vsaj nekoliko ublažiti. Nastaja vprašanje je li konsekventna oh-riccija proti zakonu o vojnih služnostih politično utemeljena. Ob-struk^ **a more biti sebi sami namen, more b;ti le sredstvo. Konsekventna, do skrajnosti vstrajajoča oh-strukcija je takrat potrebna, kadar gre preprečit? čin. naperjen proti vitalnim narodnim, ozir. socijalnim. ro'i*ic^:m interesom. Bnš radi fega je dobila ob^trukcijonistična taktika označbo »dvoreznega noža-, ker se tako silno rada izgubi prvotno proti vladi naperjeno ost ter zarože v meso parlamenta samega. — V obstruk-cijcmistžčnem ognju smeio kovati le b-adnokr**m kovači, ki ne zamudno ka. v katerem ie treba vz~' železo iz žeravice. Radikalna ob-strukcija proti zakonu o vojnih služnostih je bila akt parlamentarnega sifobraoa. Naskok na naiprimrHr-nejsa politična ljudska prava * I 1. predloge je zmagovito oJfeila. Parlament ie triumn"ral nad vlad . ki se ie morala udati ter Voncend;r i <; snre-rnembn 5 1. baš nafnmnefš    arar
je, da se zakon ne bo zlorabljal v politične svrhe.
Po tej zmagi je bilo mogoče še nekaj časa vstrajati pri prvotni taktiki. Politiki pa so morali v tem trenutku svoja postopanja revidirati, ko so po premišljenem prevdarku dognali, da eksistirajo le 2 eventualnosti: predloga postane parlamentarnim potom zakon (seveda proti glasovom opozicije, ki je mogla svoje odklanjajoče stališče še posebej poudarjati ter slovesno konstatirati, da prepušča vso odgovornost strankam večine) ali pa predloga postane zakon s pomočjo S 14. proti parlamentu: torej ljudstvu škodljive naredbe se uzakonijo na vsak način, ljudstvo pa se še povrh oškodnie s sistiranjem ustavne kontrole. Ter-tium non datur.
Tak je položaj. In čeravno razumevamo psihološko upravičenost radikalne nedostopnosti, nam ie težko priznati    nje    stvarno,    politično
upravičenost in koristnost . . . *      ^     m
Navzlic velekritičnemu položaju je deloval današnii plenum prav mirno ter odobril predlogo o vzdrževalnem prispevku za svojce mobiliziranih reservistov. Pričela se je na .to debata o rekrutnem kontingentu, ki pa ni mogla končati, ker je češki poslanec Kalina spregovoril nad 3 ure dolg govor. Poudarjalo se je. da pomerja Kalinov" govor pomoč obsfrukciionistom. ker so bas Kali-nova izvajanja zavlekla plenarno seio ter zakasnela seio iustičnega odseka. V stvarnem oziru pa so bile besede posl. Kaline vseskozi globoko premišljena in izvrstno zasnovana kritika političnih razmer, zlasti na neednotne in neurejene če^ke in slovanske pohtike v monarhiji. Konec seje ie bil buren. Nemški posl. Hart! je dal z vprašanjem na predsednika novod. da so Nemci z divjim krikom se zagnali na Čehe in Slovane sploh z veleizdajalei in podobnimi imeni. Prišlo je do burnih prizorov in posl. ^vner je upravičeno zahteval od predsednika, da prepreči v bodoče ^odobne izbruhe, katere si slovanski -oslanci nod nikakimi pogoii ne bo-i dali vee dopasti. Z dunajskih ulic prenašajo Nemci licitiranje patrijo-t;zma v zbornico, dr. Gregor in jim je nnrav'črno zabrusil, da  jim  pride ta
patrijotizem   preveč po ceni,   da bi mogel komurkoli imponirati.
Med vojno in mirom.
Palača St. James.
Na naroči io kralja Jurja pripravljajo za mirovno konferenco potrebne prostore v palači St. James v Londonu. Palača je oficijalna rezidenca angleških kraljev, vendar je sedaj že dolgo vrsto let zapuščena. Nekdaj pa je tu vrvelo naiživahnejše življenje, še pod kraljico Viktorijo je bila palača središče angleške politike in moči. Tu je sprejemala kraljica, ki je sicer stanovala v palači Buckingham ali v \Vindsorju, dvornike in dvornice. Zlasti pomembni so bili drawingrooms za ženski svet, kajti ti so napravili cvet angleške aristokracije šele zmožnega gibati se v najvišji družbi. V kapelici te palače se je vršila tudi 25. januarja 18-58. poroka poznejšega nemškega cesarja Friderika s hčerko angleške kraljice. Sedaj je izvolil kralj to palačo za mirovno konferenco. Palača leži sredi mesta, nedaleč od palače ministrskega predsednika in ministra za zunanje zadeve, na eni strani Pall-Mall. kjer imajo aristokratični klubi svoje palače, na drugi strani velik drevored, tvorijo okolico. Prvi del te palače je bil sezidan v tridesetih letih XVI. stoletja nod kraljem Henrikom VITI. Pozneje so palačo opetovano povečali, zlasti pod Kar-iom T. Toda šele leta 1697. je prišel dvor v to palačo, ko je Whitehall. stara rezidenca, do tal zgorela. Leta 1809 je gorelo tudi v St. Jamesu ter je požar uničil vzhodni del. Kralj Juri III. pa je bil prenesel dvor že davno v palačo Buckingham. Njegov naslednik Juri VL, ki je vladal od 1^20 do IS30, ie dal palačo prezidati od arhitekta Nasha. leta 1837 pa je prišla sem kraljica Viktorija, ki je dala sezidati mogočno vzhodno fasado, Sedanii kralj, ki se najrajši mudi v Sandringhamu. palače Št. James ni rabil. Samo kadar se vrše za Angleško velevažni dogodki, se ožive dvorane palače in sedaj naj se vrši tam prva mirovna konferenca, konferenca, na katere izid ima naj-ve*Hi interes vsa rTvropa.
O konferenci sami vladajo različna mnenja. V dunajskih političnih krogih ne presojajo situacije preveč optimistično. Če je tako presojanje upravičeno-ali ne, bomo videli v naj* bližji prihodnosti. Morda so na Dunaju že pozabili, da je bila Turčija ona, ki je prosila velesile za njih intervencijo za mir. Bilo je to po strahovitem debaclu pri Lile Burgasu, ko je izjavila Turčija, da sprejme vse pogoje Balkanske zveze. Med tem se ni izpremenilo mnogo, le ožji in trši je postal polobroč pri Čataldži in da Turčija njega pritiska ne čuti prehudo, je samo posledica posredovanja velesil in veledušnosti Balkanske zveze. Sedaj govore na Dunaju o Turčiji kakor bi ne bila doživela toliko krutih porazov. Odrin, Skader, ki tvorita le oaze na bojnem polju, stavljalo v ospredje, da bi na ta način delali štimungo za polomljeno Turčijo. Toda trdno in neomajno bodo vztrajale balkanske države na svojih zahtevah, če Turčija ne bo odnehala, bo prišlo zopet do krvoprelitja in potem je zapečatena najbrže tudi usoda Carigrada. Na Dunaju se tudi vesele needinosti med balkanskimi državami. Toda needinosti ne obstojajo in pa če obstojajo, niso take. da bi ogrožale obstoj zveze in medsebojnega sporazuma.
Kakor se je izrazil Danev, katerega izjavam smemo pač največ verjeti, bodo mirovna pogajanja kmalu končana. Verjetno je celo, da je podlaga miru že sprejeta. Vzrok mirovnih pogajanj pa je čisto humanitaren. Potruditi se moramo, da napravimo konec strašnemu krvoprelitju in gledati moramo, da vzklije iz razvalin novo življenje tudi za Turčijo. Politično in gospodarsko stremimo po novih razmerah s Turčijo, ki bi prinesle obema deloma dobiček. Glede Odrina ima zadnjo besedo konferenca. Razmerje med Bolgarsko in Romunsko je kar najboljše in vlada popolno sporazumljenje. Nikdar niso obstojala nesporazumljenja med obema državama. Glede Soluna in Odri--na ne more dati točnih informacij, kar pa se tiče vojne nevarnosti med Avstro-Ogrsko in Srbijo, pričakuje najboljših uspehov od konference veleposlanikov.
Kakor poročajo iz Belgrada, je obstojala  misna  delegata  Novakovi-
LISTEK.
Odlomeli iz romana.
Spisal Ivan Cankar. fKonec.)
Poslali    ste me.    da bi klicala -rja,   niste me poslali po   kupčije rekla Marta. Kočarja ni doma in kar se tiče kupčije, je . . . zelo kratkočasna kupčija.    Ni veliko truda zraven; narobe .. . Stvar je namreč taka, da zastonj ne maram ničesar;    ne iz plemenitosti,   temveč zato,   ker bi za-onj najbrž ničesar ne dobi! . . . ka-kor veš.   sem grd in spačen ...   In !je SO moje    radosti take natu-. .   čemu    si   spet    prebledela?
Marta je izpila skoro ves kozarec in je vstala. Nato je vstal Mali-novec in je vzel svetilko v roko.
»Premisli dobro. Marta: v soboto te pošljem Kočarja klicat: pridi, če hočeš; če nočeš, nikar. Dobro premisli:    poznam dekleta,   ki se je
:no omožila ... z mojo doto . . . Lahko noč, Marta!«
Visoko je vzdignil svetilko in si-vorumena, neprijazna luč se je izlila v ozki, tihi hodnik, nato na strme stopnjice, v prostrano vežo s sivimi, vlažnimi stenami.
»Vrata   so    zaklenjena,     obrni
ključ!      ie    zaklical  Malinovec nad ••niicami.
Marta je odprla in je stopila na cesto . . .
Gosta in mrzla noč ie bila zn-naj. tako čudno tuia. samotna, da M'?rra ni *akoj vedela, na katero stran bi krenila.
\"a desno. Marta* ;e zaklical vesel glas od okna. »Na desno in naravnost!«'
Komai se ie Marta ozrla, se je zaprlo okno in ie luč ugasnila.
Zasopla, sklonjena, z dolgimi koraki je hitela preko močvirja. Videla je komai za seženj pred seboj in komaj je razločevala brvi nad širokimi jarki. Zazdelo se ji ie Časih, da sliši v lužah, v razmočeni prsti korake za seboi: ko je postala ter se ozrla, je bila noč tiha in samotna ...
Trudna, blatna do pasu je bila Marta, ko je dospela. Prostrano in neprijazno je zastrmelo poslopje iz teme. Pred vratmi je stal voz: od konja, ki je bil pogrnjen, se je še kadilo; z dvorišča je prišel stari hlapec, zaspano brlečo svetilko v roki.
Se v črni suknji, še s svetlim klobukom se je zibal preko ceste na-polpijani Malinovec in se je napotil v krčmo.
*      .      •
Tole pismo je dobila Marta od Ivanke:
»Draga naša Marta, nam se godi slabo. Oče so pijani, mi smo lačni, tebe ni. Pridi kmalu, tudi oče pravijo; kaj boš tam? Pozdravljena od vseh!«
Pazljivo je ogledavala Marta visoke, nerodne črke. kakor da bi sodila pisavo. Naposled je spravila pismo med perilo; nobenega čustva ni bilo na mirnem, jasnem obrazu, še žalosti ne.
*
Bog večni vedi, Marta ni vedela: prenašala si je predpasnik s čipkami obrobljen, nedeljsko ruto si je ogrnila okoli vratu, lasje so bili umetno počesani, obraz pa je bil trd in resen, kakor od kamna.
Tako je šla.
»Treba le!« je rekla Marta in ni več dalje mislila, ker ni hotela misliti. Se ko si je česala rjave lase, ko si ie ogrinjala ruto, ni mislila; bila je pač nenavadna pot, kakor je nenavadna pot maša in spoved; treba je nedeljske rute in nedeljskih kodrov. Povej Kočarju, da naj pride!« je rekel gospodar ...
Lep večer je bil, poslednji pozdrav poletja; vzduh je bil čist in prozoren, v pisanih večernih bojah se je lesketalo nebo. od sinjine.še vse srebrne, do temnožoltega ognja.
Marta je videla daleč; prozorni vzduh je odgrinjal obzorje, kakor da bi se bil vzdignil zastor. Jasno se je svetila sredi ravni bela kapelica s Kristusom, ki je nosil težki križ. Močvirje, tiho, komaj sopeče pod to svetlobo, se je razprostiralo daleč do obzorja, do tistih komaj še razločnih, že napol v meglo vtopljenih sinjih holmov, ob katerih se vije žalostna pot nizdol in navkreber,   mimo  po-
zabljenih. Čemernih vasi, visečih ob rebri.
Tam zdaj čakajo; na pragu stoje morda, gledajo; in v njih slabotnih srcih je zaupanje, kakor v Boga ..,«
Pospešila je korake; mirno je bilo njeno srce, ni bilo greha v njem ...
Sredi pota se je prikazal člove1-sto korakov pred njo: nenadoma se je bil vzdignil iz močvirja; od one strani je pač prihajal, iz Leševja.
Marta je postala; ne začudena ni bila. ne prestrašena: toda noge so se ustavile in niso mogle dalje, oči so strmele.
Človek se je bližal z umerjenimi, lenimi koraki.          t
Lep človek je bil, Visok in slok, toda plečat. Obleka je bila nekoliko zanemarjena in obnošena, široki klobuk je visel globoko v čelo. Ker je bil obrnjen z obrazom od rdeče večerne zarje in je gledal v temo, vsta-jajočo iz močvirja, ni razločila Marta ne lic ne oči. Šele, ko je stal tik pred njo, je vztrepetala pod čudno temno silo, ki je zasijala nanjo iz njegovega pogleda.
Sklenil je roke za hrbtom, vpog-nil je glavo in njegov široki, kozavi obraz, "z zmršeno, še mlado, kodrasto brado, se je nasmehnil napol za-ničljivo, napol pomilovaje.
»Kaj si se napotila Kočarja klicat?« je vprašal s tistim zatemnjenim, za porogljivost tako pripravnim glasom, kakor govore ljudje z močvirja.
»Kakor ste rekli!- je odgovorila Marta trdo in kljubovalno.
»Kaj sem se zmotil?« je rekel človek, sklonil se je še nižje ter ji je pogledal pazljivo v obraz.
»Žal mi je tebe. dekle — in še nikoli me koga ni bilo žal!«
Zravnal se je in se je napol okre-nil, tako da mu je zasijala večerna zarja v obraz.
Marta je vztrepetala, kakor tedaj, ko je zasijala nanjo temna sila iz njegovih oči. Zakaj v tisti zlatožolti luči. ki je lila od zahoda, se je bil nenadoma spremenil njegov obraz. Ves svetal je bil, lep in moški in tisto silo je razodeval, kakor je sijala iz temnega pogleda.
Nič več se ni ozrl nanjo, šel je počasi, roke sklenjene za hrbtom, glavo vpognjeno, po tisti poti, od koder je bil prišel.
Marta ni nič premislila; tako brez premišljevanja, brez solze in brez vzdiha se je vrnila, kakor se je bila napotila.
Mrak je že bil in svetilke so gorele, ko je dospela vsa zasopla. Šla je naravnost v svojo izbo, prižgala je svečo in je začela spravljati perilo in obleko v culo. Takrat šele je pomislila in se je nasmehnila s tako veselim smehljajem, kakor se je prikazal ob tisti uri prvikrat na njenih ustnicah.
»Čemu že nocoj? Noč je in kam bi ob tej uri?*
Zavezala je culo, nato je postavila mizo pred duri in Je stopila k oknu.
Stran 2.
SLOVENSKI   NAROD.
28/ štev.
ća pri Pomcareju v tem, da je izjavil v imenu Balkanske zveze, da priznava Grška protest Avstro-Ogrske in Italije glede Valone, da pa zahteva Balkanska zveza, da Valona ne pripada k neodvisni Albaniji, marveč da naj pride pod protektorat Angleške. Poincare je bil baje s tem predlogom zadovoljen in je obljubil, da bo na konferenci veleposlanikov zastopal to stališče.
Albanija.
Zgoraj smo že omenili, da je baje Novaković ponudil Valono Angleški in označili smo to kot nepotrjeno vest. Zaradi Albanije pa kroži sedaj po Belgradu še cela vrsta drugih vesti, znak, da tudi v Belgradu kakor na Dunaju samo kombinirajo in da poročilom listov ni pripisovati oficijalnega pomena. Iz Belgrada poroča »Vossische Zeitung«, da obstoja med Avstro-Ogrsko in Italijo tajna pogodba glede razdelitve Albanije, glasom katere naj bi dobila Av-stro-Ogrska Severno Albanijo, Italija pa Južno Albanijo.
Zopet drugi glasovi vedo, da je Srbija že opustila svojo zahtevo po lastnem jadranskem pristanišču in da zahteva samo dohod do morja, re-spektivno do nevtralnega pristanišča ob Jadranskem morju in nevtralno železnico, ki ne gre čez avstrijska tla in kjer bi imeli Srbi svoje posebne pravice.
Še druge vesti pa vedo, da bo dobila Srbija pristanišče ob Jadranskem morju in da bo Turčija tozadevno pogodbo že v kratkem podpisala.
Tedaj same kombinacije brez. realne podlage. Beležimo te vesti samo zaradi njih kuriioznosti. Pa še drugo vest, ki nosi že sama na sebi pečat neresničnosti ker prihaja iz Zemuna, hočemo tu zabeležiti. Baje so našli na kraljevi palači v Belgradu pribito proklamacijo, ki poživlja kralja Petra, da naj osvobodi brate onstran Donave in Save ali pa naj napravi prostor pogumnejšemu možu. Tudi kralj sam je baje dobil enako proklamaciio. ki jo je podpisala cela vrsta častnikov. — Nič kakor obrekovanje Srbov, ki smo je od nemških listov že navajeni!
Srbi pred Odrinom.
Nasleden zanimiv dopis je bil poslan iz Karteltepe dne 22. novembra, torej pred zaključkom premirja.
»Po težkih in obupnih borbah, ki so trajale šest dni, sem si evo vzel malo časa, da napišem nekoiiko vrstic o naših borbah pred odrinskimi utrdbami.
Zmagoviti srbski vojski, ki je razvila velič. prapor svobode pred Kumanovim, Skopljem, Novim pa-zarjem. Kratovo, Štitom in Krivo Palanko, je bila začetkoma novembra prečitana naredba vrhovnega poveljnika, naj se takoj odpravi na pomoč svojim bogarskim bratom pred Odrinom.
In res. boljših borcev niso mojrf' izbrati za izvršitev te delikatne misije kakor te. ki so osvojili Crni vrh in kateri so si pridobili največjo zaslugo za zgodovinsko zmago pri Ku-manovu.
Od Štipa nazaj preko krive Palanke. Kjustendila in Sofije do Mu-stafe Paše, kjer smo dobili razpored naših vojev, potem pa — naprej pod
Samo še robovi dolgih, tenkih oblakov kraj obzorja so se svetili; močvirje je prepregel mrak; tu tam še bela vešča, samotna luč.
Marti je bilo sladko in lahko pri srcu, kakor ob molitvi, polni veselega zaupanja...
Slišala je, da se je na oni strani, pred vratmi, ustavil voz, razločila je tudi gospodarjev glas in se je smehljala. Nato so se oglasili koraki na stopnjicah, na hodniku in pred durmi.
»Marta!«
»Kočarja ni doma!« je odgovorila Marta.
»Odpri!«
»Ne morem, miza stoji pred durmi, ker ni ključa.«
Tiho je bilo za hip.
»Napotila si se in nisi prišla U je izpregovoril glas, trepetajoč od srda in od poželenja.
»Zakaj bi hodila, če Kočarja ni doma? Saj smo v septembru, ne v aprilu!^
»Šališ se, Marta!«
»Ker mi je veselo pri srcu!«
»Marta, zapisal sem ti doto, kakor je še ni dobilo dekle!*
Samo za hip se je omračila radost v njenem srcu. Njene oči so bile jasne in globoke in so videle skozi duri, skozi steno. Zabuhel, pijan obraz, mokre ustnice, od pijanosti in poželenja zabrekle, oči motne in za-krvavele. Tako se je sklanjal obraz h ključavnici, tako se je dotikalo duri debelo sivo lice.
»Zdaj lahko noč, zakaj rano vstanem jutri!«
Odrin. Velik del pozicij okrog Odri-na je zavzela naša vojska ter na ta način ovobodila ogromno bolgarsko vojsko, da je lahko odšla pred Ca-taldžo.
O sprejemu v Kjustendilu, v Sofiji in ostalih krajih, kamor smo prišli bilo bi odveč govoriti. Množice ljudstva s cvetjem in raznimi darovi v rokah so nas povsodi sprejemale, objemale, nas srbske borce, ki smo odhajali na pomoč njihovim bratom, možem in očetom, da z združenimi močmi stremo v prah skupnega nam sovražnika. Solze so nam rosile oči, ko smo gledali to iskreno navdušenje, s katero so nas sprejemali na vsaki najmanjši železniški postaji, tako inteligenca, kakor najpreprostejši bolgarski seljaki.
Prvi je stopil v borbo naš hrabri 4. polk 1. poziva pod poveljstvom svojega čestitega komandanta 2ike Nešiča.
Borba se je pričela na Gurinu, kjer so imeli tudi Rusi 1. 1877 ljut boj, ki je trajal polnih šest dni. Četrti polk je bil mrtva straža naše vojske in je bil vrh tega izpostavljen neprestanemu artiljeriiskemu ognju z utrdb Papaztepe, Kazintepe in Karteltepe.
Turki so poleg tega obstreljevali pozicije 4. polka z oblegovalnimi topovi z Maraša. Na naših pozicijah je započel boj VIII. pehotni polk dne 15. novembra. Turki, ki so se že navadili na mir, ki je trajal že več dni, so bili sicer iznenađeni, vendar pa so jeli strahovito streljati na nas. Na naši strani sta se udeležila boja dva bataljona. Podpolkovnik Radakovič je mirno zdel na svojih pozicijah in ni dovolil svojim vojakom, da bi streljali.
On je imel težko nalogo pred sabo. za to je štedil svoje, ljudi. Ni trajalo dolgo, ko so Turki počeli naše pozicije obstreljevati s topovi. Z vse!: strani so letele na nas in preko nas granate in šrapneli.
Med tem se je vlegla noč fiad pokrajino. Bil je to veličanstven prizor. Culo se je samo zamolklo grmenje topov, vmes pa so žvižgali šrapneli in granate, ki so magično razsvetljevale mesta, kjer so se raz-počile.
Takrat je zagrmel prvi srbski top. Vojaki so dvignili ponosito glave in s podvojeno silo so jele pokati puške.
Slavna naša artiljerija iz Kuma-nova je odpočela svojo strahovito pesem, ki je napovedovala smrt Turkom. Strašno, edinstveno, silno so grmeli naši topovi. Granate in šrapneli so točno in z največjo preciznostjo padali v turške rove. Topovske krogle so žvižgale preko naših glav grozro ali zmagonosno.
V tem trenotku je bil izdan ukaz, naj zavzamemo glavni greben nasproti turškim poziciiam. Naši vojaki so izvedli to nalogo mirno in z nečuveno hladnokrvnostjo.
Od tu se je naš bomhardma osredotočil na pozicije Karteltepe. Naše granate, tvorec morje svetlosti, so smrtonosno žvižgale skozi zrak.
Pasi bi bili pozicije na Papaztepe prav lahko osvojili, vendar tega nismo storili, ker bi bili tamkaj preveč izpostavljeni artilerijskemu ognju s pozicij Kazantepe in Karteltepe.
Utrdbe Karteltepe smo osvojili po šestdnevnem boju z nasko1 om, katerega smo izvedli ponoči.
Še bližje durim je pomeknila mizo in se je naslonila nanjo z obema močnima rokama. Cisto blizu njenega obraza je plapolal narahlo dolgi plamen sveče, zato je bil obraz ves z lučjo obliti, poln in krepak, mlado silo razodevajoč.
Kljuka se je zgenila.
»Težko bo hodil, kdor hodi v to izbo... okno je odprto, gospod!«
Tudi ko je vzkliknila, je bil vesel in prešeren njen glas; ne sramu ni bilo v njem, ne strahu.
Marta je skoro čutila, kako je zunaj roka izpustila kljuko; nato je slišala težke korake, ki so omahovali preko hodnika in po stopnjicah. V veži se je oglasil grobi, od srda pijani gospodarjev glas. Prepiral se Je najbrž z ženo, ki je sedela pred na-stežaj odprtimi durmi v Štacuni, zalita in rdeča, žganja polna.
-Kaj si se spet napila, babni-ca? ... Kdo ti je dal pravico, da me zalezuješ... Tako?... Kamor se mi zdi! ... Še zažgal bom vse skuhaj in pojdem!... Ti, žganje, boš gorelo s plamenom! ...«
Marta je razločila besede samo napol, njenega glasu ni slišala. In ker ob tisti uri ni bilo v njenem sr .v ne srda, ne studa, ne bridkosti, ni raz-U čila več kmalu tudi njegovih besed in je legla ter se odela preko glave, da bi še glasu ne slišala.
Sladkost, tako globoka, skoro bolečini podobna, kakor pojoči iz pesmi daljnega zvona, kak.r spomin na materin smehljaj, je bila v njenem srcu.              __________
Strašen je bil ta naskok. V vseh dosedanjih borbah ni bilo ljutejšega naskoka in ne obupnejšega odpora, kakor }e bil ta.
Ves naš artiljerijski ogenj je bil naperjen na to utrdbo. Toda Turki se niso hoteli umakniti s svojih pozicij. Sele, ko smo se sprijeli mož proti možu in ko so bajoneti napravili svoje, so bili Turki prisiljeni, da se umaknejo.
Tako smo%edaj zavzeli eno najvažnejših utrdb, s katere lahko obstreljujemo vse ostale utrdbe in sam Odrin.
Pravkar so zopet jele padati turške granate...
Zato končujem svoj dopis v nadi, da bom drugega že pisal iz samega Odrina!
v
Štajersko.
Narodni svet za Spodnje Štajersko. Z ozirom na dopis v »Slovenskem Narodu« z dne 9. t. m. pod štev. 283, ki se tiče »Narodnega sveta za Spod. Štajersko«, smo prej li od poklicane strani sledeči dopis, s katerim se strinjajo tudi naši somišljeniki v »Narodnem svetu«: »Res je sicer, da S. L. S. ni več zastopana, dasiravno bi bilo zelo želeti, da bi vsi Slovenci vsaj v splošno-narodnih zadevah, ki spadajo v delokrog »Narodnega sveta«, skupno delovali. — Zastopniki »Narodne stranke« pa sodelujejo še vedno tako kakor od začetka. — Ni res, da bi bila konservativna struja Motela »Narodni svet« izrabiti za zasledovanje svojih idej. — Dosedaj se je v »Narodnem svetu« vedno soglasno postopalo.« — Mi drage volje priobčujemo te vrstice ter želimo »Narodnemu svetu« obilo uspeha, še nadalje vrle delavnosti in vsestranske podpore.
Iz Trbovelj. V nedeljo, 1. t. m., je priredila tukajšnja moška podružnica Ciril-Metodove družbe gledališki večer, kateri je prinesel glavni družbi okroglo sto kron Čistega dobička. Glavno zaslugo pri tej prireditvi imajo naši vrli diletantje pod spretnim vodstvom režiserja gosp. Per-tota, kateri se ne strašijo žrtev časa in truda. Pohvalno se moramo izraziti o naših velecenjenih damah, posebno ge. P e r t o t, katera je zahajala tričetrt ure daleč k vajam ter dajala dober vzgled drugim, rivalo smo dolžni gospej Velkaverh in gospicam Volkar, Gutsmandl, Mrzel ter vestransko delavnemu gosp. G u č e k u, kakor gg. Brezo-varju, Biglezu, Kužniku itd. Vsi so rešili dobro svoje vloge. Tudi »Crna paradna straža« je žela salve smeha. Enakega defiliranja si še večkrat želimo. Priznati se mora. da so naše razmere skromne in se ne daio spraviti na oder velike igre, posebno v naših razmerah. Nekatera naša društva imajo v pravilih menda točko »spanje^, ker se v zadnjem času nič ne sliši o njih delovanju.
F—n.
Iz Celja. Tu se je ustanovil pripravljalni odbor za štajersko skupino društva jugoslovanskih bančnih in posojilniških uradnikov. Take skupine se osnujejo istočasno tudi v Ljubljani, Trstu in Dalmaciji. Vsi dopisi Tiaj se za celjski odbor pošiljajo Miro-Lavu M a j c e n u. uradniku celjske Posojilnice.
Iz Slovenske Bitrice. V nedeljo dne 22. decembra se bo vršilo v hotelu »Avstrija« ob pol 4. popoldne javno predavanje o balkanski vojni. Govoril bo gosp. Miloš S t i b 1 e r iz Celja.
- Iz Šoštanja. V nedeljo 8. t. m. smo priredili igro »Pomen«. Ker imamo pri nas tako težko stališče glede vsakojakih prireditev, ki ne zahtevajo samo financijelnih žrtev, ampak delajo veliko sitnosti prirediteljem samim in ker vsak ve, kako je ravno Šoštanj v narodnem oziru ogrožen, bi vsak narodnomisleči rodoljub mislil, da imamo pri naših prireditvah sijajne obiske. Pa kaj še! Pri prireditvah vidimo vedno le ene in iste: to ie par Velenjčanov in par Škalča-nov, kateri nas nikdar ne zapustijo in jim torej gre vsa čast! Zadnjič je bilo tudi nekaj iz Zavodne, kateri, upamo, da nam ostanejo zvesti tudi v bodoče! Celo iz Žalca smo videli dva gosta! Kje so bili pa drugi »zaspanci« iz Velenja. Skal. Šmartnega ob Paki. Polzele, Mozirja in Bra-slovč? Najprej se širokoustijo in obljubujejo, potem nas pa ravnoisti puste na cedilu! Ravno iz Braslovč smo pričakovali večje udeležbe, ki nam je bila tudi zasigurana, ker so nam dolžni obisk še iz veselice IS. septembra. Pa sai tudi mi ne bomo šli nikamor več! Če lahko drugi pridejo po 2. uri in čez peš, bi isti ki ste ob železnici, vendar ložie prišli, ker je 7veza tako ugodna! Tn to ste rodoljubi? Tak človek ni »naroden« v naših očeh, ampak »naroden — brez-brižneš«. ki si misli, da bomo brez njega že tudi opravili! Pa se bode že vrnilo! Sicer nas pa to ne bode v^trašilo pri našem delu. Mi bomo r:;^rel    delali«   vi    brezbrižneži   pa
naprej »spite«! V ravnanje še sledeče: Priredili bomo 5. januarja: burko enodejanko in ples, 19. januarja več-dejansko veseloigro, 2. svečana eno-dejansko burko in maškarado!
Anketa za ustanovitev splošnega nemškega narodnega sveta za celo Avstrijo. Kakor znano, zastopa zadnje tedne nemško-nacijonalno časopisje z veliko vnemo misel, da bi se ustanovil nemški narodni svet za celo Avstrijo, ki bi imel »varovati« posestno stanje v državni upravi in na narodno-gospodarskem polju. Lokalni narodni sveti bi obstojali po tem nemškem načrtu še zanaprej, dobavljali bi gradivo in materijal za osrednjo organizacijo, ki bi imela na razpolago vso nemško politično in gospodarsko silo za uveljavljanje nemške ekspanzivnosti, osobito na jug monarhije in seveda tudi dalje na celi Balkan. Saj smatrajo Nemci sedanji moment za najugodnejši, da vržejo Jugoslovane za vselej na tla v na-rodnopolitičnem in gospodarskem oziru. Take skupne nemško-nacijo-nalne napadalne organizicije si osobito žele alpinski Nemci, kateri hočejo sploh prevzeti popolnoma vodstvo avstrijskega nemštva in ga izkoristiti za prodiranje Nemštva proti jugu ter tudi za — visokoleteče aspiracije posameznikov. Grasko časopisje nasvetuje sedaj, naj bi se sklicala anketa, na kateri bi se temeljit*) govorilo o nalogah skupnega narodnega sveta za celo Avstrijo. Četudi bi ta anketa ne imela drugega pozitivnega uspeha, pravijo nemški listi, bi vsaj orijentirala nemško politično javnost o ciljih in delu nemške politike v najbližnji bodočnosti. Iz vsega je razvidno, da se zbira vsa nemška politična in gospodarska sila proti nam Slovencem — in pospešujejo to zbiranje še zunanji dogodki, ter napačno informirana dunajska politika. Za nas Slovence prihajajo vedno resnejši dnevi — in Človeku se stiska srce, ko vidi, kako kupčuje in se frivolno igra z našimi interesi sedanji reprezentant slovenske politike, dr. Ivan Šusteršič. Kakor je videti, nas bo našel nemški naval popolnoma nepripravljene in čakati bo treba, da nastopi v narodu reakcija proti izdajalskim klerikalnim voditeljem, pred-no bo mogoče misliti na resem odpor. A do tačas-------
Iz Maribora. Pogreb šolskega svetnika J. Kopriv-n i k a. V sredo popoldne smo izročili materi zemlji telesne ostanke umi-rovljenega profesorja in šolskega svetnika gosp. J. K o p r i v n i k a. Na zadnji tej njegovi poti ga je spremila naravnost ogromna množica prijateljev, znancev in učencev. Došli so tudi mnogi, ki so pokojnika častili radi njegovega jeklenega rodo-Ijubja in mnogi, ki so z užitkom brali številne Koprivnikove prirodoslovne spise v ^Popotniku«, »Kresu«, »Knjižnici za mladino« in v književnih darovih »Šolske Matice« ter »Mohorjeve družbe«. Pri pogrebu smo videli zastopnike profesorskega zbora na mariborskem učiteljišču z ravnateljem S c h r e i n e r j e m na čelu, dalje veliko gimnazijskih profesorjev in ljudskošolskih učiteljev iz Maribora in cele Spodnje Štajerske. Učiteljiščniki so zapeli pod vodstvom profesorja Družovička pokojniku v slovo ginljive žalostinke. Mariborska narodna društva, katerim je bil pokojnik dolgoletni član in podpornik, so bila seve odlično zastopana pri pogrebu. Krsto so krili mnogi venci, kakor od »Posojilnice«, »Čitalnice«, učiteljišča in dr. Sprevod je vodil stolni župnik gosp. Mora-v e c , ki je tudi imel kratek nagrobni govor. Spomin na blagega pokojnika nas vspodbujaj pri delu za našo narodno prosveto!
Horošfco.
Celovška porota. Zaradi posilstva dveh šolaric je bil obsojen včeraj 701etni Pavel Perhovnik na 15 mesecev težke ječe. — Sledila je nato tiskovna pravda in sicer proti uredniku »Freie Stimmen« Josipu Lacknerju zaradi žaljenja časti. Lacknerja toži revizor državnih železnic v Beljaku Franc Bierbaum, kateremu je omenjeni list očital, da je kot revizor nevaren ženskam, ki se same vozijo, ker je z njimi preveč prijazen. Predbaciva mu list tudi neki poseben slučaj z ženo Pernultovo, soprogo postajevodja drž. železnice. Lackner je nastopil dokaz resnice. Dognalo se je, da je bil Bierbaum že enkrat kaznovan zaradi svoje prevelike prijaznosti in tudi Pernullova je deloma potrdila dogodek z Bierbau-mom. Porotniki so obe vprašanji glede krivde zanikali in Lackner je bil oproščen.
Nemški listi o balkanskih reser-vistih. Iz Beljaka poročajo, da vozijo vlaki dan za dnevom večje ali manjše število Amerikancev, ki potujejo na jug, večinoma v Srbijo, Bolgarijo in Črno goro. Ti transporti dosegajo večkrat število čez 300. Ti izseljenci so večinoma, tako pišejo nemški listi, visoki, krepki in še mladi ljudje, ki
vzbujajo vsled svoje čilosti in jakosti splošno pozrnost. Vsi so navdušeni za svojo domovino in trdijo, da gredo z veseljem z boj za svoje brate. Kljub temu, da se je mnogo pisalo, da so balkanske države izčrpane in da že zadnji poziv ne zadostuje, konstatiralo nemški listi, da se ti ljudje, ki se vozijo v tolikem številu domov, pač ne morejo prištevati zadnjemu pozivu, kajti to so res pravi korenjaki. Ti ljudje, obroženi in pod energičnim vodstvom, tvorijo lahko pravo avantgardo, kateri je treba iskati para.
Primorko.
Imenovanja v trgovski in obrtni zbornici v Trstu. Imenovani so: kon-cipist dr. Ev. M i k o 1 i ć za konzu-lenta, Ivan Šterbenk za namestnika ravnatelja pomožnih uradov, oficijal A. Č e r n i g o j za adjunkta in prov. uradniki O. F 1 o r i o, G. Giani, O. Calligaris in Vladimir M a r c e 1 j a za pisarniške ofi-cijale.
Stekel pes je popadel, kakor poročajo iz Gorice, v goriški okolici 6 oseb. Ko so dognali, da je pes stekel, so poslali vse ranjence v Pasteurjev zavod na Dunaj.
Avstrijska trgovska mornarica se bo pomnožila julija meseca zopet za en parnik, ki ga je naroČila tvrdka Premuda v Trstu in sicer v ladjedelnici Craig Tavlor v Stockion on Te-es. Parnik bo nosil 7500 ton.
Poboj na cesti. Reservist, 27Iet-ni Marko Ferić, je srečal ponoči na cesti Carducci v Pulju dva neznanca. Vnel se je prepir, med katerim je eden neznancev udaril Ferića po glavi z debelim kamnom. Ferica so odpeljali umirajočega v bolnico, neznanca sta pobegnila.
Tržaška porota.— Dvojen umor. Po zaslišanju prič, ki so vse potrdile nasilno vedenje obtoženca in njegovo pijančevanje je govoril državni pravdnik, za njim zastopnik zasebnih udeležencev in nato zagovornik obtoženca. Sodišče je stavilo porotnikom dve vprašanji in sicer glede umora in glede uboja. Po tričetrt-urnem posvetovanju so porotniki zanikali vprašanje glede umora v obeh slučajih, potrdili pa vprašanje glede uboja. Sodišče je obsodilo Del Tina na osem let teške ječe. Odračuna se mu od kaznr preiskovalni zapor 1 leto in 23 dni. Danes se vrši razprava proti Lovrencu Sancinu iz Boljunca zaradi umora. Razpravlja se slovensko.
Velika tatvina na tržaški pošti. Neki tujec Conovin je oddal pred-včerajšnem na tržaški pošti vsoto denarja. Položil je denarnico na mizico in čakal, da mu vrne uradnik drobiž. Ko je sprejel drobiž in potrdilo je pogrešil denarnico, v kateri je imel še 200 kron denarja in ček za 6000 kron. Kot osumljenca so aretirali nekega 241etnega Grka Contusa iz Soluna, ki je bil s Conovinom na pošti in stal poleg njega pri predalu. Contus je izjavil, da je njegov oče železniški ravnatelj v Solunu, da dobi dovolj denarja od doma in da je odposlal takrat še sam denar svoji ljubici v Solun. Preiskava se nadaljuje.
Vihar na morju. — Parnik »Au-stria« v strašni nevarnosti. Svoje-časno smo poročali, da je Llovdov parnik »Austria« prestal v Indijskem morju silen vihar in da se imajo zahvaliti moštvo in potniki le izredni sreči, da niso pokopani danes v brezmejnih globinah Indijskega morja kot žrtve viharja v hrano morskim živalim. Parnik »Austria« je priplul. ko so ga popravili v Colombi srečno v Trst. njegov poveljnik kapitan M. D. Cosulich pripoveduje o tej grozni vožnji sledeče: Koncem oktobra peljali smo se iz Singapora proti Colombi. Dne 29. oktobra je začel padati barometer. Drugi dan je padel za 8 milimetrov. Nastal je močan veter, ki nam je bril nasproti in ki je postajal vedno bolj silen. Morje je izgledalo kot velikanski kotel vrele vode ki prekipeva visoko čez stene. Nahajali smo se v zoni tajfuna in vsi znaki so kazali, da se bliža silen vihar. Morje je postajalo vedno bolj razburkano in valovito, valovi so postajali vedno večji in so s časom tako narasli, da so pokrili večkrat cel čarnik. Naenkrat je udrla voda v strojnico in v skladišče za premog. Silen pritisk valov je stri igraje težke železne zatvornice. Zračne cevi so polomili valovi kot igračo in v kratkem je ugasnil ogenj v pečeh. Sklicali so takozvani ladjin svet, na katerem smo sklenili, da pomečemo prtljago na krovu v morje. To se je zgodilo. Kljub temu se parnik ni dvignil, kajti voda je drla z vso silo v notranje spodnje prostore ladje. Okoli 8. je ponehal tajfun, nastala je silna tema in začela je divjati grozna nevihta. Dež je lil v stremenih, kljub napornemu delu vsega osobja je voda v parniku naraščala. Okoli 11. je začel barometer zopet padati in nevihti se je pridružil zopet silen tajfun. Sil-
287 štev.
SLOVENSKI    NAROD.
Stran d.
ni valovi so se dvigali še visoko nad pamik. Voda Je preplavljala cel krov, začela vdirati v kabine in vedno naraščala v strojnici. Kmalu nato je naznanil prvi krmar, da je zlomljeno krmilo, in pamik je postal popolnoma prepuščen valovom, ki so se z njim igrali in ga premetavali sem in tja, poglabljali in dvigali po več metrov visoko. Zgubili smo smer — prepuščeni smo bili usodi. Opazili smo tudi. da je vihar potrga1 vse rešilne Čolne in popolnoma zvit železne stebriče na katerih so bili pritrjeni. Voda je naraščala in parnik se je nagnil na stran. Začeli smo zopet metati tovor v morje. Obenem smo opozorili potnike — bili so sami moški — da se nahajamo v skrajni nevarnosti. Pomoči nismo mogli prositi, ker je vihar razdjal tudi postajo za brezžični brzojav. Ko se je zdanilo nas je obdajala še vedno gosta megla in tavali smo v poltemi. ?ele 1. novembra zvečer je ponehal vihar toliko, da smo popravili krmilo; voda je začela padati in sredi noči se nam ie posrečilo, da smo zanetili oeertj. Stroji so začeli delovati in počasi smo se pomikali naprej. Toda večkrat smo obstali, ker smo moral'" popravljati stroje. Vendar bili smo iz nevarnosti. Med viharjem je bilo ranjenih več mornarjev, najhujše poškodbe sta dobila kanitan Šussa in prvi krmar. Počasi smo se peljali proti Colombo. popravljali za silo stroje, in se živili samo z konserva-mi. Dospeli smo šele po 7dnevni mučni vožnji v Colombo. kier smo izstopili, parnik pa izročili ladjedelnici, kjer so ga toliko popravili, da smo mogli nadaljevati svojo pot v Trst.
Dnevne vesti.
-r Kdo je »beštija in krvoločen pes«? Na Dunaju izhaja zakotni listič »Die Neue Zeitung«, ki kar nori od samega sovraštva do Srbov. Das1' ve ves svet, da se konzulu Prochaski v Prizrenu ni ničesar zgodilo, dasi je znano vsemu svetu, in so vse strašne veti, ki jih je razširjalo razno revolversko Časopisje o tem konzulu, zgolj bajke in izmišljotine, vendar priobčuje imenovani revolverji žurnal uvodnik. naslovljen »Der Bluthund Janković«, v katerem laže in obrekuie. da se kar kadi, in vzbuja najnižje instinkte v dunajskem mobu. Upravičeno lahko trdimo, da bi nastal vihar ogorčenja v vsi Evro-. ako bi kak slovanski ali celo srbski list pisal samo približno tako nizkotno in živinsko, kakor za dunaisko »inteligentno in kulturno« ljudstvo namenjena »Die Neue Zeitung . Samo nekaj najbolj »dehtečih cvetk« iz te dunaiske kloake! » Die Neue Zeitung« piše med drugim: »Naše prebivalstvo ne more razumeti, zakaj naše zunanje ministrstvo tako doteo ne pride na dan z resnico o krvoločnostih v Prizrenu. Da so Srbi av-«*ro-ogrskega konzula Prochasko v nasprotiu z mednarodnim nravom držali ujetega, ve danes že vsak otrok. Da so Srbi z Albanci postopali -:akor krvoločne bestiie. da so na zverinski način klali žene in otroke. da niso spoštovali svetosti asila avstrijskega konzulata ter tam ueranja-svofe morilske or^iie, o tem so vse-~^u svetu na izcrpliiv način poročali
nozemski listi . . . Pcstonanje Srbov oroti Albancem tvori poglavje najbolj krvave umazanosti. Vsa strašna
repanjania, ki jih nožna zgodovina, e na novo zakrivil v grozni izdaji krvolok Janković. AvstrffsJca diplomacija še vedno molči. Toda že so --'vatno znana poročila, ki so iih Johile druge vlade od svojih diplomatskih zastopnokov in v diplomatskih krogih je že zavladalo soglasno --epričanje, da se morajo Albaniia nieni nesrečni prebivalci ščititi rred temi beštnarni . . . Oeneral Janković si je izmislil enostavno metodo. Albanci so nleme. ki niso s Srbi ? nobenem sorodstvu; da bi zagotovil srbsko gospodstvo, hoče general Janković Albance enostavno Iztrebiti. Umorjen? so bili bre^ vsakega rrocesa ne samo mladenič? in možie ki so jih zajeli srbski vojaki, ne, tudi otroci in ženske so zapadle najstra-hovitejši smrti. S pričami bomo vse-~u svetu dali na znanje, da je Janković, ta beštija v človeški nodobi, dal s strojnimi    puškami    streliati v
rste ujetnikov in v skupine bežečih. Oeneral Janković je izdal tudi povelje, naj vojaki vse albanske dečke, jih dobe v roke, enostavno umore .. . Marsikaj je mogoče, eno pa je sključeno, da bi ostalo prizrensko Hudodelstvo nemaščevano. V vsaki drugi armadi bi bil takšen krvoločni res kakor Janković nemogoč . . .« NTi pač potrebno še posebe poudarjati, da je vse to od kraja do konca zlagano in zlobno izmišljeno. Kdo so beštije? Na to vprašanje daje nehote točen odgovor isti list »Die Neue Zeit« v isti Številki na 3. strani, ko Priobčuje pod naslovom »Albanska revolta v ruski bolnici v Belgradu« sliko, kako so albanski ranjenci, ka-
terim to požrtvovalno stresle usml-ljenke, planili z nožni in bodali na svoje človekoljubne postrežnlce ter tri izmed njih umorili. Pod ono sliko je »Die Neue Zeit« postavila to-le beležko: »V ruski bolnici v Belgra-du je prišlo do revolte ranjenih Albancev proti bolniškim postrežni-cam. Albanci so z nožmi planili na usmiljenke in več izmed njih težko ranili. Šele močan vojaški oddelek je mogel po ljutem boju pomiriti besneče Albance. Tri osebe so pri revolti obležale mrtve . . .« Vprašamo sedaj, na kateri strani so beštije? Ali so beštije tisti, ki so z brezprimernimi žrtvami in s svojo srčno krvjo osvobodili rajo izpod turškega jarma, ali so beštije tisti, ki more usmiljenke, ki jim požrtvovalno strežejo in jih negujejo, ali so končno beštije tisti, ki brez sence kakšnegra dokaza imenujejo plemenite osvoboditelje morilce in krvoločne pse? Odgovor na to vprašanje nac leži na dlani!
-4- Odlikovanje. Deželnošolski nadzornik Franc H ub a d v Ljubljani je dobil naslov in značaj dvornega svetnika.
—  Povratek slovenskih zdravnikov iz Niša. S poštnim vlakom ob 1. popoldne so se vrnili iz Niša slovenski zdravniki dr. Fdo 5 1 a j m e r. dr. Ivan O r a ž e n in dr. Otmar Krajec. Dr. T a n j š e k in dr. K u-č e r a sta še ostala v Nisu. Zdravnik' so že včeraj popoldne prispeli v Zagreb. Tam so prenočili, danes zjutraj pa so odpotovali proti Zidanemu mostu. Po zatrjevanju naših zdravnikov so vesti nemških b'stov, kakor da Srhiia utrjuje Niš in Belerad popolnoma neresnične. V Nišu namreč ne delajo prav nobenih utrdb, v Belgradu pa sploh ni videti nobeneera vojaka.
—  Jubilei dela Včeraj je slavil podfaktor -Narodne tiskarne** gosp. Dragotin N i g r i n petindvajsetletni-co, odkar je vstopil v službo pri tem zavodu. »Narodna tiskarna« je bila pri njegovem vstopu še malo. neznatno podjetje: pred njegovimi očmi m z njegovim sodelovaniem se je razvila v cvetoč zavod, kakršnih je le malo na slovanskem jugu. Ne motimo se, ako trdimo, da se je mogla
Narodna tiskarna« tako lep°> razvijati in uspevati ne samo zategadelj, ker je imela na čelu sposobne voditelje, marveč v prvi vrsti tudi zato, ker je imela med svojimi uslužbenci celo vrsto mož. ki so ji ostali neomajno zvesti s svojm de*om in ji posvetili vse delovne svoje sile Eden izmed teh. v današniih časih vedno redkejših mož -"e tudi £">sd. Nigr'n, ki deluje v -»Narodni tiskarni požrtvovalno in neumorno že dolgo dobo četrtstoletja, kar je v čast njemu, v še večjo čast pa zavodu samemu. Ko Čestitamo gosp. Nigrinu k jubileju njegovega dela, izrekamo nbenem nado, da bo v enaki telesni in duševni čilosti praznoval se petdesetletnico svojega dela in truda!
— O gospodarskih no^fedicah in učinkih vojne—»Merkur«.Gotovo je da je vojna  na  Balkanu,    zmagovit boj naših jugoslovanskih bratov    za osvoboditev izpod večstoletne^a neznosnega suženjskega jarma turškega, dvignilo veliko prahr med diplomati   tudi  sosednih,  odnosno  evropskih velesil. To razburjenje se ni poleglo po zmagovitih pohodih balkanskih zaveznikov, marveč se ie /al še pomnožilo.    Nastale so kombinacije, države so vpregle svoje diplom j tične vozove z vsemi silami in situa  ija se je poostrila. Postala ie nevarna, posebno v obmejnih državah,    in    culi smo že preteče rožljanje orodja. Toda ti diplomatični    boji.    to    gro?eče rožljanje orožja se žalibog ni    omejilo samo na diplomate    in    vojaške kroge  sosednih    balkanskih    držav, marveč je prešla ta kriza tudi mpd ljudstvo in sicer v obliki strahu, poginoma  nnrav^^neo-T   strahu    nred grozo vojne in njenih posledic. Najbolj pa so občutne posledice, ki jih provzroči  tako politično stanj , ka-koršnega lahko označimo z besedami:   »Med vojno in mirom«, posledice, ki se pokažejo na gospodarskem polju. In res kakor hitro se je razširila vest o diplomatičnih bojih med evropskimi kabineti,    kakor hitro se je čulo grozeče rožljanje orožja, polotil se je ljudstva strah, opravičen strah pred vojno.      Našli so se tudi med ljustvom lažniivi demagogi, ljudje, ki so slikali te strahovite vojne v še bolj živih slikah, kakor bi s   pojavile morda v resnici.   Pred vsem so se začeli ljudje bati za svoje imetje, toda ne toliko za zemljo, ta jim ostane, marveč za svoj denar. In v trumah so Šli zaslepljeni v denarne zavode in dvigali svoje prihranke, seveda ne vede, koliko škodujejo s t m sebi in  vsemu gospodarskemu    napredku. Kratko, ljudstva se je polotil strah.     V tei zmedenosti pa je treba ljudstvo temeljito poučiti, treba mu je pojasniti dejanski stan,    da lahko sodi resnico od neresni :e.     In ravno zaradi tega je bilo predavanje, ki ga je priredilo včeraj trgovsko   društvo »Merkur«  v Ljubljani, veleaktualno. Predaval je namreč urednik gospod Rudolf Še g a   »O f ospodarskih po-
sledicah in učinkih vojne«. O predavanju, glede katerega bi bilo želeti, da ga čuje celo slovensko ljudstvo, resumirano sledeče: Predvsem se je bavil gosp. govornik z velikim pomanjkanjem in draginjo denarja ter navajal vzroke tem pojavom, ki težko obremenjujejo in ovirajo vse naše gospodarsko življenje. Te pojave so povzročili krvavi dogodki na Balkanu in pa strah pred eventualnimi na-daljnimi konflikti med evropskim državami. Ko se je dotaknil dogodkov na borzi in nemoralnega zviševanja obrestn° mere raznih državnih bank, je temeljito obdelal vprašanje o varnosti denarnih vlog v naših hranilnicah, posojilnicah m drugih denarnih zavodih, in popolnoma nepobitno na podlagi zakonitih določb, mednarodnih dogovor in dejstev dokazal, da so vse denarne vloge v omenjenih zavodih popolnoma varne tudi za slučaj vojne. Ker hoče predavatelj o tej aktualni temi še enkrat javno predavati, da bodo tudi najširši krogi, posebno pa vlagatelji naših hranilnic in posojilnic, prišli do prepričanja, da so izmišljene bajke o kaki nevarnosti denarnih vlog, se bomo s predavanjem pozneje natančneje bavili. Predavanje je trajalo skoro celo uro in poslušalci, ki so se zbrali v precejšnjem številu, so z zanimanjem zasledovali zanimiva in temelji izvajanja predavatelja. V imenn 'Irnštva Merkur« se je končno zahvalil predavatelju gosp. dr. W i n d i s c h e r.
— Ekscelenca   baron   Schvvarz.
Kranjski   predsednik   je menda  precej slabo informiran o početju nekaterih njemu podrejenih    oreanov   in /ato ga specijelno    opozarjamo    na konceptnej?a  praktikanta  pri     novomeškem   okrajnem  glavarstvu   Golijo.  V različnih  časopisih  je  čitati vsakovrstne  reči  o tem   praktikantu in to že dlje časa; citati ie reči, ki so v normalnih razmerah izključene. To lahko rečemo:   pod    baronom    Hei-nom bi se take stvari ne  bile  mogle zgoditi. Tako n. nr. poroča »Slovenski Pom<'. da ie Ooliia v uradu prisilil nekega Rakoša. da je    moral    po njegovem diktatu pisati nekako izjavo zoper poročila  »Slov. Naroda«  o volitvah v Prečini in da    je    Ooliia zagrozil Rakoši. da ga pusti zapreti. če izda, kai se je v uridni sobi zgodilo.  7c*ai ima  ta  Oob'ia  zopet afero z nekim časnikarjem   Ta je hodil na novome«1i   kolodvor   po   krajši   poti. ob dolenjem koncu nroge. kier ni nič nrometa in se naseio postajenačelni-koTe kokoši     Posta iei a čelnik  je   to dostikrat videl, na ni  nič rekel, nekoč pa se je zmislil in je    časnikarja namanil mestnemu  stražniku. Ta  je stori! svojo dolžnost in županstvo je nosvan'lo čas^ikaria, da no proei n: iovnlier-o NwfHi Če+udi ie to posta-'Cn^če^k   ffoHro   ča^n   r^ofče     Hon^ Ščal.   Če-* črv? mesece sta Oolija    in nostaienačelnik pa izvedela, da »tisti človek«  pri županstvu ni bil kaznovan, marveč le posvarien  —  in  po-staienačelnik ie še enkrat poslal sam ovadbo na r!avarstvo. Dne 2. t. m. ie bila ^hudodelcu*, kar na    cesti    dostavljena pozivnica za dan    12.    decembra  ob  10.  donoldne.    Poklicani časnikar je zaprosil dr. Slavca, da ga ^as^ona in ta je ž njim poslal svojec^ koncinijentn dr. Lotriča   Ooliia ju še v sobo ni hofcel pustiti, šele na    pri-f07Ko pri konrsariu sta smela stopiti nred njeera praktikants^o milost. Oo-1'fa  se je moročno razkoračil  in  \v-nre^ovopl:    ^ost^ienačHnik    se    je nrito7il. da vi hoćUe k vlaku.  Ker je fo prepovedano, vas na to opozorim. Ste že opravili.t O. Lrtri* in njegov kliient sta se sootfledaln. Torei za to je bil ^hudodelec« klican, ker je nre-novp^ino hodili k vlaku? lTrno sta j( mahnila na kolodvor, da od poster načelnika izvesta, kai ie ovadil. Posta j^naČelnik ie iziavil, da ni ovadil, da hodi dotični časnikar k vlaku, ker ie to na tem kolodvoru *e    navada, marveč da ie 27. novembra   nonovl' ovadbo 7 dne 2. avgusta, da je   časnikar hodil po zadnie*n dem železniške nrosre. Ali ie morda navzočnost g. Lotriča zmešala Oolijo? Na vsak način je Golijevih sikan dovoli: vali v Hlbassanu bi takega    praktikanta gotovo naučil, kako ima postopati — zato smo radovedni, kaj poreče dež predsednik v Ljubljani.
— Jožef iz Egipta na obisku v Ljubljani. Spoštljivo so ga sprejeli in globoko so se mu klanjali legant-nemu gospodu, ki je prijel iz Egipta v Ljubljano in se nastanil v hotelu »Union«. Dali so mu lepo sobo in kar iz sebe so bili. ko je elegantni gospod povedal, da je prinesel velikanska naročila v Ljubljano, naroČila za ogromen hotel, ki ga sezida v ALksandriji velika bančna firma Garam in Fere. Jožef iz Egipta, ki so ga smatrali v »Unionu« za gospoda Carama samega, je govoril samo francoski in italijanski in zato so mu dodelili kot nekakega personalnega adjutanta gospoda občinskega svetnika in mizarskega mojstra Rojino, ki je samo napol Ljubljančan, napol pa Francoz, posebno kadar se oboroži s cvikarjem. Klerikalni gospodje,   ki   imajo v »Unionu« svoje
■ središče, so tega Jožefa iz Egipta ta-korekoč zavarovali, da bi ne prišel kak konkurent do njega, in veselo so si meli roke, kako ogromne svote da bodo zaslužili. Kdo bi jim zameril? Jožef iz Egipta jim je kazal brzojavke, ki jih je dobil. Bothe iz Zagreba je telegrafiral, da zmanjša svojo ponudbo za prevzetje naročil še za 5%, Anglobanka je brzojavila, da mu je nakazala 20.000 frankov. Vladalo je nepopisno veselje. Cesarski svetnik in papeški vitez gospod Mathian si je izbral dobavo opreme za 60 sob. »Sam mahagoni<% se je veselil, »za 60 sob« in delal je proračune kar se je dalo, in kdor ga je hotel poslušati, vsakemu je žareč veselja povedal, kako velikansko kupčijo da napravi. »F'm mahagoni — za 60 sob!« In nikoli ni pozabil dostaviti, da je samo on v stanu izvršiti tako naročilo: »Vest« . moji stroji — ss^sssss-sek — pa je postelja fertik « Jožef iz Egipta
j se je oglasil tudi pri firmi Tonnies in je hotel naročiti več sto oken in vrat za svoj hotel, toda tam je hitro opravil; Tonniesi so namreč iako hladnokrvni nrakt;ki in so egipfovskega bankirja brez posebnih ceremonij naprej poslali. Pri drugih je >mel Jožef iz Egipta več sreče, največ menda pri šentviški mizarski zadrugi. Toda ta egiptovski Jožef n; bil vankir, nego slepar. Od pr>**<rn u- i h dobaviteljev« — pravic H? :e tn bil gospod Rojina — si je izposodil naprej 2^0 K in ga v zahvala povabil na obed. Ta obed je moral biti i:ko opulentc«, zakaj ta dobaviteli >e postal fako pri-iazen. da je Jožefu iz Egipta dal še 150 K. — 400 kron za en obed — ta je pa le malo prehuda. Govori se pa, da je ta egiptovski Jož3f še neko drugo podjetje prav grdo ociganil. Naročilo niegovo je bilo velikansko; Jožef iz Eginta je vzel listnico iz žepa in po r>bičaiu veliKih iri3gna*ov rekel malomarno: »Torej, no ia. na to naročilo vam plačam naprej 26.000 kron — tu ima'e ček za 30.000 K, dajfe mi 4000 K nazaj.« In pravijo, da ie dotično klerikalno podi tništvo trepetate od veseHa, vzelo ček in od-š+elo Jožefu iz En-inta v pristnih bankovcih 4000 K. imd tem ko je bil ček seveda ponarejen. Nič se ne ve, ori koh'kih i" pr1* Vaterih drnenh podjetnikih in obrtnikih ie mož še po-^ku^il svoin crečo in k^i ie opravil. — lofH V ^trinta Je le i7ginil Naihrže se je ndueftal. zakaj oslički, ki jih je v LiubHa^i j^hal. so vsi tukaj ostali.
— Langnsov portret Franceta Prešerna. V Predtrgu nri Radovljici na Graščinski pristavi im^io več Lan-''usovih slik Frsa teh slik predstavlja menda Prešerna, kajti fizijogno-miia se uiema. Znano ie. da sta bila Langus in P^e^eren prijatelja. Por-<ret kare Prešerna v mHj5ih letih Da nredst^vlia rortret Prešerna, se ia sklenati iz te^a, da so pobožni llndje. ki so to sliko imeli, ii niso hoteli dati nrmerne^a prostora v sobi. Ti so Poznali Prešerr.^ kot »brezverca« in so imeli sliko za oknom, da se ni videla. Le nekai moti: mož na sliki nosi očala. Po^ro bi bilo. da si ve«čak; to sliko o^edajo in dože-nefo. če predstavlja Prešerna. SRka ie vedno na oeded pri oskrbniku na omenie^i pristavi. Tam sta še dve ffingl sliki Lan^nsovi in medaljon s sffkarfevfH portretom in portretom nieeove žene in hr->ta. Vse slike so na nrodaj. Če so slike res Languso-ve. bi pač zaslužile, da pridejo v deželni mn^ej.
—  Treba si je zapomniti!     Pod
tem naslovom poroča »OostilniČar-ski Vcstmkc, da so nabiralne pole. ki so krožile med ljubljanskimi natakarji za ranjene natakarje in vdove padlih natakarjev na Bolgarskem, zavrnili: natakarsko osobje v kazini, plačilni natakar v ^Unionu« Mast-njak, natakarsko osobje na Južnem kolodvoru, kavarna »Prešeren« in plačini natakar Prach v kavarni »Evropi«. Kaj pa, če bodo ti gospodje enkrat sami potrebovali enake podpore?
—    Prva ljubljanska higijenična mlekarna naklanja Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani v podporo pri njegovem pravkar otvorjenem zdravniškem posvctovalisču, za deco brezplačno vsak dan pet litrov pasteriziranega mleka.
—    Novi stokronski bankovci. Ker je prišlo v promet mnogo ponarejenih stokronskih bankovcev, je avstro-ogr. banka sklenila, da vzame sedanje bankovce po 100 K iz prometa in izda nove stokronske bankovce. Ti novi stokronski bankovci bodo imeli datum 2. Januarja 1912 in se začno izdajati dne 23. decembra.
—  Kaj pa to pomeni? Z ozirom na našo včerajšnjo notico pod tem naslovom omenjamo, da dotični stražmojster, ki je imel konflikt s češkimi izletniki v dolenjskem vlaku, ni bil gosp. stražmešter Rogun, ki je po svoji korektnosti in koncilijantno-sti splošno znan, marveč neki drugi gospod, katerega polno ime bomo v slučaju potrebe tudi navedli
Stavka v Vevčah. Pri obrtnem sodišču v Ljubljani se je včeraj med podjetništvom in med stavkujočimi d:lavci sklenila poravnava. Ravnateljstvo si je pridržalo pravico, da odslovi nekatere osebe, vse druge pa sprejme pod starimi pogoji zopet v delo.
Umrla je včeraj zvečer v Zagorju ob Savi gospa Marija Medved, vdova pokojnega Matije Medveda, ustanovitelja in prvega staroste zagorskega »Sokola«. Pokojnica je bila več let na umu bolna, kar je tudi sodna preiskava dognala. Bila je precej imovita in zato so jo nekateri ljudje prav pridno izkoriščali, na ta način, da jim je posojala denar pod takimi pogoji in tako nizkimi obrestmi, kakor tega ne stori normalen človek. Hudobni ljudje so rodbinsko nesrečo izkoriščali za nesramne napade v »Dnevu« na sedanjega zagorskega župana gosp. Tomo Ko-privca in njegovo blago soprogo. Dokler je bila pokojnica zdrava, je storila mnogo dobrega. Blag ji spomin.
Umrl je v Zagrebu bivši ravnatelj hrvaškega narodnega gledališča gosp. Adam M a n d r o v i ć. star 74 let. Bil je eden izmed prvih hrvaških igralcev. Gostoval je tudi večkrat v Ljubljani.
Elektroradiograf »Ideal«. Danes v petek, dne 13. decembra specialni večer s sledečim izbranim sporedom: L Pogled na Los Angelos. (Po-rovalni film.) 2. Priporočeno pismo. (Komično.) 3. Mali medved. (Veleza-nimiv znanstveni posnetek.) 4. Pozabljena centimeterska mera. (Vele-komično.) 5. T. del: Zgubljeni sin. (Zanimiva drama iz rodbinskega življenja.) 2 minuti odmora. 6. II. del: Zgubljeni sin. 7. Napad iz oblakov. (Humoristično.) — Samo zvečer. Jutri v soboto, 14. decembra: »Katastrofa«. (Senzacijska učinkovitost, Vordiskfilm Co. v 2 delih.) Pri vseh predstavah. V torek, 17. decembra: »Večne priče«. (Senzacijska drama.) Pri vseh predstavah.
Zaradi prepovedanega povratka sta bila včeraj aretirana Vinko Jur-man, roj. 1^82. v Nemški Loki ter pristojen v Št. Janž in Marija Dolenc roj. 1873. v Leskovici ter pristojna v Oselico pri Škofji Loki. Oba so izročili okrajnemu sodišču, pozneje se povrneta pa z neprostovoljnim spremstvom v njuno domovino.
V Ameriko se je včeraj hotel odpeljati Vinko Taust^nberger roj. 1. 1895. v Erderiku v Slavoniji, ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Nakano mu je pa preprečil na kolodvoru službujoči nadstražnik Večerin s tem, da ga je aretiral. Oddali so ga sodišču.
Nepošten hlapec. Včeraj je dal izdelovalec drož gosp. Ferdinand Zalokar svojemu hlapcu Ivanu Rebolju 10 K, za katere naj bi mu šel nekaj kupiti. Rebolj je bankovec sicer prevzel, a se ni povrnil niti z denarjem, niti s kupljenim blagom.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z iužnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 17 Ogrov in 4 Slovenci; nazaj je na prišlo 40 Makedoncev in 35 Hrvatov. 50 Hrvatov je prišlo iz Nemčije, 40 Lahov se je povrnilo pa iz Budimpešte.
Izgubila je posestnikova hči Marija Čeponova 10 K 80 vin. denarja, — Leonija Udvjeva je izgubila črn perzijski muf. — Meta Lillegova je izgubila bankovec za 20 K.
V   restavraciji »Narodnega doma« v Ljubliani bode pričenši prihodnjo nedeljo nadalje vsako nedelje dopoldne od 10. do 12. ure zajtrko-valni koncert, zvečer od pol 8. do pol 12. ure pa večerni koncert. Sodeluje godbeni ensemble »Viola«. Vstop vsakokrat prost.
V   kavarni »Central« svira danes in prihodnje dni damska kapela »Oora«.
Razne stvari.
*   Slike z bojišča. Srbski slikar Paja Jovanovič bo na ukaz kralja Petra naslikal več slik z bojišča. Te slike bodo visele v kraljevem gradu.
*  Nesreča na morju. Iz Londona poročajo: Angleška vojna ladja »Centurion« je zadela ob neki parnik, ki se je kmalu nato potopil. Pravijo, da je bil potopljeni parnik pasa-žirski.
*  Bolnišnica zgorela. Iz Metza poročajo: Tukajšnja bolnišnica dia-konisinj je zgorela. Le z največjim trudom so rešili bolnike. Mnogo ognjegascev in vojakov, ki so pomagali gasiti, se je ponesrečilo.
*  Taft — profesor. Iz Novega Jorka poročajo: Predsednik Taft je sprejel profesuro prava na valskem vseučilišču. Plače ima 20.000 mark na leto. Kakor hitro poteče njegovo predsedstvo, bo začel poučevati.
*  Kmet ustreljen pri stnodnišnici. Iz Tešinja poročajo: V 2ivoticah je predvčerajšnjim ponoči ustrelil vojak na straži pri smodniščnici nekega kmeta, ki je ponesreči zašel v prepovedani prostor okoli smodnišnice. Kmet je bil takoj mrtev.
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
287 Štev.
*  Zastrupijenje s ogljikovim plinom. Iz Prage poročajo: V delavski hiši tvornice za sladkor v Zvoleno-pecu so se predvčerajšnjim zastrupili štirji delavci vsled vdihavanja ogljikovega plina.
*  Iz strahu pred kaznijo. V Sed-benicah v Šleziji je poštar Jožef Har-tel iz strahu pred kaznijo ustrelil svoja dva otroka, enega otroka, svojo ženo in sebe pa je smrtnonevarno ranil.
*   Zrakoplovstvo. Iz Benetk poročajo: Vlada je iz prostovoljnih doneskov in pa iz fonda, ki ga ima na razpolaganje, naročila petnajst hi-droplanov, ki bodo stacionirani v Benetkah. Več aparatov je že došlo v Benetke.
*  Katoliški duhovnik obsojen zaradi zasramovanja krščanstva. Iz Ostrova poročajo: Katoliški duhovnik Senkawicz v Vilni je bil zaradi zasramovanja krščanstva v svojem listu ^Prijatelj - obsojen na štiri leta trdnjavske ječe.
*  Uradni bojkot. Iz Poznanja poročajo: Nasproti poljskemu bojkotu je pozval vladni predsednik več nego 4000. njemu podrejenih uradnikov, naj kupujejo le pri Nemcih. To je mogoče pač samo v kulturni Nemčiji !
*  Sleparije z železniškimi voznimi listki. Iz Budimpešte poročajo: Na tukajšnjem centralnem kolodvoru so zasledili velike sleparije z železniškimi voznimi listki. Dve blagajni-čarki. od katerih je ena soproga nekega nadinženirja državne železnice, so suspendirali.
*  Izsiljevalno pismo bodočemu predsedniku \Yilkonu. Iz New jorka poročajo: V Dowerju v državi New Jersev so aretirali tri moške, ker so osumljeni, da so pisali bodočemu predsedniku \Vilsonu pismo, v katerem zahtevajo od njega 5000 dolarjev, češ. da ga bodo sicer umorili.
*  Zapuščena — umrla lakote. Iz Pariza poročajo: Nedaleč od Fontai-nebleauja so našli truplo 251et. dekleta, hčere nekega versaillskega zdravnika. Dekle je pred par tedni ušla svojim staršem, ter sledila svojemu ljubimcu. Ko jo je pa zapustil, se je usmrtila, in sicer je umrla lakote.
*  Podkupovanja na Ruskem. Iz Petrograda poročajo: V senzacionalnem procesu proti intendaturi je zastopnik tvrdke Thiel et Komp. izpovedal, da je tvrdka v zadnjih desetih letih izplačala 25 milijonov rub-Ijev. da podkupi intendature artileri-je. mornarice in poštne uprave na Ruskem.
*  Rodbina učiteljev. Rekord ele-de učiteljskega stanu je dosegla rodbina učitelja kralj, pruskega seminarja v pok. L. Mertelsmanna v Hano-verju. Ko je slavil svojo zlato poroko, se je zbrala učiteljeva rodbina, med temi devet sinov in zetov, ki so bili vsi učitelji. Da, kako je lep učiteljski stan — seveda ne na Kranjskem!
*  Nesreča na morju. Iz Hamburga poročajo: Vojna ladja »Centurion-, ki je, kakor znano, zadela ob neki parnik ter ga potopila, je našla v morju svetilko, iz česar sklepa, da se je potopil parnik Oirgente^, ki je last italijanske ladjeplovne družbe Mezzano, ki se zdaj imenuje Dana. Ta parnik je imel 36 oseb moštva. Pasažirjev ni vozil.
Socialistične demonstracije proti aviatiku. Iz Pariza poročajo: Znani aviatik Vedrine naj bi imel predvčerajšnjim y mestnem gledališču v Saint Denisu predavanje o zrakoplovstvu. Ker pa je Vedrine, ki je bil prej socialist, izstopil iz socialistične stranke, so mu socialisti priredili v gledališču take demonstracije, da sploh ni mogel predavati.
*  Velike carinske sleparije v Novem Jorku. Iz Novega Jorka poročajo: Vlada je zasledila velikanske carinske sleparije. Utihotapljali so pariške in dunajske toalete. 2ena nekega novojorškega odvetnika je večkrat potovala v Evropo, nakupila tam modele ter jih uvajala carine prosto v Ameriko, ker se je izdajala za inozemko. Vlada trdi, da je bila osleparjena za več nego en milijon dolarjev.
- * »Viribus unitis« pomožno društvo za bolne na pljučih. Kakor lani priredi tudi letos to društvo efektno loterijo, ki bo dne 23. januarja 1913. Prav bogato je založena z dobitki in sicer se prvi trije glavni dobitki: 30.000 K, 8000 K in 2000 K po odbitku dobitvene pristojbine izplačajo v gotovini. Srečke po 1 K se dobivajo po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah in pri loterijski upravi Dunaj I.f An der Hiilben 1.
*  Aretacija sleparja. Z Dunaja poročajo: V neki tukajšnji trgovini je skušal včeraj neki elegantno oblečeni mož, z redovi na prsih, kot odposlanec bolgarskega kralja predstaviti in po naročilu kraljevem nakupiti za bolgarski dvor finega perila. Ko so se v koburški palači o tem informirali, so moža aretirali. Med preiskavo so dognali, da je ta dozdevni odposlanec tudi od nekega juvelirja skušal izvabiti za 50.000 K dragoce-
nosti. Oseba aretiranca še ni identificirana.
*  Poštenost 6rnogorc«v. „Glas Crnogorca" pripoveduje: Soproga avstrijskega poslanika je izgubila dragocen prstan. Poslanik je o tem pravil kralju Nikoli. Kralj mu je odgovoril: „Prstan vaše soproge leži na cesti proti Njegušu kakih sto korakov od velike jame". „Kako to veste?" „Več nego deset podanikov mi je to pripovedovalo, da so videli prstan". „Toda zakaj ga niso prinesli v grad?" Kralj se je nasmejal tei poklical Črnogorca, ki je hodil pred gradom. „Povej, zakaj nisi prstana pobral?" „Gospodar," je odgovoril Črnogorec „nočem, da bi mi mogoče kdo kaj rekel, da sem si prstan obdržal."
*  Vojna v gimnaziju. Iz Lvova poročajo: Štiristo rusinskih dijakov akademičnega gimnazija v Lvovu, ki so pred tremi dnevi demonstrirali proti rusofilskim tovarišem ter nato zapustili šolsko poslopje, so se predvčerajšnjim zbrali na Franc Jožefo-vem hribu, kamor je kmalu prišel ka-tehet ter pozval dijake, naj gredo zopet v šolo. Dijaki so se temu odzvali ter odposlali deputacijo k ravnatelju, kateremu so sporočili, da nočejo z rusofilskimi dijaki več sedeti v istem poslopju. Ravnatelj je to sporočil deželnemu šolskemu svetu, ki bo stvar preiskal.
*  Gledališče bolh. V italijanskem mestu Fog^io je moralo ondotno gledališče prenehati igrati. Gledališču je nastala namreč v njegovih lastnih nrostorih velika konkurenca. V parketu in po ložah se je namreč etabli-ral enscmbl, ki se je v svoji majhni umetnosti naravnost izborno producira! ter oviral občinstvo, da ni moglo slediti predstavam na odru. Popolnoma zaman je bil trud, zopet doseči kontakt med odrom in gledalci. Med gledalci je konkurenčni ensambl
—  bolh se naprej produciral. Bolhe so se namreč v velikanskih množinah pojavile v gledališču ter grizle in grizle, da so morali gledalci hočeš — nočeš zapustiti gledališče. Vodstvo gledališča ni imelo drugega sredstva, nego zapreti gledališče.
*   Ljubezenska drama na ruskem dvoru. Kakor smo že poročali, se je ruski veliki k#nez Mihael Aleksandrovih odpovedal prestolonasled-ništvu. »Berliner Tegeblatt' poroča, da bo v najkrajšem času izšel carjev ukaz. s katerim bodo velikemu knezu Mihaelu, edinemu bratu carjevemu, odvzete njegove vojaške Časti in bo izgubil tudi poveljništvo nad gardnim regimentom. Veliki knez. ki ie dal pred dvema letoma blagosloviti od duhovnika svojo zvezo z gospo pl. Vrubel, je bili tedaj prestavljen. Končno pa mu je car to odpustil, ker je veliki knez obljubil, da bo to zvezo razdrl. Nato je bil zopet imenovan za poveljnika gardnega regimenta. Veliki knez pa ni držal besede in ko j car začel ostrejše nastopati, je veliki knez Mihael odpotoval z go-spoVrubeljevo v Italijo ter se dal tam pravilno poročiti. Nato je pisal iz Italije carju pismo, v katerem mu sporoča o poroki ter ga znova prosi odpuščanja. Car pa mu je sporočil, da je zakon neveljaven, ker ni bil sklenjen s carjevo privolitvijo. Če ^e ne bo takoj povril, tedaj mu bodo odvzete vse časti in bo izgnan iz dr zave. Ta carjev odgovor je bil odločilen za velikega kneza, kateremu nasprotuje celo njegova lastna m
* Praktično, dobro, ceno. Posteljno pregrinjalo iz najboljšega čipkastega blaga, belo ali kreme. 220 centimetrov dolgo, 130 cm široko po 10 K 50 v: dvojnato posteljno pregrinjalo, 220 cm dolgo, 330 cm široko po 10 kron; posteljno pregrinjalo iz močnega tula s trakovnatimi aplikacijami in volanti. 220 cm dolgo, ISO cm široko po 13 K; dvojnato posteljno pregranjalo, 220 cm dolgo, 330 cm široko po 17 K. Najbolj priljubljena božična darila. Zaloga preprog in pohištva S. Schein. c. in kr. dvorni in komorni dobavitelj. Dunaj I., Bauernmarkt 10, 12, 14. Razpošiljanje samo po povzetju ob izrecnem sklicevanju na ta list.
Izpred sodišča.
Gourmand.  Solnograška  porota.
—  Pred petimi leti sta se spoznala telefonski delavec E. Freischlager in živa, vesela natakarica Katra Mitter-steinerjeva. Bilo je spomladi, oba sta bila prosta in zgodilo se je v prostih urah, ki sta jih prebila skupaj sama, da se je spremenilo to znanje v prijateljstvo iz katerega se je rodila globoka ljubezen. Poleti že sta se rada imela, da bi se snedla, toda takrat do tega ni prišlo, deloma pa so se uresničile te besede čez pet let. Trabant ljubezni je ljubosumnost, ki povzroča nebroj gorja; zle so njene posledice in igrajo v življenju resne, pomembne navadno temne vloge. Konec teh tragedij se odigra navadno pred sodiščem. — Ljubica je bila vesela, živahna in prikupna — že kot natakarica mora biti taka. Ljubčku
* pa je bilo to odveč, in njemu Je bila
bolj sveta ljubezen, ki sta jo sklenila v pomladanskem raju v naravi, kot njeno socijalno stališče. Bil je krat-komalo nestrpen po navadi in običaju mladih zaljubljencev, ki se ne znajo premagati in ne vpoštevajo pregovora: Kdor se zadnji smeje, se najlepše smeje. Petlet sta se ta zaljubljenca prepirala, pretepala in begala okrog po svetu, dokler ni prišlo do katastrofe. Bilo je dne 30. septembra. Oba sta bila v neki gostilni v Solno-gradu. Ona je našla v gostilni več starih znancev, svojih prejšnjih gostov, in bila je z njimi prijazna, ker so bili ti z njo, kot s staro znanko prijazni. Grdogled, njen ljubimec za mizo pa je tolmačil to prijaznost po svoje. Začel je dekle zmerjati, postajal je vedno nasilnejši in končno je vrgel svojo oboževanko po tleh. Prijazni gosti so se potegnili za re-vico, nastal je prepir in pretep. So-pivci so hoteli vreči nadležnega lju bimca iz sobe. Toda ta je Šel sam, predno pa je šel, je stopil k svoji ljubici, poljubi! jo je v slovo, pri tem pa ji je odgriznil konec no^a. Zgrizel ga je, pojedel in odšel. Pred porotniki solnograške porote obtoženec vse to prizna. Sodišče je stavilo porotnikom eno samo vprašanje in sicer glede težke telesne poškodbe — ker je posebno za žensko lep nos veliko vreden. — Vprašanje pa so porotniki s 5 glasovi zanikali. Nesrečni ljubimec je odšel prost, še bolj nesrečna ljubica, pa bo odšla bržkotne in na svoje stroške na kliniko.
Telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor.
Dunaj, 13. decembra. Po celo-nočni seji se je ob 3/47. zjutraj posrečilo premagati češko narodno - socijalno obstrukcijo, oziroma edinega obstrukcijonista dr. Hubschmana in sprejeti v justičnem odseku zakon o vojnih dajatvah. Dr. Hiibschman je začel svoj obstrukcijonistični govor snoči ob pol 10. Veliko zanimanje so vzbujala njegova izvajanja in dr. Hiibschman. ki slabo govori nemško, je razmotrival vse paragrafe od vseh strani ter žel za svoja temeljita izvajanja mnogo občudovanja. V do-vtipnih besedah, vendar pa popolnoma stvarno, se je dotikal raznih vprašanj. V prvih jutranjih urah je v odseku vse spalo. Stranke večine so imele organizirano nočno službo, in ker se je tem opetovano zdelo, da namerava dr. Hiibschman kako nenadno presenečenje, so bili vladni poslanci opetovano alarmirani. — Alarm se je izkazal vedno kot nepotreben. O polnoči je bil v parlamentu še Stiirgkh. Dr. Hiibschman je imel samo dve pavzi po 5 minut, da je iz-pil skodelico kave in skadil par cigaret. Ko je ob 3/46. končal govor, je bil še popolnoma svež. Takoj nato se je začelo glasovanje o tretji skupini predloge, to je o §§ 10.—26. Načelnik je nato takoj pričel z razpravo o četrti skupini in preskočivšl ostale govornike, podal besedo zopet dr. Hiibschmanu. Vsled tega je dr. Hiibschman po nasvetu svojih pristašev govoril samo pol ure, nakar so vladni poslanci akceptirali vse paragrafe. Predsedstvo namerava spraviti to predlogo že na dnevni red jutrišnje seje. V parlamentu upajo, da bo danes končana razprava o re-krutnem kontingentu in naboru konj, in da bo mogoče rešiti jutri zakon o vojnih dajatvah, ker obstoja tudi upanje, da bodo opustili klerikalci svojo obstrukcijo v proračunskem odseku. Vsled tega se poudarja, da se bo parlament morda danes vendar izognil § 14. Kakor se zatrjuje, je vlada odločena v hipu, ko bi poskusila češka narodno - socijalna stranka v parlamentu s hrupno obstrukcijo. parlament takoj zaključiti, ker noče trpeti hrupnih prizorov pred celo evropsko javnostjo.
Dunaj, 13. decembra. Parlament se je sestal danes ob 11. dopoldne ter nadaljuje debato o rekrutnem kontingentu.
Dunaj, 13. decembra.^ Odsek za državne nastavljence bo še v današnji sej rešil predlogo o službeni pragmatiki najbrže v smislu svoje-časnega sklepa gosposke zbornice. Parlamentarični krogi hočejo to predlogo še pred Božičem spraviti v državni zbor in upajo, da se bo posrečilo, sprejeti predlogo en bloc. — Politični krogi smatrajo to za garancijo, da bo predloga pozneje faktično takoj, ko bo uveljavljen tudi finančni plan, tudi sprejeta. V predlogo pride kot datum njene veljave 1. februar.
Dunaj, 13. decembra. Zbornica je sprejela predlogo o rekrutnem kontingentu. Nato je pričela z razpravo o naboru konj. Vladne stranke so se zedinile na sledeči predbo-žični programi Jutri se prične razprava o predlogi o vojnih dajatvah, ki naj bo do torka rešena. Nato pride na vrsto proračunski provizorij in za njim provizorični poslovnik, ki naj se podaljša samo za pol leta. Po
možnosti naj se reši pred Božičem
tudi službena pragmatika.
Dunaj, 13. decembra. Obstrukci-ia v proračunskem odseku še ni končana. Sedaj groze tudi Rusini, da se pridružijo obstrukciji. Vrše se tozadevna pogajanja. V ponedeljek ne bo plenarne seje zbornice, ter se bo cel dan posvetoval proračunski    odsek.
Češki narodni socijalisti.
Dunaj, 13. decembra. Kakor smo že snoči poročali, je odklonil češki narodno - socijalni klub Stiirgkhove propozicije ter naštel v svojem odgovoru vse že znane neizpolnjene želje Cehov, zlasti Hochenburgerjev ferman in zadevo Komenskega šole na Dunaju. Pa tudi če bi vlada hotela ugoditi tem češkim zahtevam, bi Čehi ne mogli odnehati od opozicije, ker vsebuje predloga popolnoma nesprejemljive točke.
Meščanska garda.
Lvov, 13. decembra. Na pred-včerašnjem občnem zboru poljskega strelskega društva je izjavil predsednik, župan Neumann, da je treba misliti pod sedanjimi okoliščinami na obrambo mesta v slučaju resne potrebe. Odbor naj organizira lvovsko prebivalstvo in je poduči v streljanju.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 13. decembra. Pred včerajšnjo sejo ogrskega državnega zbora so se zopet vršili že znani dogodki pred parlamentom. V zbornici je bil proračun domobranskega ministrstva brez debate sprejet, nakar so bile rešene nekatere imunitetne zadeve. Poslanec Desy se izroči sodišču.
Bosanski sabor.
Saraevo, 13. decembra. Odgodi-tev bosanskega sabora, ki so jo pričakovali za včeraj, se ni uresničila, marveč je došlo naročilo, da naj se seje nadaljujejo. Vsled tega se vrši prihodnja seja v ponedeljek.
Albanija.
Praga, 13. decembra. »Narodni Listv« poročajo glede Albanije sledeče: Srbija se v principu ne protivi avtonomiji Albanije, nikakor pa ne more odnehati od zahteve, da se je odprl prost dostop do Jadranskega morja. Neumljivo je. da se zgradba železnice do Jadranske obali stavi na enkrat pod albansko vprašanje, ko so se vendar Albanci do sedaj protivili vsaki železniški zvezi in hočejo naenkrat igrati pri tem vprašanju prvo vlogo. Če bi Avstrija ne nasprotovala Srbiji glede zgradbe Jadranske železnice, gotovo bi bila Srbija pripravljena, da zveze svojo Jadransko železnico posredno z bosanskimi železnicami, kar bi bilo seveda za Bosno odnosno za Avstrijo velikega gospodarskega pomena. Tudi tarifno vprašanje na tej železnid se dalo urediti v prilog Avstrije. Tudi bi bila v tem slučaju pripravljena skleniti z Avstrijo posebno trgovinsko pogodbo.
Predsednik  Švice.
Bern, 13, decembra. Zvezni shod je izvolil podpredsednika zveznega sveta E. Miillerja (Bern) za predsednika in Hoffmanna za podpredsednika za leto 1913. Oba pripadata radikalni stranki.
Dobava konj.
Petrograd, 13. decembra. »Novo je Vremja« poroča, da kupujejo v Besarabiji in Podoliji ter tudi drugod za neko sosednjo državo velike množine konj. List zahteva prepoved izvoza konj.
Uradni bojkot na Nemškem.
Poznanj, 13. decembra. Da škoduje poljski trgovini, je izdal vladni predsednik na 4000 svojih podrejenih uradnikov poziv, da naj kupujejo samo pri Nemcih.
Bavarsko.
Monakovo, 13. decembra. Pogreb princ - regenta Luitpolda se vrši v sredo. Govori se, da bo deželni zbor, ki se sestane dne 21. decembra, sklenil izpremembo v tem smislu, da se prenese naslov in čast kralja na novega princ - regenta Lu-dovika.
Rusija.
Berolin, 13. decembra. »Vossi-sche Zeitung« poroča iz Petrograda, da Rusija ne mobilizira samo na jugozahodu, marveč da je tudi v Pe-trogradu in v osrednji Rusiji vse pripravljeno za obsežno mobilizacijo.
Revolucija na San Domingu.
Norfolk (Vinrtnija), 13. decembra. Parnik »Newhampshire« je dobil predvčerajšnjim nujno povelje, da naj odplove pred San Domingo. Od-plul je ob polnoči. Govori se, da je izbruhnila na San Domingu resna revolucija.
*
MED  VOJNO IN MIROM.
Situacija.
Pariz, 13. decembra. Predsednik i srbske skupščine A. Nikolič se je iz-
razil o situaciji sledeče: Srbija vstra-ja pri želji pridobiti Jadransko pristanišče, Srbija pa se ne bo mogla boriti proti celi Evropi. Ce se bo Evropa izrekla proti tej zahtevi, se bo Srbija udala, mi pa bomo storili svojo dolžnost.
Mirovno vprašanje.
Pariz, 13. decembra. Grški ministrski predsednik Venizelos se je pred svojim odpotovanjem v London izjavil, da je pač med balkanskimi državami še mnogo problemov nerešenih, da pa ti ne kaze prijateljskega razmerja.
Prochaska.
Belgrad, 13. decembra. Konzul Edl dospe v soboto s poročilom o svoji preiskavi v Prizrenu na Dunaj. Konzul Prochaska se nahaja popolnoma zdrav v Skoplju. Vrnil se bo na svoje mesto v Prizren, kjer bo dobil tudi zadoščenje. Pasič je že dospel v Skoplje, da uredi to zadevo.
Dunaj, 13. decembra. Konzul Edl je prispel danes na Dunaj, ter se je že javil v zunanjem ministrstvu. Iz njegovih poročil bo mogoče Šele sestaviti obširno poročilo o aferi konzula Prochaske.
Konferenca veleposlanikov.
Carigrad, 13. decembra. Tukajšnji romunski poslanik Misu bo odpotoval baje v kratkem v London.
Srbija.
Pariz, 13. decembra. »Petit Pa-risien« prinaša oficijozno noto, ki pravi, da Avstrija ne sme dobiti ne političnega in ne gospodarskega va-ruštva ali premoči v Srbiji.
Jovo Jovanović ostane v Belgradu.
Belgrad, 13. decembra. Ker se je izkazalo za potrebno, da ostane Jovo Jovanović na svoem belgrad-skem metu kot pomočnik ministrskega predsednika Pasiča, se zatrjuje, da Jovanović sedaj še ne bo odpotoval.
Solun.
Belgrad, 13. decembra. Tu zatrjujejo, da je stavil neki diplomat predlog, da se prepreči razpor med Grško in Bolgarsko, da naj se razglasi Solun za glavno mesto Balkanske zveze. S tem bi odpadlo tudi vmešavanje velesil v to vprašanje.
Grki.
Atene, 13. decembra. Vojno mi* nistrstvo izdaja sledeče poročilo izpred Janine. Da zamotamo delovanje turške armade in preprečimo njih koncentriranje, smo izkrcali v Santi Ouaranti dva bataljona pehote s štirimi topovi. Turki so temu oddelku poslali nasproti 8 bataljonov z dvema baterijama in dvema težkima topoma. Naša četa se je umaknila v Santi Ouaranto in je imela samo 5 mrtvih in 19 ranjenih.
Atene, 13. decembra. General Sapuntsakis poroča iz Pentepigadi-ja, da so Grki začeli včeraj z ofenzivo, ter se zapletli v ljut boj s Turki. Grki so zasedli sovražnikove pozicije v Bizani in vzeli tri brzostrelne topove, mnogo municije in šotorov.
Pariz, 13. decembra. Brzojavka iz Soluna potrjuje, da so bili Grki pri Janini poraženi. Baje je bila ena grška divizija popolnoma uničena in Grki so morali obleganje Janine opustiti.
Romunska.
Berolin, 13. decembra. »Lokal-anzeiger« poroča iz Belgrada. da so bili ob priliki navzočnosti predsednika bolgarskega sobranja Daneva v Belgradu, dogovorjeni način in pogoji pristopa Romunske k Balkanski zvezi.
Bukarišta, 13. decembra. Novi predsednik romunskega senata je v svojem nagovoru izrazil, da zahteva Romunska ravnotežje med državami v Orijentu. Romunska zahteva tudi svobodo in enakopravnost Kucova-lahov v šoli in cerkvi in pravico, izvoliti si duhovništvo.
Ljubljani POZIV!
Načelstvo jezdnega odseka poživlja brate jezdece, začetnike, da se čim preje zglase pri bratu blagajniku Hodku (Gričar & Mejač), da jim da natančna pojasnila glede udeležbe jahalnih vaj in to z ozirom na bližajoči se Vsesokolski zlet.
Načelstvo.
Žitne cene v Buditnpeftti-
Dne 13 decembra 191Z T • r m 1 n.
PSenica za april 1913    .  .   za 50 kg H'^
Rž za april 1913    ....   za 50 kg 1040
Oves za april 1913     ...   za 50 kg llw
Koruza za maj 101$ .   .   .   za 60 kg   7*63
Koruza sa julij 1913.  ,  .   za 50 kg  77-7
286. štev.
SLOVENSKI   HAKOP.
Stran 5.
Društvena naznanila.
Prirodopisni odsek Muzejskega DŠtva ima svoj drugi referatni ve-M4. t. m., to je v soboto ob pol 6. eCer v predavalnici deželnega :;eja. Velecenjene g. člane vabimo rbilni udeležbi.
V »Društvu inženirjev v Ljubili« je predavanje vsled bolezni g. svetnika Klinarja preloženo na pes teden.
Društvo slov. trg. sotrudnikov Jji tem potom še enkrat vse gg. lege na zabavni večer dne 14. t. m. liotelu »Ilirija«. Začetek ob pol 9. e:er. Zabavni spored je poln šalji-sri: igri sledi godba, petje, pošta L Torej gg. tovariši Dridite se za-vat in pripeljite s seboj svoje rod-ie. znance in prijatelje društva.
Gledališko društvo na Jesenicah
-zori v nedeljo 15. t. m. zvečer v id »Rdečemu križu balkanskih dr-izvirno noviteto »Ljubo doma« <isa! L Špicar). Igra je posneta iz ^e?a kmečkega življenja in vsebu-prisrčni nauk, da naj spoštujemo ojo domovino in naj nikar ne sili-j preko oceana, zakaj tudi tam je ?ba delati in se truditi, da se kaj služi. Pri predstavi sodeluie iz 'aznosti nevski zbor društva Sa-r. Pripravlja se znamenita tanta-čna drama »Morilec« (spisal San-: v. Hegedis) ki jo je za slovenski er s specijalnim namenom za nas retno priredil društveni tajnik g. Scbiffrer.
Sokol« v Radečah pri Zidanem
>stu priredi, kot običajno, tudi le-
njo zimo dve lepi veselici:   V to-
:. 31. t. m. bo v društveni dvorani
re! - Ornainer) Silvestrov večer z
'bo in plesom.    Še posebno   opo-
~> občinstvo,    da    proizvajajo
članice ob 9. uri   zvečer   v
[>rani ljubljanske nroste vaje. Naj
le zamudi, nrerričati se ta ve-
apredku mladeia   Sokola
oči k njegovi gmotni ood^ori.
- ob 8. uri zvečer.
V soboto po sv. Treh kraljih,
H. januarja 1913 priredi -Sokol
»ti dvorani 3. maskerado. Upamo,
zaostane za prvo in drugo, ki
' e krasno uspeli.
Sokol v Zagorju ob Savi nri red i
:eI?o. dne    5. iam*:.-ja    1913    v
ni    So-:o!skega doma«  maske-
ri kateri bode isrral  Zagorski
na lok.   Sosednja društva se
naprošalo, da se ozirajo na
iitev.
Promet*.
Slovensko     gledališče.     Včeraj
:c darovala intendanca lep ve-
*  ^   splošno   dobro    uprizoritvijo
raviatte .    Vlogo Alfreda    k    pel
: scost iz Zaereha. eosp.
_a:nmaro:ta z   veliko    rutino.
> umerieno igro in lepo petje
ajala diskretna, a topla čuv-
a. Tik njega se je živahno razpe-
Ritrerjeva in doživela v   le-
ezoni vsai do zdaj svoj    naj-
-i večer. Vsa hvala  ;rre  tudi
onistu Fejfarju, r.rdč. Fantovi
drugim. Občinstvo, ki se ?e
* v bogatem številu animira-
Istave, ni štedilo z aplavzom.
Milimi poredne časopise
in  razpošilja tajništvo Narod-
^apredne stranke.    Časopisje     je
2es najmočnejša  idejina moč.    Tz-
nlni odbor    prosi vljudno svoje
;\'^nike v Ljubljani, da pcšilja-
redno vsak    Četrtek preeitane na-
f'asopise    preteklega tedna  v
nrad   (Wolfova ulica 10/1.)
vsaj naznanijo tajništvu svo-
►ve.    Poleg    te^ra zbirajo kra-
na   politična    društva     prečitane
5e v svojem okraju.
minil Ust obsega 6 strani.
zdajatelj   in   odgovorni   nrednik:
Valentin Kopitar. Uiina in tisk »Narodne tiskarne«.
Urad i Simb! ne zaite iraai it. mm a Bđift^
Borzna   porodila.
L|»bl|aaska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uratfii karti liaajtke torte 13. decembra  Iti2
■•!•§»••!  o«»lr|l.
4», m*!eva renta .... 4*2*« srebrna renta .... 4* c avstr. kronski renta   .   .
4f ♦ ogr.        »•          ■       •    *
4*« kranjsko deželno posojilo 4% k. o. češke dež. banke    .
SraAfca.
Srečke la 1.1 «60 V.     .   .
t,         u      ti   '00^ ....       i
,,      tiske    *    .    •   •   . M      semenske   I. izdaje
m                          «•                **•       »»
M     ogrske hlpotečne .    ,
„      dan. komunalne
M      avstr. kreditne  .   .    .
„      ljubljanske   .    .    .    .
„      avstr. rdeč. križa    .    .
m     °JP-      ».       »»       •    • „    baifllks.....
„     taiike.....
nainio«.
Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe .    .
fužne Železnice.....
Državne železnice   .    .   .    .
Alptne-Montan.....
Ceike sladkorne družbe . . Zivnostenske banke.   •   .    .
Valita.
Cekini......   .    .
\toke........
rrenki.....*   •    .
Lira.........
Rubijl.........
aaaaaai
8260 862S 82 75 82 75
8865
446 — 612 —
275 50
25^ -
238 —
232 —
472 —
454-
66 —
46 —
2tr-23__
206 50
419 — 597 — 492 — 97 35 660 —
34^-262'--
11 44
118-30 96 — 94 70
25375
I   Btaftta
8280 8645
82 95 8295 94*50 89 65
458 —
624 —
287 50
271 —
250 —
24 V—
484 —
466 —
72 —
52 —
32--
27 —
209-50
423 — 5^8 — 4Q3-98 35 661 — 955 25 344 — 263 —
11-49
11P-60
s6 20
94 9.5
25475
^IStaaje;  ±z> o   aaaza-   fcar#" '  *Z    Vetro¥i        Nebo ■o    vsaja    _ _—    •> •
12   2.pop! 735-5 !      1-0 j si. svzh.  del oblač. 9. zv.! 737 8    —0-6 ! si. sever j    jasno
13.   7. zj.    741-4 i -4 0 | brezvetr. |    megla
Srednja  včerajšnja   temperatura   —1 8 , norm.   — 1 3Q   Padavina v  24   urah 00 mm.
Vsemogočni Bog je sklenil našo iskrenoljubljeno soprogo, mater in sestro
tliiG Bi. MWW "i- WffflttttW
danes, 13. t. m. ob polu 5. uri zjutraj poklicati k Sebi.                              4522
Pogreb bo jutri iz hiše žalosti, Slomškova ulica št. 12, ob 4. uri pop.
Prosimo tihega sožalja.
V   Ljubljani,   13.   decembra   1912.
rerđinand pL Kieinmavr, soprog.
Tekla pl. Eleinmayr, hči.
Dr. Peter Defrancescbi, brat.
:: aro lina Belranceschi, sestra.
IVvi slovenski  pogrebn. t*roi  Josip   Turk.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo poklicati našo iskreno ljubljeno odgojiteljico, gospo
Marijo Medved
posestnieo
po dolgi in nadvse mučni bolezni danes ob polu 9. uri zvečer, previđeno s svetotajstvi za  umirajoče,   v 70.   letu svoje   starosti v boljšo   bodočnost
Zemeljski ostanki predrage rajnice se preneso dne 14. t m. ob polu 4. uri popoldne v lastno rakev na pokopališče v Zagorju ob Savi.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župnijski cerkvi v Zagorju.
Predrago rajnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Zagorje ob Savi, dne  12. decembra  1912.
Tomo Koprirc                                             Amalija Koprive
MaUi, Miaka. Milan, Marta in &*irko       lfeia Herman
otroci.                                           svakinja.
Odo! je kakor znano tista ustna voda, ki vzrokom kvarjenja zob zanesljivo nasprotuje. Kdor Odol rabi dosledno, po našem sedanjem znanju kar se najbolj misliti da neguje zobe in usta-
Prste m to susto rabljta*
sibeiipanpilon
Poizve in ogleda se v gostilni 4429
BeieiBjham % šiffca M. 8?.
Žlahtna jabolka
40 centov od 20 kg naprej po 12—26 h
kg   (po   kakovosti)   proda    Andrej
Oset,  Tolsti vrh, pošta  SnštanS,
Koroško.                  4517
Ceno  suho in sveže   4334
eJaaVsaLi        '        '     ^aaP     W^^
Vak dan sveže klano goveje, telečje ali koštrunovo meso poštni zavoj 5 kg K 5 50. Svinjsko meso surovo K 7.— posušeno K 8—. Tirolske salame K 9 — iranko po povzetju   dobavlja 9COBSUtl&f
izvoz mesa, Nagyzalonta9 Rake-ozy-ut 3, Ogrsko.
Zastonj
in pošt. prosto dobi vsak na zahtevo moj glavni katalog s 4000 slikami porabnih
in darilnih predmetov vseh vrst. Razposiljalnica   Jan   Konrad, c. in kr. dvorni
dobavitelj v Mostu št 2400 (Češko). Nikljaste žepne ure K 4 20, srebrne ure K 8 40, nikljaste budilke K 290, ure na nihalo K 850, ure s kukavico K 8 50, gosli K 5*80, harmonike K 5*—, samokres K 6"- -.   Usnjato,  jekleno,  manufakturno
blago itd. v najnogatejši izbiri. Razpošilja se proti   povzetju  ali predplačila. Brez rizika.    —    Zamenjava   dovoljene ali denar nazal.
DOBITE
v bogato ilustrovanem glavnem katalogu
firme c. in kr. dvorni dobavitelj
Jan Eonrad, Most šL 2396  (Češko)
veliko izbiro dobrih, cenih flanelastih odej za na Dosteljo po K 170, 2*40 in narrej, koltre po K 5"—, stenske preproge po K 480, konjske odeje po K 5"—, namizne in posteljne garniture po K 13'—, zastorji, platnino itd. in se priporoča ob porabi zahtevati ta katalog zastonj in poštnine prosto, ker ti mali trud se Vam izplača
BazpodUJa se preti  povzetju ali  predplaeiln.  Brez rizika.    -     Zamenjava   dovoljena ali denar nazaj.
Mi«!
* umetniške/,
in
pokrajinske
se    dobe vedno v veliki izbiri v
! Jani lipi"
j Prešernova ulica 7.
H      JU   v« v          naj bi vsak, kdor
Pred Bom ss;
naročil moj bogato ilustrovani glavni katalog z veliko izbiro božičnih daril. Katalog se vsakemu pošlje gratis in franko. — Razposiljalnica Jan Konrad, c. In kr. dvorni dobaH-tclf, Most ftt 2403, Češko. — Nikljaste žepne ure K 4'20, boljše 5 K, srebrna ura z verižico :n obeskom 12 K, žepne, bu-dilne, stenske ure, glasbila, manufakturno, usnjato, jekleno blasjo, gospodinjski predmeti, optično blago, kadilne priprave, toaletni pripomočki, Igrače, orožje itd. v bogati izbiri po najnižjih cenah. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Brez rizika. Razpošiljanje po povzetju ali če se pošlje ====== denar   naprej. ============
Dve veliki suhi     4456
I                   mm      %   1  1     *•
wM\ ledi za stlaiiiit m oNasti.
Več pove tvrdka Buzzoiim, Stritar-jeva ulica. Istotam se preda
sisfllnUnjaeina.
Prima orodja za žagssfe deščic.
Izdelovanje de! z izžaga-vanjem deščic (Laubsage) je poučno in lepo opravilo za mlad • in staro o prostem časa. Št. 9307. Prima orodje
------------------za izžagavanje na močnem
kartona z 3 orodji in predlogo kompletno 3 K. Št. 9398. Isto. pa z 11 prima orodji in predlogo K 4*49. Št. 9310. Prima garnitnra za izžagavanje v smrekovi omarici s pokrovom in 9 prima orodji K 7*20. Največja izbira orodja za izžagavanje v mojem glavnem kataloga. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Po povzetju ali če se pošlje denar naprej razpošilja c. in kr. dvorni dobavitelj Jan Eonrad. razpo&ilfalnlca ¥ Mostu st. 2383 (Češko). Glavni katalog s  4000  slikami  vsakomur   gratis   in   franko.
Proda se enonadstropna na Dolenjskem     4274
z dobro vpeljano trgovino z meŠ. blag. pri farni cerkvi z vrtom in kozolcem. Trgovina se proda z blagom ali pa tudi brez bla^a pod roko. — Ponudbe pod šifro „Ugodna prilika" na upravni-štvo »Slovenskega Naroda«.
—                          .....                                            —                                             ----------                                                                                                     <
Čarobna piščalka.
Štev. ,265 z mehkim zvenečim glasom, podobnim harmonijo z risovim sprtmtjeranjem. — Vsakdo lahko igra nanjo čeprav ne pozna not po notnih listih. Kompletno s popolnim naročilom, popisom in 4 notnimi listi K 7*20. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Po povzetju razpošilja c. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad v Kootn it. 2381 četko. Glavni katalog s 4900 sl'kann zastonj in pošt. prosto.
Št. 41156.       -m—^                  m____              -*                                                 4521
S 1. |annar|em 1913 oddati fe za dobo 1 lota
wr plakatovanje -m
magistralnih in mestnemu  magistratu v priiepljenje  od« danih razglasov drugih uradov v mestn. okr. ljubljanskem.
Ponudbe radi prevzetja omenjenega plakatovanja, v katerih mora ponudnik navesti številko desk z natančno označbo, v katerih mestnih ulicah se iste nahajajo, vložiti je pri mestnem magistratu
do 27. decembra 19f*2.
Mestni   magistrat   v  Ljubljani 9
dne  12. decembra 1912.
Župan:
dr. Ivan Tavčar 1. r.
>olin „Ročne11
in niefsvs
::  člslanje  ::
Sirotišče Pćpinville, 23. VIII   1911.
Usojamo se Vam z veseljem javljati, da smo pri na5ih otrokih z Vašim Sirolinom »Roche« dosegli dober uspeh in Vam za to izrekamo največjo zadovoljnost. — Pri kašlju in bolezni v vratu je učinkovalo dobro, nakar so otroci začutil^ olajšanje in ublažen je.
Sftttra Marta Lm Jasasava,
prednica.
Marienhaus  Basel, 2. oktobra 1911.
Že dalj časa mi Vaš Sirolin pri katam, obolenem vratu in influenci izborno služi. Rada bi Vaš izdelek naklonila tudi ubogim bolnikom, ki jim kot bolniška postreinica streiem, da bi jim z Vašim krepkim zdravilnim sredstvom zopet pripomogla do zdravja.
■aarillsaa aaatra 9k trn k«iniMl|sa*.Mrt*a.
Brno, ▼ septembru 1910.
Ob sklepu letošnje počitniške kolonije si usoja vdano podpisano društveno vodstvo z izrazom najtoplejše zahvale vljudno javljati, da je tudi to leto Vaš Sirolin najugodneje vplival na gojence, ki so ga uživali na zdravniško odredbo.
Brask* patttelika ko-lralfa irtn-UUfrtatfi
Stran 6,
———        *-
SLOVENSKI   NAROD.
287. štev.
Šopajte In sakte¥a|to •dtaio to
(II iS METODOV CAJ
je najboljši.                                       47
Elana zalega pri Pni slov, zalogi čaja ia na oa debeli»mm, lazia ulica itn. 41.
Umetni in trgovski vrtnar Ivan Bizovičar
Ljubljana,  Kolezijska ulica štev.  16              •*■
izvršuje šopke, vence in bukete
za razne prilike.  — Delo umetniško okusno in po solidnih cenan,
piramidna ia kroglasta lavorjeva Jrctesa ter dekorativne cvetlice
a v veliki množini po zmernih cenah. — Naročile na detelc hitro in vestno. •
L.                                          ________ ._______.___--------------------_____________
Ugodna priložnost!            Ugodna priložnost!
Pristne perzijske preproge"
vseh   velikosti,   so   po   Jako   nizkih   cenah kot božično ali novoletno darilo na prodaj.
Sla razpolago so pri
Mtijđi in M. M. t MM. linBa testa 33 (Telefon 100).
3©žiena raz$tai>ei
od 11. do 21. decembra 1912 v prostorih zavoda za pospeševanje obrti v  Ljubljani,  Dunajska  cesta  št. 22.
::   Istofam se sprejemalo tudi naročila.   ::
**rva    gopenfsUa
košariška obrt v Radovljici.
Izdelki državnih učnih delavnic. 4346 Moderno pleteno pohištvo, vrtna zaslonila, popotne in kupejske košare, cvetlična in stojala za dela, obsežni senčni stoli, zaklopni stoli, vlaknaste preproge, kopalni čevlji    —   Vse porabnosti   in  luk-
-usno kcšanŠtvo   —  Ilustrovani  cenovnik  zastonj.
i
Z najvišjim dovoljenjem              Nj. c. in kr. apostol. Veličanstva.
XXIX. c. Kr. državno loterija
za stepne vefaske dobrodelne stamene.
Ta dam totema afia i Oštriji zak. ciljna, iaa 21.145 dabitkev v sotaviai v skopnam znesku 625.000 H.
3BT Glavni dobitek znaša 200.000 kron.
Žrebanje bo javno dne 19. decembra 1912. — Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za drž   loterije   na Dunaju,   III.,   Vordere
Zoliamtsstrasse 7, po loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in
železnJČnih uradih, v menjalnicah   itd.,   igralni   načrti   za   kupovalce   srečk
zastonj. — Srečke se dopošljejo poštnine prosto.                 4009
C. kr. loterijsko šehodarstveno ravnateljstvo. (Oddelek drž. loterij).
Velika božična prodajal
(đ udom t o nizke cene! dadomfo nizke cene/
Največja zaloga narejenih oblek, zimskih su-kenj, ulsfrov. pelerin, hlač, telovnikov, klobukov in čepic*za gospode m dečke. Vsakovrstni kratki kožuhi, mestni in potni kožuhi z raz-Učno    kožno    podlago.   —   Največja   izbira
konfekcije %a dame in deklice
jopic, paletotocj pelerin, kostumov, kril, bluz,
pasov in čepic.
::    Koljeri in  mufi iz vsakovrstne  koze.    ::
„Jlnglešho skladišče oblek" 0. šBematooič, Mestni trg §.
■   ■ .          «4^  ra«tonj   in    poitniae
12                     I   Pro*to    in°J     bogato
LDuiCIIIJIU   >i usto vani glavni   katalog z 400"   slikami o urah, zlatih in    srebrnih,   godbenih, jeklenih,    usnjatih    in    munufakturnih predmetov, oroža  itd
G. In kr. dvorni dobavitelj JAN   KONRAD raipoaUiaintca, Most št. 2363 (Češko).
Prav. ivicarsKe niklasec remontoirske ure na sidro, sistem Roskopi K 5 - , 3 komade K i i —, registrirane »Adler-Roskcpt« niklaste rtmonto rake ure K 7 —, prava srebrna remontoirska ura K Si<> Brez rizika! Zamena Hnvnliena aH  denar  nazni
iiAn|
/a vsako vožnjo,  16 pesti vir:ok>
se ceno proda.
Htev pri Avstrijskem cesarju.
4434
CcSira, zanes!]ira ■w liGdllka.
"-►tev S94>i v polirunem, niklastem okrovju, 18 cm visoka, po smer. sistemu, tre v vseh legah, z dobra kvaliteto in triletno garancijo za dober in prav tek K 2-!*0, g komadi K H—, t kazalom, ki se ponoći sveti K 3'S*1, :i komadi K c* Št, MM L;i-dHkta r;aby z jeklenim si-, drom K 3-90. ft kazalom, ki se ponoči sveti K 4 Brez rizika! Zamena dovoljeni ali denar nazai! Razpošilja po povzetju ali če se posije denar naprej!
Prva tvornica ur JAN KONEAD
i
j c. in kr. dvorni dobavitelj, Most, št. 2372 (Češko).
Slavni hfitaloq s 4?00 slikami
.-.    .-.    uratls la tranko !
______
Sil* filYlftl3flfli$ill II SMiulIil^Mlii
bi       kg   a    K   1 90
Surons mssia
Ia       kg  a   K   320            4431
ima  vedno  v  zalogi  ter  priporoča
„tentralBa mlekania" v Skofjl Loki.
Cena, dobra denarnica
St.    7202. I Zganjena iz 1 kosa gladkega močnega usnia, 4 preda';, biljetna jžepnica s 13 zaklepi, 9 cm dlg.,
6 cm šir K 120. — Boljše K 1 80, 2 K in više v zalogi. Najbogatejša izbira vseh vrst usniatega blaga v mojem glavnem katalogu. Brez rizika; zamena dovoljena ali denar naza:. Razpošilja, ako se pošlje denar naprej, prištevŠi 20 h za poštnino c. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad v Mostu št. 2377 (Češko). "Glavni katalog s 4C09 slikami vsakomur gratis in franko.
lipipjigiioiiiiiffiiipr
Jisiiiiiilifpiiiiiiižtt.
Ivan Mali
krojač prve vrste ^
UiHiana. ■iUoSS£eva cesta 8. ^8
se   priporoča. W Zaloga     2092
angleškega blaga.
POZOr! M M naprej se prodala fpo
1 galanterijsko blago in pletenine
40-
^a^E*"     *z   'ton^urzne   »mase   Ludovaka   Dolenca   vr     «*gBM %&^&        Prešernovi ulici pod ivorniškimi cenami.          "«**"
Prsya 1 neprava leta.
Povest.   —  Spisal   Blaž   P o h lin.
Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin, s pošto 20 vinarjev več.
: Opatov plapolal.::
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec.
Cena broŠ. 1  K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več.
T!    najnovejši    zabavni    in    veseli    knjigi    pripcoča    najtopleje
Narodna knjigarna v £jubljani.
Odvetn I afelcem  i?fa********m
se naliaja
v Zagrebu, Jurišićeva ulica 10.
Telefon št. 10-25.             4125            Telefon št. 10-25.
Moški sviterfi, Jopiči, športne čepice,
St. 900. Moški sviter za vsak zimski šport iz Ia vi-gonjske volne različnih barv, se rado raztegne velikost           IV                     V                     VI
za                  šibke              srednje       močne osebe
komad          K 4*20             K 4*70            K 5*20.
Mcški sviter iz moćne grebeninaste ovčje volne po K 8-60. 9-80, 12-40 in više. — Št. 400, Moški pleten jopič iz la vigonjske volne s privihanim ovratnikom, našivi in na prsih z lepimi vzorci, dve vrsti gumbov s tremi žepi, jako stanovitno in lepo pleteno. Št. 400. 4 velikost, prsna sirjava 42 cm K 6-— 5        „             r,                   45   „          660
I                      „                    43   „      „ 7*20
Brez privihanega ovratnika, enovrsten z 2 žepomi po velikosti K 2*80. 3*20, 3*50, 4*10. — Največja izbira v moiera glavnem katalogu. — Sankarske športne čepice za gospode, dame in otroke in sicer bele, rjave, sive ali barvaste, pasaste K 1*50, 2*10. 2 40. — Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. — Privatnim naravnost pošilja  po povzetja c.  in  kr.   dvorni  dobavitelj/
Jan   Konrad,   razpošiljalnica   v   NSostu   št. 2385   (Češko).
xa        Glavni   katalog s 4000   slikami   zastonj  in   poštnine   prosto.       n
WW   zec*- klavir  **«
ki se je igrala prvič 24. t. m. v slovenskem deželnem gledališča in ki je žela tako buren aplavz, da se je morala   ponoviti,   je ravnokar   izšla   v   založbi
Narodne knjigarne.
Dobi se jo v vseh knjigarnah tu in na slovanskem jugu.
im K170. s poštnine 10 v več.
AvstrG amerikan. :: zaloga čevljev :: Prešernova nI. 50.
jfaši čevlji po kakovosti, :: priležnosti in eleganci :: prekose vsako konkurenco.
Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetnikov.