UPORABNA INFORMATIKA 14 2024 - πtevilka 1 - letnik XXXII Analiza uporabe aplikacije za sledenje stikov med mladimi: študija primera Nemčije Lana Masnec 2 , Marina Trkman 1 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, Gosarjeva 5, 1000 Ljubljana 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana masneclana@gmail.com, marina.trkman@fu.uni-lj.si Izvleček Pandemijo koronavirusne bolezni covid-19, so mnogi zaznali kot prelomno točko za množično vpeljevanje in uporabo storitev e-zdravja. Del storitev e-zdravja, ki lahko pomembno prispevajo k obvladovanju širjenja bolezni, so aplikacije za sledenje stikom. T e so učinkovite, ko jih dejansko uporablja zadostni delež prebivalstva (56-60%), ki pa v evropskih državah, v času pandemije covid-19, ni bil dosežen. Ker lahko v prihodnosti pričakujemo širjenje nevarnih virusov , je potrebno razumeti dejavnike aktivne uporabe in zavračanja aplikacij za slede - nje stikom. V članku preučujemo ali prej znani dejavniki vpliva na namero uporabe, vplivajo tudi na dejansko uporabo aplikacije. V empi - rični študiji se osredotočamo na mlade odrasle, stare med 18 in 35 let. Z rezultati binarne logistične regresije lahko potrdimo, da na dejansko uporabo aplikacije statistično značilno vplivajo: zaznana enostavnost uporabe, družbeni vpliv , zaznana uporabnost na ravni po - sameznika in zaskrbljenost glede zasebnosti. Vpliva pa nismo potrdili za zaznano uporabnost na ravni družbe in za zaupanje v tehnologije. Ključne besede: aplikacija za sledenje stikom, privzemanje tehnologij, dejanska uporaba, mladi odrasli, pandemija covid-19. Analysis of factors of actual use of contact tracing application Abstract The COVID-19 coronavirus pandemic was seen by many as a major milestone for the mass uptake and use of eHealth services. Contact tracing applications are part of the eHealth services that can make an important contribution to controlling the spread of the disease. These are only effective when a sufficient proportion of the population (56-60%) actually uses them, which was not achieved in European countries at the time of the COVID-19 pandemic. As we can expect the spread of dangerous viruses in the future, it is necessary to understand holistically the drivers of active use and rejection of contact tracing applications. In this article, we examined whether previously known factors influencing the intention to use also influence the actual use of the application. W e focus on young adults aged between 18 and 35. W e find that the key factors influencing the actual use of a contact tracing appli- cation are perceived ease of use, social influence, perceived usefulness at the personal level, and privacy concerns. However , we have not confirmed the impact on perceived usefulness at the societal level and on trust in technologies. Keywords: contact tracing application, technology acceptance, actual use, young adults, COVID-19 pandemic. 1 UvOd E-zdravje velja za pomemben del javnega zdravstva in že več let lajša dostop do zdravstvenih informa- cij posameznikov. Pandemijo koronavirusne bolezni covid-19 so mnogi zaznali kot prelomno točko za množično vpeljevanje in uporabo storitev e-zdravja [27]. Te so omogočile upravljanje in obvladovanje več različnih vidikov bolezni covid-19 [13], med drugim preprečevanje in nadzor širjenja bolezni [10]. Del storitev e-zdravja, ki so pripomogle k obvladovanju pandemije koronavirusne bolezni covid-19, so apli- kacije za sledenje stikom. Te omogočajo hitro dosto- pne in natančne informacije o stanju okužb, kar pri- pomore k ustreznemu ukrepanju, zaustavitvi širjenja bolezni in hkrati omejitvi škode gospodarstvu [8]. Aplikacije za sledenje stikom lahko pomembno prispevajo k obvladovanju pandemije, le ob zadostni uporabi [24]. Tovrstne aplikacije so učinkovite, ko jih ZNANSTVENI PRISPEVKI UPORABNA INFORMATIKA 15 2024 - πtevilka 1 - letnik XXXII aktivno uporablja vsaj 56 % do 60 % prebivalstva [2,5]. Stopnja dejanske uporabe aplikacij za sledenje stikom je v evropskih državah bila nizka. Delež prebivalcev, ki so dejansko uporabljali aplikacije za sledenje stikom, je bil najvišji na Finskem (45 %), medtem ko je v Slove- niji aplikacijo dejansko uporabljalo le 6% državljanov [11]. Mnoge države so poročale o slabem sodelovanju državljanov pri zajezitvi virusa. Ker je v prihodnosti pričakovati širjenje nevarnih virusov, je nujno celostno razumeti dejavnike, ki vplivajo na sprejemanje in za- vračanje aplikacij za sledenje stikom [25]. Mladi odrasli ljudje so bili v literaturi večkrat označeni kot skupina ljudi nagnjena k neupošteva- nju priporočil za ščitenje javnega zdravja [20]. Prav tako je znano, da se mladi odrasli vedejo drugače kot starejši odrasli, saj so v povprečju bolj tesnobni, depresivni in nesigurni [14]. V članku preučujemo vedenjske zakonitosti mladih odraslih oseb starih med 18 in 35 let. Naše raziskovalno vprašanje je: ka- teri dejavniki vplivajo na mlade ljudi, da dejansko uporabljajo aplikacijo za sledenje stikom? Nabor de- javnikov smo poiskali v obstajajoči literaturi privze- manja aplikacij za sledenje stikom, ki pa so v večini preučevale vplive dejavnikov na namero uporabe in ne na dejansko uporabo. Analizirali smo sekundarne podatke pridobljene v Nemčiji leta 2022. Članek sledi sledeči strukturi. V drugem poglav- ju, opredelimo področje e-zdravja. V tretjem poglav- ju predstavimo aplikacijo za sledenje stikom ter v četrtem zanimive dejavnike, ki vplivajo na namero uporabe. V petem poglavju predstavimo anketo v okviru empirične študije ter v šestem diskutiramo rezultate. Sledijo zaključne besede. 2 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2.1 E-zdravje med pandemijo covid-19 E-zdravje že več let lajša dostop do zdravstvenih in- formacij posameznikov. Pandemijo koronavirusne bo- lezni covid-19 so mnogi zaznali kot prelomno točko za množično vpeljevanje in uporabo storitev e-zdravja [27]. Številne evropske vlade so v tem obdobju začele vlagati v razvoj in posodobitev sistema ter aplikacij e-zdravja, kar je omogočilo upravljanje in obvlado- vanje različnih vidikov bolezni covid-19 [13], in sicer preprečevanje, pregledovanje, diagnosticiranje, zdra- vljenje, izobraževanje, upravljanje in nadzor [10]. Uporaba informacijske tehnologije se je izkazala kot pomemben del preventivnega zdravstva, katerega cilj je zmanjšati verjetnost pojava bolezni z zaščito in zgodnjim odkrivanjem [18]. Pametni telefoni in po- dobne nosljive naprave so omogočile vpeljevanje no- vih mobilnih aplikacij za sledenje stikom, ki so pripo- mogle k izvedbi preventivnih ukrepov samoizolacije prebivalstva in s tem zmanjšanju tveganja za nadaljnje širjenje okužbe [13]. Pandemija covid-19 je pospešila privzemanje storitev e-zdravja na več področjih [10]. Pri omejevanju širjenja nalezljive bolezni je slede- nje preteklim stikom okužene osebe z drugimi oseba- mi ključno [6]. Tradicionalen način sledenja stikom je proces, ki se opravlja ročno s pomočjo vprašalnikov in papirnatih zemljevidov, za kar so potrebni usposo- bljeni izvajalci intervjujev in visoka natančnosti prido- bljenih podatkov [7]. Do podatkov o preteklih stikih posameznika, okuženega z boleznijo, vodijo dolgo- trajni razgovori, ki pa so lahko nesmiselni, saj se zana- šamo le na človeški spomin [6]. Poleg tega ni mogoče identificirati oseb, ki jih posameznik ne pozna [26]. V času pandemije so se v večini držav po sve- tu uveljavile digitalne tehnike sledenja stikom [6]. Namen aplikacije za sledenje stikom je izboljšanje časovne učinkovitosti in natančnosti pridobivanja informacij o stikih ter opozarjanja ljudi, ki so bili v neželenem kontaktu [6]. Aplikacije za sledenje stikom (angl. Contact tra- cing applications – CTA; angl. Proximity tracing ap- plications - PTA) so del omenjenih digitalnih orodij, ki s pomočjo lokacijske tehnologije GPS ali tehnolo- gije Bluetooth omogočajo anonimno sledenje stikom [34]. Veljajo za eno izmed ključnih strategij, ki so jo vlade in organi javnega zdravstva v večini držav po svetu, uporabili za obvladovanje pandemije korona- virusne bolezni covid-19, saj omogočajo hitro dosto- pne in natančne informacije o stanju okužb. 2.1 Dejavniki privzemanja aplikacij za sledenje stikom Za pojasnjevanje dejavnikov privzemanja aplika- cij za sledenje stikom so avtorji v preteklih študijah uporabili že uveljavljene modele in teorije in jih pri- lagodili kontekstu dotične aplikacije. Enotna teorija sprejemanja in uporabe tehnologije (angl. Unified The- ory of Acceptance and Use of Technology – UTAUT) je široko uporabljen teoretični model, ki sprejemanje in uporabo nove tehnologije napoveduje glede na posameznikovo pričakovano uspešnost, pričakovani napor in družbeni vpliv [31]. Ker privzemanje apli- kacij za sledenje stikom predstavlja edinstveni kon- Lana Masnec, Marina Trkman: Analiza uporabe aplikacije za sledenje stikov med mladimi: študija primera Nemčije UPORABNA INFORMATIKA 16 2024 - πtevilka 1 - letnik XXXII tekst delovanja, je poleg univerzalnih dejavnikov iz teorij privzemanja kot je UTAUT, smiselno preučevat dodatne kontekstualne dejavnike. Predhodno so ko- ristnost aplikacije proučevali tako iz vidika posame- znika kot iz vidika družbe [30]. Med zaznanimi koristmi na ravni posameznika so identificirali občutek varnosti in občutek pravoča- snega informiranja [1]. Megnin-Viggars in drugi [19] poleg pridobivanja informacij o tveganju okužbe in vpogleda v širjenje virusa, kot pomembno korist na ravni posameznika, prepoznavajo zaščito lastnega zdravja in zdravja družinskih članov ter prijateljev. Zetterholm in drugi [35] poudarjajo, da je po- membnost zaznanih koristi na ravni posameznika vprašljiva, zaradi narave aplikacij za sledenje stikom. Koristi od posameznikove vestne uporabe aplikaci- je in ustreznega vedenja so deležni predvsem drugi uporabniki aplikacije oziroma sodržavljani. Zato je smiselno kot pomemben dejavnik privzemanja anali- zirati vpliv zaznane koristi uporabe na ravni družbe [9,19,35], ki pa so: obvladovanje pandemije, vrnitev v normalno življenje in zmanjšanje obremenitev zdra- vstvenega sistema [1]. Zaupanje se je prav tako pokazalo kot pomemben dejavnik privzemanja [35]. V kontekstu aplikacije za sledenje stikom je relevantnih več vrst zaupanj. Ker so aplikacije za sledenje stikom v večini držav bile izdane s strani vladnih organov, zaupanje v vlado pomembno vpliva na posameznikovo privzemanje aplikacije. V azijskih državah so avtorji prepoznali visoko stopnjo zaupanja v vlado in visoko stopnjo sprejemanja aplikacij za sledenje stikom, kljub temu, da aplikacije v teh državah v višji meri posegajo v zasebnost državljanov [35]. Da je zaupanje v vlado in zdravstvene organe povezano z večjo verjetnostjo dejanske uporabe aplikacije potrjujejo tudi von Wyl in drugi [32], Albrechtove in drugi [3], [15], Huang in drugi [17] ter Bannister-Tyrrell in drugi [4]. Zaupanje v tehnologijo pozitivno vpliva na po- sameznikovo namero uporabe aplikacije za slede- nje stikom [21]. Uspešna uvedba mobilnih aplikacij za boj proti pandemiji covid-19 je v demokratičnih državah odvisna od sposobnosti zagotavljanja zau- panja ljudi v tehnologijo [21, 22]. Pomemben dejav- nik sprejemanja aplikacije za sledenje stikom je tudi zaupanje v samo aplikacijo, ki se kaže v dojemanju aplikacije kot učinkovite, zanesljive in varne [19]. Med ključnimi dejavniki zavračanja in neupora- be aplikacij za sledenje stikom, avtorji prepoznavajo skrb za zasebnost [4, 16, 17, 28, 29, 30, 33]. Skrb za za- sebnost lahko prepoznamo kot pomemben etični po- mislek, ki se kaže v strahu pred zlorabo osebnih po- datkov, strahu pred hekerji ali pred posredovanjem osebnih podatkov tretjim osebam [35]. Posamezniki niso pripravljeni sprejeti aplikacije za sledenje sti- kom, v kolikor menijo, da njihovi osebni podatki niso dobro zaščiteni [9]. Študije Prakasha in Dasa [23], Rossa [25], Foxa in drugih [12], von Wyla in drugih [32] ter Megnin-Viggars in drugih [19] potrjujejo, da posameznikova skrb za zasebnost informacij vpliva na odpor do uporabe aplikacije za sledenje stikom. 3 EMPIRIČNA ŠTUDIJA 3.1 Spremenljivke V anketi so anketiranci odgovarjali na vprašanja predstavljena v Tabeli 1 na lestvici od 1 (sploh se ne strinjam) do 7 (zelo se strinjam). T abela 1: Spremenljivke uporabljene v binarni logistični regresiji Spremenljivka Vprašanje v anketi Starost Katerega leta ste rojeni? Izobrazba Izberite ustrezno skupino izobrazbe. Spol Kaj je vaš spol? Zaznana enostavnost uporabe Uporaba aplikacije je zame jasna in razumljiva. Družbeni vpliv Ljudje, ki so zame pomembni, menijo, da bi moral/a uporabljati aplikacijo. Zaznana uporabnost na ravni posameznika Skrbi me, da lahko razvijalci oziroma ponudniki aplikacije, preko nje pridobijo moje osebne podatke. Zaznana uporabnost na ravni družbe Z uporabo aplikacije je življenje v družbi varneje. Zaupanje v vlado Menim, da država deluje v interesu državljanov . Zaupanje v tehnologijo Zaupam novim tehnologijam, dokler mi ne dokažejo, da jim ne bi smel zaupati. Skrbi glede zasebnosti Skrbi me, da lahko razvijalci oziroma ponudniki aplikacije, preko nje pridobijo moje osebne podatke. Lana Masnec, Marina Trkman: Analiza uporabe aplikacije za sledenje stikov med mladimi: študija primera Nemčije UPORABNA INFORMATIKA 17 2024 - πtevilka 1 - letnik XXXII 3.2 Pridobivanje podatkov V okviru empiričnega dela smo opravili analizo se- kundarnih podatkov pridobljenih v anketi, ki se je navezovala na uporabo nemške mobilne aplikaci- je Corona-Warn-App. Anketa je bila pripravljena v okolju Qualtrics. Izvedena je bila v nekaj dneh za- četku junija 2022. Spletni panel je priskrbela agencija Prolific. Podatke smo za namen preučevanja vedenja mladih filtrirali in v vzorec za analizo vključili le mlade odrasle, stare med 18. in 35. letom. Z orodjem SPSS smo pripravili tabelo z deskriptivno statistiko in rezultate binarne logistične regresije. 3.3 Deskriptivna statistika Kot je razvidno iz Tabele 2 je bilo v raziskavo vklju- čenih 290 posameznikov, ki so bili v letu 2022 stari med 18 in 35 let. Vzorec predstavlja enako število moških (145) in žensk (145). Največ sodelujočih je v času ankete imelo opravljeno višješolsko ali univer- zitetno izobrazbo (183 oziroma 63,1%). Srednješolsko ali nižjo stopnjo izobrazbe je dokončalo 107 (36,9%) anketirancev. T abela 2: Demografske značilnosti sodelujočih v raziskavi Spremenljivka n % Spol Moški 145 50,0 Ženski 145 50,0 Starost 18-24 let 95 32,8 25-35 let 195 67,2 Izobrazba Srednješolska izobrazba ali manj 107 36,9 Višješolska in univerzitetna izobrazba 183 63,1 290 100,0 4 REZUL T A TI Z binarno logistično regresijo smo preverili poveza- nost med odvisno spremenljivko – dejanska uporaba aplikacije za sledenje stikom in neodvisnimi spre- menljivkami – spol, starost, izobrazba, zaupanje v vlado, zaupanje v tehnologijo, zaznana enostavnost uporabe, družbeni vpliv, zaznana uporabnost na ravni posameznika, zaznana uporabnost na ravni družbe in skrbi glede zasebnosti. Omnibus test (hi kvadrat = 97,336, p < 0,001) na- kazuje, da je regresijski model statistično značilen in dobro pojasnjuje del variance odvisne spremenljivke. Nagelkerke R2 (0,384) kaže, da regresijski model po- jasnjuje približno 38% variance odvisne spremenljiv- ke. Na podlagi Hosmer-Lemeshow testa (hi-kvadrat = 2,404; p = 0,966) pa lahko zaključimo, da je model statistično neznačilen, kar kaže, da se ta ustrezno pri- lega danim podatkom. Glede na dobljene vrednosti, je model primeren za nadaljnjo vsebinsko inter pretacijo. Rezultati binarne logistične regresije (glej Tabelo 3) kažejo, da vpliv starosti (B = -0,323; Exp(B) = 0,724; p = 0,358), izobrazbe (B = -0,378; Exp(B) = 0,685; p = 0,271), spola (B = 0,189; Exp(B) = 1,208; p = 0,518), stopnje za- upanja v vlado (B = 0,119; Exp(B) = 1,126; p = 0,331) in zaznane uporabnosti na ravni družbe (B = 0,213; Exp(B) = 1,238; p = 0,101) na dejansko uporabo apli- kacije za sledenje stikom, pri 5% stopnji značilnosti, ni statistično značilen. Posamezniki, ki se popolnoma strinjajo, da tehnologiji zaupajo, dokler jim ta ne do- kaže nasprotno (B = -0,277; Exp(B) = 0,758; p = 0,014), bodo manj verjetno aktivno uporabljali aplikacijo za sledenje stikom. Posamezniki, ki se popolnoma stri- njajo, da je uporaba aplikacije jasna in razumljiva (B = 0,337; Exp(B) = 1,400; p = 0,044), bodo bolj verjetno aktivno uporabljali aplikacijo za sledenje stikom. Po- samezniki, ki se popolnoma strinjajo, da njihovi po- membni drugi menijo, da bi ti morali uporabljati apli- kacijo za sledenje stikom (B = 0,325; Exp(B) = 1,384; p = 0,002), jo bodo tudi bolj verjetno aktivno uporabljali. Tisti, ki se popolnoma strinjajo, da bi se z uporabo aplikacije počutili varneje (B = 0,280; Exp(B) = 1,323; p = 0,015), bodo bolj verjetno aktivno uporabljali aplika- cijo. Posamezniki, ki se popolnoma strinjajo s trditvijo »Skrbi me, da bi lahko razvijalci oziroma ponudniki aplikacije, preko nje, pridobili moje osebne podatke (B = -0,282; Exp(B) = 0,754; p = 0,001), bodo manj verjetno aktivno uporabljali aplikacijo za sledenje stikom. Dobljeni rezultati kažejo, da lahko pri 5% stopnji značilnosti oziroma s tveganjem, ki je manjše od 5%, trdimo, da zaupanje v tehnologijo, zaznana enostav- nost uporabe, družbeni vpliv, zaznana uporabnost na ravni posameznika in skrbi glede zasebnosti po- membno vplivajo na dejansko uporabo aplikacije za sledenje stikom. 5 DISKUSIJA V članku smo raziskovali vpliv zaupanja v vlado, za- upanja v tehnologijo, zaznane enostavnosti uporabe, družbenega vpliva, zaznane uporabnosti na osebni ter družbeni ravni in zaskrbljenosti glede zasebnosti, na dejansko uporabo aplikacije za sledenje stikom. Lana Masnec, Marina Trkman: Analiza uporabe aplikacije za sledenje stikov med mladimi: študija primera Nemčije UPORABNA INFORMATIKA 18 2024 - πtevilka 1 - letnik XXXII T abela 3: Rezultati binarne logistične regresije B S.E. Exp(B) Sig. Starost –0,323 0,352 0,724 0,358 Izobrazba –0,378 0,344 0,685 0,271 Spol 0,189 0,292 1,208 0,518 Zaznana enostavnost uporabe 0,337 0,167 1,400 0,044 Družbeni vpliv 0,325 0,104 1,384 0,002 Zaznana uporabnost na ravni posameznika 0,280 0,115 1,323 0,015 Zaznana uporabnost na ravni družbe 0,213 0,130 1,238 0,101 Zaupanje v vlado 0,119 0,122 1,126 0,331 Zaupanje v tehnologijo –0,277 0,113 0,758 0,014 Skrbi glede zasebnosti –0,282 0,088 0,754 0,001 Opombe: S sivo so označene kontrolne spremenljivke. Omnibus test: hi-kvadrat = 97,336; df = 10; p < 0,001; Nagelkerke R2 = 0,384; Hosmer-Lemeshow test: hi-kvadrat = 2,404; df = 8; p = 0,966 Osredotočili smo se na populacijo mladih odraslih oseb. Rezultati empirične študije so pokazali, da za- upanje v vlado nima statistično značilnega vpliva na posameznikovo dejansko uporabo aplikacije za sle- denje stikom. Drugi avtorji naši ugotovitvi naspro- tujejo in zaključujejo, da zaupanje v vlado pomemb- no vpliva na posameznikovo privzemanje aplikacije [3,15,17,32,35]. Zetterholm in drugi [35] odkrivajo, da se je v nekaterih študijah o privzemanju aplikacij za sledenje stikom, zaupanje v vladne organe izkaza- lo za pomembnejši dejavnik od skrbi za zasebnost, vprašanj varnosti in tveganj za posameznikovo svo- bodo. Bannister-Tyrrell in drugi [4] so v sistematič- nem pregledu literature, zaupanje v vlado prepo- znali kot najpogosteje naveden dejavnik sprejemanja aplikacij za sledenje stikom. Na drugi strani Ross [25], Touzani in drugi [29], Walrave in drugi [33] in Megnin-Viggars in drugi [19] nezaupanje v vladne organe navajajo kot enega ključnih dejavnikov za- vračanja uporabe aplikacije. V empirični študiji smo ugotovili, da posamezni- kovo zaupanje v tehnologijo statistično značilno vpli- va na neuporabo aplikacije za sledenje stikom. Naši ugotovitvi sicer nasprotuje raziskava Oldeweme in drugih [36], ki ugotavljajo, da zaupanje v tehnologijo pozitivno vpliva na posameznikovo namero uporabe aplikacije za sledenje stikom. Ne glede na to, pa je raziskava Trkman in drugih [30] pokazala, da ima za- upanje v tehnologijo posreden vpliv na namero upo- rabe preko skrbi za zasebnost. Naši rezultati regresije kažejo, da ima skrb za zasebnost statistično značilen vpliv na dejansko uporabo, kar je v skladu z mnogi- mi drugimi raziskavami [9,16,23,30]. Naša empirična študija je pokazala statistično značilen vpliv dveh spremenljivk iz modela UTAUT. Ena predstavlja vpliv zaznane enostavnosti upora- be in druga družbenega vpliva na uporabo aplika- cije. Posamezniki, ki uporabo aplikacije za sledenje stikom zaznavajo kot enostavno, bodo bolj verjetno aktivno uporabljali samo aplikacijo. Zaznana eno- stavnost uporabe je povezana s tehnološko samou- činkovitostjo [35]. Oldeweme in drugi [36] družbeni vpliv opredeljujejo kot pomembno strategijo iska- nja informacij, pri čemer se posameznik o tehnolo- giji posvetuje s pomembnimi drugimi. V raziskavi Guazzinija in drugih [15] se je izkazalo, da je pozna- vanje pomembnih drugih, posebej družinskih članov in prijateljev, pomembno vplivalo na posamezniko- vo uporabo aplikacije za sledenje stikom. Sodelova- nje v družbenih skupinah na vedenje posameznika ustvarja pritisk, saj se skuša obnašati v skladu s po- stavljenimi pričakovanji [36]. Družbeni vpliv se je izkazal za posebej pomembnega v okoliščinah, ki za uspeh zahtevajo množično sprejetje nove tehnologi- je, kar velja za tehnologije vladnega nadzora v času pandemije covid-19 [12]. Rezultati empirične študije so pokazali, da zaznane koristi na ravni posameznika statistično značilno vpli- vajo na dejansko uporabo, medtem ko zaznana upo- rabnost na ravni družbe nima statistično značilnega vpliva. Abramova in drugi (2022) kot ključne koristi na ravni posameznika prepoznavajo občutek varnosti in občutek pravočasnega informiranja [1]. Naši rezul- tati o vplivu zaznane uporabnosti na ravni družbe na dejansko uporabo niso v skladu s Trkman in drugimi [30] in Fox in drugi [12], ki so sicer ugotovili, da le-ta ima vpliv na namero uporabe aplikacije. Torej, direk- tnega vpliva zaznane uporabnosti na ravni družbe na dejansko uporabo ni, obstaja pa posreden vpliv. Se- veda ljudje v svetovni zdravstveni krizi pri sprejema- nju odločitev upoštevajo tudi koristi na ravni družbe [1,9,19,35]). V kolikor posameznik verjame, da lahko uporaba aplikacije koristi njemu in širši skupnosti, bo aplikacijo bolj verjetno privzel, tudi če bo ta zahteva- la razkritje občutljivih podatkov o lokaciji in zdravju [12,19]. Na drugi strani, bodo ljudje, ki zaznavajo po- manjkanje koristi pri aplikaciji za sledenje stikom, bolj verjetno razvili odpor do njene uporabe [19,23,32,33]. Lana Masnec, Marina Trkman: Analiza uporabe aplikacije za sledenje stikov med mladimi: študija primera Nemčije UPORABNA INFORMATIKA 19 2024 - πtevilka 1 - letnik XXXII 6 ZAKLJUČEK V članku smo preučevali aplikacije za sledenje sti- kom in ključne dejavnike, ki vplivajo na njihovo pri- vzemanje in dejansko uporabo. Raziskovali smo de- javnike sprejemanja in zavračanja decentraliziranih aplikacij za sledenje stikom med mladimi na primeru Nemčije. Naša raziskava je prispevala k dodatnemu razumevanju dejavnikov dejanske uporabe aplikacij za sledenje stikom med mladimi odraslimi. V kolikor želimo v prihodnosti bolje razumeti privzemanje to- vrstnih tehnologij, bo potrebno celostno upoštevati okoliščine, v katerih so bile vpeljane. Namen članka je bil odgovoriti na raziskovalno vprašanje: kateri dejavniki vplivajo na mlade ljudi, da dejansko uporabljajo aplikacijo za sledenje stikom? Preverili smo vpliv več spremenljivk na dejansko upo- rabo aplikacije za sledenje stikom. V empirični študiji smo izvedli binarno logistično regresijo in tako analizi- rali sekundarno pridobljene podatke. Naša empirična študija kaže, da tako družbeni vpliv kot zaznana eno- stavnost uporabe vplivata na dejansko uporabo apli- kacije. Zanimiva ugotovitev je, da medtem ko zaznana uporabnost na ravni posameznika statistično vpliva na dejansko uporabo, pa zaznana uporabnost na ravni družbe ne. Statistično neznačilen vpliv ima tudi zaupa- nje v vlado. Nazadnje, zaupanje v tehnologijo in skrb za zasebnost pomembno vplivata na dejansko upora- bo. Zanimivo je, da statistično značilen vpliv zaupanja v tehnologijo na dejansko uporabo negativen. To pa v bistvu pomeni, da je v bodoče potrebno vključiti v analizo tudi vmesni člen med njima. Bodoče raziskave bi lahko bolje raziskale vlogo skrbi za zasebnost [30]. Kot omejitev analize je potrebno izpostaviti, da so dejavniki uporabe aplikacije bili merjeni z eno samo trditvijo. V kolikor bi spremenljivke bile merjene z več trditvami in bi naredili sestavljene spremenljiv- ke, bi lahko dobili bolj zanesljive rezultate in model prilagodili teoretičnim konceptom iz literature. Mo- rebiti bi bilo v bodoče smiselno raziskati razlike pri privzemanju aplikacije med moškimi in ženskami, med različnimi izobrazbenimi skupinami in med različnimi starostnimi skupinami. ZAHV ALA Raziskovalno delo soavtorice Marine Trkman je fi- nancirala Agencija za raziskovalno dejavnost Repu- blike Slovenije (ARIS) v okviru raziskovalnega pro- jekta J7-50185. Omenjena soavtorica deluje v okviru programske skupine P5-0399. LITERA TURA [1] Abramova, O., Wagner, A., Olt, C. M. in Buxmann, P. (2022). One for all, all for one: Social considerations in user accep- tance of contact tracing apps using longitudinal evidence from Germany and Switzerland. International Journal of In- formation Management, 64. https://dx.doi.org/10.1016/j.ijin- fomgt.2022.102473 [2] Afroogh, S., Esmalian, A., Mostafavi, A., Akbari, A., Rasoul- khani, K., Esmaeili, S. in Hajiramezanali, E. (2022). Tracing app technology: an ethical review in the COVID 19 era and directions for post COVID 19. Ethics and Information Techno- logy, 24(30). https://dx.doi.org/10.1007/s10676-022-09659-6 [3] Albrecht, R., Jarecki, J. B., Meier, D. S. in Rieskamp, J. (2021). Risk preferences and risk perception affect the acceptance of digital contact tracing. Humanities and Social Sciences Commu- nications, 8(195). https://doi.org/10.1057/s41599-021-00856-0 [4] Bannister-Tyrrell, M., Chen, M., Choi, V., Miglietta, A. in Gale- ac, G. (2023). Systematic scoping review of the implementati- on, adoption, use, and effectiveness of digital contact tracing interventions for COVID-19 in the Western Pacific Region. The Lancet Regional Health – Western Pacific, 2023(34). https://doi.org/10.1016/j.lanwpc.2022.100647 [5] Blom, A. G., Wenz, A., Cornesse, C., Rettig, T., Fikel, M., Frie- del, S., Möhring, K., Naumann, E., Reifenscheid, M. in Krieger, U. (2021). Barriers to the Large-Scale Adoption of a COVID-19 Contact Tracing App in Germany: Survey Study. Journal of Me- dical Internet Research, 23(3). https://dx.doi.org/10.2196/23362 [6] Chen, A. T.-Y. in Thio, K. W. (2021). Exploring the drivers and barriers to uptake for digital contact tracing. Social Sciences & Humanities Open, 4(100212). https://dx.doi.org/10.1016/j. ssaho.2021.100212 [7] Dar, A. B., Lone, A. H., Zahoor, S., Khan, A. A. in Naaz, R. (2020). Applicability of mobile contact tracing in fighting pan- demic (COVID-19): Issues, challenges and solutions. Compu- ter Science Review, 38(100307). https://dx.doi.org/10.1016/j. cosrev.2020.100307 [8] de Montjoye, Y.-A., Ramadorai, T., Valletti, T. in Walther, A. (2020). Privacy, adoption, and truthful reporting: A simple theory of contact tracing applications. Economics Letters, 198(109676). https://dx.doi.org/10.1016/j.econlet.2020.109676 [9] Duan, S. X. in Deng, H. (2022). Exploring privacy paradox in contact tracing apps adoption. Internet Research, 32(5), str. 1725-1750. https://doi.org/10.1108/INTR-03-2021-0160 [10] Eslami, P., Niakan Kalhori, S. R., in Taheriyan, M. (2021). eHe- alth solutions to fight against COVID-19: A scoping review of applications. Medical Journal of the Islamic Republic of Iran (MJIRI), 35(43). https://dx.doi.org/10.47176/mjiri.35.43 [11] European Commission (2021). Digital Contact Tracing Study: Study on lessons learned, best practices and epidemiological impact of the common European approach on digital contact tracing to combat and exit the COVID-19 pandemic. [12] Fox, G., Clohessy, T., van der Werff, L., Rosati, P. in Lynn, T. (2021). Exploring the competing influences of privacy con- cerns and positive beliefs on citizen acceptance of contact tracing mobile applications. Computers in Human Behavior, 121. https://doi.org/10.1016/j.chb.2021.106806 [13] Gerli, P., Arakpogun, E. O., Elsahn, Z., Olan, F. in Prime, K. S. (2021). Beyond contact-tracing: The public value of eHealth application in a pandemic. Government Information Quarter- ly, 38(101581). https://dx.doi.org/10.1016/j.giq.2021.101581 [14] Glowacz, F. in Schmits, E. (2020). Psychological distress during the COVID-19 lockdown: The young adults most at risk. Psychiatry Research, 293. https://doi.org/10.1016/j. psychres.2020.113486 Lana Masnec, Marina Trkman: Analiza uporabe aplikacije za sledenje stikov med mladimi: študija primera Nemčije UPORABNA INFORMATIKA 20 2024 - πtevilka 1 - letnik XXXII [15] Guazzini, A., Fiorenza, M., Panerai, G. in Duradoni, M. (2021). What Went Wrong? Predictors of Contact Tracing Adoption in Italy during COVID-19 Pandemic. Future Internet, 13(286). https://doi.org/10.3390/fi13110286 [16] Harborth, D., Pape, S. in McKenzie, L. T. (2023). Why Individu- als Do (Not) Use Contact Tracing Apps: A Health Belief Model Perspective on the German Corona-Warn-App. Healthcare, 11(583). https://dx.doi.org/10.3390/healthcare11040583 [17] Huang Z., Guo H., Lim H.Y.-F., Chow A. (2022). Determinants of the acceptance and adoption of a digital contact tracing tool during the COVID-19 pandemic in Singapore. Epidemiology and Infection 150(54). https://doi.org/10.1017/S0950268822000401 [18] Koivumäki, T., Pekkarinen, S., Lappi, M., Väisänen, J., Juntu- nen, J. in Pikkarainen, M. (2017). Consumer Adoption of Fu- ture MyData-Based Preventive eHealth Services: An Accep- tance Model and Survey Study. Journal of medical internet research, 19(12). https://dx.doi.org/10.2196/jmir.7821 [19] Megnin-Viggars, O., Carter, P., Melendez-Torres, G. J., We- ston, D. in Rubin, G. J. (2020). Facilitators and barriers to en- gagement with contact tracing during infectious disease out- breaks: A rapid review of the evidence. PLOS ONE, 15(10). https://doi.org/10.1371/journal.pone.0241473 [20] Nivette, A., Ribeaud, D., Murray, A., Steinhoff, A., Bechtiger, L., Hepp, U., Shanahan, L., Eisner, M. (2020). Non-compli- ance with COVID-19-related public health measures among young adults in Switzerland: Insights from a longitudinal cohort study. Social Science & Medicine, 268. https://doi. org/10.1016/j.socscimed.2020.113370 [21] Oldeweme, A., Märtins, J., Westmattelmann, D. in Schewe, G. (2021). The Role of Transparency, Trust, and Social In- fluence on Uncertainty Reduction in Times of Pandemics: Empirical Study on the Adoption of COVID-19 Tracing App. Journal of Medical Internet Research, 23(2). https://doi. org/10.2196/25893 [22] Parker, M. J., Fraser, C., Abeler-Dörner, L. in Bonsall, D. (2020). Ethics of instantaneous contact tracing using mobile phone apps in the control of the COVID-19 pandemic. J Med Ethics, 46, str. 427-431. https://dx.doi.org/10.1136/medethics-2020-106314 [23] Prakash, A. V. in Das, S. (2022). Explaining citizens’ resis- tance to use digital contact tracing apps: A mixed-methods study. International Journal of Information Management, 63. https://dx.doi.org/10.1016/j.ijinfomgt.2021.102468 [24] Ranisch, R., Nijsingh, N., Ballantyne, A., van Bergen, A., Buyx, A., Friedrich, O., Hendl, T., Marckmann, G., Munthe, C. in Wild, V. (2021). Digital contact tracing and exposure noti- fication: ethical guidance for trustworthy pandemic manage- ment. Ethics and Information Technology, 23, str. 285-294. https://dx.doi.org/10.1007/s10676-020-09566-8 [25] Ross, G. M. (2021). I use a COVID-19 contact-tracing app. Do you? Regulatory focus and the intention to engage with con- tact-tracing technology. International Journal of Information Management Data Insights, 1. https://dx.doi.org/10.1016/j.jji- mei.2021.100045 [26] Shahroz, M., Ahmad, F., Younis, M. S., Ahmad, N., Boulos, M. N. K., Vinuesa, R. in Qadir, J. (2021). COVID-19 digital contact tracing applications and techniques: A review post initial deployments. Transportation Engineering, 5(10072). https://dx.doi.org/10.1016/j.treng.2021.100072 [27] Stanimirović, D. in Rant, Ž. (2022). Vloga digitalizacije pri ob- vladovanju javnozdravstvenih groženj: skokovita rast upora- be rešitev e-Zdravja v obdobju pandemije COVID-19 v Slo- veniji. V Gabrovec, B., Eržen, I., Trop Skaza, A., Fafangel, M., Vrdelja, M. in Selak, Š. (ur.) Javno zdravje in COVID-19: Zbornik povzetkov in recenziranih prispevkov, 2. znanstvena in strokovna konferenca (str. 151-158). NIJZ. [28] Tomczyk, S., Barth, S., Schmidt, S. in Muehlan, H. (2021). Utilizing Health Behavior Change and Technology Acceptan- ce Models to Predict the Adoption of COVID-19 Contact Tra- cing Apps: Cross-sectional Survey Study. Journal of Medical Internet Research, 23(5). https://dx.doi.org/10.2196/25447 [29] Touzani, R., Schultz, E., Vandentorren, S., Arwidson, P., Guil- lemin, F., Bouhnik, A.-D., Rouquette, A. in Mancini, J. (2023). Digital contact tracing during the COVID-19 pandemic in France: Associated factors and reasons for non-use. Interna- tional Journal of Medical Informatics, 171 (2023). https://doi. org/10.1016/j.ijmedinf.2023.104994 [30] Trkman, M., Popovič, A. in Trkman P. (2023). The roles of priva- cy concerns and trust in voluntary use of governmental proxi- mity tracing applications. Government Information Quarterly 40(101787). https://dx.doi.org/10.1016/j.giq.2022.101787 [31] van der Waal, N. E., de Wit, J., Bol, N., Ebbers, W., Hooft, L., Metting, E., van der Laan, L. N. (2022). Predictors of con- tact tracing app adoption: Integrating the UTAUT, HBM and contextual factors. Technology in Society, 71. https://doi. org/10.1016/j.techsoc.2022.102101 [32] von Wyl, V., Höglinger, M., Sieber, C., Kaufmann, M., Moser, A., Serra-Burriel, M., Ballouz, T., Menges, D., Frei, A. in Puhan, M. A. (2021). Drivers of Acceptance of COVID-19 Proximity Tra- cing Apps in Switzerland: Panel Survey Analysis. JMIR Public Health Surveillance, 7(1). https://dx.doi.org/10.2196/25701 [33] Walrave, M., Waeterloos, C. in Ponnet, K. (2022). Reasons for Nonuse, Discontinuation of Use, and Acceptance of Ad- ditional Functionalities of a COVID-19 Contact Tracing App: Cross-sectional Survey Study. JMIR Public Health and Sur- veillance, 8(1). https://doi.org/10.2196/22113 [34] World Health Organization (WHO) (2020). Digital tools for CO- VID-19 contact tracing. Annex: Contact tracing in the context of COVID-19. [35] Zetterholm, M. V., Lin, Y. in Jokela, P. (2021). Digital Contact Tracing Applications during COVID-19: A Scoping Review about Public Acceptance. Informatics, 8(48). https://dx.doi. org/10.3390/informatics8030048 [36] Oldeweme, A., Märtins, J., Westmattelmann, D. in Schewe, G. (2021). The Role of Transparency, Trust, and Social Influence on Uncertainty Reduction in Times of Pandemics: Empirical Study on the Adoption of COVID-19 Tracing App. Journal of Medical Internet Research, 23(2). https://doi.org/10.2196/25893  Lana Masnec je magistrica družboslovne informatike. Magistrirala je na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani, z delom Dejavniki vpliva na aktivno uporabo aplikacije za sledenje stikov med mladimi: študija primera Nemčije. Osredotoča se na področje privzemanja in oblikovanja digitalnih storitev in je zaposlena kot freelance oblikovalka uporabniške izkušnje.  Doc. dr . Marina Trkman je zaposlena na Fakulteti za upravo in Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.. Doktorat je opravila na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL. Svoj podoktorski projekt je vodila na Institutu Jožefa Štefana. Raziskovalno se ukvarja: 1) s preiskovanjem dejav - nikov , ki vplivajo na privzemanje informacijsko komunikacijskih tehnologij in 2) z analiziranjem poslovnih procesov za optimizacijo poslovanja. Kot prvi avtor je objavila članke v prestižnih revijah kot sta International journal of information management in pa Government information quarterly . Lana Masnec, Marina Trkman: Analiza uporabe aplikacije za sledenje stikov med mladimi: študija primera Nemčije